lednik Glasilo Socialist^ne z^ieze delovnega Ijadstva za Podravje , §T. 21 PTUJ, 28. maja 1965 Din 25 »Tednik« Izhaja pod tem »kralSa- je na predlog Obtinsk r> odborov 3lm tmenom od 24 oov 1981 da- ■iZDL Ptui to Ormo? - Izdaja iavod »Tednik« Ptuj - Odgovor- ni urednik; Anton Bauman ~ Uredništvo tn uprava Ptuj Lac- kova 8 — Tel 156 - Si tek ra- kuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« - Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za fuzemstvo 1280 za inozemstvo 2900 din Letnik XVIII. Na vzhodni steni hiše v Novi va si 78 pri Ptuju je bila ob 20-letnlfi osvolMiditve vzidana plošča v spo min- na Toneta Znidariča, ki se je rodil v tej hiši. Priprave na 3. sejo zborov občinske skupščine Ptuj v ponedeljek. 31. n^aja 1965, bosta tretjič nasedala občin- ski zbor iu zbor delovnih skupnosti Občinske skupščine Ptuj. 2a to sejo je »a dnevnem redu več točk. ki se nanašajo na poslovanje v 1964, letu. ostalr pa na letošnje urejanje gospo- (Jarstva z raznimi odloki, sklepi in predlojri. pa tudi na reše- vanje kadrovskih vprašanj t imenovanji članov komisij in članov upravnih odborov. Na vsaki seji poslušajo od- borniki ol)čiusko skupščine in gostje, politični predstavniki in predstavniki gospodarskih or- jaiiizacij. poročila raznih sve- tov in služb občinske skupšči- ne. Za to sejo so na dnevnem redu poročila o delu občinske- ga .ia\nega tožilstva, sodišča za prekrške in postaj ljudske mi- lice v občini v 1964. letu. Ena- ko važno pa je tudi poročilo o poslovanju delovnih organi- zacij T 19(i4. letu po zaključnih računih. Na dnevnem redu jo Še obravnava zaključnih raču- nov skladov za 1964. leto, in sicer sklada za šolstvo, cestne- ga sklada, gozdnega sklada, zdravstvenega investicijskega sklada in sklada za osemenje- vanje živine. Na lansko leto se nanaša še predlog odloka o potrditvi za- ključnega računa o izvršitvi !)roračuna občine Ptuj za 1964. eto, odlok o potrditvi zaključ- nega računa o izvršitvi finanč- nega načrta skupnih sredstev organov občinske skupščine za 1964. leto in odlok o potrditvi raključnih računov rezervne- ga, socialnega in komunalnega sklada občine Ptuj za 1964. le- to, Vse ostalo pa se nanaša na \%5. leto. Med tem je tudi od- lok o spremembi odloka o ob- finskih prispevkih in davkih, ofhV. o spremembah in dopol- Bitvah statuta občine Ptuj, ter odlok o spremembi odloka o ^i^tangvitvi Zavoda za stano- vanjsko gospodarstvo Ptuj. Druga polovica dnevnega re- da te seje se nanaša na skle- panje o podaljšanju roka za konstituiranje perutninske far- me v izgradnji v Ptuju, dolo- čitev skupnega štovila članov sveta kot organa iTpravljanja podjetja v ustanavljanju in imenovanje treh članov v svet. sklepanje o zadolžitvi občine in prevzem poroštev ter ime- novanje članov v stalne komi- sije olačinske skupščine. To je komisija za prošnje in pritož- be, komisija za družbeni nad- zor, komisija za odlikovanja in, komisija za skrb za borce in invalide NOV. Na tej seji bo- do imenovani še člani upravnih odborov skladov, in sicer sta- novanjskega sklada, šolskega sklada, socialnega sklada in zdravstvenega investicijskega sklada. Na tej seji bodo imeno- vani odgovorni nrednik in člani uredniškega odbora Uradnega vestnika občin Ormož in Ptuj ter predstavniki javnosti v sve- tu zavodov, in sicer Zdravstve- ne postaje Majšperk in Zavoda >01ge Meglic«, Ptuj. Kot vsako- krat bo tudi sedaj na voljo od- bornikom, da bodo dali predlo- ge in poslavljali vprašanja. Na vabilu na to sejo je kot točka dnevnega reda seje ob- činskega zbora še imenovanje članov in določitev organizacij, ki delegirajo člane v svet za narodno obrambo. Odborniki so prejeli obenem /. vabilom obsežno gradivo, da bi preštudirali skupno z od- borniki krajevnih skupnosti in političnih organizacij, z name- nom, da bi prinesli na sejo nji- hove predloge in pripombe, šele po skupni obravnavi dob- Uenega gradiva lahko rečejo, da so glasovali za razne odlo- čitve v imenu svojih volilcev, ne pa samo v lastnem imenu. 7.n\ se še vedno vsi krajevni odborniki pred sejami občin- ske skupščine ne sestajajo, za- to pa tndi potem ni čudno, če trdijo občani, da jih odločitve skupščine večkrat presenečajo, ker o njih niso bili prej obve- ščeni in tudi niso imeli mčkžno- sti dati svojih pripomb in pred- logov za najboljše rešitve. VJ. V nedelj® bodo loliii zadružniki v nedeljo, 30. maja ISB."!. bodo volitve 30 novih članov za- družnega sveta Kmetijske zadruge ».lože Lacko« Ptuj. ker je potekel mandat polovici članov in bodo zato volitve le v polo- vici volilnih enot in sicer v volilnih enotah Destemik, Juršin- ci, Markovci, Polenšak, Ptuj, Trnovska vas in Vitomarci, Dose- danji svet je štel 55 članov, od tega le 11 žensk. Med kandidati za nove člane je 27 moških in le 3 ženske iz kolektiva. PredvoAllni zbori v volilnih enotah so bili 16. maja 1965. dva pa še 23. maja 1965 v Vitomar- cih in Rogoznici. Kmetijska zadruga »Jože Lac- ko« predstavlja v ptujski obči- ni kmetijsko organizacijo s 169 stalnimi in z nekaj priložnostni- mi zaposlenimi Od teh je okrog 60 žensk, večinoma žena m manj deklet. Ta zadruga predstavlja' enako kot ostale zadruge v ptuj- ski občini kmetijsko oi-ganizaci- jo, ljudi s podeželja in iz mesta ki jih združuje skupen cilj. us- pešna lunetij.ska proizvodnja, da bi s skupnimi napori izpolnili pričakovanja skupnosti in svoje ž&lje in potrebe iz dohodkov, doseženih po vloženem delu. Kmetijska zadruga »Jože Lac- ko« obsega sedaj proizvodno ob- močje Ptui. Grajeno, Rogoznico, Pacinje. Mark ovce in lastno pro- izvodnjo. Delovna enota Jur- šinci obsega vso kooperacijsko proizvodnjo Juršinc. Vitomarc, Polenšaka in lastno proizvodnjo. Delovna enota Desternik obse- ga vso kooperacijsko proizvod- njo območij Destemik m Trnov- ska vas lastno proizvodnjo pa v Trnovski vasi. Hvaletiincih. v Lo- čiču in v Desencih. Traktorski in prevozni avto park opravlja- ta dela na območju celotne za- druge s svojimi stroji. Uprava 3l tudi resnično izvajale — zlasti ne zgoraj naštete, kar bo pač morala ugotavljati nadzorna služba zavoda. Ce bodo imeno- vane šole v redu opravile osnov- no dejavnost, bomo kar lahko zadovoljni. Glede razširjene dejavnosti je treba reči sledeče: upati je, da jo bodo v večji ali manjši meri izvajale popolne osnovne šole, saj obstaja v glavnem iz dela z učenci v njihovih prostovoljnih dejavnostih v izvenšolskem ča- su. Zanesljivo bodo izvajale vse naštete dejavnosti predvsem tri ptujske osnovne šole, za njimi pa ne bodo mnogo zaostajale šo- le v Markovcih, Gorišnici, Haj- dini, Kidričevem, Majšperku in morda še 1«;,je, Ali bo šola zavze- la širši ali ožji razmah v delu, je pač v mnogočem odvisno od pedagoškega vodje in od peda- goškega režima na šoli sploh. Šole, ki bodo razvile tako dejav- nost, kot sem jo zgoraj omenil, bodo vsekakor morale dobiti več sredstev, če upoštevamo načelo plačila po delu. Vendar pa je to kočljiva zadeva, ker ni krivo učiteljstvo na šolah s težjimi de- lovnimi pogoji, če ne more raz- viti širših dejavnosti. Razlike pa nastajajo v tem: učitelji s šol s široko dejavnostjo opravijo mnogo del brezplačno (vodenje krožkov in drugih prostovoljnih dejavnosti učencev), dočim se omejujejo manjše šole, ki ne razvijajo vseh dejavnosti, bolj na osnovno dejavnost oziroma na sam pouk, pri katerem zaslu- bi se pa držali še starega predpi- sa, da ne moreta imeti ravnatelj šole in učitelj brez strokovnega, izpita več kot 6 nadur, ostali učitelji pa 10 ur, kar se je po- zneje zvišalo po nasvetu sveta za šolstvo pri občini na 10 in 15 ur, potem bi morali tako pred- metnik kakor tudi učni načrt tako zreducirati, da bi s tem močno posegli v enotnost osnov- ne šole, ki je najmarkantnejša postavka reformirane osnovne šole. Krčenje predmetnika in z njim tudi učnega načrta pozna- mo v naših šolah že vsa leta po osvoboditvi, ker je vedno pri- manjkovalo kadra. Večinoma sle- de tem krčenjem še prosti četrt- ki, ki so učitelju, obremenjene- mu z dvema oddelkoma, nujno potrebni. Pri tem pa so na ne- katerih šolah že vsa leta oško- dovani učenci. Na neki šoli je upravitelj določil kot prost dan soboto, češ bom vsaj samo v ponedeljek v skrbeh, ali bodo prišli učitelji na delo, sicer bi bil še v petek, če bi bil prost če, trtek. Dovolj značilno za odnos do službenih dolžnosti. Upravi- telja smo opozorili, da obstaia.io Osnovna šola v Kidričevem po do zidavi novih prostorov. Ta šola je sedaj med najlepšimi šolami v ptujski občini. PRIHODNJI TEDEN V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE v petek, 28. maja 1965, bo 23. seja republiškega zbora skup- ščine SK Slovenije. Na dnevnem redu ho razprava o aktnahvih problf^mih v go^^podarehnju ob- ravnavanje in sklepanje o za- ključnem računu rezervnega sklada Slovenije za potrebe go- spodarskih organizacij za leto 1964; obr»vn«vanje in sklepa- nje o predlogu zakona o repu- bliških upravnih taksah; obrav- navanje in sklepanje o predlogu zakona o republiških soidnih taksah; voliive in imenoiTaBJa ter poslanska vprašanja- Istega dne bo tudi 24. mja. gospoda.Tskega zbora skupSčine SR Slovonije. Ta bo obravnaval poslantJs« vprašanja, aktualne probleme v go«podarstvu, skle- pal bo o potrditvi zaiključneiga računa rezervnega sklada SRS za potrebe go«podaTskih organi- zacij za leto 1964. Ocena medobčinskega sodelovanja Medobčinski odbor občin Ca- kovec, Ormož, Ptuj in Varaždin se bo 31. maja t. 1. ob 16. uri se- stal v sindikalni šoli »Franca Krambergerja« v Ptuju na svo- jo tretjo redno in razširjeno se- jo, na katero so povabljeni tudi predstavniki vseh tistih društev in organizacij, ki so uresničile program IV. tedna »bratstva in prijateljstva«, ki je bil v ptuj- ski občini od 23. aprila do 16. maja t. 1. Naloga odbora je, da poroča in politično oceni sreča- nje, kulturne prireditve, šport- na tekmovanja in druge priredi- tve IV. tedna bratsvta in pri- jateljstva. Prebivalstvo ptujske občine je podalo svojo oceno s svojo množično udeležbo in prisrčnim sprejemom in če bo tudi ocena medobčinskega odbora enaka zadovoljstvu našega prebival- stva, potem bodo tako pokrovi- telj kot organizatorji zelo za- dovoljni. Na seji bo tudi razprava o ustanovitvi medobčinskega skla- da občin Cakovec, Ormož, Ptuj in Varaždin, ki bo pričel s svo- jim poslovanjem že v letu 1965. Sredstva za sklad bodo dajale skupščine na osnovi programa, ki ga bo predložil medobčinski odbor. Predlog predvideva, da bi sredstva uporabljali pred: vsem za razvijanje sodelovanja na področjih kulture, umetno- sti, lokalnega tiska in radia, športa in za tiste dejavnosti, ki posredujejo čim širšemu krogu občanov določene dobrine z že navedenih področij. Medobčinski odbor bo tudi razpravljal o vsebini tretje šte- vilke medobčinskega glasila, ki bo izšlo v juniju t. I. Značilno za to številko bi naj bilo to, da bi bili opisani vtisi z vseh sre- čanj in gostovanj v okviru IV. tedna »bratstva in prijatelj- stva«. Udeleženci sami bodo na- pisali svoje prispevke, iz kate- rih bo lahko vsak bralec raz- bral vtise, mnenja in predloge vseh tistih, ki so doprinesli glavni delež, da so 4 srečanja v ptujski občini bila tako pri- srčna in bogata po svoji vsebi- ni in doseženih uspehih. Kaj Je odveč? v Ptuju: Postavljanje inozemskih turi- stičnih avtobusov na pločnik pred ptujskim hotelom, ker je tudi za nje dovolj prostora M parkirnem prostoru; ali jih je pred nami tako strah, da par' kirajo na pločniku? Odklanjanje kovancev po 5 in 2 din o kiosku na Trgu mla- dinskih delovnih brigad za kuP' Ijcne časopise, ker so zakonito plačilno sredstvo. Posedanje na naslonialih Jt/o- pi na ptujskem živilskem trgu in polaganje stopal na sedeže: tudi takšno razkazovanje last' nega kulturnega >nivoja< je po* polnoma odveč. Popravljanje ograje ob želeZ' niški progi v Ptuju, ker je tek- movanje med železničarji, ki jo popravljajo, in tistimi rokoonja- či, ki jo razbijajo, brezizgledno — že predolgo traja. , Zmanjšanje investicij povzroča sicrbi v gradbeništvu Ali bomo letos dosegli proizvodni plan v gradbeništvu? Gradbeno podjetje »OGRAD« Ormož ima za letos prevzetih z« 140 milijonov gradbenih del, plan pa znaša 285 milijonov di- narjev. Proizvodnjo opeke bodoletos povečali. »Poskušali bomo vse prej kot odpuščati delovno silo zaradi zmanjšanega obsega gradenj.« Kolektiv gradbenega podjetja »Ograd« Ormož se vsestransko zavzema za reševanje težav v gradbeništvu in za razširitev proizvodnje. To pa ni tako lahko, saj so pred kolektivom še druge naloge, ki se nanašajo na per- spektivni razvoj podjetja. V ob- čini Ormož je integracija v gradbeništvu pokazala, da je bila koristna in da kolektiv dosega pomembnejše gospodarske uspe- he kot prejšnja kolektiva ope- karne in gradbenega podjetja. S tem pa ni rečeno, da je v grad- beništvu storjeno dovolj. Na- sprotno, misliti je treba, da bo podjetje še rentabilnejše in da bo doseglo pomembnejše gospo- darske uspehe, je med ostalim menil sekretar podjetja Boris Polak. Gradbeno podjetje »Ograd« Ormož ima naslednje ekonomske enote: gradbeništvo, opekarna, delavnice so samostojna eko- nomska enota, uprava pa je predračunska enota. Podjetje se- stavljajo štiri ekonomske in po- slovne enote s svojimi pristoj- nostmi in dolžnostmi. Podjetje ima letos plan grad- benih del za 285 milijonov di- narjev. Prevzelo je gradenj za 140 milijonov dinarjev in bo zgradilo stanovanjska bloka pri Tomažu in v Ivanjkovcih, za 40 milijonov dinarjev pa bodo izvr- šili manjših adaptacij in uredit- venih del. Restrikcije investicij so grad- bena podjetja precej prizadele. Zaradi pomanjkanja sredstev za investicije gradbena podjetja nimajo dovolj dela in se njihova dejavnost ne more širiti v istem obsegu kot v preteklem obdobju. Ti ukrepi so povzročili, da mora- jo nekatera gradbena podjetja odpuščati delovno silo in zmanj- šati obseg del. Zaradi tega so tu- di v »Ogradu« letos zmanjšali število zaposlenih. V podjetju je 214 zaposlenih. V gradbeništvu jih dela 59, v opekarni 91, v mizarski, kovinski in v elektroinštalaterski delavni- ci je 38 zaposlenih, ostali pa so čuvaji, transportno osebje in uprava. Leto 1964 Je bilo za gradbeno podjetje Ormož značilno obdob- je glede na povečan obseg gra- denj. Živahna dejavnost je bila predvsem v prvem polletju, v drugem polletju pa so bile neka- tere gradnje zaradi neuravnove- šene investicije potrošnje ustav- ljene. V Ormožu je bila odlože- na gradnja letnega kopališča. Z novimi ukrepi pa niso bile samo ustavljene nekatere investicije, temveč $o nekatera gradbena podjetja prišla v slab finančni položaj, »Ograd« ima precej težav za- radi nepravočasnega plačevanja gradbenih storitev in uslug. Pri- bližno 16 milijonov dinarjev še dolžniki niso podjetju plačali za razne usluge in etoritve v pre- teklem letu. Samoupravljanje v podjetju Samoupravljanje Je osnovna cblika gospodarjenja v podjetju. Samoupravni organi uspešno re- šujejo proizvodne in druge pro- j blerae ter usmerjajo celotno pro- luvodnjo, V podjetju je op.a?iti intenzivno utrjevanje notranjih! odnosov, ki temeljijo na osnovij pravilnikov in statuta delovne organizacije. Pravilna in pravo- časna informiranost delavca na delovnem mestu je osnovni po- goj za napredno gospodarjenje. To je tudi pravica slehernega za- poslenega, da je seznanjen s problemi v podjetju, s proizvod- njo, z delitvijo čistega in osebnih dohodkov, s kvaliteto dela, sto- rilnostjo in že z drugim, saj bo samo dobro znane probleme lah- ko na kolektivnih sestankih uspešno reševal. Produktivnost dela ni odvisna samo od strojne ali ročne proiz- vodnje, ampak predvsem od spo- sobnosti in razgledanosti proiz- vajalca, ki je istočasno tudi upravljalec in gospodar v pod- jetju. Strokovno usposobljeni in politično razgledani upravljalci so tudi boljši proizvajalci in s svojim delom več koristijo sebi in skupnosti. Podjetje posveča precejšnjo skrb izobraževanju delavcev na delovnem mestu, strokovnjake pa pridobiva s štipendiranjem. Vla- ganje sredstev za potrelDe štipen- dij se prav tako bogato obrestu- je kot investicijske naložbe v osnovna sredstva. Ob poslovni dinamiki minule- ga leta je bilo v podjetju opaziti, da je primanjkovalo nekaterih strokovnjakov, predvsem pa kva- lificiranih delavcev: tesarjev, strojnikov in železokrivcev. Zna- čilna je tudi fluktuacija delovne sile, kar pa je razumljivo glede na obmejno območje v SRH. La- ni je podjetje sprejelo na delo 149 delavcev, iz podjetja pa jih je odšlo 155, Taiko Jijtra mesja^ vanje delovne sile pa ima. svoji negativno posledico. Na nov( sprejetega delavca je treba so< znaniti z delom na zanj noveti delovnem mestu in ga poučiti ( njegovih pravicah in dolžnostih Tudi produktivnost dela je pt delavcu začetniku manjša od za- poslenega, ki že več let dela n( tem delovnem mestu. Kadrovska vprašanja v podjeb ju rešujejo načrtno in postopo« ma. Delavce izobražujejo s te> čaji, seminarji in podobnimi in^ tenzivnimi oblikami izobraževa« nja. Težave z vremenom . Opekarna je poslovna enot« podjetja in ji pri proizvpdnffl opeke povzroča največ težav sl&] bo vreme. Obrat nima umetnfl sušilnice, zato opeko sušijo v na* ravnih sušilnicah. Letošnji plan obrata predvideva, da bodo na- pravili 5 milijonov opečnih enot. Največ bodo izdelali strešnikov, ki so poleg zidakov najbolj iska' ni. Delo v opekarni je dokaj m«' hanizirano in dobro organizira* no. Obrat je opremljen s sodob- nim strojem za proizvodnjo ope« ke, letos pa so kupili novo avto- matično mizo in dvigalo za dovo* premoga. V opekarni bodo letos p* predvidevanju povečali proiZ*j vodnjo opeke napram lani za 80^ tisoč opečnih enot. To povečanj* bo doseženo pri istem številu da*' lovne sile na račun večje pro' duktivnosti dela in mehanizacij* Tehnični vodja podjetja Ivai* Kukovec je nadalje tudi pov«' dal, da v gradbeništvu cesto pri' haja do nelojalne konkurence' saj nekatera gradbena podjetj* sprejemajo dela s prevelikim ri^ zikom (bre7 solidne kalkulacij^' Ni čudno, da taka podjetja pr^ bajaio v- slab finančni položil' (Nadaljevanje na 5. strani) Tudi v manjših mestih vidimo visoke nove stanovanjslcc zgradb* NOVA TRGOVINA V OSLUŠEVCIH Pred kratkim je trgovsko >odjetje »Zarja«, Ormož odpr- o v Osluševcih novo trgovino. S tem so prebivalci krajevne skupnosti Podgorci dobili dru- go trgovino z mešanim blagom. Trgovina je v adaptiranih pro- storih, ki vse do nedavnega ni- so bili izkoriščeni. Adaptacija prostorov je veljala 600.000 di- narjev, ])reccj del pri obnav- ljanju pa je kolektiv opravil s prostovoljnim delom. Trgovi- na je sodobno urejena in opremljena. Na novo odprta tr- govina bo podružnica obstoje- če in v njej bo na prodaj vse blago v matični poslovčilnici. Med ostalim bodo prodajali razna živila, gospodinjske po- trebščine, tekstilno blago, go- rivo, gradbeni material in drugo. Po mnenju direktorja pod- jetja Alojza Tfolca bo na novo odprta trgovina napravila letos približno za 20 milijonov di- narjev prometa. Mesečni pro- met obstoječe trgovine je 8 mi- lijonov dinarjev. Ker je bila dosedanja trgovina pretesna za potrebe potrošnikov, se je kup- na moč prelivala v centre iz- ven občine. Nova trgovina je precejšnja pridobitev za kraj, predvsem,'pa za delovnega člo- veka, ker je v neposredni bli- žini. Pred kolektivom trgovsk« podjetja >Zarja€, Ormož so j stavljene važne naloge. Teh, kolektiv v celoti zaveda. Podjetje je nameravalo. Podgorcih graditi trgovino p viljonskega tipa. Pripravlja so načrti za gradnjo trgovii v katerih prostorih bi bila tu mesnica. Načrti so veljali \ milijona dinarjev in gradn trgovine so začasno zaustav novi gospodarski ukrepi. Kolektiv se vsestransko z vzema za urejevanje svoj trgovin. Na ureditev še čaka trgovine na Kogu, v Vuzmcti cih, v Veličanih; v Zerovinc in v Središču bo pa treba m sliti na gradnjo trgovine pa^v Ijonskega tipa. Proizvodno sodelovanj Gradbeno nodjetje »Ograd Ormož je v proizvodnem sodeU vanju z »Avtoremontom« Gornj Radgona in za njih izdeluje ka roserije za tovornjake, za tovarn »Jože Kerenčič« Ormož akumula torske omarice in za tovarno »Al mont« iz Slovenske Bistrice p nosilce za hale. S sodelovanjei se podjetje uspešno uveljavlja ii širi obseg proizvodnje. Sodelova nje je za manjša in nerazvit podjetja odločilnega pomena, za to ga je treba nenehno poglab Ijati in razvijati. stran 5 »TEDNIK«— petek, 28. maja 1965 Stran 5 Agilni videmski gasild ■i jCo j* gorelo v Halozah pri ik^doviču, so ob pomanjkanju .Idc gasili z gnojnico ter tako tpjl^rečili večjo škodo. IJ' Videmsko gasilsko društvo je ,,v zadnjem času precej jjoveča- število svojega aktivnega i,članstva ter pndobilo v svoje >^ste 23 mladincev, od tega 14 fdeklet ter 17 pionirjev. S prostovoljnim delom so la- pj zgradili nov gasilski stolp ter ^^redili notranjost v gasilskem Ifjomu, kjer imajo med drugim f'iudi posebno sobo za sestanke, tečaje in drugo. Pogrešajo pa gasilski avtomobil, saj so sta- rega, ki je že zdavnai odslužil, morali prodati Odpadu, za no- vega pa nimajo sredstev. Prav tako bi potrebovali gumijast čoln, ki bi ga večkrat rabili, po- sebno tedaj, ko Dravinja pre- stopa svoje bregove in se ne- katere vasi, posebno bližnji šturmovec, kmalu znajdejo pod vodo in so potrebne pomoči, od- nosno je treba reševati ljudi ter njihovo imetje, kar pa brez čol- na ni mogoče. Nabavili so ne- kaj gumijastih škornjev. V zimskem času so organizi- rali tečaje za izprašane gasilce. Izpite je opravilo 21 gasilcev. P. F. I UUBEZNIVO PISMO IZ JLA Prijetno presenečen nam je F. jl, iz Ptuja pokazal ljubeznivo "pismo, ki ga je dobil od šolskega i, centra JLA, kjer služi njegov sin i, Icadrovski rok. V tem pismu se »odraža globoka prisrčnost, ki i. veže med seboj upravo šolskega m centra, gojence in njihove star- • ie v prizadevanju, da bi dobila ": JLA čim boljši starešinski kader j jn da bi imel ta vso oporo tudi , v družinah, iz katerih izvira. Te . Je lahko med šolanjem ugodno i irplivajo na uspešno učenje In . zadržanje svojih sinov, ker vi- - dijo, da ta vpliv uprava šole zelo ceni. Pismo se dobesedno glasi: Top. šolski center deželnega topništva Naslov staršev Vaš sin je sprejet v šolo re- zervnih oficirjev deželnega top- ništva in je postal gojenec te šo_ le. Preskrbljen je z vsem potreb- nim za urejeno življenje, za delo in učenje. Tekom 6 mesecev, ko- likor časa bo v šoli, bo moral obvladati prilično obsežen pro- gram, da bi lahko postal rezerv- ni topniški oficir naše armade. V času šolanja bodo skrbeli zanj starešine in predavatelji. Potrebna mu bo tudi vaša po- moč, ki mu jo boste izkazovali z nasveti in z oporo v pismih, kot tudi z osebnim obiskom. Vsi sku- paj želimo, da bi postal odličen rezervni oficir, zato si moramo vsi tudi skrbno prizadevati, da bo izpolnjeval vse naloge. Vaš sin je vesel vaše pošte, Mto mu čim pogosteje pišite. Obveščajte ga o vsem, kar se bo dama prijetnega dogajalo, in v vsakem pismu ga spodbudile k -»"j/Jjivosti, discipliniranosti in učenju. Ko ga boste obiskali, nas bo veselilo, če se boste oglasili tu- di pri nas, da se bomo osebno spoznali in izmenjali misli v zve- ji s skupnim prizadevanjem za naš čim boljši uspeh. O vsem vas bomo obveščali, o čemer bo potrebno. Gojencev naslov se sedaj gla- si: (Polni naslov gojenca.) General-major Stevan Bikič Ko sta oče in mati prečitala prejeto pismo v zvezi s sinom, sta bila vesela in obenem prijet- no ginjena nad prisrčno pozor- nostjo uprave šole in njenega starešine. Pismeno sta hotela razveseliti starše in jim obenem izraziti željo, da jih želita spo- znati in se z njimi pomeniti o vsem sinovem veselju, delu in uspehih med odsluževanjem ka- drovskega roka. V. J. Proslava 20-letnlce osvaboditve v Ljutomeru NA SLAVNOSTI BO SODE- LOVALO NAD 5000 GASILCEV V nedeljo, 30. maja, bod pre- bivalci občine Ljutomer imeli veliko proslavo v počastitev 20- letnice osvoboditve. Prog^ram bo vseboval poleg ostalih točk tudi gasilsko parado. Na njej bo so- delovalo nad 500 gasilcev iz pe- tih občin: Ormož, Ptuj, Cako- vec, Varaždin in Ljutomer. Sodelovanje gasilcev z gasilci iz ostalih občin pomeni precej- šen napredek v strokovnem ia političnem pogledu. Gasilci s* medsebojno spoznajo, prenaša jo izkušnje, se seznanijo z gasil, opremo in orodjem. Bolj učin- kovito in lažje nastopajo na raznih festivalih in manifestaci- jah. Tako zbliževanje je tudi gospodarskega pomena. Gasil- ske parade v Ljutomeru se bo udeležilo 15 gasilcev iz občine Ormož. V okviru 20-letnice osvobo- ditve bo v Ormožu gasilska pa- rada 13. junija, na kateri bodo nastopili gasilci iz petih občim,^ Ljutomer Prizadevni podmladkarji v Leskovcu Delo podmladkarjev RK na os- novni šoli v Leskovcu spremlja v zadnjih letih precej uspehov. Učenci sodelujejo pri vseh akci- jah RK in pri dragih. V letoš- njem letu je bil podmladek na tej šoli še posebno aktiven v tednu Rdečega križa, saj ni bilo na šoli učenca, ki ne bi sodeloval Podmladek je že v začetku leta sestavil program dela. Posebno radi sodelujejo podmladkarji v zdravstvenih akcij ah,^ ker je zdravstveno stanje otrok na tej šoli zelo problematično. Se vedno je mnogo otrok rahitičnih, pod- hranjenih in z raznimi napakami čutil. Zato je bil otrokom od pr- vega do šestega leta potreben in omogočen sistematski zdravniški pregled. Za otroke, pn katerih je bilo ob tem pregledu ugotovljeno, da bolehajo za kakršnokoli bolez- nijo, so poskrbeli, da se lahko zdravijo. Otroci so bili tudi te- stirani in besežirani ter cepljeni proti poliomjeliiisu ter proti čr- nim kozam. Slabotni ter socialno šibki otroci bodo deležni brezplač- nega letovanja ob morju. Podmladkarji delajo tudi pri šolski kuhinji, kjer se hranijo vsi učenci; revni otroci imajo toplo malico zastonj. V začetku šolskega leta so bili po vseh razredih ustanovljeni hi- gienski aktivi, ki skrbijo vsak dan za higieno otrok in šolskih pro- storov. V tem šolskem letu je pridobila organizacija precej novih članov, siprejela je nad 50. Podmladkarji so proslavljali »Dan cvetja«, ki je dobro uspel. V ta namen so okrasili šolska okna s cveticami lončnicami. Pod- mladkarji so izdelali tudi zaščit- ne podstavke in tudi hodnike so okrasili z najrazličnejšim cvet- jem. V teh dneh so še posebej le- po okrasili šolska okna, da bi čim lepše dočakali rojstni dan tov. Tita, ki mu je bil namenjen »Dan cvetja«. Poleg teh del so podmladkarji sodelovali pri vseh drugih akci- jah. Sodelovali so pri Titovi šta- feti in pri Kurirčkovi pcšti, ki so jo nosili v spremstvu nekdanjega partizana. Nabirajo tudi razna ?:dravilna zeli.šča in rastline, ki jih prodajajo KZ. V prihodnje bodo opravljali še na.=:Iednie naloge: Vse podmladkarje bodo sezna- nili s programskimi načeli PRK in z delom organizacije Rdečega križa. Organizirali bodo priredi- tev pod naslovom »Podmladkar, 3li poznaš svojo organizacijo?« izdelovali bodo albume raznih risbic cvetic domačega kraja ter ;like drugih značilnosti. V pro- gramu imajo tudi dopisovanje s Dodmladkarji iz drugih republik, bi se tako seznanili z njihovim 3elom. i Franc Golob 1^ Avstrijska novinarska delegacijo obiskala Ptuj v ponedeljek, 24. maja 1965, je Prispela v Ptuj na obisk 6-član- ^ka delegacija novinarjev av- strijskih štajerskih dnevnikov in '"^dia, ki se je predhodno mudila ^ Mariboru, kjer so jo sprejeli pri dnevniku »Večer<'< in so jim ^azkazali nekaj mestliih in oko- ;'ških zanimivosti. Spremljata jo 7 predstavnika sekretariata za ^riformacije pri Izvršnem svetu Po ogledu Ptuja in kleti Kme- -'iskega kombinata Ptuj ob tol- ^"3čenju stanja in razvoja vino- gradništva na območju kombi- ^^^9 je odpotovala delegacija še ^ jorco med obnovljene terasne Vinograde. Predstavniki novinarjev s Šta- jerske so v Ptuju prenočili v ho- telu »Petovio« in v torek zjutraj nadaljevali pot proti Rogaški Slatini, od tam pa dalje v Slo- vensko Primorje. Tokratno po- tovanje bo končala avstrijska novinarska delegacija v zapad- nem delu hrvatskega Primorja. Po izjavi vodje delegacije šta- jerskih novinarjev g. Karla Hackla je tudi tokratni program potovanja in obiskov v tem delu Jugoslavije bogat in pester in zelo prijeten zlasti glede na sre- čanja in stike s predstavniki tu- kajšnjega tiska. Vsem .bi se radi na obisku po Avstriji kmalu od- dolžili z enako pozornostjo. V. J. Ob sprejemu pri »Večeru-« Z sosednih občin Murska Sobota Pri reševanju problsma go- spodarskih organizacij, ki so tu- di v lanskem letu gospodarila s poslovno izgubo, se bodo od- ločiM v občini Murska Sobota eii za združitev manjših p>od-etij, ki sama ne morejo uspešno gospo- dariti ali za tiste rešitve, ki jih bodo predlagali kolektivi priza- detih gospodarskih organizacij, nikakor pa ne za administrativ- no združitev, ki doslej niso pri- nesle nikakšne koristi. Cas je pokazal, da ne drži- jo obljube, da bo naslednje leto, namesto izgube uspeh, na drugi strani pa kažejo zaloge, ki so si .jih nakopičila nekatera manjša trgovska podjetja, da so vložili vanje preveč lastnih sredstev, da bi lahko sedaj uspešno gospoda- rili in si priskrbeli solidno no- vejšo :zbiro. Občinska skupščina v bodoče ne bo več'mogla pokrivati ne- upravičenih izgub. Lendava Obrat KIK Pomurka je naba- vil 25 kosilnic BCS — model 622 z delo^tio širino 127 cm. Te kosilnice bodo lahko kupili kme- tje, ki so v kooperaciji s tem obratom in bodo plačali 550.000 din za eno kosilnico. Tako bo omogočeno kooperantom tudi smotrnej.4e pospravljanje krme. Kmetijske organizacije v ob- čini Lendava so odkupile doslej 539 ha obdelovalnih zemljišč, v zakup pa so vzele 120 ha zem- l.jišč. Boljšo zemljo so plačevale kmetiske organizacije po •''00.000 diin za ha, v prodaji med ljudmi pa je cena med milijonom in poldrugim milijonom dinarjev. Ob tem razmerju ne poteka prodaja zemlje v korist kmetij- skih organizacij. Letos bi mo- rale odkupiti kmetijske organi- zacije 300 ha obdelovalnih po- vršin, kar pa se ne bo moglo zgoditi, ker so kmetijske organi- zacije v finančnih težavah in zemlje ne bodo mogle odkupova- ti. Sedaj jim preostane le delo na nakupljenih površinah in na površinah, ki so jih vzele v za- kup. Slednje je za nje še naj- ugodnejše. Ljutomer v predvojnem času je bilo v ljutomerski občini 294 usluž- nostnih obrtnikov, sedaj pa jih je le 167. Potrebovali bi vsaj še 50 novih uslužnostnih delavnic, predvsem čevljarjev, šivilj, kro- jačev, sodarjev in kovačev 24 kovačev, kolarjev in mizarjev je opustilo obrt. Na sedanje stanje je vplivalo več faktorjev, ki so izpodkopali ljudem zanimanje in veselje za razne obrti. Tega stanja pa sedaj kljub izboljšujočim se pogojem ni mogoče na hitro pop.raviti. Sčasoma se bo stanje izboljšalo. Občinska politika bo morala imeti stalno pred očmi, kar obrt- na dejavnost potrebuje in kar lahko da skupnosti. Radgcraa Podjetje »Elrad« bo dalo letos na tržišče posebno »elektron.ško anteno«, ki bo omogočila boljši sprejem televizijskega programa, predvsem v onih predelih. kj(-r je bila slika doslej slaba. Na pomladanskem zagreb- škem velesejmu so že uspešno preizkusili prenos avstrijske te- levizije in ugotovili, da je sicer slaba slika ob uporabi elektron- ske antene popolnoma jasna in plastična. Elektronska antena ie poseb- na naprava, pritrjena pri anten- skem dipolu. ki ojačuje signal. Elektronska antena se 'abko vgradi v že obstoječe televizij- ske antene; v posamičn^-^ kot sk':pin=;ke. Po ►►Pomurskem vesiniku« F OTO ZAPISEK Začela je košnja sena Ponekod v Slovenskih goricah so pričeli s košnjo sena. Verjetno bo letošnje spravilo sena oviralo muhasto vreme. Trava dozoreva, zato je boljše, da jo pred zrelostjo pokosimo, saj bo v tem primeru seno vsebovalo več hranljivih snovi in vitaminov, ki so za zdravje živine neobhodno potrebni. Tak- šno seno je liranljivcjše in ugodno vpliva na večji prirastek. Problemi financiranja šolstva v ptujsiii občini (Nadaljevanje z 2. strani) nika in učnega načrta. Zavod se je tudi vsa leta trudil, da bi skupno s predmetnimi aktivi iz- luščili iz učnega načrta takozva- no reprezentančno snov za po- samezne predmete, vendar mu to ni povsem uspelo, ker so se predmetni učitelji zelo vztrajno borili za neokrnjenost vsak svo- jega predmeta. Pri tem so se sklicevali na dejstvo, da odhaja vsaj polovica absolventov 8. raz- reda v šole II. stopnje, kar bi pa bilo z redukcijo učnega načrta mnogim at^solventom onemogo- čeno. Zakon o osnovni šoli pa jasno pravi, da je treba nuditi vsem otrokom možnost končati vsaj osem razredov, ne oziraje se na narodnost, vero, socialne prilike in podobno. Kadrovski problemi Glede na učni kader — zlasti če mislimo na predmetne učite- lje, smo na področju zavoda še vedno v veliki zagati. Zadeva se ne premakne z mrtve točke. Z novim šolskim letom bomo zares razpolagali morda z .20 novimi učilnicami za razredni pouk, ki jih bo dalo učiteljišče, vendar teh na višji stopnji ne moremo zaposliti, ker za njo niso kvali- ficirani, na stopnji razrednega pouka pa tudi ne, ker jih imamo dovolj zlasti v primeru, če do- sedanji razredni učitelji ne bodo več hoteli učiti na višji stopnji, ker si hočejo zagotoviti razred. Predpis republiškega sekretari- ata za prosveto in kulturo zahte- va namreč vsako leto razpis vseh mest na višji stopnji, kjer ne po- učujejo kvalificirani predmetni učitelji. Čeravno ni prevelike ne- varnosti, da bi njihova mesta kaj kmalu zasedli predmetni uči- telji, ker je dotok teh iz PA mi- nimalen, vendar je precej učite- ljev izjavilo, da jeseni ne bodo več učili na višji stopnji — ra- zen honorarno poleg svojega matičnega razreda na nižji stop- nji. Te razmere glasno govore za to, da pošljemo absolvente uči- teljišča, ki bodo diplomirali letos in še v naslednjih treh letih, na študij na PA, kolikor največ mogoče. Le tako bomo hitreje prišli do predmetnih učiteljev in pokrili primanjkljaj. Seveda je s tem povezan nov problem; ko- liko od teh absolventov je spo- sobnih nadaljevati študij na PA, če so komaj zmagovali študij na učiteljišču in se s težavo prerinili do mature. To so večinoma tisti, ki so pred leti vstopali v učite- ljišče s slabim uspehom z osnovne šole, ker drugam niso bili sprejeti. Temu problemu bi končno vendarle morali pogle- dati globlje v oči, ker mu ne bo- mo mogli ubežati. Učiteljstvo in osebni dohodek Borba našega učiteljstva za izenačenje v osebnih dohodkih z isto izobrazbo še ni dosegla viš- ka. Po mojem mnenju je učitelj- ska služba tako eksponirana in delikatna, da jo bo treba še bolje stimulirati kot katero koli dru- go službo. Ce do tega ne bo pri- šlo, ne bo dotoka v ta poklic in družbena škoda bo Izredno veli- ka, polagoma tudi nepopravlji- va. Na to dejstvo smo opozarjali že vsa leta na posvetovanjih v Ljubljani in drugod, pa so nas zavračali s črnogledništvom in sklerotičnostjo. Problem odnosov med starej- šimi in mlajšimi učitelji se po- nekod zelo zaostruje. Mladi lju- dje včasih nočejo priznati večjih izkušenj starejših učiteljev, niti ne priznavajo avtoritete. Ko je hotela neka ^nana in zelo dobra upraviteljica poučiti mladega učitelja zaradi njegovega nezna- nja prav elementarnih metodič- nih zadev, nasveta ni sprejel, pač pa je izjavil, da bo šel o stvari vprašat na PA. Tudi pri dohod- kih so mnenja, da morata mlad in starejši učitelj za enako delo imeti isto plačilo, ne upoštevajo pa delovnih izkušenj in kvalitete dela starejšega tovariša. Pogodbe šol s skladom za šolstvo Pogodbe šol s skladom za šol- stvo, pred katerimi stojimo, bo- do za sedaj precej formalnega značaja. Takoj v začetku je tre- ba poudariti, da temu ni kriva občina. Kakor hitro pravi sklad: na lansko povprečje lahko do- damo le 20 "/o k osebnim izdat- kom in 10 "/o k materialnim in s tem komaj za silo pokrijemo osnovno dejavnost šole, potem je mogoče govoriti le o ponudbi sklada, ne pa o zahtevah oziroma potrebah šole. Za ono šolo, ki bo dejansko opravila le osnovno dejavnost, bo taka pogodba spre- jemljiva, ne bo pa za ono, ki bo opravila tudi dopolnilno in celo razširjeno dejavnost. Zato bi bile razvitejše šole morda le upravi- čene zahtevati nekaj več sred- stev, kot daje relacija 50-60-75 tisoč plus 10 Vo zvišanje materi- alnih izdatkov. Zavod za PPS je mnenja, da bi financiranje šolstva ne mogli prepustiti samo občinam, zlasti pa ne gospodarsko slabše raz- vitim občinam, ker se z ničemer ne da opravičiti, da diferirajo osebni dohodki prosvetnih de- lavcev, ki delajo približno pod istimi pogoji, za 20 in več tisoč dinarjev. Zdi se, da bi bilo naj- enostavneje, če bi se občinam po potrebi dodajalo namensko za šolstvo iz centralnega, republi- škega sklada ali pa naj bi bilo financiranje šolstva urejeno na način, kakor je to pri socialnem zavarovanju. Prav gotovo je tre- ba najti boljši in efektnejši na- čin in to prav kmalu, da ne bo čisto prepozno. SPREJEM PRI PREDSEDNIKU OBČINE 0ftM02 I Dne 12. maja popoldne je predsednik Občinske skupščine občine Ormož Franc Novak ob prazniku službe notranjih za- dev pripravil sprejem za usluž- bence postaje LM Ormož in Tomaž ter za uslužbence odse- ka za notranje zadeve Ormož. Sprejema sta se udeležila se- kretar Občin; kejra komiteja Ormož Drago Pintarič in pred- sednik Občinskega odbora SZDL Ormož Vlado Ožbolt. Povablje- na sta bila tudi svojca padlih, Ciril Kuharic iz Lešnice in Ma- rija Majcen iz Ključarovec. Ob tej priložnosfi je navzo- čim govoril predsednik občine o pomenu in važnosti službe notranjih zadev v času NOB in po vojni. Med ostalim je v go- voru omenil žrtve te naporne službe. Svojcem padlih je na svečan način podelil spominske knjige, ki jih je v ta namen izdal in tudi ilustriral zvezni sekretariat za notranje zadeve. Po slavnosti, katere se je ude- ležilo približno 25 povabljenih, .se je predsednik občine zadr- žal v prisrčnem razgovoru. Trčili so štirje avtomobili Pred kratkim se je zgodila nenavadna prometna nesreča. Iz Gorišnice so v smeri Ormoža v koloni peljali štirje avtomo- bili. Tovornjak je pravilno ustavil na svoji desni strani, za njim pa osebna avtomobila. Četrti avtomobil je bil tovor- njak, ki je vozil na prekratki zavorni razdalji, zato se je za- letel v parkirani avtomobil in ga sunil v drugega, ta pa se je zaletel v tovornjak, ki je stal na čelu kolone. Pri trčenju sta se oba oseb- na avtomobila poškodovala. Te- lesnih poškodb ni bilo. Na av- tomobilih je nastalo približno za 250 tisoč dinarjev škode. Prevrnila se je prikolica 24. maja ob 15.15 se je pripe- tila prometna nesreča na cesti I. reda med Pušenci in Loper- šicami, in to vozniku tovornjaka znamke »Saurer« z registrsko številko LJ-181-28 s prikolico LJ-18-23. Tovornjak je vozil Jo- že Pšeničnik iz Maribora. Nesre- ča se je pripetila pri srečanju z drugim vozilom. Voznik je za- peljal na skrajni desni rob in mu je na mehkem cestišču po- tegnilo prikolico v obcestni ja- rek, kjer se je prevrnila, ško- de je nastalo približno za 400 tisoč dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo. Prevrnjen>a cisterina z vinom Pred kratkim se je v Središču pripetila nenavadna prometna nesreča. Tovornjak-cisterno s prikolico je vozil šofer Mihael Živkovič iz Beograda. Peljal je vino iz Sičevega pri Nišu za podjetje Vino Maribor. Med vožnjo se je odtrgal priklop in prikolico je potegnilo v obcest- ni jarek. Medtem se je prikoli- ca prevrnila in obstala na ko- lesih. Od sunka se je odtrgal ventil na cisterni in vino se je zlilo v obcestni jarek. Pri tem je nastalo za približno 2,5 mili- jona dinarjev škode. stran I »TEDNIK« — petek. 28. maja 1965 Strnn 4 Videm, središče predvojnega kuliurno-prosvetnega dela (Pred zveznim mladinsltim festivalom bratstva In enotnosti v gornjeradgonski občini v dneh od 18. do 20. junija 1965) Kulturno-prosvetno delo po- murskih študentov je bilo po pr- vi svetovni vojni zelo razgibano. Študenti iz različnih krajev so tekmovali med seboj z raznimi nastopi in gledališkimi priredit- vami. V Pomurju je bila najmočnej- ša skupina, ki so jo sestavljali gimnazijci in učiteljiščniki od Vidma, iz Cerkvenjaka, Male Nedelje in Križevcev pri Ljuto- meru. Prva večja prireditev te skupine je bila uprizoritev dra- me »Mati«, ki jo je spisal rojak Ksaver Meško. Uprizorili so jo v juliju 1921 v uti takratnega Bralnega društva v Vidmu ob Sčavnici. Režirala sta učiteljišč- nik Bogdan Gerlanc in gimnazi- jec šestošolec Bratko Kreft. Oba sta že prej nastopila v Cankarje- vi »Lepi Vidi«, ki jo je skupina naprednih srednješolcev uprizo- rila v režiji Milani Skrbinška v mariborskem gledališču. S Can- karjevim delom je ta mladina manifestirala za njegove napred- ne ideje, ki jih je našla predvsem v njegovem »Narodnem blagru« in »Hlapcu Jerneju«. Med po- membnimi mentorji in vzgojitelji te mladine sta bila vsekakor naj- naprednejša in najzaslužnejša pesnik Janko Glazer in profesor Ivan Favaj, ki ga je oblast za- radi komunizma odpustila iz službe. Prizadevanje te mladine je bilo usmerjeno tudi v idejno in organizacijsko osamosvojitev in neodvisnost od klerikalizma in liberalizma. V tem prizadevanju so našli dijaki — posebno v po- znejši dobi — vso pomoč in pod- poro pri Viktorju Kukovcu v Ljutomeru. Nekateri dijaki iz obeh taborov so se demonstra- tivno združili v samostojne sku- pine, ki so nastopale z raznimi prireditvami v času počitnic. Spričo razmer in pritiska niso mogli ustanoviti samostojne or- ganizacije, saj so bile srednješol- ske organizacije še povrh vsega pod močno šolsko kontrolo. Ven- dar so posamezni ravnatelji in profesorji kazali zanje več razu- mevanja kot zunanji politični in oblastveni zastopniki. Razumlji- vo je bilo, da so se mladi ljudje zatekali v književnost in gleda- liško amatersko delo. Med libe- ralnimi krožki, ki so bili takrat po mariborskih srednjih šolah, je bil najbolj delaven »Klub utrin- čarjev«, ki je tri leta izdajal svo- je glasilo »Utrinki«. Njihov men- tor, pokrovitelj in zaščitnik je bil pesnik Janko Glazer. Klub so ustanovili na pobudo petošolca Bratka Krefta, ki je pred tem iz- dal dve z roko pisani številki li- stiča »Mladina«. To je bilo v drugi polovici šolskega leta 1920/21, ko so združeni srednje- šolci uprizorili že omenjeno Cankarjevo »Lepo Vido«. Šest- najstletni Bratko Kreft, ki je na skrivaj obiskoval Igralsko šolo mariborskega Narodnega gleda- lišča, je z uspehom igral v »Lepi Vidi« študenta Dioniza, tako da ga je drugi dan po predstavi po- hvalil pred vsem razredom pro- fesor Simon Dolar. S skupino do- mačih dijakov je nato organizi- ral uprizoritev Meškove »Mate- re« v domačem kraju. Še bolj pa se je razvilo štu- dentsko prosvetno delo, ko je bil 1924. leta pri Mali Nedelji do- grajen kulturni dom. Odprli so ga z igro »Volkašin« 20. julija 1924. Pri uprizoritvi so sodelovali študentje in študentke družno z domačimi kmečkimi fanti in de- kleti. Dramo je zrežiral matu- rant Bratko Kreft, sousta.novitelj neodvisnega ljudskega odra v Mariboru, kjer je režiral Schon- herrjevo »Otroško tragedijo«, Petkove »2rtve«, uprizorjene na predvečer 1. maja leta 1932 v Narodnem domu, pozneje pa tudi Skrbinškovo dramatizacijo »Hlapca Jerneja«, pri kateri je igral glavno vlogo železniški mizar Maks Furijan, danes eden najodličnejših igralcev ljubljan- ske drame. 15. avgusta 1924 — nekaj ted- Zadravec z Rožičkega vrha, pod- pisnik partizanskega manifesta iz leta 1939 in eden izmed prvih terenskih aktivistov v začetku okupacije. Umrl je v taborišču Dachau. Vse te uprizoritve je'] vodil in režiral Bratko Kreft, ki je medtem nadaljeval svoje gle- dališče in slavistične študije na Dunaju, pozneje pa v Ljubljani in Parizu. Največji kulturno- prosvetni dogodek v zvezi z de- tod Spindler, ki so ga nacisti le- ta 1941 ustrelili v Mariboru. Pri Vidmu ob Sčavnici so domači študentje ter kmečki fantje in dekleta uprizorili Linhartovo ko- medijo »Matiček se ženi«. Med nastopajočimi je bil tudi Alojz žiji Bratka Krefta Nušičevo ko- medijo »Navaden človek«, leto dni prej pa veseloigro »Maks v škripcih«, v kateri )e igral glav- no vlogo igralec Franček Vičar. Med drugimi je nastopil še Me- nov po »Volkašinu« — so malo- nedeljski dijaki uprizorili v re- lom naprednih pomurskih štu- dentov, kmečkih fantov in de- klet pa je bila uprizoritev Tol- stojeve drame »Moč teme« pri Mali Nedelji poleti 1925. Z upri- zoritvijo te zahtevne drame so nastopajoči dokazali, da je naš preprosti človek skupaj z mlado in napredno inteligenco sposo- ben tudi za resno in kulturno- umetniško delo, da je tudi ljud- stvo sposobno sprejemati in ra- zumeti še tako težka dela sve- tovne književnosti. Uprizoritev drame »Moč teme« pri Mali Ne- delji je imela tudi svoj demon- strativni pomen: napredna mla- dina je dokazala tistim, ki so tr- dili, da je treba na kmetih upri- zarjati le lahke in cenene vese- loigre in burke, da to ni res. Uprizoritev je odjeknila daleč naokrog in v mariborskem »Ta- boru« je izšel članek, ki je opo- zoril na pomembnost tega kul- turnega dogodka. Delo je zreži- ral in igral tudi glavno vlogo Bratko Kreft, ki je bil v teh le- tih glavni organizator kulturno- prosvetnih prireditev naprednega dijaštva in kmečkih fantov in deklet na desni strani Mure. De- lo tega pokolenja ni ostalo brez sadu. Videm ob Sčavnici Srečanje bivših lelnikov v taborišču Dachau ob 20. obletnici osvoboditve Na kraju zlog'las'nega nacistič- nega taborišča Dachau v Zahod- ni Nemčiji je bila ob 20-letnici osvoboditve proslava in otvori- tev muzeja, ki je priča nacistič- nih grozodejstev v tem tabori- šču. Svečanosti in otvoritev muze- ja se je udeležilo nad 4.000 biv- ših taboriščnikov, med njimi tu- di okrog 250 Jugoslovanov. Iz Ptuja nas je prišlo na proslavo 5 nekdanjih dachauskih jetni- kov. Ze spomladi 1933 je Hitler ta- koj po prevzemu oblasti usta- novil koncentracijsko taborišče Dachau za nemške komuniste in socialne demokrate, nasprot- nike fašizma. Ze tedaj so strpali v taborišče 4.800 političnih na- sprotnikov. Leta 1938 so se nem- škim ujetnikom pridružili av- strijski, nato češki, poljski in jetniki iz drugih okupiranih de- žel, ki jih je zasedla nemška ar- mada. Leta 1944 je taborišče na- rastlo v mesto barak z 78.000 jetniki. Po številu ga je pre- kašalo le taborišče Ausch\vitz, ki je imelo 140.000 taboriščni- kov. Prekašalo ga je tudi po masovnem uničevanju ljudi, saj je bilo v Auschwitzu pokonča- nih nekaj milijonov ljudi, v Dachauu, pa nekaj manj kot 100.000. V obeh taboriščih je na- šlo smrt okoli 80 jetnikov iz na- še občine. Skozi Dachau je šlo 202.206 jetnikov. Dne 29. aprila 1945, ko je 7. ameriška armada osvobo- dila to taborišče, je bilo v njem okrog 32.000 taboriščnikov, od teh 3.098 Jugoslovanov, med njimi tudi nekaj ptujskih obča- nov. Tudi Dachau je bil taborišče množičnega uničevanja, tudi tu ni počivala smrt. V krematoriju so zažigali umrle od lakote, bo- lezni in na smrt utrujene, v plinskih celicah so s plinom uničevali jetnike, jih streljali in uporabljali druge metode za uničenje človeka. Slovenski delegati z območja severne Slovenije smo se napo- tili v Dachau v soboto, 8. maja. Iz Dravograda smo se z avto- busom odpeljali prek obmej- nega prehoda Vič skozi Veliko- vec—Beliak—Spital do Malnitza v Visokih Turah. Pred gorskim prelazom oziroma predorom smo izstopili in se presedli v poseben vlak. Avtobus pa so naložili na plato — železniški voz. Po pri- hodu skozi predor smo spet za- sedli avtobus in se peljali v de- (Nadaljevanje na 5. strani) ČESTITKE PREDSEDNIKU TITU Pionirji iz vseh krajev Jugo- slavije so v prisrčnem razpolo- ženju čestitali rojstni dan mar- šalu Titu. Med pionirji je bila tudi pionirka Jasna Jabločnik iz Kidričevega. Pisma in pozdravi ptujskih pionirjev so bili tudi v Kurirč- kovi torbici, ki je letos prvič potovala po naši občini. Razstava umetniške fotogrofije Od nedelje, 23. maja 1965, je v dvorani na magistratu v Ptu- ju razstava umetniške fotogra- fije, ki jo je pripravil Občinski odbor ljudske tehnike Ptuj. Po- krovitelj nad razstavo so Stroj- ne delavnice Ptuj. Razstavlja 7 članov Foto-kino kluba Kidriče- vo in Tovarne avtoopreme Ptuj. 45 črno-belih in barvnih slik, ki jih je sprejela 3-članska žirija, predstavlja najboljša de- la izmed predloženih fotoama- terskih — umetniških fotogra- fij, ki so bila tudi nagrajena z zlato in bronasto medaljo ter z diplomami. Otvoritve razstave 23, maja 1965 se je udeležila tu- di predsednica občinske skup- ščine Ptuj Lojzka Stropnikova, direktor TGA »Boris Kidrič« Ki- dričevo inž. Franjo Gruenfeld, odborniki občinskega odbora ljudske tehnike in razstavljale!. Med razstavljalci nastopajo s svojimi najboljšimi umetniški- mi fotografijami Milan Doblje- kar, Stojan Kerbler, Marjan Hudina, Peter Gegič, Bogo Hmelina, Vlado Šerc in Maks Ferlan. Tokrat je večina raz- stavljalcev iz Kidričevega, ki so tudi odnesli večino priznanj za najlepše slike. Stojan Kerbler, ki je že odnesel nekaj vidnih priznanj iz raznih svetovnih fo- toamaterskih in umetniških raz- stav, je odnesel zlato medaljo tudi s te razstave. Zlati meda- lji sta dobila samo dva razstav- Ijalca, in sicer Milan Dobljekar in Stojan Kerbler, bronasto Mi- lan Dobljekar, srebrno inženir Marjan Hudina, diplome pa Pe- ter Gegič, Bogo Hmelina in Maks Ferlan. Milan Dobljekar se je pred- stavil na tej razstavi s 13 črno- belimi in z 9 barvnimi slikami, Stojan Kerbler s 14 črnobeiimi, Marjan Hudina z 11 črno-belimi, Peter Gegič z 1 črno-belo, Vlado šerc z 2 črno-belima, Bogo Hme- lina z 1 črnobelo in Maks Fer- lan s 3 črno-belimi slikami. Za Milana Dobljekarja je za- nimivo, da ima najraje motive iz narave, ob vodah in gozdo- vih, med rastočim in podrti drevjem in je prehitel ostale | toaniaterje v svoji okolici in ) umetniških razstavah s svq drznostjo, s katero se je lo barvne fotografije poleg bai nih diapozitivov. Pri vsem s\ jem delu je zelo saniokritiče Obratno pa je pri Stojai Kerblerju, ki so mu najljut motivi iz vsakdanjega življen in izbira razne doživljaje iju( od najmlajših do najstarejši vesele in žalostne, brezskrbi in zaskrbljene. V svojem lot amaterskem in umetniške udejstvovanju se je potrudil j rezati zanimive odlomke iz ži Ijenja in jih prika/.ati na fa papirju gledalcu, ki pred njir obstane, se vanje zamisli in j pogleda levo in desno, če bi n šel še več enakega ali podo nega. Tudi Marjan Hudina spremi; človeka, najmlajšega in odra lega pri njegovih skrbeh j vsakdanjih doživljajih, pri del in pri razvedrilu, v kolektivu i v družini. Nekako v sredini med ter tremi so ostali trije razsta Ijalci, ki iščejo in najdejo svo posrečene motive v svoji oko ci, na podeželju, kamor zaii jajo v svojem prostem času, poskušajo vloviti s posnelko na film vsaj delček tistega ži Ijenja v mirni prirodi, ki je d leč od tovarniškega vrveža I hrupa, pa tvidi daleč od življec ske urejenosti, ki jo omogoi predvsem reden dohodek £ ostalo, kar je v zvezi z njim. Vsi razstavljalci so kot cele ta pokazali z vsemi motivi, di najdejo v prostem času najvei razvedrila z opazovanjem okolj ce, z iskanjem življenjske vs^ bine ljudi v drugačnem okolju kot sami živijo, s posnetki, ^ jih zaposlujejo vse do trenutka ko jih lahko pokažejo javnosi kot uspele življenjske motive, ij katerih se nauči marsičesa ko ristnega vsak fotoamater in ti di drtigi gledalec fotografije. V.i Pri Tomažu bo festival pevskih zborov NASTOPILO BO 500 MLADINCEV IN PIONIRJEV. NA VE- LIKO PRIREDITEV SE PRI TOMAŽU TEMELJITO PRI. PRAVLJAJO V okviru 20-letnice osvobo- ditve bo v nedeljo, 30. maja, festival mladinskih in pionir- skih zborov pri Tomažu. Ob tej priložnosti bodo nastopili mladinski in pionirski pevski zbori iz območja občine Or- mož. Na festivalu bo nastopi- la ormoška godba na pihala. Fričetek festivala bo ob 15. uri. Sodelovalo bo nad 500 pionir- jev in mladincev. Mladi pevci bodo zapeli nekaj pesmi v po- častitev 20-letnice osvoboditve in dneva mladosti ter v poča- stitev rojstnega dne predsed- nika Tita. Tomaž se na festival teme- ljito in vsestransko pripravlja. Očistili bodo kraj in ga slavnost- no okrasili. Poleg številnih za- stav bodo postavili slavoloke, določili parkirne prostore in po festivalu bodo preskrbeli za prijetno razpoloženje. Združeni pevski zbori bodo nastopili na prostem. Ta veli ka in pomembna priredite spominja prebivalce Tomaža i okolice na težavne dni la NO] Prebivalstvo tega kraja je i napredno zavestjo, s sodelov njem s partizani in dajanje zadnjih zalog hrane osvobodi neihu gibanju povzročilo sc vražniku precej skrbi. S hv| ležnostjo se je treba spomnil vseh, ki so sodelovali v NOB ki so trpeli in umirali v nem ških taboriščih smrti, v zapo rih in v izseljcnstvu. To 8« ljudje, ki so globoko ljubili svojo domovino in svobodo. Ta velika ljubezen jih je vodila k velikim dejanjem. V Hranjigovcili pri Tomažu je bil rojen narodni heroj Vin; ko Megla. Na njegovi rojstni hiši je spominska plošča, ki je bila pred nekaj leti odkrita f spomin njegovemu herojskemu delu proti sovražniku. HEINZ REIN Vrnitev iz vesulja Fotonska raketa je bila na po- vratnem letu iz Orionisa na Zemljo. »■Ali se je n» naši stari Zemlji med tem časom mnogo spreme- nilo?« je vprašal Jean. »Najbrž ne,-« je odgovoril Mac z malomarno kretnjo roke. «Hru- ščev bo nemara Zopet komu za- pretil...« .. pri nas bo najbrž vladna kriza,-- je dodal Jean. »V Nem- čiji pa bodo govorili o zopetni združitvi in storili vse, da se to prepreči ...« Potem so se mu zalesketale očij polne hrepene- nja. --Ali se je Oermaine zelo spremenila? In če mi je bila zve- sta? Pet let je dolga doba.« Martin je pogledal oba tako kakor nekdo, ki opazuje pri igranju otroke. ►'Kaj gledaš tako bedasto?« je vprašal Jean razburjeno. ►►Ger- maine. je dostojno dekle.« Martin je odkimal. »»Ne gre za tvojo Germaine,-« je rekel počasi. »»Mislim, da je čas, da se že en- krat resno pogovorimo o Einstei- nu .. .« Mac se je porogljivo zakroho- tal. -Vendar ne boš resno verjel v skrčenje časa? To vendar ni nič drugega kot teorija, moj dragi.« »Kdo vp je r^^kel Martin. -Ni m t., se je razvnel Mac. -da Mo v teh petih le- tih, kar nli v vesolju, na ZfrinVji r:;. -tiri ali pet tisoč le. Pravirii ' j le kratko in ma- lo nemogoč.- '■Tudi jaz . ne verjamem,« je pritrdil Jean z vso vnemo. -To bi pomenilo, da je Germaine že davno ... Tega si sploh ni mo- goče misliti!« -Bomo videli,« je rekel Martin mirno. Cez nekaj tednov so pristali na Zemlji sredi neke vrste pragoz- da. Globoko so vdihavali sveži zrak in otipavali Zemljo. -Veš, kje smo?« je vprašal Mac. Martin je odkimal. -Videti je bilo, kakor da smo se spuščali nad Francijo ...« -V Franciji ni pragozdov,« je rekel Jean. -Vem,« je odvrnil Martin. -Morda smo v Srednji Afriki.,.-« -Ne verjamem,« je ugovarjal Mac. -To ni tropično rastlin- stvo.« -Ima prav,« je rekel Jean. -To ni Afrika.« -Pa tudi Evropa ni,« je rekel Martin. -Ker tu v bližini najbrž ne žive ljudje,« je rekel Mac, -nam ne preostaja nič drugega, kot da jih poiščemo.« Nato so se oborožili, napolnili nahrbtnike in se odpravili na pot. Po pragozdu in po stepi so hodili več dni. Sesti dan so pri- šli do neke velike reke. -Mogli bi loviti ribe,« je rekel Jean. -Bila bi vsaj izpremem- ba.« -Imenitno!« ga je pohvalil Mac. -Jaz sem rostbifov in vani- lijevega sladoleda že sit.«___ Pripravili so si trnke in jih vrgli v vodo. Toda prijela ni no- bena riba, zakaj v vodi sploh ni bilo rib. Jean je trnke zopet potegnil iz vode. -Vse zaman,« je vzdihnil. -Tu ni nikakih rib.« -Ne le, da ni rib,* je rekel Martin pomembno. -Tu sploh ni nikakih živali...« -Tu sploh ni...« Je začel Mac. -Za vraga. Ima prav!« Zdaj So se šele zavedeli, da jih niti mrčes ni nadlegoval. Bilo je grozno. Gledali so se osuplo, po- tem pa nadaljevali pot molče, mrki in obupani. Proti večeru so se bližali verigi hribov. Ker je začelo deževati, so si poiskali za- klonišče v neki votlini. Ravno ko so razvili svoje gumijaste le- žalnike, so zaslišali krik. Poteg- nili so iz žepov svoje atomske revolverje in iskali s hrbtom kritje proti skalnati steni. Krik se ni ponovil, namesto tega pa so zaslišali... Niso vedeli, če so bili glasovi človeški ali ne. Mogli so bili tudi živalski. Glasovi so se vedno bolj bližali, potem pa... Jean, Mac in Martin so se gle- dali v zadregi. Tisti, ki so prišli iz notranjosti jame, niso bili ni- kake opice več, pa tudi še ne ljudje. Sicer so hodili pokonci, toda s trudom. Bili so rejeni, okorni in zelo poraščeni ter skromno oblečeni s spletenimi listi. V rokah so nosili lesene kije. -Praljudje.- ,ir zašepetal Mac. -Da so sploh še na svetu!« -Grde ženske,« je rekel Jean in se stresel od začudenja. Martin je rekel svojim, naj molče, nato pa je stopil korak naprej. Jamski prebivalci so bu- ljili vanj z odprtimi usti. Martin jih je nagovoril z mehkim gla- som in jim ponudil roko. Oni pa so se umaknili in vzdignili svoje kije. Najbrž jim pozdrav s poda- janjem rok ni bil znan. Ko sta k Martinu pristopila tudi Mac in Jean, so jamarji eačeli glasno kričatL Iz notranjosti jame pa je nato prišlo še več bitij j med nji- mi tudi otroci. Vsi trije vesoljski potniki so se umaknili proti izhodu korakoma in se posvetovali. Jamarji so jim sledili. Videti je bilo, da se tudi oni posvetujejo. Možak, katerega lasje in prsi so bili že sivi, ni nosil kija in je prišel počasi Martinu nasproti ter ga nagovo- ril s kratkimi grgrajočimi glaso- vi, ki pa niso zveneli hudobno ali sovražno, toda tuje. Martin je odgovoril prijazno in vprašal, kje se nahajajo. Starec ! ga ni razumel, govoril pa je bolj živahno. Nato pa je Martin na- pravil kretnjo, češ da bi rad je- del, pokazal je z roko v usta in pri tem žvečil. Starec ga je razumel, Prikimal je živahno in izgrgral nekaj gla- sov, nato je šel zopet v votlino in pokazal vesoljceni, naj mu slede. Spočetka so se obotavlja- li. Morda je bilo nevarno. Imeli so sicer svoje atomske revolver- je, toda v notranjosti jame jih niso mogli uporabljati. Kiji jam- skih prebivalcev so bili veliko boljše orožje. Starec je ponovil svoje pova- bilo, ostali pa so mu napravili špalir. Sel je skozeni in se obr- nil k trojici. Pri tem pa ie n^^ka- 1 zal svoje rumene zuDe. To pa ni bil smehljaj, nihče od jamarjev se ni smehljal. Gledali so lahko bojazljivo, radovedno ali hu- dobno, toda smehljati se niso mogli. Najbrž smehljaja še niso iznašli. Jean, Mac in Martin so starcu sledili. V notranjosti jame, ki je dobivala luč skozi odprtino stro- pa, je starec sedel na rogoznico, narejeno iz listja, in dal vesolj- cem razumeti, naj tudi sedejo. Ostali jamarji so jih obstopili v ožjem krogu. Vesoljskim potnikom je bilo tesno pri srcu. pa so vendar sedli. Starec je vzel posodo in jim ponudil. Napolnjena je bila z mešanico listja, trave in dre- vesne skorje. Mac, ki je prejel posodo prvi, je gledal svoje to- variše v obupu. Jean se je stre- sel od gnusa. Dal si je na usta roko, cmokal in se trepljal po trebuhu, -Ne smemo ga užaliti,« je re- kel Mac, segel z dvema prstoma v posodo in si stlačil nekaj li- stov v usta. Martin in Jean Sta storila isto. Nato jim je starec ponudil pokvarjeno vodo. Na- redili so nekaj požirkov, nato pa se je razvil... Naj rečemo temu pogovor? Med seboj so gestiku- lirali. Čeprav se niso razurheli, so se vsaj sporazumeli. Izkazalo se je, da jamarji ognja Se niso poznali, pa tudi ne kolesa in preje. Živeli m 'uu £iosij*j vo- zači motornih koles,« je dodal Martin. -In tu. kjer ni daleč na« okoli nikakih cest...« Odkrili so še več. Zarjaveli kos železa, na eni strani emajli* ran in z napisom Plače Pigaller kažipot z oznako -Versaillel llkm«, tablo trgovine -Petitpief re et fils, Modes«. -Mi smo na Montmartru,« j« rekel Martin odločno. -Nesmisel,« je vzrojil Jean. *^ Franciji že davno ni bilo nika' kih divjakov več.« -Prav,« je poudaril Martift -Ni jih bilo več, pa so zopet. £10* stein je imel prav.« -Ti misliš, da je zdaj leto 6960 ali tako nekako.. .« -Da, to mislim!« je odgovori Martin. -Medtem ko smo mi biH v vesolju, je tu divjala atolf ska vojna, morda pred tremi ti' sočletji, morda pred sto leti. Ne* kaj ljudi je ostalo, in tile tu sC njih potomci.« -Strašno,« je rekel Jean. -Na* ša kultura naj bi bilš popolnoj ma uničena? Samo tile divjaK so še tu?« Vzdihnil je. -NikaK« kulture ne bo nikdar več, ^ vam pravim.« Martin je imel prav, toda Je«'' se je motil. Jamarji so bili poti k novi kulturi. Oni so namreč zopet vojskovali — ' prebivalci jame, ki je bila O' drugi strani reke. Stric Zan — to ime je pom^ nilo zvezdo, ki se prižge in sp* ugasne. . Kadfir je prikazal — in je bilo zmeraj nenapovedano ^ .smo se vsi zgrnili okoli njega' vse na.s- le obstal s svojim ^ rrio/avcslnim, *;rpčnim nasiO*' hum. i Prevedel M, Lipui^^ stran 5 »TEDNIK« _ petek, 2t. maja 1965 Stran 9 Ž E T A L E 2vezdana Zerak, 2. razred gimnazije: 1, Prirodni okvir: Zetale so vas gredi Haloz in ležijo v ozki do- I lini na nadmorski višini 322 m. v Merijo okrog 34 km^ in zavze- majo hribovit, gozdnat svet. Na jugu jih obdaja senčni Macelj, po katerem poteka meja s Hr- vatsko. Na severni strani se širi nerodovitna Serdinšca, proti za- hodu pa se ponosno dviga la- pornat Resenik, nad vsemi pa kraljuje Donačka gora z najviš- jim vrhom, visokim 883 m. Ne- koč se je imenovala Rogatica, po značilni obliki glavnega vr- ha, potem so ji ob vznožju zgra- dili cerkev sv. Donata in se zato imenuje Donačka gora. Pod nje- nim vrhom izvira potok Rogat- nica, ki teče potem ob robu 2e- tal in se Izliva v Dravinjo, le da voda počasi, a vendar vztraj- no usiha. Zetale združujejo še štiri dru- ga naselja, in sicer so to Cer- možiše, Kočice, Dobrina, ven- dar imenujejo vsa ta naselja po navadi kar 2etale. Na tem ob- močju živi okrog 2300 prebival- cev, medtem ko imajo 2etale same le okrog 590 prebivalcev. Značilno je, da število prebival- stva z leti pada, kajti mladina vse bolj išče kruh v drugih, bolj razvitih področjih. V središču Zetal je tudi važ- nejše središče cest, in sicer vo- dijo tri glavne: prva v 22 km odddaljen Ptuj, druga v 9 km oddaljen Rogatec, tretja v Maj- šperk 13 km daleč. Svet je hri- bovit, pokrit z mešanimi, pone- kod pa s smrekovimi gozdovi. Zemlja je težka — ilovnata, če- prav ne najmanj rodovitna, ven- dar je kmetijstvo zaostalo in morda prav zaradi tega pada število prebivalcev. Zgodovinski pregled: Nekoč so se na mestu današ- njih Zetal širili ogromni gozdo- vi, polagoma je tu nastalo na- selje. Prve listine, ki so omenja- le Zetale, so izpred 700 let, in sicer omenjajo nekega kmeta iz Schilterna, ki je bil dolžan gra- ščaku na gradu Štatenberg dni- no. Schiltern se je ohranil vse do prve svetovne vojne. Pred 150 leti so tu ustanovili eno- razredno šolo, pozneje štiriraz- redno in tako se je kraj kul- turno dvignil. Po vojni je na- stala stara Jugoslavija, Schiltern je dobil poslovenjeno ime Si- tale, to se je pozneje spremeni- lo v Zitale iz tega pa današnje ime Zetale. Ko so našo domovino napadli Nemci, so germanizirali tudi Zetale in spet je nastal Schiltern z nemško žandarmeri- jo, šolo in upravo. Toda v ljudeh je prevladovala slovenska mi- selnost in organizirali so prve partizanske skupine. Znan je bil posebno Kraševec — Zetalski Jože, ki je deloval v okolici Ze- tal s skupino petih partizanov. V gozdu Ragužnica so imeli bunker in od tod izvrševali manjše napadalne akcije. Toda izdala jih je neka ženska in marca 1945. leta so jih napadli Nemci. V neenaki borbi so padli vsi razen enega partizana, ki se je ranjen rešil. Pravijo, da so izdajalko kaznovali tako, da je morala pogoltniti ves zločinsko pridobljeni denar. Po vojni so se Zetale precej dvignile in to kulturno in go- spodarsko. Nekaj časa je bila tu celo občina, obnovili so šolo, dvorano, prostore za zdravstve- no postajo, pletarno in uvedli avtobusne zveze s Ptujem in la- ni celo s Celjem. Gospodarstvo: Zetale so bile nekoč zaostal haloški kraj. Nekaj bogatih po-? sestnikov je imelo v rokah gozdove in vinograde, ostalo so bile le revne in brezupne vini- čarije, na katerih so se ljudje le z muko prebijali skozi življenje. Tako je bilo vse do druge sve- tovne vojne, kajti stara oblast se za takšne kraje ni brigala in ' pdino bogastvo ljudi je bila rev- ščina. Po vojni pa so tudi tukaj izvedli agrarno reformo in pre- gnali izkoriščevalce, kot so bili Strašil in Filipič. Zgradili so opekarno, vendar se ni obnesla in so jo nekaj let pozneje porušili. Prav tako se ne bi izplačalo zgraditi tukaj to- varno, kajti razen lesa ni dru- gih surovin, razen tega ni v bli- žini železnice. Zato so poskušali dvigniti vsaj kmetijstvo. Za poljedelstvo so tu slabi pogoji zaradi hribovi- tega sveta in težke ilovnate zemlje, prav tako ne bi bilo do- nosno tudi vinogradništvo, kajti doslej so bile s trto zasajene le majhne površine in še to veči- noma samorodne trte. Vendar pa so v okolici Zetal ogromni gozdovi, največ mešani, prevla- duje pa kostanj. To je važno predvsem zaradi lesa, ki služi za pridobivanje tanina In ga ljud- je vozijo največ v »Taninko« v Majšperk. Izsekane gozdne po- vršine vedno znova pogozduje- jo, tako da se ni bati, da bi uni- čili to dragoceno surovino. Po-1 membna za naš kraj je tudi ži- vinoreja, saj lahko vzrejajo na sončnih pašnikih res kvalitetno govedo. Ljudje gojijo tudi pre- i cej sadnega drevja, največ jab- I lan, vendar bo v tej smeri raz- : voj treba še pospešiti. Narava pa nudi v Zetalah prebivalcem predvsem mnogo gozdnih plo- dov: kostanja, jagod, malin, gob in podobnega. Domača zadruga i odkupi letno po več 10 ton ta- kega naravnega blaga. Precej žetalskih deklet in že- na je zaposlenih v pletarni v Dobrini, medtem ko se možki vozijo z avtobusom v cinkarno v Celje. Tako je tudi tukaj mo- goče zaslužiti denar v tovarni, vendar imajo Zetale kljub temu iz leta v leto manj prebivalcev. Mladina odhaja v šole, v tovarne in tako se število prebivalcev zmanjša za okrog 130 ljudi letno. Razvoj In perspektive v zvezi s prihodnostjo: Kakšna prihodnost se torej obeta temu kraju? Ljudi je ved- no manj, gospodarstvo nima ravno najboljše perspektive, za- to so sklenili, da bodo Zetale, ta kraj daleč od mestnega dima in tehnike, postale mesto oddiha delovnih ljudi. Razvijati hočejo turizem. Saj vendar odseva iz te ne- okrnjene pokrajine in nizkih s slamo kritih haloških hišic toli- ko lepote! Saj so vendar v mo- gočnih gozdovih Maclja, Reseni- ka in Donačke gore čudovita lovišča, kjer ne manjka divjih prašičev in srnjakov za bogat lovi In kaj naj bi bilo za utruje- nega mestnega človeka lepšega, kot da se povzpne na Don2|čko goro! Tja je mogoče priti tudi po bolj pustolovski poti, po ska- lah, kjer si je treba pomagati s plezanjem. Slednjič so v okras Zetalam tudi številne cerkvice, kot so sv. Donat, sv. Boštjan, cerkev Marije Tolažnice in cer- kev sv. Mihaela na griču sredi Zfrtal. Tu so pred nekaj leti- od- krili stare freske, ki pa žal ni- majo umetniške vrednosti. Potem je tu še Rogatnica, ki bi se dala zajeziti in bi bilo tu možno zgra- diti plavalni bazen. Kot predpo- goj za vse to pa morajo biti dobre ceste. V načrtu je cesta Ptuj—Krapina—Zagreb, ki bi naj vodila mimo Zetal. V teku 20. let naj bi zgradili hotel ali vik- end naselje in tako uredili pri- jeten oddih domačim in tujim turistom. Na Donački gori naj bi zgradili planinski dom ali lovsko kočo, kajti v okolici ne manjka divjačine za športne lovce. Sicer je na Donački gori nekoč že stala planinska koča, vendar je bila med vojno poru- šena, ker so Nemci mislili, da bo nudila predobro zavetišče parti- zanom. Prav tako je bil na vrhu manjši stolp, ki je tudi porušen in ga niso obnovili, čeprav se včasih zbere na vrhu Donačke gore po 50 in še več ljudi. Ce bodo ti načrti uresničeni, Zetale ne bodo propadle, ampak se bo- do razvile v novi donosnejši smeri — turizmu. Motiv iz i^etal Stara šola v :^etalah KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ ODBOR ZA SKUPNO PORABO IN DRUŽBENI STANDARD RAZPISUJE NA PODLAGI SKLEPA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA Z DNE 16. APRILA 1965 I. NATEČAJ ZA PRODAJO STANOVANJSKIH HIŠ IN GOSPODARSKIH POSLOPIJ TER PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA DO 10 AROV ZA OHISNICO NA OBMOČJU OBCINE PTUJ ZA NASLEDNJE HIŠE: I. . I. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Belskem vrhu št. 36; izklicna cena 276.000 dinarjev. Rok plačila štiri leta. 2. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Belskem vrhu št. 86; izklicna cena 576.000 dinarjev. Rok plačila osem let. 3. Stanovanjska koča v Brezovcu št. 22; izklicna cena 71.000 - dinarjev. Rok plačila dve leti. 4. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Dolanah št. 28; izklicna cena 189.000 dinarjev. Rok plačila tri leta. '6. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Drenovcu št. 9; izklicna cena 375.000 dinarjev. Rok plačila pet let. 6. Stanovanjska hiša v Goričaku št. 10; izklicna cena 243.000 dinarjev. Rok plačila štiri leta. • 7. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Goričaku št. 20; izklicna cena 488.000 dinarjev. Rok plačila šest let. 8. Stanovanjska hiša v Gončaku št. 21; izklicna cena 496.000 dinarjev. Rok plačila šest let. 9. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Goričaku št. 31; izklicna cena 161.000 dinarjev. Rok plačila tri leta. 10. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Goričaku št. 33; izklicna cena 473.000 dinarjev. Rok plačila šest let. 11. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Goričaku Št. 42; izklicna cena 97.000 dinarjev. Rok plačila tri leta. 12. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Goričaku št. 43; izklicna cena 668.000 dinarjev. Rok plačila osem let. 13. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Gorenjskem vrhu št. 25; izklicna cena 374.000 dinarjev. Rok plačila pet let. 14. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Gorenj.skem vrhu št. 29; izklicna cena 321.000 dinarjev. Rok plačila pet let. 15. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Gorenjskem vrhu št. 49; izklicna cena 454.000 dinarjev. Rok plačila šest let. 16. Gospodarsko poslopje na Gorenjskem vrhu kot gradbeni material; izklicna cena 246.000 dinarjev. Rok plačila takoj ob pogodbi. 17. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gruškovcu št. 22; izklicna cena 310.000 dinarjev. Rok plačila štiri leta. 18. Stanovanjska hiša z gospodarskim poi,l<,»pjern v Gruškovcu št. 37; izklicna cena 611.000 dinarjev. Rok plačila osem let. 19. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Hrastovcu št. 45; izklicna cena 164.000 dinarjev. Rok plačila tri leta. 20. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Hrastovcu št. 49; izklicna cena 442,000 dinarjev. Rok plačila pet let. 21. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Hrastovcu št. 124; izklicna cena 397.000 dinarjev. Rok plačila pet let. 22. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Hrastovcu št. 127; izklicna cena 146.000 dinarjev. Rok plačila tri leta. 23. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Hrastovcu št. 132; izklicna cena 490000 dinarjev, Rok plačila šest let. 24. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Hrastovcu št. 135; izklicna cena 109 000 dinarjev. Rok plačila tri leta. 25. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Hrastovcu št. 137; izklicna cena 657.000 dinarjev. Rok plačila osem let. 26. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Hrastovcu št. 138; izklicna cena 389.000 dinarjev. Rok plačila pet let. 2'7- Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Hrastovcu št. 141; izklicna cena 517.000 dinarjev. Rok plačila sedem let. 28- Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Korenjaku št. 24; izklicna cena 248.000 dinarjev. Rok plačila štiri leta. 29- Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Malem Oki- ču št. 12; izklicna cena 443.000 dinarjev. Rok plačila šest let. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Paradiži!^ št. 86; izklicna cena 359.000 dinarjev. Rok plačila pet let.\ Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Pestikah št. 30; izklid^a cena 140.000 dinarjev. Rok plačila tri leta. ^2. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Pestikah št. 17; izklicna cena 530.000 dinarjev. Rok plačila sedem let. Stanovanjska hiša v Pristavi št. 14 — Cirkulane; izklicna cena 520.000 dinarjev. Rok plačila pet let. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Turškem vrhu št. 37; izklicna cena 316.000 dinarjev. Rok plačila pet let. (Nadaljevanje na 6. strani) Srečali |e bivših fetniiiov v taborišču Dacliau ob 20-letnici osvoboditve (Nadaljevanje s 4. strani) žcvnein, mrzlem vremenu po do- lini reke Salzach in skozi Bud- gasteiu — zimsko športno sredi- šče Avs'trije proti Salzburgu. 2e pred mestom smo zavili proti Miiiicluiu in prispeli tja ob pol petih popoldne. Nastanili smo se v hotelu v prekiipiii grobnici izven meja tal)(>rišr;i, kjer s<) nacisti pokopavali umr- le v velike skupne grto- vali proti domovini in smo ob >ol devetih zvečer prispeli v Dravograd. Zmanjšanje investicij povzroča skrbi gradbeništvu (Nadaljevanje z 2. strani) kar neugodno vpliva na perspek- tivni razvoj podjetja. Nepravilne kalkulacije tudi neugodno vpli- vajo na politiko v gradbeništvu. To ugotavlja tudi Biro za grad- beno dejavnost SRS. V kalkula- ciji naj bodo upoštevani vsaj minimalni osebni dohodki in ma- terialni stroški, ki z gradnjo na- stanejo. V zvezi z restrikcijo investicij se pojavlja problem neizkorišče- ne mehanizacije v gradbeništvu. Obveznosti od mehanizacije je treba plačevati, na drugi strani pa stroji zaradi zmanjšanega ob- sega del ne bodo popolnoma iz- koriščeni. Čeprav je ta problem bolj kratkotrajnega značaja, za mala podjetja mnogo pomeni. Kako je s stanovanjsko izgradnjo? Letos je v SRS predvideno zgraditi 12.500 stanovanj, od te- ga 3000 stanovanj v Ljubljani. Gradnja stanovanj postaja bolj pereča z novimi gospodarskimi ukrepi. V SRS smo v letošnjem prvem trimesečnem obdobju z.gradili 112 stanovanj manj kot v istem obdobju lani. Na drugi strani pa stanovanjske potrebe hitreje naraščajo od možnosti gradenj. Stanovanjska stiska ni samo problem pri nas, ampak v vseh naprednih državah, kjer se gospodarstvo pospešeno dviga in zvišuje standard. V občini Ormož smo glede sta- novdnjske izgradnje precej na- predovali. Gradbeno podjetje »Ograd« Ormož je na območju občine zgradilo 84 stanovanj, 26 stanovanj pa gradijo. V Ormožu so zgradili 3 bloke, po enega pa pri Miklavžu in v Podgorcih. Porast števila nesreč pri delu v gradbenem podjetju »Ograd« v Ormožu ugotavljajo porast ne- . sreč pri delu. To je za podjetje poleg boleznin precejšen problem. Kaže, da še v gradbeništvu ni povsem urejena zaščita delavcev na delovnem mestu in da bo tre- ba v tem pogledu nekaj ukreniti. Poiskati je treba vzroke visokih boleznin in jih odpraviti. V grad- beništvu so večje boleznine upra- vičene glede na ostale gospodar- ske dejavnosti. V gradbeništvu so zaposleni podvrženi vsem vre- menskim vplivom, njihovo delo pa je zahtevno in naporno. Vse- kakor pa je treba vplivati, da se zmanjša število nesreč pri delu in s tem boleznine. Pogoji dela morajo biti taki, da delavec na svojem delovnem mestu ne bo v nevarnosti in da se bo čutil var- nega. Gradbeništvo je svojstvena gospodarska dejavnost, ki zahte- va temu primerno zaščito delav- cev. Podjetje bo moralo tudi tesneje sodelovati z zdravstvenim zavo- dom in izboljšati preventivno de- javnost. Tega vprašanja ni moč rešiti skozi noč, sčasoma pa bo treba v Ormožu misliti na usta- novitev obratne ambulante, ki bi naj služila dvema ali trem de- lovnim organizacijam. To bo omogočilo, izboljšati zdravstveno preventivo, saj bo zdravnik po potrebi vedno pri roki. S katerimi težavami se srečufe gradbeništvo? Oskrba z nekaterim osnovnim gradbenim materialom Je povzro- čala in še povzroča gradbenim podjetjem največ težav. Oskrba s cementom je bila lani težavna, saj ga je primanjkovalo zaradi povečanih gradenj in sorazmerno visokih izvoznih obveznosti. Tež- ko je tudi dobiti betonsko železo, primanjkuje konstrukcijski in re- zani les, kar je vzrok, da nekate- ri objekti ne bodo zgrajeni do predvidenega roka. Tudi stekla primanjkuje in bo to vprašanje rešeno šele takrat, ko bo obrato- vala nova tovarna stekla v No- vem mestu. Težko je tudi dobiti instalacijski material in nado- mestne dele za gradbene stroje. V gradbeni dejavnosti prihaja do tega, da stojijo stroji dalj časa neizkoriščeni zaradi pomanjkanja nadomestnih delov. Ob takšnih primerih nastaja dvojna škoda, ki bremeni kolektiv. Stroj ni izko- riščen, čeprav se zanj plača amortizacija, delo zastaja in grad- nja se zavleče. Taka vprašanja naj bi v bodoče obravnavala na- ša uvozna podjetja bolj resno in naj bi imela več delov za grad- bene stroje v zalogi. Tako bi podjetjem pravočasno dobavljala iskane dele brez gospodarske škode. Investicije Letos je kolektiv investiral v električno dvigalo 3 milijone di- narjev in kupil elektromotor. Drugih investicijskih vlaganj ko- lektiv letos ne predvideva, saj vlaga Ustrezna sredstva v sklad obratnih sredstev. Potrebuje pa zidarske odre iz cevi. Z njimi je montaža hitrejša in delo varnej- še. Kolektiv si prizadeva zgraditi blok za zaposlene. To je nujno potrebno, saj nima lastnih stano- vanj. Z zgraditvijo novega bloka bodo odpadle mnoge težave. Boris Polak Ivan Kukovec Drago Rizman Strnil h ^TEDNIK«— pefek. 2^. maja 196^ Celavske športne igre v okviru TBP od 25. aprila do 16. maja 1963 so bile poleg drugih kulturnih prireditev tudi delavske športne igre, pri kate- rih so sodelovali člani sindikata in mladine. Te^kmovali so v rokometu, no- gometu, odbojki, kegljanju, na- miznem tenisu, streljanju, šahu, atletiki in športnem ribolovu. Vsa tekmovanja so bila v Ptuju, le nogometne tekme so odigrali v Ki d rilce vem.. V moškem rokometu je osvo- jila prvo mesto ekipa Cakovca, Pri ženskah ekipa iz Varaždina. Prav tako so bili Varaždinčani prvi v kegljanju invalidov in v .športnem ribolovu. Cakovec je osvojil pr\o mesto še v odbojki in namizinem tenisu. Ptujčani so bili prvi v šahu, streljanju ter v nogometu. Tudi v atletiki so osvojili največ prvih mest. Če točkujemo dosežena me- sta, da dobi prro mesto toliko Partizan Ormož - Partizan Griže 18:16 Prejšnjo nedeljo je bila v Or- možu rokometna tekma med »Partizanom« Ormož in »Parti- zanom« Griže. Ob priCetku je bilo opaziti, da so domačini podcenjevali goste, kar so na- .sprotniki znali izkoristiti. Igra je bila mlačna in nezanimiva, zaio gledalci s tekmo niso bili zadovoljni. Na igrišču v Mestni grabi se je zbralo približno 300l gledalcev. V naidaljnji igri pa so se do- mači igrailci zresnili in prema- gali goste z rezultatom 18:16. Tekmo je dobro sodil Šuster iz Maribora. S to zmago se je Ormož upra- vtlSeno uvrstil v repttbliško ro- kometno ligo. Prihodnjo tekmo bo igral na Ravnah 50. maja. Največ golov sta dala Stanko Frangež (i) in Šafarič (5). Prepozno želijo fTodomestiti zamujeno v nedeljo, 23. t. m., je gostovala rokometna ekipa Fužinarja z Ra- ven ter se srečala z domačo ekipo n-Drave«. Domačini vse do konca prvega dela igre nikakor niso mog- li pregnati iz sebe občutka manj- vrednosti in bojazni nad gostujočo ekipo. Večina tobmbinacij in proti- napadov se je končala neuspešno, loajitL streJi na gol so bili netočni 151 dokaj neučinkovito izvedeni. Po boljiši igri so povsem zasluženo zmaigaU v prvem deiu igre gostje 2 Raven z rezultatom 6:4. V na- daljevanju se je stanje na igrišču povsem spremenilo in so dobili do- mačini zasluženo oblast nad igral- ci »Fužinarja«. Razpoloženi in neumorni roko- metašl -Drave« so zassluženo zma- gali z rezultatom 15:11 (4:6). Sodil je Vogner. eodnilc iz Maribora, pred 200 gledalcL Rokometaši so končali s^pomla- danske nastope in ee usidrali na točk, kot je sodelovalo ekip, druga eno manj itd., dobimo na- slednjo lestvico: TOČKE PTUJ.......30 VARA2DIN .... 26 CAKOVEC .... 24 ORMOŽ .....8 LENART ..... 2 Pri vseh prireditvah je sode- lovalo 758 tekmovalcev ter nad 4.000 gledalcev. Spodbudno je predvsem to, da so prevzeli po- kroviteljstvo iu organizacijo nad tekmovanjem delovni kolektivi, s čimer so dokazali, da so to njihove športne igre in da zna- jo ceniti pomen telesne kulture. 1 Sodelovali so: trgovsko podjet- je >Merkur<. Ptuj; JDZ — pod- jetje za popravilo voz Ptuj; TGA Kidričevo; GG Maribor, obrat Ptuj; TAP Ptuj; trgovsko podietje >Panoniia«, Ptuj ter ObZTK in ZVVI Ptuj. I Organizator iger .se vsem za- [hvaljujc za sodelovanje in vabi k nadaljnjemu sodelovanju na športnem polju. OP 3. mesto. Z večjo pazijivostjo in požrtvovalnostjo bi se uvrstili v republiško ligo. To jim naj bo opoziodio za nadaljnja srečanja. A. Gorše Nafta-Drava 1:0 (0.0) v nedeljo, 23. maja sta se srečali enakovredni enajsterici iz Lendave »Nafta« ter NK >Drava«. Tekma je bila v le- pem vremenu pred 500 ljubite- lji nogometa na stadionu Dra- Prvi del igre je pripadal doma- činom, čeprav nikakor niso uspeli zatresli mreže nasprot- nikovih vrat. Edini in dokaj uspel strel je izvedel Emeršič v desni gornji kot, v sam rob stative. Drugih nevarnih stre- lov pri domačih ni bilo, kajti vse akcije so se ob netočnih podajah klavrno končale že pred šestnajstmetrskim pasom. Akcije, ki so jih izvedli doma- čini, so bile nepremišljene ter nervozno izvedene in je za vse poskrbela obramba gostov pra- vočasno in povsem učinkovito. Ob veliki terenski premoči do- mačinov se je prvi del igre končal z neodločenim rezulta- tom 0:0. Takoj v začetku nada- ljevanja so gostje prevzeli ini- ciativo ter po hitrih protina- padih ogrožali vrata Ivartnika. V četrti minuti drugega dela igre je domača obraniba okle- vala v prostoru 11-metrovke in dovolila napadalni vrsti strel iz 10 metrov. Domačini se ni- kakor niso mogli sprijazniti z usodo in so od tega trenutka dalje še mnogo bolj grešili. Igra ni bila zanimiva, kajti gledalci so pričakovali od do- mačinov mnogo več, posebno še zato, ker zadnje čase zmaguje- jo na tujih igriščih. Igrali so T naslednji postavi: Ivartnik, Jumerovič, Šare, Korošec, IMu- šič, Bogdanovič, Eraeršič, Zaj- dela, Nežmah in brata Ljubeč. Start Ob Ni v nedeljo, 25. maja se je pri- čelo občinsko prvenstvo v ob- činski nogometni ligi. Tekmo- vanja se nista udeležili enaj- sterici Desternika in Dornave zaradi objektivnih razlogov. Srečanja so se končala sledečo: Rogoznica — Markovci »B« 13:0 (5:0) Videm — Leskovec 7:1 (4:0) Markovci — Gorišnica 4:3 (2:3) Sodili so sodniki iz Ptuja: Kolarič, Kekec in Musič. Ponovna zmaga košaricarjev Drave v nedeljo, 23. maja v zgod- njih jutranjih urah so odpoto- vali košarkarji na prvo prven- stveno srečanje na tuje igri- šče v Ruše in sr srečali s tam- kajšnjo ekipo TVD »Partizan«. Tekma je bila v telovad- nici, kar košarkarjem Drave ni ugajalo. Ves potek igre so vo- dili in zato ni bilo vprašanja, kda bo zmagal, čeprav so ko- šarkarji iz Ruš poizkušali iz- enačiti. Tekma se je končala v korist košarkarjev Drave, ki so prvi na lestvici. Rezultat je bil 56:48. V soboto, 2?. maja gostuje ekipa iz ZIS Maribor in se bo srečala z domačo ekipo Drave na rokometnem igrišču Drave. Ljubitelji košarke, vljudno vab- ljeni! Prva trofeja za košarkarje Drave v ponedeljek, 24. maja so ko- šarkarji I>rave gostovali v Ro- gaški Slatini na tradicionalnem turnirju, ki ga prireja ObZTK in TVb »Partizan« Rog. Slatina. Turnirja se je udeležilo šest ekip, in sicer: ZKK Celje, Ko- njice, Slov. Bistrica, Prebold, Rogaška Slatina in Ptuj. Ko- šarkarji so v predtekmovanju premagali organizatorja (doma- čine) Rogaška Slatina ter Ko-? njice, ki igrajo r dragi sloven- ski ligi. V finalnem srečanju sta se srečali ekipi ZKK Celje, ki igra v drugi slovenski ligi, ter košarikarji Drave.^ P«lek Igre je bil zanimiv, kajti ekipi sta se borili za stekleno vazo, roč- ne izdelave, darilo steklarne. Ves čas je vodila Drava. Za vsako ceno so želeli košarkarji iz Olja zmagali, ker so to pri- čakovali že v predtekmovanju, ko so govorili, da bodo zmagali z razliko 50 točk. To pot je Drava zaigrala v smislu parole t>eden za vse, vsi za enega«, in tako poskrbela za preseneče- nje. Za virtuozno igro in za- služeno zmago so prejeli dra- goceno stekleno vazo z napi- som: »Zmagovalcu košarkarske- ga turnirja. Rogaška Slatina, 24. maja 1965.« K temu uspehu jim iskreno čestitamo, posebno še prvi peterki. Za Dravo so nastopili: Klavora, najboljši na turnirju. Stropnik. Curin, Ko- vač, Krašovcc, Koter, Oman, Kranjc, Fultin. Razdejana struga novega fiotoka Pred dobrim mesecem so končali delo na novi strugi melioracijskega potoka od Ga- bernika do Juršinec, vendar je voda že v tem času novo stru- go p>opolnoma razdejala. Izpod- kopala je stene svojih bregov ter odnesla material, da je se- daj struga široka dva do pet metrov, čeprav so jo izkopali komaj meter široko. Tu in tam so nastali pravi tolmuni. Vse- kakor bo potrebno strugo po- novno urediti. Zadeva je tem resnejša, ker je odnesla voda material celo tam, kjer je bila pred melioracijo cesta in kjer hi moral biti sedaj zgrajen most. Stroški za gradnjo tega mostu bodo sedaj precej višji, ker bo potrebno od daleč vo- ziti nasipni material. Prebival- ci gornjega dela Gabernika, Dragoviča, Gradišaka, Grlinc in tndi Juršinc so zaradi tega mostu v skrbeh, razen tega je precej kritike zaradi tega, ker je bil melioracijski potok pre- cej nepremišljeno grajen. Ob rekonstrukciji tega potoka bo potrebno strugo tako urediti, da voda ne bo mogla več iz- podjedati svojih bregov. BJ Osebna kronika Rojstva, poroke, smrti na območju matičnegra urada Ptuj Rojstva Rodile so: Terezija Lamber- ger, Dragonja vas 24 — Antona; Ana Pihler, Rogoznica 71 — Alenko; Mairija Miko, Središče 125 — Damira; Marija Klane- ček, Sedlašek 128 — Magdo; Eli- zabeta Kukovec, Stročja vas 50, Ljutomer — Jožeta; Ana Kav- čič, Presika 28, Ljutomer — Zdenko; Alojzija Doki, Rogozni- ca 26 — Tatjano; Ljudmila Mla- kar, Mariborska 42 — dečka; Ana Krapša, Mestni vrh 28 — Roberta; Marija Rodošek, Zg. VelcHvlak 10 — Branka; Elvira Polarjžer, Kidričevo 15 — Alen- ko; Mainja Donaj, Mezgovci 5/a — Miro; Marjana Zebec, Hra- stovec 26 — Marjana; Marija Orel, Reka, Strugarjeva 74 — Borisa; Mairija Fileš, Kidričevo 13 — Darinko; Angela Krajnc. Nova vas 76 —dečka; Greta Be- denfeovič. Razkriaje 2, Ljuto- mer — Zdenka; Marija Petek, Milialovci 32 — Majdo; Kristi- na Brglez, Brstje 38 — Radosla- va; Jožefa Horvat Zetaie 26 — Janeza; Ana Lenart, Mestni vrh 12 — Anico; Katarina Sijanec, Zagorci 73 — Slavka; Jožefa Viher, Pavlove! 2 — Branka; Ana Šunko, Krapje 4, Ljutomer — Nado; Marija Jakomini, Vod- nikova 1 — Gorazda; Marija Rašl, Domava 144 — Dragico; Anica Munda, Središče 95 — Rada; Marija Kolarič, Vel. Ne- delja 8 — deklico; Marija Kolar, Zetaie 78 — dečka; Jožica Fri- dauer, Podvinci 22 — Jožico; Marija Vindiš. Slatina 39 — deč- ka; Tereziija Peklar, Martkovci 31/a — dečka; Antonija Krajnc, Ljutomer, Ormoška 46 — Rada; Marija Emeršič, Majski vrh 47 — Srečka . Poroke Avgust Sijanec, Skorba 37 — Ana Vidovič, Stojnc: 137; Fri- derik Zebec, Jadranska 2 — Ma- rija Potrč, Celje, Jurčičeva 9; Peter Bela, Prešernova 5 — Ju- lijana Cargnelutti, Maribor, Kaj- žerjeva 3; Stojan Božič, Mestni veh 70 — Elizabeta Zuran, Me- sitni vrh 70; Martin Intihar, Ge- rečja vas 12 — Marija Pavec, Gerečja vas 56; Edvard Vido\nč, Mariborska 46 — Dragica Brle- čič, Miklošičeva 4; Jožef Petek, Orajenšak 1 — Marija Horvat, Vošnjakova 1; Stani=5lav Horvat, CJrajenšak U — Terezija Sko- liber, Murkova 3. Smrti Tomaž Klasinc, Mtizejiski trg 1, roj. 1876, vtmsA 20. 5. 1965; Te- rezija Sprah, Podlehnik 101, roj. 1896» umrla 24. 5. 1963. I. NATEČAJ (Nadaljevanje s 5. strani) 1 35. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Turšker vrhu št. 39; izklicna cena 331.000 dinarjev. Rok plačil pet let. 36. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Turškeu vrhu št. 48; izklicna cena 365.000 dinarjev. Rok piačii; pet let. 37. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Turškep vrhu št. 60; izklicna cena 287.000 dinarjev. Rok plačil štiri leta. 38. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Turške^ vrhu št. 61; izklicna cena 446.000 dinarjev. Rok plačili šest let. 39. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Turške« vrhu št. 64; izklicna cena 277.000 dinarjev. Rok plačili štiri leta. 40. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Turšken vrhu št. 66; izklicna cena 527.000 dinarjev. Rok plačila sedem let. 41. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Turšken vrhu št. 68; izklicna cena 300.000 dinarjev. Rok plačilt štiri leta. 42. Stanovanjska hiša na Turškem vrhu št. 73; izklicna cent 337.000 dinarjev. Rok plačila štiri leta. 43. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Turškem vrhu št. 74; izklicna cena 366.000 dinarjev. Rok plačila pet let. 44. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Turškem vrhu št. 81; izklicna cena 124.000 dinarjev. Rok plačila tri leta. 45. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Tunškeno vrhu št. 110; izklicna cena 485.000 dinarjev. Rok plačila šest let. 46. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Velikem vrhu št. 3; izklicna cena 351.000 dinarjev. Rok plačila tri leta, 47. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Velikem vrhu št. 5; izklicna cena 546.000 dinarjev. Rok plačila sedem let. 48. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Velikem vrhu št. 19; izklicna cena 373.000 dinarjev. Rok plačila pet let. 49. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Velikem vrhu št. 20; izklicna cena 268.000 dinarjev. Rok plačila štiri leta. 50. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Velikem vrhu št. 42; izklicna cena 75.000 dinarjev. Rok plačila dve leti. 51. Stanovanjska hiša v Zavrču št. 14 a; izklicna cena 834.000 dinarjev. Rok plačila devet let. 52. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Zavrču št. 15; izklicna cena 236.000 dinarjev. Rok plačila štiri leta. 53. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Belavšku št. 3; izklicna cena 1,747.000 dinarjev. Rok plačila pet let. 54. Gospodarsko poslopje na pare. št. 80 k. o. Belavšek; izklicna cena 119.000 dinarjev. Rok plačila eno leto. 55. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Belavšku št. 4; izklicna cena 265.000 dinarjev. Rok plačila štiri leta. 56. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v VintarovcUh št, 28; izklicna cena 105.000 dinarjev. Rok plačila eno leto, 57. Stanovanjska hiša v Kicarju št. 22; izklicna cena 710.000 dinarjev. Rok plačila pet let. 58. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Lancovi vasi št. 56; izklicna cena 2,500.000 dinarjev. Rok plačila tri leta. II. K navedenim hišam se proda tudi do 10 arov zemljišča kc^ ohišnica, kateremu se določi cena po kvaliteti zemljišča^ ia znaša od 15 do 50 dinarjev po kvadratnem metru. IIL Drugi natečajni pogoji. 1. Natečaja se lahko udeleže vsi jugoslovanski državljssni 2. Najnižja obrestna mera za odplačilo v obrokih je 2 "Z«, 3. Obvezna 10-odstotna akontacija od izklicne cene, ki se vplača pred sklepanjem kupo-prodajne pogodbe. IV. Prednost pri nakupu imajo mteresenti, ki nudijo: — višjo akontacijo, — krajši rok odplačila, — sedanji nosilci stanovanjske pravice, če nudijo enake pogoje kot drugi ponudniki. V. Ponudbe po tem natečaju morajo interesenti vložiti v enem izvodu v zaprti kuverti z oznako »I. natečaj za prodajo hiš« pri upravi kmetijskega kombinata Ptuj do 15. junija 1965. VI. O izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni. VIL Vse potrebne informacije v tej zadevi prejmejo interesend na upravi kombinata v sobi št. 11, Kmetijski kombinat Ptuj