vsak d«n rsxen in praznikov. igiued daily exoopt Ssturdojs, Sundays and Holidojro. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE N, tJI0_yEAB XXXV. Cen* lista Je (« 00 >NE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnlikl prostori: 205? South Lawndals Avs. Offtcs ol Publication: . 2057 South Lawndals Avo. Trlephono, Rovk w«11 4004 fciterad aa Mcond-cla« matter Jtnuarv IS laai at u*. «,#«— 1 jt etucago, luinoia. uo^ u>. Act * Zj^j^S, CHICAOO ILL.. PETEK. II. NOVEMBRA (NOV. lt). 1943 Acceptance for mailing at special rate ol postago providod for ji section 1103, Act of Oct 3. 1917. authorisrd on Juns 4. 1313. Subscription 30 00 Yesrly ŠTEV.—NUMBER Ul tyor v nemški armadi, I čez 500 vojakov ubitih! Ruska armada pod poveljstvom generala Vatutina zasedla 60 vasi in naselbin v prodiranju od Kijeva proti zapadu. Moskva na-znanila izkrcanje novih čet na Kerču.—Peta ameriška armada odbila nemške napade na svoje pozicije na italijanski fronti. Angleški in ameriški letalci bombardirali nemška oporišča v Franciji in Belgiji.—Ljute bitke med Američani in Japonci na otoku Bougainvillu LONDON. 11. nov.—Is nevtral-vlrov Jo prišlo poročilo, da 15. oktobra Izbruhnil upor v vojaških šotah v Fran-ls do Rougorguoju. 60 mil] od Touloua^ v Jušnl Ji, ko lo prišlo povelj o, da jo četo takoj odpotovati na fronto. Razkačeni vojaki postrslill svojo častnike, najt poveljstvo posvalo olitno SS, katere oo napadlo upor Vnela so Jo krvava bilka ulicah, v kateri Jo bUo £os I mož ubitih tn veliko voč ra ns obeh straneh. Upor-ao bili premagani in ujeti. Jo ootalo šivih. London, 11. nov.—Ruska ar-la pod poveljstvom generala »laja F. Vatutina prodira -na-'] v Ukrajini proti zapadu in i nemško silo. Vest iz Mos-trdi, da je reokupirala 60 in naselbin in ubila 3500 ikov. Prodiranje je v teku ob 70 dolgi črti, ki se razteza od ova, 44 milj južno od ukra-prestolnice in 12 milj od Cerkove,, važnega železni-križišca. Sovjetske čete sq približale železnici Korosten-r-Žmerinka, ki spaja se-o nemško fronto z južno. Ruski buletin trdi, da so Nemarni razbili 19 tankov in de-topov, a kljub temu so Rusi iii 37 tankov, 115 motor-vozil, 75 topov in velike ko-edrugega orožja in bojnega riala. Dež, mraz in megla ustavili prodiranja sovjet-kolon proti zapadu. Ruske operacije so uspešne i na Krimu. Sovjetske čete fegtjo Kerč, glavno mesto po-1 ^ »stega imena. V bitkah, w se vršile na severovzhodni ni mesta, so Rusi pobili več sovražnikov. Poročila pravijo, da so se nove * čete izkrcale na polotoku Ljute bitke se nadalju-pri Nevelu na severu, 50 od latvijske meje. J"«nUkl atan v Alšlru. 11. »'»-Na ukaz, da morajo drža-«"ovo bojno črto za vsako ceno »jmanj osem tednov, so Nemci več j>rotinaskokov na po-pete ameriške armade v w>ih |jri Venafru. Zavezniško ^eljstvo i>oroča, da so bili ™H' me briUke armade t ' proti sovražniku v ^ f-alabritu tn ob reki San-_ «)sr se izliva v Jadransko kjp,rtU » tri važna •J*' P"r«u Nemcev v bit-Caitiglione. Carovilli ' '["-racija briUke obo- M k rorh l na kopnem podpira-',na ^Is z bombardira- M arr, ^or, ik,h pozicij. 11. t w, nov — BriUki in ;"Ulci so ponovno pre-r"'»fcvakl preliv in bom-n«cijska oporišča v . r p erni Franciji Bom-nemško vojaško Chievrssu, Belgija, 40 milj južnozapadno od Bruslja, Cherbourg in St. Malo, Francija. Angleški letalski minister poroča, da je čez 500 bojnih letal in bombnikov metalo bombe na Belgijo in Francijo. Samo sedem letal se ni vrnilo v svoja oporišča po izvršenih napadih. Letalski minister je dejal, da je več nemških mest in industrijskih središč v razvalinah kot posledica bombnih napadov v zadnjih tednih. Ta mesta so Mann-heim, Nuremberg, Hamburg, Kassel, Stutgart in Kolin. Zavezniški stan na Pacifiku, U. nov.—Nove ameriške čete so se izkrcale na otoku Bougainvillu v teku divjanja ljutih bitk med Japonci in ameriškimi pomorščaki na severnem obrežju zaliva Empress Augusta, se glasi komunike. Čez 150 Japoncev je padlo v bitki s pomorščaki. Ameriški letalci so sestrelili trinajst japonskih letal v spopadu v zraku včeraj in izvršili nove napade na Rabaul, japonsko mornarično in letalsko bazo na otoku New Britain. General Douglas MacArthur je naznanil, da so bombe razbile 21 japonskih letal na tleh. Waahlngton. D. C.. 11. nov.— Mornarični department je naznanil potop dveh ameriških ru-šilcev v južnem delu Pacifika— Henleyja in Chevaliera. Prvi je bil potopljen v eksploziji torpeda, drugi pa v akciji v bližini otoka Vella Lavella. Department Je posUvll na laž Japonce, ki so sinoči naznanili, da so potopili in poškodovali 96 zavezniških bojnih ladij in parnikov na Pacifiku v zadnjih desetih dneh. Kampanja za zvišanje mezd Železničarji glasujejo o stavki VVashlngton, D. C.. 11. nov.— Delavska kampanja za zvišanje mezd se je začela. Vodijo jo unije Kongresa industrijskih organizacij, Ameriške delavske federacije in železniške bratovščine. Člani železniških unij glasujejo o oklicu sUvke. Večina vUd-nih uradnikov je uverjena, da bo konflikt izravnan v zadovoljstvo železničarjev in da sUvke na Železnicah ne bo. Voditelji železniških bratovščin so zavrnili predlog posebnega Roooeveltove-ga odbora in se obrnili na kongres za pomoč, da izvojujejo zvišanje plače za osem centov na uro. Skupna resolucija, katere avtor Je senator Truman. demokrat lz Mlsssourija. da se plača zviša železničarjem, je pred kongresom. Truman je dejal, da bo pri-j tiskal na kongres, naj Jo sprejme prihodnji teden. Rooooveltov odbor, kl je vodil zaslišanje, Je priporočal zvišanje plače železničarjem za ossm centov na uro. toda naletel je na odpor pri F M Vinaonu, nočel-niku odbora za ekonomiko štabi Philip Murray. predsednik CIO in jekUrske unije, je dejal, j da bo njegova organizacija vodila kampanjo za zvišanje mezd in odpravo formule malega jekla." Švedska se nagiba k zaveznikom « Finska vlada dobiva navodila London. U. nov.—Pričakuje se, da bo Švedska revidirala svojo politiko nevtralnosti, če in kadar bodo zavezniki invadlrali Norveško. Premier Per Alben Hansson je že večkrat demonstriral, da so simpatije vlade in ogromne večine švedskega ljudstva v prilog zaveznikom. Poučeni krogi trdijo, da bo Švedska našla pot za pomoč zaveznikom v slučaju invazije Norveške. Javno mnenje na Švedskem je proti Nemčiji in to se je očitno pokazalo potem, ko so naciji odpovedali garancije glede varne plovbe švedskih parnikov med Gothenburgom in Južno Ameriko. Nemci so pred nekaj meseci blokirali Gothenburg in s tem ustavili dovoz gasolina in krme za živino. Švedska vlada je protestirala in Nemci so potem olajšali blokado. ' Od meseca maja je Švedska povečala zaloge gasolina. Reserve gasolina, če bo vojna prekoračila njene meje, bodo omogočile operiranje vojne mašlne nekaj tednov, dokler ji zavezniki ne priskočijo na pomoč. Švedska je danes odrezana od ostalega aveta. Letalski promet na črti med njo in Anglijo je bil pretrgan za nedoločen čas, ko je nemško bojno letalo sestrelilo švedsko transportno letalo. Trinajst ljudi, med temi dva Američana, je izgubilo življenje. Doznava se, da se Švedska ne zanima samo za usodo Norveške, temveč tudi za usodo Finske. Reprezentantje finske vlade v Stockholmu dobivajo navodila od švedskih voditeljev, kako naj se Finska izmota iz krempljev Nemcev, ki jo drže za vrat. V zadnjih dneh so bili storjeni poskusi glede sklenitve separatnega miru med Finsko in sovjeUko Rusijo. Skoro gotovo je, da bo prišlo do sporazuma med njima v tem letu. Rusija drži čez 20 divizij ob finski meji proti sedmim nemškim ln 15 finskim divizijam. Te bo Rusija, če se Finska umakne lz vojne, lahko zagnala v boj proti Nemcem. Neznatno zavezniške izgube na Sredo-zemshem morju Zavezniški sUn v Alžiru, U. nov.—Uradno poročilo pravi, da so zavezniške Izgube na Sredozemskem morju v enem letu operacij zna&ale samo poldrugi odstotek kot posledico sovražne akcije. Te uključujejo parnike ln ladje, ki so bile udeležene v bitkah in prevažanju vojaških čet v severno Afriko, Sicilijo in Juž-j no Italijo. Zavezniki so v tem času razdejal! osiščne parnike s tonažo čez pol milijona ton in dobili lulijsrtske ladje In parnike s tonašo 170.000 ton. fašisti podprli kampanjo proti: | Očitajo mu qviranje Mussolinijovega soci alnega programa ITALIJANSKO LJUDSTVO NIMA BESEDE i , Tvii Ženeva. Ivlea. 41. nov.—Kriza, kl ograža vlado kralja Viktorja Emanusls, ja dobila močan odmev v fašistični Italiji, zlasti v Rimu, kar jo povzročilo začudenje med Nemci, ki se ga boje in ga slikajo kot v^lelzdajalca ln prijatelja Velika'! Britanije in Amerike v fašističnem tisku. "Kralj je vedno »viral uresničenje MussollnijsVega socialnega programa/' pravi neki rimski list, kl ga citira Ivicarska časniška agentura. It tega se sklopa, da so MuosdUnijsvl fašisti zavzeli napredno stališče in da nameravajo prskosltl protifašistične levičarje s sprejetjem namenov in ciljev njihovega programa. Nevtralni opasovalcl izražajo presenečenje, kar fašisti in pro-tlfašlstl vodijo kampanjo proti savojski dinastiji/j Oboji zahtevajo abdikacljo 1J Italijanskega kralja. Badoglio jo, pravijo, rešil kralja, ko jo kapituliral pred zavezniki po str mogla vi jen ju Mussoli-nijevaga režima. 8 tem bo Jo prikupil zaveznikom, kl so priznali njegovo vlado- Correopondenaa L Republtcan. Mussollnljev hst, kaže kralja kot človeka, kl oe jo izneveril fašizmu v kritični uri, da ga očrnijo v očeh sovernikov. List namiguje, da si bodo zavezniki opekli prste s sklepanjem kupčij s kraljem ln Badoglijem. Švicarski list »aster Nachrich-ten trdi, da grof Carlo Sforza, bivši italijanski zunanji minU-ter, ki o« js vrnil v Italijo Iz Amerike, in njegovi pristaši zahtevajo abdlkacijo kralja v imenu demokracije ln ds italijansko ljudstvo v sedanjih okolnostih Dima besede ln nc more Izraziti svoje volje. Švlcsrski list dalje trdi, da bi ss IjudKtvo izreklo za republiko, č* bi dobilo besedo. BivU albanski premier obetreljen London. U. nov—Poročilo U Katre, Eg.pt. Javlja, da Je bil bivši albanski premier Merlika Kroja Hitlerjeva lutka, obetreljen, njegov sin Kahfer po ustreljen v otenUtu. ko sU se vozilo z avtomobilom v Tirani, glavnem mestu Albanije. Ns Krujo sU bila prsj Izvrbena dvs napods. ki ps »U oe poneeročtls Prvi je btl izvršen v maju preteklego leta, drugi pa « junija tega leU Po prvem napadu Je bilo aretiranih cez dvesto ljudi. De Gaulle si prisvaja oblast General hvali francoske komuniste Allšr. AlAortJs, 11. nov .-General Charles de (iaulle, ki je z odstranitvijo gemraU Girsuda pooUl vodja odbora za osvoboditev Francije, J«* izjavil, da bo njegov odbor pohtal edina ob-lsst v Franciji, lo bo osvobojena. Na vprašanj«- časnikarjev, aH hoče postni predsednik Francije, js odgovoril, da ga nl šs nihče vprošal m ds Js dovolj časa za razmišljanja o tem. De Gaulle Je dalje rekel, da ao Francozi proti vojaški vladi. Ko bo Pranelja osvobojena, bodo zahtevali civilno vlado. General Js konferiml s časnikarji potem, ko Je odbor odstavil Gl-rauda in štiri drug«* člane in imenoval nove komu^rjs. V roorganizirsM-m odboru ni nobenega komunista. De Gaulle js izrekel upanje da bodo kmalu stopili v odboi. zaeno ps Jih js pohvslil zsrsdi i*jdtalnega odpora. ki ga vodij' proti nemški okupacijski #li v Franciji. De Goulle Je ponovil trditev, da bo njegov odbor zshtrval reprezen-tacijo v vseh m« Inorodnih or-genizafrjoh Zd/u>*nlh narodov, ki bodo ustanovljene v smislu zaključkov, sprejetih na konferenci velesil v Moskvi. Domače vesti Vee! s sapado Donvor,—Prod dnevi je tukaj ca pljučnico umrl Ignac Mrfte, doms is Gorenje vssi pri Ribnici. Zspuščs isno, dvs sinova pri vojskih, tri hčsro in stries. Is Clovolanda Cleveland.—Erazem Goriš, znani kulturni delavec, se js 10. t. m. povrnil domov lz bolnišnice, v ksteri js bil dvskrat zaporedoma operiran. Obiskovalci so mu dobrodošli—Pred dnevi js umrls Jennie Dobnlkar, doms is Šenčurjs pri Krsnju in msti Louiss Dobnlksrjs, prvega Slovenca, ki js v službi strica Sama dal iivljsnjs ss ssvsznlško stvar, ko js bil ns Atlsntiku torpsdl-rsn rušilec Kesrney, ns katsrem je služil—Dns 8. t. m. je v bolnišnici nsglo umrl Miroslsv (Frsd) Msdsn, satoskl, star 47 lst in rojsn v Cerknici ns Notranjskem. Bil js poznsn kot izvrstsn ksgljsč. V Chicsgu zapušča tri brstrsnes, v starem kraju pa mater, brsU in dvs ssstri. Italijanske ladje v rokah zaveznikov Uspeina transporta« cija bojnega materiala Alilr, Alierljs. 11. nov.—Its-lijsnskl parniki • tonsžo čss 170,-OOOton, 149 bojnih Udlj ln vsli-ko itsvilo manjših Udlj ln parnikov js prišlo v roka ssvssnlkov od kspltulscijs iUlijs, ss glssl ursdno naznanilo. To omsnjs uspešne operscijs proti nsm|klm podmornicam aa vseh morjih. Zavezniški stsn citlrs številke o trensporUcijl bojnega mstsrl-sls, žlvsžs ln drugih potrsbščln v luke frsneoske severns Afrlks, lz kstsrlh grs v lUlijo. Jllsgo, ki so gs prlpoljsli zsvezniški psrnlkl v afriške luke v snem letu, je tshtslo čss 22,026,000 ton Do polovics oktobra so psrnlkl prlpsljsll v Afriko 4,072,000 ton oljs ln lsUlskega gasolina. "Brez pomoči v pomorski niU, bojnih ladij In parnikov vseh vrst ne bi mogli nikdar pognati sovrsžnlka iz severns Afriks, Sicilije ln južne Italija," pravi ns-znsnllo. "Invazija tsh krsjsv •ploh ne bi blls mogočs." Zunanji minister Edon v Londonu London, U. nov.—Zunanji mi-mater Anthony Eden ss js vrnil v London lz Kaira, Egipt, kjsr se je usUvil ns svoji poti is Moskvs. V Kairu Js imsl vsins rssgovore s turškim zunsnjim ministrom, jugoslovanskim krsljsm Petrom tn generalom Wllsonom, vrhov-n 1 m poveljnikom zavezniške oborožene sile na Srednjem vzhodu Edsn bo podsl poročilo o razgovorih v Moskvi ln Kairu v parlamentu. Preiskava izgredov v japonskem taborilču VVashlngton, D, C., 11. nov,— Federalni Juotlčni Ujnik Biddle je odredil preiskavo Ugrodov v japonskem InternaclJSkem taborišču v Tulelaku, Cal. "Preuka-vo Ui temeljiu," je dejsj. "CS bo razkrila kršenje federalnih zakonov, bo sledila takojšnjo akcijo " Hitlerjevi nasledniki izbrani v Nemčiji Stockholm, Avedoka, U. nov - Vest Iz Ber no, Avlrs, pro vi, da oo bili isbronl Hitlerjevi nasledniki no konferenci, ki oo )e nedavno vršila v Hitlerjevem glavnem stanu Ti oo ll^rmonn Goering, Helnrtrh Himmler, Joseph Goebbels In Martin Bormsnn. Eden izmed teh nasledi Hitlerja, če oe kaj pripeti (gkutorju. Nova zavezniška komisija v Italiji Anglija zahteva odstavitev generala Woohlngton. D. C- U. nov.— Nova zavezniška kontrolna komisija je bila usUnovljsna v Italiji. Njena naloga je mobiliza-nje vse rszpološljivs itslijsnske Človeške In ekonomske sile sa boj proti Nemčiji. Ursdno ns-znsnllo pravi, da js bil ss nsčsl-nikn komialjs imenovan ameriški genersl Kenyot\ A. Joyce. Istočasno js bU formlrsn posvetovalni avst, ki bo koopsrlrsl s komisijo ns podlsgl moskovskega sporazuma. V tsm so reprezentantje Amerike, Velike Britanije, sovjeUke Rusije in frsneoskega odbors, čigsr glavni stan je v A Iliru. Genersl Dwight D. Elsen-hower, vrhovni poveljnik ssvsznlško oborošsns sile V Sredozemlju, Js Informlrsl državni department, ds Js ssdsJt komisije Um, kjsr js sedeš Bsdoglljsvs vlsds. Slsdnjs ss bo morsls držati ns vodil zsvesnlšksgs poveljstva. London. U, nov.—Richard K. Law, državni minlatsr v zunanjem ursdu, je pozval Badoglt-jevo vlsdo, nsj tsko j odstsvl ge-nersls Marija Roatto, katerega Anglija smstrs ss vojnsgs zločinca, Zločins js izvršil v Jugoslsvljl, ko js bU povsljnlk italijanske okupacijsko sils. DrugI gsntrsl, kl bo nsjbržs tudi oditavljon ssrsdl IsvrŠsnlh sločinov v Jugoslsvljl, js Vitto-rio Ambrosio. Ns vprsšsnjs, sil bosta gonersls poslana v Jugoslavijo po ssključsnju vojns in posUvljsns pred sodlščs, ki dol* m ksson. Js Lsw odgovoril, ds bo 0 tem odločlls komisija Združenih narodov. Hull se vrnil v Washington Roosevelt dobil Stalinovo poslanico Waahlo0to*, D. C.. U. nov — Državni tajnik Cordell Hull as je včeraj vrnil v VVashlngton is Moskvs, kjsr se udeležil konference velesil kot načolnik ameriške delegacije. Pripeljal ae Je z letalom In aprejet ter jmzdrav- 1 jen je bil kot junak po predaed-niku Rooseveltu in grupi drugih visokih urednikov. Z letsllščs ae je Ukoj odpeljal v Belo hišo, kjsr Js poročsl Koooevelu o detajlih razgovorov na konferenci v Moskvi. H as-boj Js prlnsoel Stalinovo poals-nlco Rooseveltu, , Senator Harry F Byrd, demokrat iz Virginije, je takoj po po-vratku Hull* predlagal, noj mu kongrea podeli čsstno medaljo v znak priznanja doseženih diplo* matičnih uspehov na moakovokl konferenci, "Hull zasluži najvišje odlikovanje, ki mu ga mors dati Amerika," Je rekel senator. Hull Je povedal reporUrjem, da )e popolnoma zadovoljen s doseženimi uspehi. On js hvalil ruske voditelje, ki mi ga uljudno sprejeli in demonstrirali veliko gostoljubnost. "Zborovali in razpravljali smo dva tedna V Moskvi kot «noU." Je tekel. "RezulUt je popoln sporazum o programu mednarodne kooperacijo." Obvezno kolektivno pogajanje v Kanadi Ottaws, K on sds. II nov.—Delavski minister lfumphrey Mit-thell je predložil provinčnim vladam v odobritev nov delavski pravilnik, kl določa obvezno kolektivno pogajanje ln uravnavo nastalih sporolne življenja, noč in dan. Dvigače na pomolih so neprestsno ropotale in dvigale na milijone ton raznega blaga za 55-milijonsko monsrhijo. Skupine mleks^ic, vozovi z raznim sadjem so vsako jutro veselo drdrali proti ži- "Strategične, varnostne" meje Datum v oklepaju na primer (November 30, 1943), poleg vašega imena vahnenui Trstu. . na nastovu Romani, da vam je . tem datumom potekla naročnina. Pono- Nekoč ja Gregorčič rekel, da vito jo pravočasno, da ae vam list ne ustavi. _| je najlepši del Krasa Lokev ln Bazovica, najlepši pogled na Trst z Bizovskega vrha. Prišla pa bo južna soseda, ki bo to veselo življenje spremenila v suž- Po listih ln magazlnlh se še danes potepajo argumenti o "strate-1 nost. Gregorčičeve slutnje so se gičnlh ln varnostnih" mejah. uresničile pred 25 leti; če bodo Na primer Rusija potrebuje "strategične" meje na svojem za pa- ostale tud trajne, bomo videli du zaradi varstva svojega vpadnega ozemlja. Dardanele so "stra- pojcončsnju te vojne. Ugi" a" točka zaradi varnosti južne Rusije ob Črnem morju; prav V tem delu Krasa se je rodU r je " ru8ij°' sp,°h v8a evropirnkovvictl SSL tte KS ^Li^jsmi so razprave o va,osti;pHjs - ^^^ teljskih" sosedov. To se spet najbolj tiče Sovjetske unije. Poljski »vo o ga Jed bo .11 right, če bo prllično nsklonjen sovjetom; sovjaU «P«* ^ P^^ ** yQEl -jo c^o na ročsju metle doli sosed bo su rignt, ce oo^il.čno naklonjen Ljetom; sovjatine & msrsjo ob svoji meji neprijateljskih baltiških državic in sptoh J« n^m^ Kern^T^ nobene "vmesne" države, kater, bl služIl, sovrsžniku za most vl^ ^St. Clair, ^bil^nje- Ru,ii°- ' - . ^ I danes vrti okrog St. Clairja. Človek bi mislil, ko čita in čita o vsem tem, da smo še vedno v Nafi Tone ge je Je dober prvi svetovni vojni in zdaj se pripravlja mirovna konferenca v ^ Tabra_^om iokaVske Versslllesu. Takrat so vrgli v koš Wllsonovo načelo samoodločbe J^^ Pod kapom te stavbe; in uredili Evropo po formuli strateglčnih mej. iUljja je dobila L. kot j^j^u nabo- slovensko Primorje največ zaradi tega, ker je zahtevala strateglč-p^^j ^^ zbore| mejo na severovzhodu-po vrhu Julijskih Alp in Triglava. tamburico in študiral Lokavce, nes vidimo, koliko so bile vredne vse te "strategične . meje. Niti w ^ {e ukrat di4ali ^ ^^ ene napadene dežele niso obvarovale! zmu To je biIo takrat, ko se je Ce bi bili v Versaillesu organizirali evropsko federacijo, tesno ijubljanaka inteligenca še križa- povezano med seboj ekonomsko in politično, namesto da so jo še lg ^ je zabllskalo. bolj razkosali po nacionalnih državicah ln "strateglčnih" mejah— Da Tpne ge je r(Kju v enem ne bi bilo danes druge svetovna vojne. Vsi evropski narodi se naj- najlepjih češnjevih nasadov ti- brž ne bi mogli dolgo časi^prlvsdlti novemu sistemu in bi sa po gte okolice y aprilu in maju je malem kavsall tu pa tariV med seboj, ampak vojna ne bl mogli biU Tonctova grajščlna zavita v izzvati. , • parfumu Češnjeveg. cvetja. Ta- Marsikdo bo rekel, da je sovjetska vlada realistična ln ne ver- ko je tudi naš Tone ostal skozi J.ma, da bodo evropski ljudje boljši po tej vojni, kakor so bili po Cgiih 39 let zvest zagovornik na- zadnji. Nemčiji ne sme nihče verjeti, da sa bo poboljšala, čeprav prgdne misli na St. Clairju. Naš je drugič pripravljena na demokracijo! Tone, navaden delavec, je nepre- To Je res, ako bo Evropa prepuščena svoji stari poti. Če ni vo- stano na ulici in ponuja delavsko lje, da bi se Evropa organizirala za mir, potem ne more biti nobe- literaturo. To je delo, ki zahteva nega upanja na mir.' Ce nl zaupanja v demokracijo, potem ne vztrajnosti, kskršno ima le "več- more biti demokracije! ni pdpotnik". Tonetu moje pri- Nemčija—pa naj sl še Uko želi maščevanja tudi v bodoče—bi | znanje! bils brez moči in ne bi mogla nikogar napasti, če bi bils le del federscije, v kateri se ne bi mogla nobena posamezna država po-staviti po robu vsej federaciji. Ce bl bil Hitler vedel, da bo imel N^f,ud!! prvi dan svojega napada opraviti z vso Evropo, ne bl bil nikdar Belllngham. Wash.—Brat Gar-začel vojne. To bi veljalo za vsako drugo posamezno državo v dan me je v Prosveti z dne 29. U l<-raciji. Glavno oboroženo silo bi posedovala federacija skupaj, okt. imenoval — "čudaka, ker ne pa posamezne države. \ \»em po njegovem zatrdilu v pro-. Iz tega je jasno, da najboljša garancija za varnost sleherne de- j.e crn°' v "vrop, . »o unijo vred Je ,«a v«* "^hj^ IC^L strt" velta in Churchilla, ki sta oba za Michael Chok. Kaj pa Adamič piše v Bulleti-nu—kako se Garden z njim strinja? Ves, tažko je rszumeti, če kapitalist, razredni nasprotnik boljševizma, do neke mere tudi opravičuje Stalinova dejanja, dočim si naši uredniki pri Prosveti prizadevajo, da U dejanja pokažejo v najbolj črni barvi. Verjamem, da v Rusiji ni demokracije, na socializma, ker v Ukih razmerah ni mogoče ne prvo, ne drugo. Temelj pa je položen. Rusija je že veliko let podobna barki na visokem viharnem morju In pri tem ne gre za metodi kapitana, kako naj jo rosi; gre za to, da jo reši, da jo popravi in predela, da bo Uko močna, da bo lahko klubo-vala vsem viharjem! Oeorge Gornik. 493. dežel, ne pa kakšne "strategične" meje, niti vojaška zveza ali treh dežel. Vsaka takšna zveza bo takoj izzvala protizvezo., Cemu torej Čehoslovakija išče nekakšno vojaško zvezo z Rusijo? to da osUne kapitalistični sistem Zakaj raje ne deluje za federacijo vse Evrope z Rusijo vred? tudl P° voj4nl' . . . Ce je res, kakor marsikdo trdi, da se Rusija ne zanese na niko- /e8 J" pritrdim in se stri, gar, kakor le nase in svoje dobre prijatelje, zaradi česar potrebuje "J*"1 2 u^u um* P! strateglčnih mej na vseh straneh, tedaj to pomeni, da morajo vse d«*™U ^Churchill m tudi velesile ostati oborožene do zob tudi v bodočnosti in militarizem avtotf Mlslion to bo še nadalje požrl visok odstotek dohodkov vsake dežele-samo f°w do J«® nl ......< _____ u^r^i_______i.....___L--I*.. Am___in oprav čujejo Stalina. In Da- zaradi tega, ker ni zaupanja v demokracijo ln demokratično fede- ] racijo narodov. opravičujejo vles, bivši poslanik v Moskvi, j« Kosija. kakor Anglija, Amerika in vsi ostali zavezniki, mora do- P° 4ltt*\n,?m "luu"'^ t> vedeti, da strategične meje niso vredne nič, če nl!V teh mejah ^ 1 P° mišljenju in Moderni bombnik-in ^ bodočnosti tudi P^mptanju bro ogromne mase bombnikov. bo najsilnejši današnji bombnik prava ničla napram še bolj moder nemu in silnemu bombniku, ki pride—lahko preleti Evropo počez sli vzdolž v nekaj urah in se prav nič ne ozira na "strstegične" ineje nu najvišjih gorah. Ali bodo torej evropski narodi še nadalje laku bedasti, da se bodo nepreHlano kosuli s produkcijo bombnikov in pobijali drug drugega lz zraka? — — — Strategične meje so danes- iluzija. Nobena dežela, pa naj bo še tako velika, m več varna pred modernim orožjem lz zraka. To dejstvo bi moralo spametovati vse evropske stranke, tudi nadute Nemce, du edina garancija za trajni mir je—politična in ekonomska kooperacija vseh. To pa je mogoče le v demokratični federaciji. Vse drugo je sol?ava sentimentalnost, ki ne vodi dru gum kot v novo in novo katastrofo. Je |tu veliko upunje v zaključkih moskovske konference, da bo doči mir ne bo slonel na "strutegičnih" ln "varstvenih" mejah, pač pa nu mednarodni organizaciji suvereno enakih držav, malih, in velikih, ki ljubijo mir. Guruncij ni danes Še nosnih, da bodo zaključki moskovske konference tudi dobesedno izvajani in re.ll zirsni, toda zancuti se je trebu, da bodo velesile, kijo podpisale te zaključke, držale besedo. če m* ustanovi federativna organizacija narodov, kater, bo eko nomsko med m-Ih.j koopcrirula, tedaj ne bo več vzroka za medna rodne gospodarske spore, ki navadno izzivajo oborožene konflikte; uko l»o federativna mednarodna organizacija i malt (kontrolo nad obotoževahjem, kakor Je numignjeno v moskovskem sporazumu, tedaj bo vnuku »trutegična meja |x«ameznlh držav brez pomena, kajti nihie ne Imi mogel začeti vojne n. svojo peat Vaško nadaljnje poudarjanje atrateglčnih mej in v.rstv. tm to ull ono tx»name/no državo Je |x>ud«rjanje—status. quo, d. Evropa oatane po starem, kukršna Je bila pred vojno Vsako nadaljnje poudarjanje »tiategldsHi mej in vaaatva za to ali ono poMmezno državo je »h,udarjanje—nezaupanj« v demokr. cijo in mednarodnu kooperacijo. V nedeljo n. Sansov shodi ClavelsadL—Clevelsndske podružnice Sansa so določila, da prirede velik ljudski shod 14. nov. v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Prične se ob 2:30 popoldne. Na zadnji seji naše podružnice št. 48 smo razpravljali tudi o tem shodu in zaključili, da sodelujemo z ostalimi podružnicami. Priporočamo torej članstvu naše podružnice kakor tudi ostalemu občinstvu, da se udeležite tega shoda. Vstopnina je prosU. Nastopilo bo več dobrih govornikov—Adamič, KrisUn, Zalar, Bolokovič za HrvaU in Gločar za Srbe. Tak shod je potreben in bo tudi podučen. Kdor se zanima za usodo našega in ostalih narodov v Jugoslaviji, se bo gotovo udeležil. Zbegavanja med nami je zadnje časa že dovolj. Na tem shodu bodo govorniki razložili, kakšen je položaj v stari domovini. V tem resnem trenotku bi morali kot inteligenten narod nastopati bolj složno. Danes ni čas za zbegavanje. Danes je čas dela in zopet dela, ie nočemo, da našega naroda ne zadene še več j a katastrof s kot ga je zadela v prvi svetovm vojni, ko so zavezniki odtrgali del našega narodnega telesa. 1 Danes moramo zahtevati, da se popravi krivica, ki so jo storili imperialisti v zadnji vojni Naše ljudstvo v slovenskem Pri-morju je zadnjih 23 let občutilo iovolj fašistično peto. Prav tako naši na Koroškem. Ljudje, ki danes sejejo neslogo in vidijo vse črno, niao prijatelji svojih sotrpinov v sUri domovini. Taki nastopi so prej všeč Hitlerju in raznim Sforzom. Torej v teh resnih časih bodimo vsi strpni drug z drugim in nastopajmo složno v naših zahtevah. Oni, ki niso za delo pri Sansu, so proti svojim bratom onkraj morja. Rojaki v starem kraju so na svojem kongresu jaokaza-li, da jim ja za skupnost. Za svoje voditelje so si izbrsli ljudi rsznih mnenj in prepričanj. Med njimi vidimo duhovnike, pisatelje, odvetnike, delavce in kmete, ki reprezentirajo trpeče ljudstvo. Med njimi ni nlkake mrž-nje, ampak Imajo v vidiku le usodo svoje domovine in nsroda PgTCK. 12. NQVE\fpPfl Delegat Je poetoriškik unij aa konvenciji CIO v PhiUdelphiJL Od lava na deeno: R. B. Peres, M. A. Domeaech in Francisco C. CordUny. in kot Uki se skupno bore za osvoboditev. Oni si bodo tudi sami uredili svojo vlado—VLADO LJUDSTVA—pa naj bo to nam všeč ali ne. In po mojem mnenju si bodo tudi sami izoblikovali razmere. Torej lahko z zaupanjem gledamo na njih rešitev in notranjo ureditev. Če narod hoče vlado ljudstva, mar naj jim to pravico mi tukaj zanikamo, kot to delajo nekateri?! Torej ne vtikaj mo se v njih notranje razmere, marveč jih podpirajmo pri njih stremljenju. In če to ljudstvo odklanja, da bi jim v bodoče vladali kaki monarhi, ker se ne želi vrniti v predvojne rkzmere, mu mora vsak pošten človek priznavati tudi to pravico. Čas je že, da Slovenija neha biti žoga raznih impemlistov. Slovenski narod bo prav lahko živel brez Rima, Pariza, Berlina in tudi Londona. Je Uko kot je rekel pisatelj Adamič, da balkanske razmere si naj urede le tamkajšnji narodi in Uko si bodo tudi Slovenci uredili svoje. Ampak kot je razvidno, nekaterim gospodom to ni po volji, ker želijo, da bi bil narod še vedno vladan po Rimu itd. Torej da boste pravilnejše poučeni in bolj na jasnem, pridite v nedeljo {»opoldne na shod SND na St. Clairju. Poleg govornikov bo tudi nekaj lovskih točk. Čujte glas resničnih bori-teljev in glavnih uradnikov Sansa, katerim je narod 5. in 6. decembra 1942 na Slovenskem kongresu tudi poveril delo. V nje smo imeli zaupanje tedaj, ko smo jih izvolili ln tudi sedaj ni vzroka, da bi ga ne imeli. Ignoriraj-mo dlakocepce, katerim ni usoda naroda pri srcu, marveč vse kaj drugega. V nedeljo tore; pokažimo, da sledimo voditeljem Sansa in naf>olnimo veliko dvorano SND. Zvečer pa pridite na razvedrilo k Vbojčanom v Delavski dom na Waterloo rd., kjer bodo predvajane slike iz Slovenije, potem pa bo prosU zabava J. F. Durn. ■ Zadnja dni smo premogar j i imeli malo počitka, sedaj se pa zopet vračamo na delo pod novo »ogodbo, o kateri šrtu. Videl sem, kako je bil predsednik Jože Snoy užaljen radi Uko male udeležbe. Bilo nas je devet, kar ne odgdvarja tako veliki naselbini. Jaz sem precej oddaljen, ali sem uverjen, da so Uke seje potrebne in bi se morali bolj zanimati za Uko stvar. Vsakdo ve, zakaj gre in bi moral priti na Uke seje. Mislim, da se lahko vsakdo odtrga ot doma eno uro ali dve, kajti mi moramo nadaljevati s tem delom do konca tega klanja, da bo en krat stvar izravnana in da bomo lahko rekli, da smo nekaj storil i v dobrobit naših trpinov v stari domovini. Pomislimo na to, da nam še ni treba stiskati trebu hov, so še polni, medtem ko ti soče ali milijone trpinov strada Zato bi apeliral na vse Slovence v Bridgeportu in okolici, da se snidemo na prihodnji seji v čim večjem številu. Upam, da dosežemo naš cilj, ki je po mojih mi slih vsak dan bližji. Naj tudi omenim glede nove Adamičeve knjige "My Native Land." Moram reči, da je to nekaj izvrstnega in bi jo mora vsakdo čiUti. Vredna je trikrat toliko kot je cena. .Torej priporočam vsem, da to knjigo čim bolj razširimo in hvala Adamiču za tako imenitno delo. Florlan Piahek. 4. O tem ln onem Neffs, O«—Naj se zopet malo oglasim v Prosveti. Čitam dopise od tu in tam in poročila o napredku kampanje za pridobi vanje novih članov v jednoto mladih in starih. Tudi jaz sem poskusil srečo in pridobil v mla dinski oddelek tri čvrste dečke rojaka Ludwiga Bostjancica. To je vsa moja sreča. Tukaj pr nas bodo morali mladi prevzeti to delo, kajti mi se staramo in jih je težko dobiti za delo, ker ga vsakdo odklanja. Kitaiakt votaki na ceetl ameriški bombnik. "Mr Naliva Land" ČlevelancL Ohio.—Izšla je pričakovana knjiga, spisana po na šem slovenskem pisatelju Loui su Adamiču v angleškem jeziku. Predno se usojam nadaljevati, naj Ukoj izrazim željo, da naj bi izšla tudi v slovenskem ali pa v vseh jezikih jugovzhod ne Evrope. Knjiga je napisana za ameriško ali svetovno jav nost, tods piše o nas, in piše U ko kskor imamo mi Slovenci malo knjig napissnih. Louisa Adamiča ni nikdo strašil, da bi pisal v kakih satirah resnični položaj. Napisal je direktno, mrzlo-resnično. Kakor on sam in mi mrzimo vse, kar se je godilo našim pradedom in vse kar se dogsjs Um danes. Znano nam je, da ameriška javnost mends najmanj pozna razmere V tem delu Evrope. NasUla je celo Še prislovica javnosti o skrivnostnem in "nepojmljivem Balkanu". Med tem, ko stotisoči nss z rokami ustvsr jamo Ameriki bogastvo, so splošnem bolje poznani prebival ci vzhodnega otočja nego m PredsUvljali so nas vedno le oni, ki nsm niso bili naklonjeni Zsto smo splošno vsi Slovan prepogosto nsleUli v privatnem in javnem življenju na ljudi, ki so imeli o naši kakovosti že ustvarjeno mnenje — predsodke. Louis Adamič ja skoraj v vseh svojih knjigah prednsšal ameriški jsvnosti vzroke Ukemu pojmovanju in podcenjevanju. V svoji novi knjigi Je pa obr nil pero proti naši stari domovini, odnoeno Jugoslaviji in jugovzhodni Evropi. Dvomim, da bi imeli Jugoslovani kaj bolj informativnega kot je to njegovo delo. Kdor ie sedaj ni spoznal Balkana in Um živečih narodov z mnogimi vzroki, zakaj se pravzaprav vršijo borbe, naj prebere to knjiga mo- so in sa P€ Vsak človek ima razum, ^ in kot rečemo, ideje. p^.T* ki študirajo potek sedanjih v kih dogodkov, imajo tudi Z* ideje m jih v korist ljudstvu, pišejo da tudi ono razume ^ Mj za danes in tudi kaj nam Drt ^^ejfuis Adamu £ to storil. Asvetiljenanair * mere kot mogočni žarkomet tu imate! Mar so ljudje in n^J di odgovorni, ako so bili stolZ predmet preganjanja in m ? nja? T. zemlja je bila stoletja** poti skoro vsem evropskim J narhom in zatiralcem! Ta iuSft. vzhodni polotok Evrope kjer se vršili boji med vzhodom „ zapadom! Zemlja najbolj krva va po srednjeveških verskih b«, jih! Tu, ti nsrodi, ki jim je še v krvi navada, da branijo SVoj€ domove izza turških vpadov so današnji gerilci, ki se bijejo obupnih manjšinah po gozdovi* Ta borba proti osiščnim siU jim ja obrnila misli na Rusiji Združitev s Slovani v skupni odporu proti nositeljem gorja stoletnega tlačanstva. Ne sam" na polovico, ampak popolno moosvojitev želijo. Nastali partizani. SUro mehkužno vod stvo in vlada, ki je zbežala, nini več priznanja med ljudmi. Vsta li so novi, neomahljivi voditelj ki gledajo smrti v obraz s pre; rom. Tem sedaj narod sledi, je narod Slovenije in štirih r tin Jugoslavije. To stradajoč ljudstvo čaka, da pride odlok * lesil, kdo bo vladal tem nari dom. S puškami v rokah jih tisoče obupno čaka zime m odkod pride pomoč. Medtem treba vzdrževati borbo s števj nejšim in bolje oboroženim vražnikom. Edino Jugoslovi izmed vseh drugih okupirani evropskih narodov so pokaa od{>or, s katerim so morale Hi lerjeve armade računati. Ali to dovolj veliko znamenje Ijui ske volje po svobodi? Takih in sto drugih primei nosi U knjiga, ki je neprecenl va posebno v teh važnih časih nas vse. Naj ne bi bilo slov< ske ali jugoslovanske družil kjerkoli je še doma čut za kri, da bi ne bilo te važne kn ge. Naša mladina, posebno mi, ki smo prišli preko morj bomo našli v nji mnogo, nam še ni bilo znanega. Popisi državnikov ter nih zapletljajev, razvoji pred ne politike ter grozote masa po okupaciji naše zemlje—vi in mnogo drugega ustvarja go izredno zanimivo. Slike in rikature ti pa privežejo realnimi dogodki, ki odme danes skozi svet. Vsakdo nas bo našel v knjigi vec vega, povprečni naš človek mnogo. Louis Adamič je dvomno mnogo žrtvoval, di za nas to knjigo izdal. Kot mež pri plugu oratarja reže novo brazdo k plodoviti sku| sti slovanstva. Naj ne bo venske hiše, ki bi ne imela važne knjige! M. L Uk Premogar! l še bolj Kemmerer, Wyo.-Dne 4. vembra smo bili obveščeni« legrsmi od Johna L. I^1" od diatrikU 22 UMVVA, da je" godba za premogarje odobr in podpisana in da se Ukoj vrniti na delo. Do 7. novembra, ko to pišem, še nismo storili, ker hočemo vedeti, pod kskšmmi pogoju mo nszsj na delo. Zdaj smo na jasnem, pogoje smo dosegli po mesecih pričksnja in zavM njs. Zdaj so nas še bolj njlll kot smo bili prej. I bomo morali osem ur na a prostoru, 15 minut bomo zs kosilo, 15 minut, ds pn po premogorovu do dekr , prostora in 15 minut, ds pr» ven. In zs vse to bomo < $8.50 plsče ns šiht. DeUti v premogorovu. deUti, biti stolno v nevar v slabem zrsku. premogo kdo. i prahu in drugi nesnag« ^ in 15 minut na dan Je*uW* premogarje, pa naj ie<* hoče. Denar ni JM zdravje se ne gleda. " -sebno še »edsj. ko sr zadovoljiti s »Ul*> hr*» primer novorojenček, si r msj zagledal luč 'vet^P toliko pointov kot nora trdo Salsti ves ds» ■■ di gospodje po V^rrn prsv toliko pointov k* pri najlažjih delih To^ a Anko tam omožltl, kjer jc bi-o dosti kruha. To je bil tudi ve-lluvzrok, da se je oče oženil tsko kmalu po mamini smrti in se s tem retil nadlegovali. Jaz ljubim godbo, ljubim pet-, e in nekoč sem ljubil tudi ples, ako je to na pravem meaiu in v pravem času. Ali kar aa je ns tistem ženitovanjskem večeru d*- Ostanlte v svojih vojnih poslih lalo v sobi, v kateri je naia mamica le jired kratkim čaaom mrtva letala, tega nisem ljubil, sploh se mi je prlstudilo do dna srca. Bolj kot so vriskali, plesali in peli, bolj ja mene pri srcu bolelo, ker vedel sem, da so bili tisti ljudje veseli smrti naie mamice. Prej sem si mislil, ako bo nova mama količkaj prava in s nami, bo pri nas lahko živela in ji bom pomagal kot sem svoji lastni materi. A tisti večer se mi je pa pristudila, da bi bil v hiii rajli videl hudiča kot njo. Stara teta je tudi zmajevala z glavo, kajti tudi nji se nl do-padlo. Tudi oba strica sta ie zgodaj zvečer jezna odtis domov s svojima družinama. Skoraj leto dni po tistem dogodku je bilo v naii hiti vse mirno—preveč i mirno. Aaljlvlh besed si nl nihče več lzmltljoval, da bl s tem kratkočasil ostalo družino. Skoraj nikdar ni bilo pogovora mad nami in nalo novo mamo. Naia stara teta, prej zmiraj vesela, dvomim, da je z njo spregovorila deset besed, odkar je k nam prllla. Tega natega molčanja ai Je bila Žena nekaj sama kriva, največ pa njeni sorodniki, kl so ae tako odvratno obnalali na' ženi-tovanjaki večer v naii hiti, Oče Je bil menda tudi potrt, ker ia videl, da val samo molčimo. 6e moja dva bratca in aeatrlca ao najraje kje v kotu čepeli ln molčali, Nobenega strica in nikogar iz njih družin nl bilo več k nam. Nala»hlla, v katero so sosedi prej večkrat radi prihajali po kak-Ino malo posojilo all za nasvet, je postala kot 4a je v nji nalezljiva bolezen ln se nas ni upal nihče pogledat. Toda čeprav je Izginilo veaelje ia naie hite, slabo se nam ni godilo, ker nova mama nam Je kuhala, prala, pekla in—molčala. Po nekako leto dni tega molčanja se nam je rodil nov bratec in z njegovim prihodom je nastalo v hiti nekako novo sovraltvo. TeU je večkrat rekla: "Ako bi bila deklica, bl bilo le, ker pa je fantek, ae bojim, da bo vae njegovo, otroci nate pokojne bodo pa morali iti drugam, da ai alu-žijo kruh ., ."—(Se nadaljuje.) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Mala avoje pabHkaeije la la poeebna liat Preeveta aa korlati. ter potrebna afttaetje avejlb drultev Uf ftlaaatva ta m pran geado svojih idej. Nikakor pe m aa propaganda drugih pod por nih orgaalaaclj. Vsaka ar-eaalaaetja lasa običajno svoje gtaatla. Terej agtlaterltai dopisi In nasnsnils drugih podporaUt organlaactj ta ajlk drultev aaj aa na pallljaja llatu Prosveta. Kale države in mos mka konferenca fsr FIS^im ilisaa BONDS STAMPS Sledite nasvetu strica Sama glede prehrane! kuhajte vec krompiija-zdaj! SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ladaje avaja publika d Je In la na Usl Preeveta sa karte«. I trebne atllaeijo svojih drui članstva In aa propagande idej. Iflkeker pa ne se psep T¥ 1 J Pri v$*h obedih jejte ia izvrstni in hranilni pridelek, / Wv) S 7 *fl/#r#ta *mamo mnogo v letošnjem pridelku. Iv J HftAW1TE pEMARI Kupujle po eao vrelo naenkrat. In sicer ZDAJ TA-r 25T ' ^ J KO J, predno sa nai begat pridelek pokvari. Spravita v V mv / tfirift salogo bui#I sli dva, bodiel v klel all omero, pod stopnice V^t.^ villl^ S« r garalo ... kamor kaftele, v lemaa. hladan kal, kjer M lemperalurs ae gre preko SO siopinj In ne tspod 40 aiepinj. M m, H1UNITE ZNAMKE RACIONIRAMEOA ŽIVEŽA! Krompir, katerega ^^ —\ je obilno, la nl raclanlraa, vam bo nadomaatll mnogo red- kN' ln rsclonlrsnega Uvela. Malo poaslallla. Velike množina krompir I a bo dala vafl rodbini obllneilik oba-V ^^ dov, canajlik v denarju la II val nlk snamkak. ker no beete kupovali tolike ratlonlrane lira na HRANA VELIKE ENERGIJE! Krompir veebuje vilami. C. viiamla BL e ^il * loUeo in mnogo druglk važnih mlnarslalk sestavin. * -VT V « Vadrlalla energijo svojcav na domači fronti aa Uli način SlS' ^ lo **U oboro4#n# ^s bojllčlk , .. s vačjo w mnoflno krompirja. ROPATA IZPIRA RECEPTOV! Kar glejta. kako se kade vali domači . vrfti aa rumen pralen krompir sa saj m i rak. Pralenl krompir prikraal mnoga amaa. Ravna laka Indi akorJa ^jJv krompirja aa meeu. Opoldne prtnaella aa rnlsa krom Pir Javo juho all salaio. U ae poaaklla aa krsmpirjova prstanca se vačevjo ... da ne omenjam« Veliklk Trak ... kukaa. pečen la pralna krompir. ♦_ PRI KROMPIRJU PAZITE NA NASLEDNJE* I. Kadar ga lupila, lupil« ga tenko la lakaj nalo ga d«n«l« v loaae. ^Jr^P S. Ne namakaj!« krompirja. Ismočlll bosi« on« vala« minaralaa snovi In ■Hi 9. Vodo od kuka porabil«. N« lalljt« J« proč. kajti v nJ«J |a mntgi kvs ▼ nllaik snovi. * f-i -i-.il 4. Eupujla mokaalo kakovost sa pečoaje la pratanja. I. K upaj I« voakaalo kakovoet sa salala ia «maka. KUPITE SE DANES NAJMANJ VREČO KROMPIRJA! ■ ■» »eaeu PROSVETA PRISONER-EXCHANGE YANKS BACK IN U. S. GUSARJI (Les Fllbuotiers dss Mors) - claude fakkere - ^SŽA-M____________ r. j-o (Se nadaljuje.) Sklep, ki ne pomeni nič manj in nič več ko gladek odstop. Večina te vesti v začetku sploh. verjeti ni hotela in je kratkomalo tajila, da bi bilo Tomaževo moitvo odjadralo na zaplenjeni galijoni, ki bi je niti moitvo niti njega poročnik ne bilo nikdar dobilo v roke brez Tomaža. Kako naj verujejo, da je Tomaž ostal sam in zapuščen na krovu prazne fregate, ki leži sedaj na obali za |ximolom s položenimi jambori in spuščenimi rajnami in ki izgleda tako, kakor da potrebuje bolj vratarja ko kapitana! Toda neverniki se se morali o tem kmalu prepričati, kajti Številni ribiči in mornarji, ki so s svojim čolnom prišli v bližino "Lepe podlasice", so videvali Tomaža Trtibleta na lastne oči, kakor se brez miru sprehaja po zadnjem kastelu fregate od leve na desno in potem zopet od desne na levo, ali pa, kako se naslanja s komolci na rob in po cele ure strmi v morje .. . Te vesti so povzročile najgloblje začudenje. Toda kmalu se je pričelo šulljati, da ima Tomaž svoje vzroke za sedanje svoje mirovsnje, ki sledi več ko štiriletnemu nemirnemu lovu po vseh ameriških vodah. Tomaž je ujel na krovu zavzete galijone mlado špansko damo, ki je lepša ko solnce in ki si jo je pridržal zase. Kraljevi namestnik je imel nečaka, ki se je baš vrnil iz latinskih šol. Ta fant ai je dovolil nekaj prav dobrih zgodovinakih opazk in je primerjal Tomaža s Hsnnibalom, ki si je po velikanskih zmagah privoščil nekaj let oddiha v mehkužni Kapui. "Bogami," so potem govorili, "ljubezen je res največji mojster. Celo naš Tomaž posnema toliko drugih ponosnih borcev in si je izbral drugo polje za svoje pohode in zmage .. ." Ce res primerjamo borbo z borbo, je borba ljubezen bila najtežja, kar jih je Tomaž prestal v svojem življenju. Ujeta Juana nikakor ni posUla bolj krotka; tudi čas je ni ukrotil. Ob tej negibni trdo-glavosti in španski oholosti sta se zlomila i potrpljenje i nasilnost. Njena krepost, stekla in besna krepost, je ostals zmfgovalka. Obe stranki sta še vedno držali pozicije prvega vojnega dne. Ujetnica živi v kapitanovi kabini, Tomaž pa v Ludvikovi. Posadka se ne umakne iz svojih utrdb. Kdor bi opazoval oba odpor-nika od blizu, ne bi mogel reči, kdo je pravzaprav gospodar in kdo suženj. Vendar je prihajal vsak dan po enkrat Tomaž k Juani in jo silil, da se razgovarja z njim. Pretveza za te posete mu je bila uljudna skrb za njeno zdravje. . Da govorimo istino, si je Tomaž v resnici delal skrbi za svojo ujetnico in za njeno zdravje in ji je omislil celo indijansko sužnjo v dar. Juana jo je sprejela z istim obličjem ponosne kraljice, kakor vedno... O ljubezni se nista menila, vsaj z besedami ne. Čim sta bila Tomaž in Juana sama in je sužnja odšla po opravilih, sta bila zopet stsrs nasprotnika, eden pripravljen za napad. Tako je prišlo, da sta se oba držala svojih pozicij. Napadalcc Tomaž, že dvakrat odbit, in mi vemo, kako odbit, si skoraj ni upsl na tretji napad. Tako jc prišlo, da sta se oba nasprotnika razgpvarjala na videz docela miroljubno, in ie na tihem sta imela pripravljene svoje zobe in kremplje. Od začetka je Juana vstrajala in bila mutasta. toda pozneje Je opustila ta način obrambe in si izbrala boljšega, da tem lažje l»>kaže svojemu nasprotniku, kako visoko jc nad njim in kako ga zaničuje. Tako je Tomaž izvedel za celo vrsto podrobnosti, prigod in malenkosti, ki so vse prikazo- vale njegovo ujetnico v najjasnejši luči, tako da je na videz skoraj bil prepričan, da je Juana najplemenitejšega porekla in da je imenitna dama. Vsaj ona je tgko trdila. Po lastnih navedbah je bila Juana rojena pred sedemnajstimi leti v Sevilli, v tem ponosnem iij razkošnem mestu, najsijajnejiem in prvem vse Evrope — tako Je trdila Juana. V tem mestu je obenem z mlekom svoje dojilje vsrkala Juana tudi visoko spoštovanje mogočne zaščitnice sevillske, do Črne gospe iz Maca-rene, ki se v Sevilli imenuje navadno le Naia Črna goapa. Pobožni umetnik, ki je izrezljal to Madono, je namreč zoblikoval lepo Anda-luzijko s črnimi lasmi. Pri tem pripovedovanju se je Tomaž izredno obradoval, saj je sedaj končno Izvedel, kdo je ta skrivnostna Črna gospa, ki ga je svoječaano tako vznemirjala. Videl je, da ni nič drugega, ko španska sestrica preslavne, dobrotna in mogočne maloneike Device z Velikih vrat. Starii Juane so v Sevilli po svojem rangu bili čisto na vrhu,.., seveda vse to po poročilih Juane. Ker pa se je mnogoftevilnemu prebivalstvu Seville od časa do čaaa zahotelo, da se nekaj tisoč ljudi izseli iz andaluške domovine in si poliče obljubljeno srečo v novi domovini, so imenovani visoki starii Juane vkljub svojemu najviijemu rangu nekega dne blagovolili stopiti takšnemu izaeljeniikemu oddelku na delo, da povedejo vaa, ki se jim žele pridružiti, v Zapadno Indijo. Tako je odšlo iz Španije več tisoč ljudi, moških, žensk in dece, in s prisego so se zavezali drug drugemu, da se bodo podpirali vzajemno in da uatanove nekje tam v Širni Ameriki novo mesto, ki bi naj postalo ie večje, ie aijajnejie in razkoinejie, ko Sevilla sama. To svojo prisego so izpolnili. Predno je ie poteklo deset let, je mesto, koje so ustanovili, Ciudad Real, vkljub svoji mladosti že med prvimi v vsi Zapadni Indiji. Ciudad Real v Novi Oranadil Juana je na laatne oči gledala razvoj tega mesta in ae sedaj dela — morda veruje sama v vse to, kar pripoveduje svojemu Jetničarju — da je ona nekakina kneginja tega mesta. Kar ni mogla prenehati z opisovanjem vsegs sijaja tega pravcatega svetovnega mesta. Na trgih stoje sami spomeniki velikih državnikov in vojskovodij, okrog mesta je vse polno obzidja in obokov, trdnjav, gradov, stolpov, ci-tadel, kastelov in baatijonov, v mestu so kraana poslopja zaaebnikov ter velikanake palače, na vseh so izklesani ogromniplemiški grbi. Tu je na primer palača kraljevega namestnika, potem velikanakk mestna hiša, večja in lep-ia ko ona v domovini .. . in ie cela vrsta drugih. Tu je pred vsem polno kapelic in samostanov, katedral, seminarjev, bazilik, velikanski grad pa služi nadikofu za presveto rezidenco. Vse ulice ao tlakovane z gladkimi kamni-titni ploščanl ln ae vse leto svetijo, tako čiate so. Hiie so vedno na novo pobarvane v tisoč najsijsjnejiih barvah, nad njimi pa žari ne-ugasno ameriško solnce kakor s sijajnim firne-žem, tsko kakor špansko solnce nad svilenimi in brokstniml preprogami in zastavami, ki jih na praznike razpenjajo doma v Sevilli od balkans do bslkona. Okrog mesta je nepregledna ravan, polns samih kar najboljie obdelanih vrtov, ki jih je skoraj brez itevila. Tik za njimi pa so prostrane poljane, obdelane ln nasajene z vsem, kar dežels daje. In dežela daje mnogo. Tu pridobivsi najlepše sadeže in najbogatejšo žetev ln bero. Črede se pasejo tu po livadah, proti katerim so vsi francoski pašniki malo več ko revne puščave ali barja. (Dalja prihodnjič.) WOUNOED SMMtTSM SOUHBRS, released by the Nszis ia an exchsn*e of priaoners, sre ahown in an ambu-lance at tha Washtagton, D. C. sirport, after being flown from Englaad. They are a to r.): Sgt E. N. Nelaon, m-aih Mina.: Pvt R. M. Scott Greenaboro. N. C/, Sgta. L. f. Miller, Hartford, Cona.; j. H. Gardnar. Toekum/Te*.; Jforman C. Ooodwin, Bradford. Maaa.; Frank J. Bartnicki, Baltimore. Md.: and Pfc. Herbert L. Ehrlrh. Brookljm. New York. I N čaau in in ista FRANCIJA in francosko ljudstvo C. P E T E L (Se nadaljuje.) V vseh delih ljudi v piostoru deluje ena uM/vai )aj<>ca sila, kl jc ustanovi- lu kraljestvo ljudi v boju s elementi tiaiave. Boj jamskega pračloveka z mamutom nadaljnji- izdelovalec strojev In pie-kastir, kmet tn ustanovitelj di /av, i/umitelj, tehnik, m/iakovalec, umetnik, pesnik— vsi delajo na |>ov/digt človeštva Vsi ti, ki aci avojo moč in avoj pogum zastavili ra to veliko delo so členi ene verige, so alu-/abmki ene misli. Samo malo jih je s svojim imenom prišlo v ktoniko upoinina Ako čaatimo ti taitim<» f-kupaj z njimi Vse tistr brez m.ena. na ramah katerih Ktojimo ml Ih« take m* misli, kl nas na \ da j a j«, v tulih votlinah, kjer na iti \ hictojtltfih govori pra zg