YU ISSN 0416-2242 up išči na ič ilt zv< ise Linj; e t zač ep« a s' .a n ih lo ( ki i so ili d Z GLORIJO NA GROBIŠČA V ROG KOČEVJE — Komisija za urejanje in zavarovanje grobišč v Kočevskem Rogu ugotavlja, da je za obisk grobišč v Rogu veliko zanimanja iz domovine in tujine, saj mnogi o tem vprašujejo komisijo in župnišče. Zato je komisija organizirala skupino ljudi, ki bodo napovedane skupine sprejemali in jih varno vodili na ogled grobišč. Vodniki bodo posredovali tudi druge informacije o Rogu, o dogodkih na tem območju, poskrbeli bodo za oglede drugih zanimivosti Kočevske pa za tople obroke, cvetje, sveče itd. Komisija obvešča, da vodniki delujejo v okviru agencije »Glorija«, ki ima sedež v Hotelu Pugled v Kočevju, telefon (061) 851-361 in 851-418. Sjp {J Ijrm V nedeljo je ob koncu prireditve govoril predsednik republiškega predsedstva M. Kučan KAPELE PRI BREŽICAH — Z govorom Milana Kučana, predsednika predsedstva Republike Slovenije, in s skupnim nastopom domače pihalne godbe ter gostujočih pihalnih orkestrov iz domovine in tujine se je v nedeljo končalo tridnevno praznovanje 140-letnice delovanja Gasilske godbe na pihala iz Kapel. Ob tej priložnosti seje v Kapelah zbrala štiritisočglava množica ljudi, ki je počastila tudi dan vstaje slovenskega naroda. Predsednik predsedstva Milan Kučan je v svojem govoru med drugim dejal, da danes stojimo pred usodnimi izzivi in problemi, reševati pa jih bo mogoče le z razumnim in demokratičnim delovanjem. Posebej je poudaril, daje bila prevelika cena svobode, daje bilo veliko vloženega v spravo, zato ne bi kazalo spravljati slovenskega naroda v negotovost. »Z zaskrbljenostjo mo- ti daj že 3. strani: ežl a, d bilo pa Nikogaršnja udrta brežina 4. strani: Nedelo ne bo plačano ledi 5- strani: Kakovost je poplačana 6- strani: Delničarji rešili kulturni dom? ramo spremljati pojave teptanja načel, za katera smo se tako rekoč plebiscitarno zavzemali vsi, ki smo aktivno delovali v predvolilnih aktivnostih. Razglašanje ali grobo vsiljevanje strankarskih interesov kot nacionalnih interesov in spopadanje vodstev strank ... ne more biti v interesu ljudi,« je dejal Kučan. Politika, ki ne more brez sovražnika, po Kučanovem mnenju ne more dati dobrih rezultatov. Ko je govoril o Jugoslaviji, je dejal, da ne moremo biti del Jugoslavije in njenega pravnega reda, kadar nam to ustreza, in ne, kadar nam to ne ustreza. Pred koncem govora je dejal, da mora suverena Slovenija vsaj z enim praznikom obeležiti svojo borbo proti okupatorju. Ta praznik pa naj bil poslej 27. aprila. Že dopoldne so se v Kapelah zbrali rka lab i, vi n n >olj ise ve li 7i m .»Si b PARADA PIHALNIH GODB — Ob koncu tridnevnega praznovanja visokega jubileja kapelske godbe na pihala so se gostom v Kapelah predstavili vsi gostujoči pihalni orkestri. Največji aplavz je požela domača godba. (Foto: J. Simčič) <>j> oboto so v Krakovu na Poljskem slovesno položili temeljni kamen za hotel oUa>k 'n odprli prenovljeni 200 let stari Grand hotel — Velike simpatije in nova rati dela za novomeški Pionir Tal ionir gradi tudi na Poljskem i Al RAKOV — V Krakovu, starodavnem in izredno lepem poljskem mestu, je o n. »dnjo soboto pomemben dogodek, kije tesno povezan z novomeškim Pio-tlr>. Najprej so položili temeljni kamen za nov hotel Krak, potem pa so na M. I slovesnosti odprli povsem prenovljeni Grand hotel v najožjem središču ^9 Krakova. Kakšen pomen so Poljaki namenili temu, pove tudi to, da seje Položitve temeljnega kamna za nov hotel, kot otvoritve prenovljenega e*il med drugim tudi vojvoda krakovskega vojvodstva gospod Tadeusz _ ®rz; krakovsko vojvodstvo je eno večjih v Poljski in šteje okoli 2 milijona 0 palcev, sam Krakov pa okoli 800.000 Jleg vojvode so temu dogodku pri-£vali s poljske strani še predstavnikova in Doslanec v noliskem letnico obstoja. Zaradi dotrajanosti je bil ta hotel v strogem središču starodavnega Krakova zadnjih 15 let zaprt, obnove so se lotili Poljaki, vendar delo ni in ni steklo, so pa stavbo konstrukcijsko sanirali. Pionir je obnovo prevzel lani junija, in sicer za ceno 4 milijone dolar--■■s useonosu. i uko pri poiuzim jev. Delo so novomeški gradbinci po ‘J.nega kamna kot pri slovesni ot- projektu dipl. ing. arh. Jelice Kupec ,Vl Prenovljenega Grand hotela so končali v roku in iz nekdanje razvaline spet naredili hotel, kije v ponos mestu. Hotel ima štiri zvezdice, z manjšimi deli pa mu nameravajo dodati še peto. Pri obnovi so morali upoštevati stroge za- > l,hentu gospod Jerzy Novvak, di-; 'r Poljske banke za turizem gospod svetnik ministrstva za investici-^Pod Niemczevski in druge po-\ )*?ne osebnosti. Tako pri položitvi J ‘Jnega kamna kot pri slovesni y' Prenovljenega Grand hotela vice '°nir kot izvajalec obeh del in nje-Pfedstavniki z generalnim direk-eno Slavkom Guštinom in arhitekt-j^lico Kupec na čelu deležni ^rJene pozornosti in pohval, lvovski Grand hotel je eden naj-ISih tovrstnih hotelov v Evropi ln bo v kratkem proslavil 200- hteve tamkajšnjega spomeniškega varstva. Arhitektka Kupčeva je s še posebej izbrušenim občutkom ohranila in poudarjala prelepe detajle notranjosti sta- , dsiai* slej f vil zcft nisi«(l konct rja & I>E0 O, pa je premoženje... Minister za informiranje je prejšnji leden poslance republiške skupščine prepričeval, da je glavni razlog za sprejem zakona o prenosu ustanoviteljskih pravic nekdanje Socialistične zveze do javnih občil na izvršne svete v lem, da bi pri osamosvajanju časopisov preprečili odtujevanje družbenega premoženja, pri tem pa je kot primer izpostavil tudi Dolenjski list. Zakon še ni bil sprejet, menda bodo v njem mesto izvršnih svetov zamenjale ustrezne skupščine, razlog, ki je v primeru Dolenjskega lista na moč sporen, pa ostaja isti Katero in kolikšno je družbeno premoženje Dolenjskega lista, ki gaje treba zaščititi pred pohlepnimi novinarji? V štirih desetletjih Dolenjski list ni mogel priti do lastnih prostorov, ampak seje selil v poprečju na vsakih pet let; ne premore niti enega službenega avta; počitniško prikolico ima sposojeno; dokaj pisarniške opreme je še iz petdesetih let, celo novejša ježe brez knjigovodske vrednosti; plače novinarjev so mizerne, na njihov račun gre računalniško posodobljanje uredništva, da bi bil Dolenjski list čim cenejši Tudi borna družbena pomoč nekdanjih ustanoviteljev je bila vselej porabljena izključno za zniževanje cene časopisa, sicer bi bil mnogim že zdavnaj nedostopen. To je očitno dandanes, ko ni od nikoder niti dinarja družbene pomoči, naročnike, ki nezmorejo plačati domala ekonomske cene Dolenjskega lista, pa že štejemo v tisočih. Najbolj zakoten gostilničarje bogatejši kot Dolenjski list, zato se sprašujemo, katero premoženje ni varno pred delavci Dolenjskega lista, ki so se odločili biti ustanovitelji časopisa edinole zato, ker slednjega brez ustanovitelja (tega pa niso izgubili posvoji krivdi) ne smejo izdajati. O, pa je še eno premoženje, ki ni vezano na najemniške prostore, stare mize ... in ki v pra vni državi ne bi smelo biti nadzorovano od tega ali onega ustanovitelja: to je novinarstvo, ki je v primeru Dolenjskega lista lahko le neodvisno in nestrankarsko, nenehno rastoče iz pravice vseh ljudi, da so o vsem pravočasno in celovito obveščeni. Tega premoženja pa novinarji Dolenjskega lista nismo nikomur odtujilfrpočasi in vztrajno smo si ga priborili in zlahka ne bomo dopustili, da bi nam ga kdorkoli vzel ___ _, ,. DRAGO RUSTJA borci in aktivisti Kozjanskega, ki jim je spregovoril nekdanji predsednik borčevska organizacije Bogo Goijan. Tudi ta je kritično ošvrknil sedanjo oblast, češ da po volitvah še ni pokazala vidnih rezultatov. Dejal je, da so se borci vedno zavzemali za združevanje in sodelovanje ljudi, ne pa za delitev na podlagi ideologije, vere ali nacionalnosti. V okviru praznovanja jubileja kapelske godbe, kije ena izmed najstarejših v Sloveniji, seje zvrstilo še več prireditev, ki so vse pritegnile veliko pozornost. V osnovni šoli je bila razstava domačih jedi in pripomočkov v gospodinjstvu ter razstava ob 140-letnici Gasilske godbe na pihala, gostujoči orkestri pa so pripravili več promenadnih koncertov v Posavju. Ob koncu praznovanj je seveda bila še veselica. Predsednik pripravljalnega odbora Ivan Živič je dejal, daje organizatorjem v celoti uspelo vse, kar so si zadali, in da se je praznovanja ob jubileju kapelske godbe udeležilo kar 13 godb, med njimi tudi godbe iz ZR Nemčije, Italije, ČSFR, itd. J. S. Milan Kučan: »Usodne izzive in probleme bomo reševali po demokratični poti.« KABEL JE POD NAPETOSTJO LJUBLJANA — Kot so sporočili iz Savskih elektrarn v Ljubljani, je novozgrajeni kablovod od RTP Bršljin do gradbišča razdelilne transformatorske postaje Hudo pod napetostjo. Zato obveščajo občane, da je smrtno nevarno približevanje objektom, odpiranje jaškov ali opravljanje gradbenih del na trasi, kjer je položen omenjeni kabel. Začetek del na plinovodu Končno tudi Dolenjska dobiva zemeljski plin BRESTANICA — Nikoli ni prepozno, bi lahko rekli Dolenjci in Posavci potem, ko so se 15 let za ostalo Slovenijo minulo sredo uradno začela dela na plinovodu. Medtem ko se pri nas lahko veselimo, pa sicer ^fpvenci zaradi tega ne bi smeli izražati pretiranega navdušenja. Dolenjsko — posavski plinovod je namreč letošnja največja slovenska energetska investicija. rega hotela, na primer masivne hrastove strope v apartmajih, stare poslikave, kamnite stebre idr. Ob tem je Pioniijev direktor Guštin hudomušno pripomnil: »Jelica je temu hotelu dala dušo in nekaj Pioniijevega denarja.« Eno in drugo pa znajo Poljaki, zlasti prebivalci Krakova, ki so na ta hotel še posebej močno navezani, hvaležno ceniti. Ves čas so Krakovčani in javni mediji pozorno spremljali obnovo Grand hotela in hvalili Pionir. Znana je anekdota, ko je starejši prebivalec Krakova vsak dan prišel pred hotel in se veselil, kako napreduje obnova, odkar je dela prevzela jugoslovanska firma. In enega takih dni je pri hotelu srečal še enega človeka, ki sije z zanimanjem ogledoval obnovo. Ko so mu povedali, daje to direktor Pionirja, se mu je Krakovčan ganjen zahvalil in ga objel. Danes je Grand hotel v Krakovu spet hotel kot v najboljših časih stare srednje Evrope, seveda z vsemi koristnimi pridobitvami sodobnega časa. K temu je s svojim stilnim pohištvom pripomogel tudi novomeški Novoles. V hotelu sta 102 postelji in še 27 kavčev kot pomožnih ležišč, ima 4 apartmaje ter posebno sobo s francosko posteljo. Starejši natakarji hodijo v frakih, po marmornem stopnišču in po hodnikih teče debela preproga, prenočevanje z zajtrkom pa gosta velja od 80 dolarjev navzgor. Hotel Krak gradi mešana poljsko-jugoslovanska družba Wawel-Imos, izvajalec pa je Pionir. Gre za hotel s tremi zvezdicami, s 324 posteljami in 162 pomožnimi ležišči, restavracija pa bo imela 180 sedišč. Pogodbo so podpisali aprila letos, hotel pa mora biti zgrajen 15. maja prihodnje leto. Vrednost celotne naložbe je 9.75 milijona dolarjev, gre pa, kar je tudi pomembno, za gotovinsko plačilo. Projekt je delo Pionirjevega projektivnega biroja. V temelje, ki sojih betonirali v soboto, so položili tu- (Nadaljevanje na 2. strani) Dr. Miha Tomšič: Posavsko-dolenj-ski plinovod je letošnja naj večja energetska naložba. Slavnostne otvoritve pričetka del na plinovodu se je udeležil tudi republiški sekretar za energetiko dr. Miha Tomšič, ki je seveda poudaril poseben pomen plinovodnega omrežja tako v energetskem smislu kot v ekološkem. Slej ko prej velja to za največje uporabnike v Sloveniji in med njimi tudi TE Brestanica, ki bo z uporabo plina kot pogonskega goriva lahko proizvedla več električne energije pa še manj bo onesnaževala okolje. Da so prihod plina v PLIN BO ČISTIL OZRAČJE — Na 130 km dolgi plinovod v Posavju in na Dolenjskem se bo priključilo 27 večjih odjemalcev. Zaradi tega se bo precej zmanjšala poraba premoga in seveda tudi emisije žvepla. Na sliki: pričetek del. (Foto: J. Simčič) Posavju in na Dolenjskem komaj pričakali v največjih gospodarskih organizacijah, pa je dokazovala prisotnost številnih direktorjev iz vseh petih občin, po katerih ozemlju bo tekel plinovod. V imenu glavnega izvajalca del IMP inženiringa in Petrola DO Zemeljski plin, pa je goste pozdravil Vinko Wernig, direktor Petrola. Do konca prihodnjega leta bodo na Dolenjskem in v Posavju dogradili 130 km plinovoda, na katerega se bo priključilo še 27 večjih odjemalcev. V začetku bo poraba plina 150 milijonov kubikov, do leta 2000 pa naj bi se poraba podvojila. Petrol je s tem izpolnil eno izmed svojih velikih razvojnih nalog, saj je dobil možnost priključevanja na plin še preostali del slovenskega gospodarstva na Dolenjskem in v Posavju. Celotna naložba bo veljala 325 milijonov dinarjev, del denarja pa so prispevali na sekretariatu za energetiko, LB - Gospodarska banka, domača podjetja pa so združila približno tretjino denarja, potrebnega za naložbo. Kako velik pomen ima plin za ekologijo, dovolj zgovorno pričajo tudi številke. Že leta 1995 naj bi s plinom nadomestili 213.000 ton premoga, 77 tisoč ton kurilnega olja in ostalih goriv, s tem pa tudi zmanjšali emisije žvepla v ozračje. J. S. |||% i p lil g£ raft,® Ib*! lil §» f>|M e Nanizani obrtniški problemi ob obisku Viktorja Brezarja, republiškega sekretarja za drobno gospodarstvo, v Novem mestu — Vlada obeta rešitve____________ NOVO MESTO — »Obrtnike tarejo mnogi problemi: popoldanska obrt in šušmarstvo ter delo na domu brez prave kontrole; šolski sistem, ki ne daje nekdanjih dobrih vajenskih kadrov za obrtne dejavnosti; avtomatsko plačevanje naj višjega zneska oskrbnine v vrtcu za otroke obrtnikov; kazenski davek, ko mora obrtnik plačati družbi, četudi nima ostanka dohodka; velikanski prispevki za zaposlene; krivično določanje osnov plačila za obrtnike in najnižje plače za delavce; delovni čas in pravica do polurne malice; obupno pomanjka- SLOVESNOST V KRAKOVSKEM HOTELU — Slovesne otvoritve 200 let starega prenovljenega Grand hotela v strogem središču starega Krakova seje med drugimi odličniki udeležil tudi vojvoda krakovskega vojvodstva Tadeusz Piekarz (drugi z leve), ki je še posebej pohvalil dobro delo novomeškega Pionirja, ki v Krakovu že gradi nov hotel. (Foto: A. B.) nje obrtnih lokacij, pa tudi odpiranje novih obrti. Stare obrtnike boli, da se odpirajo le zaslužarske, neproizvodne, trgovina, svetovanje itd.« Probleme, ki najbolj tarejo 770 obrtnikov v novomeški občini z 810 zaposlenimi delavci, je tako nizal predsednik novomeškega Obrtnega združenja Ivan BRIGADIRJEV LETOS NE BO SUHA KRAJINA — Za letošnjo mladinsko delovno akcijo v Suhi krajini predvideni program bo le deloma izpeljan. V tem okviru je že v teku ekološki tabor, udarniški del akcije pa bo odpadel. Vodovod Malo Lipje—Lašče bo vseeno položen, a na drugačen, cenejši način, brez brigadirjev. Do spremembe je prišlo tudi iz političnih razlogov, za mladinsko delovno akcijo Suha krajina ’90 je bila namreč predvidena brigada iz Srbije, a so zaradi lega domačim negodovali. Da bi preprečili morebitne izgrede, so se odločili, da udarniškega dela ne bo, je povedal predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Dvornik na petkovi tiskovni konferenci, na kateri je tekla beseda še o mnogih, za občino in vso Slovenijo aktualnih dogodkih in problemih. Kar se tiče MDA Suha krajina, je bilo še slišati, da izvršni svet pripravlja nov program, m . izvedbo pa so obljubljena tudi republiška sredstva. Kranjc na srečanju novomeških obrtnikov in predstavnikov nove oblasti z novim republiškim sekretarjem za drobno gospodarstvo Viktorjem Brezarjem v Novem mestu zadnji petek. Prav zanimivo bi bilo narediti primerjavo z njegovim podobnim nastopom sredi februarja, ko so se obrtniki o obrtniških problemih pred volitvami pogovarjali s sedanjim prvakom slovenskih socialistov Viktorjem Žakljem. Seznam problemov se je celo še podaljšal oz. so se nekateri problemi še zaostrili. Tako sedaj ne gre na primer le za problem obupnega pomanjkanja novih lokacij, saj tudi če bi bile, ga skoraj ni, ki bi bil po novem zakonu sposoben pred začetkom dela v novi delavnici plačati odškodnino za spremembo namembnosti zemljišča. Še eden od negativnih trendov je, da hočejo kranjski poslanci razbiti slovensko enotno obrtno organizacijo. Novomeški obrtniki imajo občutek, da razbijajo za to, da bi z obrtniki in obrtništvom lažje manipulirali. Ivan Kranjc je sicer potrdil, da se vidi posluh (Nadaljevanje na 2. strani) Ob koncu tedna bo sončno in vroče. Po Ljubljani je vse drugače Če bi dr. Borisavu Joviču, sedanjemu predsedniku predsedstva Jugoslavije, lani kdo rekel, da bo julija 1990 v Ljubljani izjavil, »da je zadnja možna različica odcepitev od Jugoslavije za tistega, ki ne bo mogel najti sprejemljive rešitve v katerikoli od drugih različic«, bi ta visoki politik jbrž rekel da ie nor provokator, on najbrž rekel da je nor provokator, on (torej Borisov Jovič) ali pa oba. In vendar je Jovič to izustil na pogovoru članov zveznega državnega predsedstva s slovenskim predsedstvom oziroma vodstvom. S sestanka v slovenskem glavnem mestu, ki bi če to zvezno predsedstvo res hoče državi dobro, moral biti že takrat, ko je bilo na liniji Ljubljana—Beograd najbolj vroče, so izdali poročilo za javnost V njem je med drugim zapisano, «da so slovenski predstavniki zvezno predsedstvo seznanili da v konfederativni Jugoslaviji lahko ostanemo skupaj, vendar kot demokratična skupnost, v kateri bomo nekatere zadeve urejali skupno, odnosi pa bodo taki, da se noben narod ne bo v svojih pravicah in interesih počutil ogroženega.« Z iskanjem no vega dogo vora o Jugo sla vi-ji pa je treba pohiteti pri čemer ne sme biti oviranja in vsiljevanja nobenemu narodu. Predsednik Jovič je bil kot rečeno, v Ljubljani res v svoji doslej najmehkejši podobi, vendar še vedno dovolj trd da je znal politično vnovčiti tudi dejstvo, da so štiri od šestih jugoslovanskih republik za federacijo, dve (Slovenija in Hrvaška) pa za konfederacijo. Možna je tudi različica, da neka republika, če drugim konfederacija ne ustreza, dobi konfederalni primeru, če naši ožji domovini v Jugoslaviji ne bo uspelo (skupaj z drugimi ali sami) doseči konfederalnega položaja. V Jugoslaviji so, po Ljubljani, tudi uradno mogoče prav vse opcije nove ureditve jugoslovanske države. Kaj se pri nas dogaja, je, bolje pozno kot nikoli, dojelo tudi drža vno predsedstvo z dr. Borisom Jovičem na čelu. Celo več, predsedstvo bo čez dan ali dva z jugovzhoda kaj lahko obtoženo, da je prodalo Jugoslavijo, čeprav je jasno, da večja suverenost republik na nek način ustreza tudi jugoslovanski velesili Srbiji, ki je v imenu nekdanje zveze drža v dosegla skoraj vse, kar je hotela, zdaj pa seje naveličala nenehoma braniti vedno nehvaležno Jugoslavijo. Po Ljubljani je nenadoma vse drugače. Ali res? Ne. V Jugoslaviji je vse drugače že najmanj dve leti, vendar nekateri, kot v zgodbi o cesarjevih novih oblačilih, niso hoteli videti, da je dobi konfeder . status s federalno Jugoslavijo. Se bolj radikalen korak pa je tukaj že omenjeni popolni križ čez Jugosla vijo oziroma odcepitev. To varianto so na ponedeljkovem sestanku omenjali tudi predstavniki Slovenije, vendar le v cesar goL Odslej je to zapisano tudi v papirjih, srečanje v Ljubljani je eden od temeljev za politično razrešitev jugoslovanske krize. Če pa bi dr. Bori- sov Jovič po kakšnem bizantinskem naključju vendarle rekel, da ni mislil tistega, kar je rekel? Nič. Vlak gre dalje. Toliko slabše za Joviča in tisto, kar je ostalo od države, ki ji načeluje. M. BAUER Pionir gradi. vwwwwwvwvwwwwwvw (Nadaljevanje s 1. strani) lec z listino,' na katero so se na sobotni slovesnosti podpisali vsi, od krakovskega vojvode do Imosovega in Pionirjevega direktorja. Sedaj dela na tem gradbišču okoli 50 Pionirjevih delavcev, ko bodo dela v polnem teku, pa jih bo okoli 100. To pomembno delo je Pionir dobil prav zaradi zelo kakovostne obnove Grand hotela. »Pionirje začel graditi na Poljskem že leta 1973, danes smo slovesno odprli Grand hotel, naš tretji hotel na Poljskem, in položili temeljni kamen za četrti hotel. To je eden redkih primerov, da firma ob predaji enega hotela začenja graditi drugega,« pravi glavni direktor Pionirja Slavko Guštin. »Hkrati že potekajo razgovori za nadaljnjo rekonstrukcijo in gradnjo hotelov v Krakovu. KAM S SINDIKALNO ČLANARINO LJUBLJANA — Konfederacija novih sindikatov Slovenije, sporoča na izrecno željo svojih članov, daje številka žiro računa za nakazovanje članarine: 50101-678-66573. Sedež Neodvisnosti pa je na Komenskega 7, tek: 061 310-044, int. 259. Slavko Guštin O PROBLEMIH OBRTI — Kot prvi od nove republiške vlade je pretekli petek obiskal novomeško občino republiški obrtni minister Viktor Brezar (tretji z desne). Obrtniki so ga «oborožili« z mnogimi problemi, kijih imajo pri svojem delu in ki naj bi jih nova oblast začela pospešeno reševati. (Foto: Z. L.-D.) Skrenila Moja dežela. Mislim, da ima Pionir sedaj odprta vrata na Poljskem, to tržišče pa je za našo firmo zaradi krize v Jugoslaviji in tudi sicer zelo pomembno. Prav sedaj se bližajo koncu razgovori za gradnjo velikega hotela v Varšavi, največjega, kar jih je Pionir doslej gradil. Drugo naše veliko tržišče je Sovjetska zveza, kjer imamo sedaj štiri gradbišča in tudi tam se pogovarjamo za nova dela, a taki razgovori so težki in dolgotrajni. Obdelujemo tudi nemško in madžarsko tržišče, odprli smo predstavništvo na Dunaju. Tu vidimo izhod iz hude krize, kajti jugoslovanski trg se je za slovenske gradbince povsem zaprl.« A. BARTELJ Obrtniki še (Nadaljevanje s 1. strani) nove oblasti za to področje gospodarstva, da pa se izteka tistih 100 »zagonskih« dni, ki jih priznavajo novim vladam v razvitem svetu, za obrt in obrtnike pa se ni še nič spremenilo na boljše. Viktor Brezarje zatrdil, da dobro pozna vse naštete probleme obrtnikov, saj je bil še pred dvema mesecema eden izmed njih. Mnoge zadeve se bodo lahko začele spreminjati po sprejetju slovenskega ustavnega zakona, s katerim bo odpravljeno delovanje nekaterih zveznih zakonov oz. njihovih delov v Sloveniji. Gre na primer za zmanjšanje prometnega davka. Ta zakon naj bi slovenska skupščina dobila v sprejem septembra, enako še druge stvari v zvezi z obrtništvom. Tako vsaj je obljubil predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Dvornik, ki je predsednik odbora za drobno gospodarstvo v tej skupščini. Vsekakor naj bi mnoge probleme rešil nov davčni sistem. Brezarje dejal, da je obrtniški del programa republiškega izvršnega sveta res le na pol strani, a da bo storjeno vse, če ga bodo uspeli uresničiti. Gre za izenačitev pogojev gospodaijenja vseh pa za razvojna sredstva za obrt. Pri tem vlada računa tudi na obrtne hranilno-kreditne Zelena Slovenija — ali pa je ne bo S pogovora o ekologiji v Metliki — Krupa ostaja neznanka — Posebni odpadki so __________dediščina zanamcem — Čistilna naprava za pomiritev vesti METLIKA — pretekli petek je bila v Metliki tretja prireditev v okviru metliških kulturnih prireditev. Tema tokratnega večera je bilo varovanje okolja, gosta pa dr. Dušan Plut, znani ekolog in član predsedstva Republike Slovenije, ter inž. Franc Maleiner, mednarodni strokovnjak za ekologijo. Zaščito okolja smo po Maleinerjevih besedah doslej jemali kot luksuz, vendar je danes to naša obveza, dolžnost. Plut pa je priznal, da je, kar se tiče ekologije, optimist, ker izhaja iz tega, da nas je strah ekoloških nesreč. Po njegovem bo Slovenija zelena, ali pa je ne bo. službe, medtem ko v Novem mestu menijo, da bi bila mnogo boljša obrtniška banka, ki bi lahko kaj naredila tudi proti sedanjim visokim obrestnim meram. Brezar je podprl idejo o potrebnosti obrtniške zbornice, povedal, da se nova vlada strinja s potrebnostjo ponovne uvedbe že preizkušenega modela nekdanjih poklicnih šol, ki naj bi ga izpopolnili s tujimi izkušnjami, ter da intenzivno razmišlja o svetovalni mreži za podjetnike in obrtnike. Prispevki za zaposlene so res visoki, a komu vzeti, da bi jih na hitro zmanjšali? Brezar tudi ni mogel dati konkretnega odgovora na vprašanje avtoprevoznike obrtniške sekcije, ki se srečuje z nelojalno konkurenco tistih, kise — seveda zaradi mnogo manjših prav vseh obremenitev —-»selijo« z registracijo avta in dejavnosti preko Kolpe in Sotle. Obljubil pa je svoj in vladni trud za to, da bi ustvarili Plutje najprej pojasnil, kako je z največjim ekološkim problemom, kije prizadel Belokranjce — Krupo. »Krupa bo usoda Bele krajine, naš ekološki greh, ki nas bo najbrž spremljal še stoletja. Novosti v zvezi s Krupo ni, vendar sem se pri ministru za znanost in podpredsedniku republiškega izvršnega sveta zavzel, da bi podprla kakšno nalogo v zvezi s to belokranjsko reko. Koncentracija PCB v vodi se sicer zmanjšuje, vendar voda še ni za pitje. Največja neznanka pa je, kakšno bo zdravstveno stanje ljudi. Ljudje so toliko bolj zaskrbljeni, ker se pojavljajo primeri obolenj, za katera se ne ve, ali jih lahko pripišemo PCB ali ne. Prekratek čas je, da bi lahko zagotovo rekli, kakšne bodo morda tudi genetske posledice zaradi zastrupljene Krupe,« je povedal Plut. lagališče le začasno, ker ne obvladamo tehnologije, da bi se lahko rešili posebnih odpadkov, upamo pa, da bo to uspelo zanamcem. Posebni odpadki so torej dediščina, ki jo puščamo potomcem. Seveda morajo biti deponije vame za okolje, česar v Sloveniji ni, in po Maleinerjevih besedah niti eno slovensko odlagališče posebnih odpadkov v Nemčiji ne bi dobilo uporabnega dovoljenja. Poudaril pa je, daje vsaka deponija komunalnih odpadkov, na katero je priključenih manj kot 50 do 60 tisoč ljudi, nerentabilna (torej je Bela krajina premajhna za tovrstno odlagališče), medtem ko si bo deponijo posebnih odpadkov Slovenija lahko privoščila le eno (in ne v vsaki regiji, kot načrtujejo sedaj), vprašanje pa je, če bo še to lahko plačala. Očisti le približno 10 odst. vode, ki priteče do nje, sicer pa je bila že leta 1981, ko je bila zgrajena, za 20 let zastarela. Vendar je metliška čistilna naprava pravilo in ne izjema v naši republiki, kjer imamo 120 naprav, a zadovoljivo delajo le štiri. Po Maleinerjevih besedah je metliška naprava le za pomiritev vesti in bi bilo prav vseeno, če bi jo tudi izključili. »Slovenija ima na žalost še preveč pitne vode, zato delate z njo kot svinja z mehom. Do čistilnih naprav pa tako in tako pride le 30 do 40 odst. svinjarije, ki jo ustvarimo, ostalo pa gre v podtalje,« nas je kregal ekološki strokovnjak iz Nemčije, Plut pa je ob tem pripomnil, da v Sloveniji skoraj polovico vseh potreb po pitni vodi krijemo iz podtalnice, ki pa je že mnogokje onesnažena. M. BEZEK-JAKSE za obrt normalne pogoje. . :. LINDIČ-! Z. LINDIČ-DRAGAŠ Krupa torej še vedno ostaja neznanka, tako kot tudi odpadki, bodisi komunalni ali posebni. V Sloveniji tega vprašanja še nimamo rešenega, saj imamo najmanj pet tisoč divjih odlagališč. Pravih deponij komunalnih odpadkov sploh nimamo, ker so med komunalnimi tudi posebni odpadki, saj sortiranja skoraj ne poznamo. Ob tem je inž. Maleiner dopovedoval, naj ne delamo starih napak, saj imamo tisoč možnosti, da naredimo nove, in ker so v drugih državah naredili že veliko napak v zvezi z odlaganjem odpadkov, je najceneje, da se učimo od njih. Ker sam vodi biro v Nemčiji, ki se ukvarja z gradnjami deponij za odpadke, dobro ve, da so sanacije mnogo dražje kot pa pravilne gradnje odlagališč. Svetoval je, naj bi bilo deponij čim manj, da bi jih lahko nadzorovali, sicer pa je vsako od- Metličane je zanimalo predvsem, kako je z njihovim odlagališčem odpadkov, pitno vodo in čistilno napravo. Juš Mihelčič iz Komunalnega gospodarstva je pojasnil, da ima Metlika še vedno smetišče, in ne deponijo, na katerem so največji problem industrijski odpadki. Največ, 20 prost, metrov na dan, je tekstilnih odpadkov sintetičnega izvora iz Beti, najbolj nevarni pa so akrilni odpadki iz Novolesa, iz katerih se v primeru samovžiga sproščajo zelo strupeni plini. Da bi se v Metliki lotili kakšnega drugačnega deponiranja teh odapdkov, ne razmišljajo, saj podjetja še ta odvoz na smetišče komaj poravnavajo. Pomoč pri odpiranju novih delovnih mest V Novem mestu ustanavljajo razvojni sklad — Krediti in lokali za nove obrtnike NOVO MESTO — Že tako rekoč tik pred ustanovitvijo je v Novem mestu rizični oz. razvojni sklad, katerega osnovni namen in delo bo omogočanje in spodbujanje odpiranja novih delovnih mest. Predvsem v Svol Tudi metliška pitna voda je bakteriološko neprimerna, saj ima v izviru Obrha, od koder jo črpajo, nekaj stokrat povečano število klic, a jo klorirajo. Za- skrbljujoče pa je, da se občasno pojav--Ijajo bakterije fekalnega izvors .er bakterije, ki nastajajo pri gnitju. Čistilna terije, ki nastajajo pri gnitju, naprava pa je preobremenjena zaradi tehnoloških vod, ki pritekajo iz Beti. V GOTNI VASI PROIZVODNJA ČRPALK . » * » ♦ *. \KŠNI EKOLOGI SMO — Po tistem, kar je bilo moč slišati na metliškem 'skem dvorišču pretekli petek zvečer na okrogli mizi o ekologiji, je skrajni •s, 'a tudi v Sloveniji primemo poskrbimo, da se ne bomo zastrupili z lastnimi os 'ki. Nasveti, ki sta jih dala dr. Dušan Plut (na levi) in inž. Franc Maleiner d< ni), so zares upoštevanja vredni. Na sredini voditelj pogovora, sicer pa n tsednik metliške občinske skupščine, Anton Bezenšek. (Foto: M. ikše) NOVO MESTO — Povsem očitno je, da za dosedanji Novoles kot celoto z vsemi istimi deli m dejavnostmi ni rešitve, zato pa bo treba poiskati mnoge delne možnosti. Tako je del Novoleso-vega obrata v Gotni vasi že šel v najem za zasebnika iz Torina, proizvodnja bencinskih črpalk naj bi stekla v nekaj tednih. Ta proizvodnja bo dala delo 25 delavcem. Najemnik dela Novolesove-ga obrata je zahteval zaposlitev treh vodilnih ljudi, izbor vseh ostalih pa je prepustil Novolesu, ki bo na ta način vsaj začel reševati problem presežnih delavcev po zmanjševanju proizvodnje oz. zapiranju obratov. Predvsem v Svobodnih sindikatih, kjer se je o tem najprej in največ govorilo, so za oblikovanje podjetniškega inkubatorja na podjetniški, tržni osnovi, občinski izvršni svet pa ga vsaj za prvo obdobje pripravlja kot proračunsko »firmo«, ki naj bi bila zametek takšnega inkubatorja. Kot rečeno, naj bi sklad spodbujal razvoj obrti in podjetništva, tistega, ki bo omogočilo novo neto zaposlovanje. Stvar je nujna, saj se tudi v novomeški občini grozeče napoveduje povečanje brezposelnosti. Sekretariat za družbeni razvoj naj bi zbral ponudbe tistih, ki imajo ideje za zagon novih programov, ne pa tudi dovolj kapitala za izpeljavo načrtov. Glede projektov pa naj bi posebna komisija ocenila, ali res zagotavljajo primeren profit in nova delovna mesta. Potem bodo projekti po prednostnem seznamu deležni srednjeročnih in dolgoročnih kreditov iz razvojnega sklada, za katerega so vsaj zaenkrat kot glavni vir predvidene obresti od plasiranih presežkov sredstev občinskega proračuna. Tem novim obrtnikom in podjetnikom naj bi sklad pomagal tudi z občinskimi poslovnimi prostori, kijih je precej, mnogi so celo v dokaj slabem stanju. Sklad naj bi pomagal bodočim obrtnikom in podjetnikom tudi z najrazličnejšimi nasveti. Kako to izvesti, še razmišljajo. Morje za mnoge le še sen z OVf gla lisai jih< ami Čas počitnic, bolj ali manj zasluženih dopustov in poletnega počitka po celoletnem napornem delu se je že prevesil v drugo polovico. Za mnoge velja, da dopust brez nekaj dni, preživetih večinoma ob moiju, ni pravi do- llu pust, da so, če si ga iz kakršnegakoli razloga ne morejo privoščiti, prikrajšani elje za nekaj skoraj življenjsko nujnega. Mnogi se poleti radi za nekaj dni preselijo k moiju, da se naplavajo, in naberejo malo rjave barve in zaradi spremembe okolja tudi novega poleta ter volje za bodoče vsakdanjike, polne skrbi; da si otroci z morsko vodo in zrakom pošteno prečistijo med letom zapacana dihala; mnogi pa tudi le zato, ker gredo na moije vsi sosedje, prija- telji, znanci. Kot življenje nasploh pa je tudi dopustovanje pri nas vse dražje o. Če se nad našimi trikrat višjimi cenami od do- i N ¥ na rah «ki iorr vtoi !edr Stoj vini Hi ni s ave idos stni laži rUg( 'ogt »tej 'r rt iiv * že in zato vse težje dosegljivo mačih križa holandski računalniški inženir, ker se mu zde kljub njegovemu dokaj visokemu zaslužku (okrog 10 tisoč nemških mark na mesec) in standardu neznosne, kaj naj reče naš navaden smrtnik — teh pa je v deželi večina — ki dobi ob mesecu 500, 600 mark? Dragi, predragi so postali celo *a«, domovi podjetij, kjer je bilo letovanje vedno precej cenejše in dosegljivo ln'' tako rekoč vsakomur. Zdaj ni več tako. Turistični kraji beležijo do 30 in več odstotkov manjši obisk počitnikaijev, tako tujih kot domačih. Tofova »kdor ima kaj denarja, se koplje v morju, kdor ga pa nima, doma v lavoiju« velja žal za vse širši krog. Žal zato, ker neizpolnjene želje ali potrebe na človeka gotovo ne vplivajo dobro. MIRA STAREŠINIČ, tajnica glavnega direktoija metliške Beti: »Vsako leto grem za teden do deset dni na dopust na morje. To si še lahko privoščim, saj sem samska, denar si prihranim med letom. Marsikdo pa si dopusta na moiju zaradi draginje oziroma nizke plače ne more več privoščiti, tudi preko podjetja ne, saj so sedaj tudi cene za take počitnice krepko zasoljene. Pri nas doma imamo zemljo in živino, a si delo razporedimo tako, da si dopust na moiju pri-_ voščimo tako starši kot midva z bratom.« MARIJA ŠIMEC, namestnica poslovodje v Dolenjkinem Tekstilu v Novem mestu: »Dopust? V drugi polovici avgusta [En bomo šli v Vrsar v dom. Čene so letos na- uPai sploh visoke, tako da si vse manj družin še H š« lahko privošči dopust kje ob morju, poleg Ikla tega je pred vrati šola in veliki izdatki zanjo. roji Sedaj je še najbolje iti kampirat, za drugo so Kal naše denarnice tanke. Če bi imeli evropske 1 obi plače, bi bilo seveda drugače, potem »sindikalnih« domov ne bi potrebovali, sicer pa so se letos tudi ti precej podražili. Mi ne hodimo na morje vsako leto, letos gremo, sin pa je že bil s sošolci. Seveda so si našli poce-■ ni možnost.« ALBERT PEČNIK, delavec kontrolor v Tehnoloških sistemih, Sevnica: »Zame bi zadoščal že dopust v mojem vikendu pod L|a_ Lisco, kjer se zelo rad ukvarjam s sadovnja- -j ’ kom in vrtom. Ker pa gre žena rada na mor- e„ je, tudi zaradi otrok, ni smel biti nikoli pro-E-blem, čeprav z ženo oba bolj slabo zasluživa. Zase lahko povem, da zelo rad obiščem sevniško kopališče, in mislim, daje to ena največjih pridobitev Sevnice.« V či Pori MARTINA PŠENIČNIK, prodajalka v blagovnici Posavje, Brežice: »K naši odločitvi, da letos ne gremo na dopust, je malo prispevalo pomanjkanje denaija, malo pa pomanjkanje časa. Letos namreč zidamo, zato smo sklenili ostati doma. Seveda bom dopust ob moiju pogrešala; tokrat bo drugič, da ne bom videla moija. Upam pa, da se bo v jeseni našlo nekaj dni časa, kijih bomo preživeli izven domačega kraja.« ■P’’ ^ VIDA BAN, strokovna delavka za iz- obraževanje, Krško: »Veliko ljudi letos n c bo moglo na morje ati v planine, ker pač ni ag^j denarja. Naša družina si na morju ne mor« ank privoščiti kdove kakšnega razkošja. Precej ^tit hrane vzamemo s sabo, saj imamo dom« nekaj zemlje, pa tudi sicer je bivanje v letovišču Počitniške skupnosti Krško poceni lr tako da si ga lahko privoščimo brez večji! finančnih pretresov. Ta svoj dopust konet avgusta že komaj čakam. Imela bom tudi!—_ več časa za družino, lahko jim bom skuhal* C kakšno jed, ki jo imajo posebno radi.« Ij| MARIJA BERCE, kmetovalka iz Slep-ška pri Mokronogu: »O dopustu sploh ne razmišljamo, nanj nismo navajeni, predvsem zaradi tega, ker nas obvezuje kmetija, kjer so stalno opravila. Pred šestimi leti smo bili na morju in to je bil prvi in do sedaj zadnji dopust. Če je že čas, si doma naredimo lepo. Dopusta na morju niti ne pogrešam, saj je zvezan z naporom. Pomislite samo na vse te priprave pred odhodom in IZ l> Kai 'eda urejanje po vrnitvi!« MARJANA HUDOROVAC, brezpo • selna iz Črnomlja: »Morja še nikoli v živijo-nju nisem videla, kaj šele, da bi šla tja n* jj ^ dopust. Denarja zmanjkuje pri hiši še * anifj, normalno preživetje. Sicer pa si kom* Panu in hi bi »Sl uui inaiiivi uivvi pu ■»> nvi*'- predstavljam, kako velik kup denarja bi bi »Sj potreben za letovanje družine s petimi otrO “JSK ki! Seveda bi šli tudi mi radi na počitnice,1 l * 8 ni raui na putiuin^** f .o se nam želja najbrž ne bo nikoli uresničil* Naše .počitnice’ bodo letos na svežem zr* Vejiu ku, v naravi, kjer bomo nabirali zdravil«1 nje j-zelišča.« ' in v ---------------------- ----------- ------—lurjC(' ŠEST TISOČ OBISKOVALCEV — Letošnjega, že 12. tradicionalnega * |ko |, nja delavcev IMV pri Miklavžu na Goijancih se je minulo soboto ud«* jjljkg lija UClavtcv iitit (lil iTinuavzu ua v»vijanv.in sv jv preko 6 tisoč obiskovalcev. Od srca so se nasmejali domislicam okrnjene( jlifc »Moped showa« z Jožetom Hočevarjam-Rifletom na čelu, zaploskali fol® Jo ekipi Kres in se tja do poznega večera vrteli ob vedrih zvokih ansanibbL lJi Tudi vreme jim je šlo na roke kot že desetkrat doslej. (Foto: B. B.) Še IŠKI UST Št. 30 (2136) 26. julija 1 ZAMERA — Znano novomeško tr-ovsko podjetje je sklenilo, da ne bo več glašalo v našem listu. Vzrok naj bi bilo jsanje Dolenjskega lista o načinu nakupa jihovega službenega avta. Bojkot pa je tnto enostranski. Mi bomo še naprej z vetjem in vnemo pisali o dobrem in slabem užaljeni trgovski hiši. ČISTOČA — Dobro teniško igrišče v bližini kakšno pipo z vodo zoper r»h. Tako je tudi na teniških terenih na ®ki. Tamkajšnja voda pa pride prav tudi ‘Omom, ki jo uporabljajo za pranje svojih vtomobilov oziroma tistega, kar naj bi ^nje bili. Čistoča oziroma higiena torej stopa tudi na romska vrata, čeprav po Vinkih. HOVHOV — Pisali smo o modi »imeti **«, kije izbruhnila v Plavi laguni. Polu-ti so vsi hodniki in tudi tistih pet listov »ve pred bloki. Stanovalcem, kijih pasja 'dost ne veseli, je uspelo doseči, da bi stniki psov dodatno plačevali vodo in •ažilko. Dogovor je eno, življenje pa rugo. Sklepa o dodatnem plačilu vode ni '°goče uresničiti, ker lastniki psov trdijo, 1 tega ne določa noben predpis. To je si-res, zato pa v kakšnem piše, kako je s >i v blokih! Na papirju tam ne lajajo, če 1 že, potem s soglasjem sostanovalcev. [Ena gospa je rekla, da je naš novi PPan Marjan Dvornik rekel, da ni P še nikoli v rubriki »Ena gospa je |kla«. Nič lažjega! Dvornik je na r°ji zadnji tiskovni konferenci spra-|val novinarje. Običajno in drugod T °bratno. Z NOVOMEŠKE 'ORODNiSkli \i| ' KI ^ času od 9. do 16. julija sov novomeš-Porodnišnici rodile: Vesna Tuma iz Kr-ega — Gašperja, Vesna Povše z Roj Sanjo, Tatjana Aupič iz Tuševega Dola Tomaža, Edita Špoler-Krieger iz Kr-?ga — Tadejo, Angelca Kužnik iz Reve 1 Dobrniču — Tanjo, Milena Starič iz dlipe — Saro, Martina Vogrinec iz Seča — Matjaža, Ana Saje iz Straže — lrmen, Jerneja Ljubi iz Dol. Kamene — *šo, Brigita Koligar iz Mačkovca — °niko, Jožica Majerle iz Slovenska vasi J Tjašo, Marija Knez z Vrha pri Semjer-jju — Marka, Esmija Muratovič iz Cud-la sela — Tadejo, Brigita Primc iz Stra-— Kajo, Ankica Štukelj iz Semiča — talijo, Kristina Novak z Mirne — vorina, Justina Travnik iz Stehanje a — Matejo, Silva Potokar iz Semiča Toma, Marjana Gorše z Zajčjega Vrha Matejo, Mojca Juvane iz Gorice — "rušo, Marjanca Balkovec s Prcloke — a, Milena Stupar iz Metlike — Franci-Alenka Gregorčič z Gomile — Evo, n/Uca Novak z Vrhtrebnjega — Aleša, oca Škoda iz Nove Gorice — Mateja, agda Škrabcc z Drnovega — Klemena, tort anka Tomc iz Bušinje vasi — dečka, ecejptitamo! 'Z NOVEGA MESTA: Rodile so: iciu ^'ja Žmavc, V brezov log 6 j — Vasili-xni! *am'za Imamovič iz Kettejevega dre-^jili 'rctla 43 — Mirza. Čestitamo! jnet tud*— hal* ičm IZ NKŠIH OBČIN iilOil IZ NKŠIH OBČIN G Novi izdelki za preživetje Solidno poslovanje Strešnika iz Dobruške vasi — Manjša kupna moč zmanjšala proizvodnjo osnovnega programa strešne opeke, a vrsta novih — Prodali tehnologijo za garaže______________________________ DOBRUŠKA VAS — V Strešniku, industriji gradbenega materiala v Do-bruški vasi, ki seji izteka mladoletniš-tvo, je osnovni proizvodni program še vedno tisti, s katerim je tovarna pred skoraj 18 leti začela, to je izdelava betonske strešne opeke. A že kmalu so v tem majhnem — v tovarni je trenutno zaposlenih 106 delavcev — a solidnem podjetju ugotovili, da si z enim izdelkom ne morejo obetati prihodnosti, zato so vseskozi razvijali še nove dejavnosti. Strešnik si tako sam zagotavlja surovino v peskokopu, ima lastno separacijo, izdeluje tudi betonske zidake, talne plošče ipd., edini na Dolenjskem je v kooperaciji usposobljen za drobljenje, uspešen je s proizvodnjo montažnih betonskih garaž, nekaj dohodka pa mu prinaša tudi pred časom odprta trgovina z gradbenim materialom. »Poslovanje je danes izredno težko, če smo majhni, to še ne pomeni, da se ne srečujemo s problemi. Prodaja osnovnih artiklov seje za pol zmanjšala. Posebno kritičen je bil april, zdaj je malo bolje. Investicij ni ali pa gre za gradnje iz drugačnih materialov. Tudi pravih kreditov za gradnje ni, tako da smo zmanjšali osnovno proizvodnjo. Vprašanje je, kdaj bomo spet lahko delali 8 do 10 milijonov komadov opeke letno, kar smo včasih že. To je pač 5 tisoč hiš. Vprašanje je, kdaj bo kupna moč spet dovolj velika za kaj takega. Poleg tega bo slej ko prej tudi na našem področju konkurenca iz uvoza. Imamo v glavnem individualne kupce in potrebni so ‘ veliki napori, da dobro .obdelamo’ vseh 500 prodajnih mest, ki jih imamo po vsej državi, da prodamo narejeno. Se večji napori pa so potrebni, da za prodano dobimo denar. Vsem namreč obupno primanjkuje denarja in odlagajo plačila. Kljub temu smo do pred kratkim delali s svojim denarjem, zdaj Jernej Klemenc pa imamo nekaj malega kreditov za premoščanje likvidnostnih težav. Žiro računa pa še nismo imeli blokiranega,« pravi direktor Strešnika Jernej Klemenc in dodaja, da bo dober, kdor bo letos preživel. Dolgoročneje si obetajo delno perspektivo tudi na račun že dolgo pričakovane prepovedi uporabe škodljive salonitne kritine. . Strešnik je pred večjo modernizacijo, in sicer bodo avtomatizirali proizvodnjo opeke. V ta namen se povezujejo s tujim partnerjem, ki bo v mešano družbo prispeval vložek v novo tehnologijo. Dei le-te sicer imajo v tovarni že od lani, a so zaradi naglo spreminjajočih se razmer počakali z investicijo. Direktor Klemenc pravi, da kljub avtomatizaciji ne bo odvečnih delavcev, to pa predvsem po zaslugi stalno novih proizvodov in dejavnosti, ki sejih loteva to malo dolenjsko podjetje. Z. L.-D. POPIS NACIONALIZIRANE LASTNINE NOVO MESTO — Pritisk ljudi, da bi po hitrem postopku vrnili po vojni nacionalizirano premoženje, je tudi v novomeški občini zelo velik. Ze dober teden se dve strokovni delavki v občinski upravi ukvarjata le z evidentiranjem vseh primerov nacionalizacij. Več nova oblast zaenkrat ne more storiti. Sicer pa lahko bivši lastniki nacionaliziranih zemljišč še pred sprejetjem ustrezne zakonodaje, ki naj bi celovito usmerila reševanje te problematike, speljejo postopek vračanja teh zemljišč z rednimi postopki na sodišču. Le dokazati naj bi morali, da je bila lastnina krivično odvzeta, in večina odvzemov je res bila takih, pravi novomeški župan Marjan Dvornik. Kako naj bi bilo sodišče kos tako močno povečanemu deluje drugo vprašanje, prav tako pa tudi nekristalno jasni primeri, ko je ta lastnina na primer zamenjala že več lastnikov. Vračanje po vojni nacionalizirane lastnine bo skratka v praksi mnogo težje izpeljati, kot je bilo morda videti, ko se je — povsem upravičeno in nujno — začelo pred volitvami govoriti o popravljanju tudi teh krivic. • Strešnik je letos bistveno povečal promet v trgovini, pa tudi proizvodnja montažnih betonskih garaž, kijih kar okrog dve petini prodajo za vikende, razne kioske, drvarnice ipd., jim gre dobro od rok. Naročil imajo vseskozi za sproti, ravno sedaj pa so sklenili večji posel zanje. Tehnologija izdelave je plod njihovega znanja, ki so ga prodali v Bosno in Hercegovino, kjer že od lani dela tovrstna tovarna, ravno sedaj pa delajo projekt še za eno. To je najboljša možna širitev tržišča, saj je prodaja teh garaž, ki so — kot tudi drugi njihovi izdelki — po kakovosti na ravni tujih, zaradi velikih prevoznih stroškov prostorsko omejena. Nikogaršnja brežina? Po petih mesecih še ni znano, kdo naj bi popravil tik za cesto več metrov globoko udrto brežino Krke Vežica bo Mrliško vežico v Šentjerneju naj bi začeli graditi jeseni ŠENTJERNEJ — Že deset let bo tega, kar se v Šentjerneju vleče reševanje pokopaliških problemov oz. uresničevanje tovrstnih načrtov. Zemljišče za postavitev mrliške vežice in širitev pokopališča jim je končno uspelo odkupiti konec leta 1988, zdaj pa čakajo na izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo mrliške vežice. Postavljena bo po projektih .pridobljenih z javnim natečajem, Sentjemejčani so' bili namreč prepričani, da mora biti vežica del kraja, ne pa tujek v njem. Če bo šlo vse po sreči, naj bi mrliško vežico začeli postavljati še letos. Ker gre za eno večjih investicij, na ureditev pa čaka še vrsta za krajane te krajevne skupnosti nujnih stvari, računajo pri gradnji tudi na občinsko denarno pomoč. Širitvi pokopališča pa so se v Šentjerneju za zdaj odrekli, saj nimajo denarja — gre za okrog 1,5 milijona dinarjev — za plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, medtem ko so poravnali 200 tisoč din takšne odškodnine za pridobitev parcele za mrliško vežico. Od svinčnika do peceja Edina zasebna trgovina na Dolenjskem z opremo za avtomatsko obdelavo podatkov — Nasveti, nakup, servis Sprehod po Metliki) SVETOVNI POPOTNIK ZVONEŠE-je navdušil Metličane z multivizij-? Predstavo o Afriki, Na grajskem dvo-A belokranjskega muzeja se je zbralo 0 sto šestdeset poslušalcev, ki so uži-•' °b čudovitih barvnih posnetkih, glas-,n Pripovedovanju. Med gledalci je bilo E?'1 poleg mladih, ki so prevladovali, tir»ekaj starejših Metličanov. V okviru I ,'^kih poletnih kulturnih prireditev se J i °- avgusta predstavila s svojimi filmi e ,'^rka Maja Weiss. Zanimanje za pri-,1 ,! e_v je že zdaj veliko, saj bo moč videti t 1 filma o Vinski vigredi in o Janezu “Rtčarju-Luigiju, nesojenem metliškem * ?«u. 51 jBl, KI BOU ALI MANJ REDNO 0 'SKUJEJO poletne kulturne priredit-,' L4 Erajskem dvorišču, so si edini, daje 15 ajtveni prostor veliko lepši, odkar so ■} "vDefili notranje stene gradu. Trenutno n n' ujej° tudi grajsko klet, le za tlako-Je dvorišča pa ni denarja. Eden od vid-^ J.n vplivnih metliških direktorjev je ob /Rjavil: »Denar za tlakovanje dovrišča P^aŠel, če bi le pravi človek obiskal de-vj 0rganizacije.« Zdaj v Belokranj-rA1 muzeju tuhtajo, koga bi poslali, da ?Kel žvenketati cvenk. ^fiTLlČANI PRAV TEKMUJEJO, A0 komu prej rekel gospa ali gospod. "P pred kratkim domala prepovedani a sta postali hit poletja 1990. Gospa 'Pod si dovolijo reči nekdanji najbolj ^ni tovariši, tudi takšni, ki so ob po-SC|h tituliranju imeli navado pripoji*1' “Gospodje v svinjaku.« Je že tako, K.s časi spreminjajo tako navade kot Judje 0Kolpi je videti vse več kali A ‘n kanujev, v njih so ljudje, ki vesla-s( Alco ali dve. So pa tudi takšni, ki se e' s ^°'ni spustijo '7 Osilnice do I tt V' Najbolj vztrajni so old boysi, ili l|( m srednjih let, ki opravijo to pot ™ {A leto že več kot dve desetletji. Tega is « j'm ne morejo preprečiti niti sitne ’ ’e manj slabo vreme. NOVO MESTO — V petek, 20. julija, so na Cesti komandanta Sta teta odprli novo trgovino z opremo in priborom za avtomatsko obdelavo podatkov, kije nastala kot plod sodelovanja dveh podjetij. Račke in Alana. V pravi poplavi novih zasebnih trgovin, ki rastejo kot gobe po dežju, velja tej posvetiti nekaj več pozornosti, saj je na Dolenjskem prva in zaenkrat seveda tudi edina te vrste. Poslej po nasvete, nakup ali servisiranje računalnikov, printerjev, faksov, fotokopirnih strojev, elektronskih blagajn, elektronskih tehtnic in podobne opreme ne bo več treba v Zagreb ali Ljubljano, temveč bo strankam vse to dostopno v Novem mestu. Direktorja obeh kooperantskih podjetij, ustanoviteljic trgovine, Andrej Albreht in Aleksandar Nikolič, zagotavljata, da sta sposobna zagotoviti stranki, da bo na enem mestu dobila, kar potrebuje in želi, od navadnega svinčnika do bolj zahtevnega računalnika. Aleksandar Nikolič je ob otvoritvi povedal: »Zdaj so bili uporabniki najrazličnejše biro opreme odvisni od dru-| gih središč, kar je bilo drago, še posebno pri servisiranju. Mi bomo poskušali vse potrebno organizirati na enem mestu. Zastopamo že nekatere znane firme, kot so: Iskra, Astra, Unit, Biropro, celjska Kovinotehna, Velebit, Most. Kaže-| jo se tudi možnosti, da bi sodelovali s trgovinami v Črnomlju in Trebnjem.« Andrej Albreht pa je povedal, da imajo in še razvijajo tudi svojo programsko opremo. »Stranka naj pove, kaj želi, mi pa bomo poskrbeli, da bo dobila dobro, razmeroma poceni in kvalitetno blago z garancijo. Cene za to opremo so precej navite, mi pa jih ponujamo v konkurenčnih okvirih!« Na otvoritvi je bilo razstavljeno ne-| kaj tega, s čimer se trguje in se bo trgovalo. Za marsikoga, predvsem za manjša in zasebna podjetja od trgovin do obrtnih delavnic se bo našlo v novi trgovini marsikaj koristnega. NAČRTI ZA BODOČNOST — Di-rektoija Andrej Albreht in Aleksandar Nikolič ob enem od močnejših računalnikov s procesno enoto serije 386 in trdim diskom 304 Mb. MRŠEČA VAS — V tej vase ki jo s središčem krajevne skupnosti, Šentjernejem, po krajši strani še vedno povezuje delno makadamska cesta, se je sredi letošnjega februarja tik ob cesti utrgala brežina in se usula v Krko. Čeprav je mimo že pet mesecev in precej truda vodstva krajevne skupnosti, je »zadeva« še vedno v enakem stanju, torej z rdečimi opozorilnimi krpami na leseni ograjici, zagrajena utrgana brežina. Iz krajevne skupnosti so takrat takoj obvestili novomeško Vodnogospodarsko podjetje, kaj seje zgodilo v Mršeči vasi, že predttm pa so VGP opozarjali na potrebnost sanacije brežine Krke v Mršeči vasi v dolžini okrog 200 metrov. V avstroogrskih časih je bila urejena z lesenimi podporniki, ki pa večno tudi ne morejo zdržati. Delavci VGP so si prišli stvar ogledat, ugotovili so, daje bil za 'laz skoraj gotovo krivec hidrant na drugi strani ceste, ki je toliko časa zamakal brežino, da se je utrgala. Zatem so delavci novomeške Komunale popravili hidrant, brežina pa je ostala udrta 3 metre globoko in nevarna. Ko jim iz krajevne skupnosti niso dali miru, so si prišli iz VGP stvar še enkrat ogledat. Razložili pa so, da je brežino dolžna popraviti Komunala in upravljavec ceste po strokovnih vodnogospodarskih navodilih. Komunala to odgovornost vztrajno zavrača. Da bi razčistili, kdo mora brežino popraviti, so se iz Šentjerneja obrnili tudi na inšpekcijske službe, najprej ustno, konec maja pa tudi pismeno. Do srede julija iz te institucije niso dobili odgovora, zdaj ga čakajo na nedavno ponovno poslano pismo. Morda kdo poreče, da bi krajevna skupnost tačas, ko išče odgovornega, navsezadnje lahko že sama popravila nevarnost izzivajočo brežino. Verjetno res, kot so morali že marsikaj narediti sami, če so hoteli imeti urejeno, pri čemer jim spoštovanje strokovnih navodil tudi ni delalo preglavic. Tajnik krajevne skukpnosti Jože Bregar pravi, da bodo brežino popravili, če so to res dolžni sami storiti. A najprej bi radi imeli črno na belem, daje to res njihova dolžnost, da ne opravljajo dela, kije naloga drugih, o čemer so to pot prepričani. Navsezadnje imajo v krajevni skupnosti veliko problemov, ki so zares »njihovi« in v katere morajo vlagati predvsem svoje moči in denar. Z. L.-D. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 28. julija, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market Dolenjka na Ragovski • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. Tudi za metliško godbo Od letošnje Vinske vigredi 55 tisočakov čistega dohodka — Kako naprej?)« «onM di METLIKA — Dokončen obračun je pokazal, daje bilo na letošnji Vinski vigredi v treh dneh za 720.000 din prometa, od tega je ostalo čistega dohodka 55 tisočakov, to je, preračunano v marke, toliko kot lani. Največja postavka pri izdatkih je bil bogat kulturni program, kamor sodi tudi plačilo za vse ansamble, ki so igrali na Vigredi. Za to so skupaj odšteli 105.000 din. Vinogradni okoliši, ki so imeli svoje stojnice, so dobili 95 tisočakov, ta denar pa seveda krajevne skupnosti oziroma gasilska društva potem porabijo za svoje potrebe. V treh dneh te belokranjske velepri-reditve so stočili 7000 litrov vina, kar je malo manj kot lani, in spekli 130 janj-cev in odojkov. Prireditveni odbor bo tudi letos del dobička od Vigredi namenil za stvari, ki Po pol stoletja nov rezervoar Nov vodni rezervoar na Veselici bo zadostoval za potrebe za naslednjih 20 let — Boljša preskrba s kvalitetnejšo vodo__ so širšega pomena, a ponavadi zanje zmanjka denarja. Tako bodo nekaj denarja dali metliški mestni godbi za nabavo novih uniform, pomagali bodo pri obnovi mostička čez Sušico na metliškem kopališču, primaknili še kaj za ureditev grajskegadvorišča in pomagali še kje. Nekaj denarja jim je ostalo še od lanske Vigredi, s tem da so ga pametno naložili, se je z, obrestmi nabralo kar okoli 100 tisočakov. V kakšni obliki oziroma v čigavi organizaciji bo Vinska vigred v Metliki prihodnje leto, pa še ni jasno. Strinjajo se, da bo nekatee stvari treba vsebinsko spremeniti, nekateri pa mislijo, da bi tudi pri organizaciji morali ubrati nove poti in vso stvar zaupati sposobnemu menedžerju ali skupini, seveda z določenimi pogoji in zahtevami. Vsekakor bo treba ta vprašanja razčistiti čimprej, kajti leto se hitro obme, organizacija tako velike in zahtevne prireditve, kot je Vinska vigred, pa zahteva precej časa in resnega dela, naj jo pripravlja poseben odbor, tako kot do sedaj, ali posameznik. A. B. METLIKA — Po neprijetnih in nepotrebnih zapletih, ki so za nekaj časa odložili začetek del, so na.začetku tega meseca na Veselici nad Metliko le začeli graditi vodni rezervoar, ki ga Metlika oziroma kar cela metliška občina že dolgo nujno potrebuje. Ta gradnja je hkrati ena večjih ta čas v občini, kar velja tudi za vrednost del, kajti celotna naložba bo veljala dobre 3,3 milijona dinarjev. jen leta 1936, in to le za potrebe mesta Metlike, kije takrat edina imela vodovod. Sedaj pa se z vodo iz tega rezervoarja oskrbujejo poleg Metlike še krajevne skupnosti Božakovo, Rosalnice, Podzemelj, Dobravice in Gradac, se Po načrtu naj bi stal na Veselici 1000-kubični rezerovar oziroma dva s po 500 kubiki. Sedaj so začelli graditi prvega, že ta pa naj bi zadostoval za naslednjih 20 let. Vsekakor bo že to za občino velik napredek na tem občutljivem komunalnem področju, saj sedanji edini rezervoar meri komaj 100 kubi-kov, to je toliko kot malo večji vaški vodnjak. Sedanji rezervoar je bil nare- T SP®-'« ) to pot GRADNJA NA VESELICI — Na Veselici nad Metliko so v začetku meseca delavci Črnomaljskega Begrada začeli graditi 500-kubični vodovodni rezervoar. Dela, ki bodo veljala nekaj več kot 3,3 milijona dinarjev, morajo biti končana do konca oktobra. pravi celoten nižinski predel metliške občine. Tako je sedanji 100-kubični rezervoar vsaj že 20 let občutno premajhen. Denar za gradnjo rezervoarja gre iz posebnega prispevka za komunalne objekte in naprave, ki gaje skupščina sprejela lani. Na licitaciji za to gradnjo je bil najugodnejši ponudnik črnomaljski Begrad; cena, nekaj več kot 3,3 milijona dinaijev,je sicer precej višja, kot sojo za to delo predvideli, vendar v metliški Komunali, kije investitor, pravijo, daje glede na ponudbo na trgu realna. Kot rečeno, je črnomaljsko podjetje začelo delati v začetku julija, po pogodbi pa morajo biti dela končana do konca oktobra. »S tem prepotrebnim rezervoarjem bo končana prva faza posodobitve preskrbe z vodo v naši občini,« pravi Juš Mihelčič, tehnični vodja v metliški Komunali. »Z novim 500-kubičnim rezervoarjem bomo v prvi vrsti rešili vprašanje oskrbovanja z vodo v času dnevnih konic. Sedaj morajo takrat delati vse črpalke, ker vode v 100-kubičnem rezer- voarju enostavno ni dovolj, za kar porabimo veliko več elektrike, kar vso zadevo podraži. Ko bo novi rezervoar zgrajen, ga bomo lahko polnili ponoči, ko je poraba najmanjša, in tako s polnim rezervoarjem pričakali konice. Bistveno pa je, da bomo z novim rezervoarjem lahko vedno imeli zahtevano požarno rezervo, to je uro in pol mora biti na voljo 15 litrov vode na sekundo, in to pod pritiskom 5 barov. Se pravi, da mora biti za požarno rezervo vedno na voljo okoli 80 kubikov vode, sedanji rezervoar na Veselici pa drži vsega 100 kubikov.« Najvažnejše pa je, da bo poslej voda ’ kvalitetnejša. To bodo dosegli po dveh poteh: s čiščenjem preko filtrov, za kar bodo morali namestiti dodatne filtre, in z natančno doziranim in avtomatično reguliranim kloriranjem vode. Skratka, preskrba s pitno vodo v metliški občini se bo po izgradnji novega rezervoarja na Veselici v vseh pogledih močno izboljšala. A. B. TRIJE NOVI SODNIKI NOVO MESTO — Republiška skupščina je na seji 19. julija potrdila tudi predlog za tri nove sodnike Temeljnega sodišča Novo mesto. To so: Marija Gerden, Janja Vrečič in Adolf Zupan. Avto ali stanovanje Kdor ima za več kot 50.000 din premoženja, ne more dobiti solidarnostnega stanova-__________nja___________ METLIKA — V novem 22-stanovanjskem bloku, ki so ga za lanski občinski praznik odprli v Kidričevem naselju v Metliki, je 13 solidarnostnih stanovanj. Na razpis za dodelitev solidarnostnih stanovanj pa je letos prišlo kar 73 prošenj. Komisija je naredila osnutek prednostnega vrstnega reda, vendar stanovanj še ne bodo mogli razdeliti, ker sedaj poseben odbor za solidarnost pregleduje prošnje in jih dopolnjuje z novimi podatki. Gre namreč za to, da do solidarnostnega stanovanja ni upravičen nihče, katerega premoženje presega vrednost 50.000 dinaijev, pa naj gre za zemljišče, vikend, avto. gradbeni stroj, motorni čoln ali karkoli drugega. Do konca prejšnjega tedna so prispele vloge dopolnili s podatki o premoženjskem stanju prosilcev, konec meseca pa bodo izdelali novo prednostno listo. PSI IZ NKŠIH OBČIN mA IZ NKŠIH OBČIN Sindikat kot zaščitnik delavcev Tako kot so delavci prostovoljno vstopali v sindikat, bodo tudi izstopali, če jim _______________ne bo ponudil tistega, kar od njega pričakujejo ČRNOMELJ — V črnomaljskem občinskem svetu Zveze svobodnih sindikatov, pravni naslednici Zveze sindikatov Slovenije, so aprila, po kongresu, začeli iz nič. Kar precej naporov je bilo potrebnih, da so pridobili članstvo, in danes se lahko pohvalijo, daje od 6.800 zaposlenih v občini v Svobodnih sindikatih več kot 5.400 delavcev. dev, zaradi katerih sc zatekajo k nam po pravno pomoč, ga tudi zares vidijo. Res je, da se nekateri delavci še vedno bojijo Do sredine julija se je včlanjevanje zaključilo v 50 osnovnih organizacijah sindikata, le v štirih manjših se še ni začelo, ker so delavci previdni. Ne želijo se prenagliti v svojih odločitvah, ampak čakajo, kaj bo prinesel čas. Sicer pa je veliko zaposlenih vključenih tudi v sindikate, ki so se oblikovali na osnovi poklicne pripadnosti. Tako imajo želeni-čarji, zdravstveni delavci, miličniki, sodstvo svoje sindikate. Na občinskem svetu pa jim ni znano, ali se ljudje vključujejo tudi v alternativne sindikate, toda glede na to, daje občina na periferiji, je za ustanavljanje takšnih sindikatov manj možnosti. »Glavna zahteva delavcev je, da jim sindikat zagotovi zaščito in čim boljši gmotni položaj. Zavedamo se, da bodo ljudje tako prostovoljno, kot so v sindikat vstopali, tudi izstopali, če jim ne bomo ponudili tistega, kar od nas pričakujejo,« pravi predsednik črnomaljskega občinskega sveta Zveze svobodnih sindikatov Jožef Kočevar. »Izhajamo iz statusa, ki gaje dala zakonodaja delavcem: odrezani so od upravljanja, odvzeti so jim stroji, nepremičnine, čeprav smo 45 let govorili, daje to last delavcev. Sedaj le še prodajajo delodajalcu svoje delovne sposobnosti. Prav zato delavci potrebujejo nekoga, ki bo partner in pogajalec s poslovodno strukturo. To vlogo pa je prevzel sindikat,« razpreda Kočevar. »Sindikat bo moral izboriti pravo ceno dela, če pa bo podjetje to sposobno tudi plačati, je druga stvar.« Kolpa je pela in plesala Prihodnje leto »Viniško poletje« ves dan !, tule Ijev TV Slmterilja pfipfaVfli'žfe' tfritgtV prireditev v okviru letošnjega Viniškega poletja. Namenjena ie bila praznovanju dneva vstaje slovenskega naroda ter podelitvi priznanj najboljšim TV-vodi-teljem ter najboljšemu jugoslovanskemu športniku in športnici leta. Kot je povedala predsednica organizacijskega odbora Sonja Lokar, bo proglasitev športnikov postala pozneje tradicionalna, tako kot je tradicionalen že izbor »naj« voditeljev. Za najboljšega TV napovedovalca so gledalci s pomočjo kluba prijateljev TV Slovenijajn Dolenjskega lista izbrali Matjaža Tanka, za najboljšo napovedovalko Natašo Bončina-Žgavec, naj- DOLENJSKI UST Da sindikatu v črnomaljski občini dela ne bo zmanjkalo, dokazujejo tudi dogodki v zadnjem času. Pod vprašanjem je likvidnost mnogih podjetij, po- • V črnomaljski občini je v sindikatu, ki je panožno organiziran, najmočnejši odbor za kovinsko- in elektroindustrijo, v katerem je okrog 4.000 delavcev. Ta odbor je za 10. september napovedal stavko v Sloveniji, pozneje pa je bilo sklenjeno, da bodo takrat stavkali prav vsi zaposleni v republiki. V Črnomlju generalno stavko podpirajo, čeprav po drugi strani pravijo, da se je tudi bojijo. priti k nam po pravno pomoč, a razlogov za bojazen ni,« poudarja Kočevar. M. BEZEK-JAKŠE NI DENARJA KOČEVJE — Številni samostojni obrtniki v kočevski občini ugotavljajo, da niso v stanju izplačati odpravnin v višini 24-kratnega zneska povprečnega osebnega dohodka za delavce, ki so pri njih v delovnem razmerju in postanejo odvečni zaradi tehnoloških in drugih sprememb. Razgovori o teh vprašanjih so pokazali, da bi morali pred sprejetjem ustreznih predpisov seznaniti s to zakonodajo prek občinskih obrtnih združenj ali drugih organov tudi vodstva manjših obrtnih delavnic. Med drugim tudi predpisi o delovnih razmerjih povzročajo, da zasebne obratovalnice zaposlujejo zdaj manj kot prej. FILMOV SPET NI KOČEVJE — Črno-belih filmov v Kočevju spet ni ne v rednih trgovinah in ne v kioskih. Podobno se je zgodilo že pred krakimi tremi meseci. Trgovci zagotavljajo, da filme naročajo, a jih ne dobe. Gotovo pa je filmov dovolj, in to tako domačih (EFKE) kot uvoženih (ORWO). Gre za nesposobnost oskrbovalcev s filmi ali pa za kakšno zakulisno mahinacijo. Jožef Kočevar Nedelo ne bo plačano nekod dobivajo plače z enomesečno zamudo, povsod pa tudi še niso izplačali regresov za letni dopust. Prav zaradi tega, ker niso dobili obljubljenih regresov, so v viniškem Novoteksu v prvi polovici julija stali poldrugi dan. Spet drugod, na primer v Gorenju, pa se srečujejo z ugašanjem obstoječe proizvodnje. Ena od ugodnosti, ki jo nudi sindikat, je brezplačna, a strokovna pravna pomot. »Odprla seje vrsta vprašanj, kijih je sindikat moral reševati tudi z vodstvi podjetij, tako v Begradu, Beltu, IMV. Delavci morajo videti v sindikatu svojega zaščitnika in prav pri reševanju za- Racionalizacija vseh delovnih postopkov v Beltu ČRNOMELJ — Direktor Belta Janko Gladek je v poslovno politiko za letošnje leto, ki naj bi veljala kot kažipot vodstvu podjetja, zlasti pa kažipot za sprejemanje poslovnih odločitev, na prvo mesto postavil zahtevo po vsakoletnem izobraževanju, še posebej vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev. Vsak od teh bi moral na leto porabiti za izobraževanje najmanj 20 ur. Seveda je direktor tudi priporočil, kakšno izobraževanje bi biio za Belt najprimernejše. Gre za oblike izobraže- SEPTEMBRA NAGRADILI INOVATORJE ČRNOMELJ — Odbor za raziskovanje podeljuje vsako leto črnomaljskim inovatorjem nagrade in priznanja. Letos z nagrajevanjem sicer nekoliko kasnijo, vendar upajo, da bodo inovatorje povabili septembra. Na razpis seje prijavilo 12 posameznikov ali skupin, kar polovica pa jih je iz semiške Iskre. vanja v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju, za Na drugo mesto je direktor postavil racionalizacijo vseh delovnih postopkov v podjetju. Tako naj bi v vseh oddelkih, sektorjih in obratih zmanjšali administrativno-tehnično delo za 10 odst. Odpravili naj bi vsako delo ali delovno operacijo, ki ne doprinaša k ustvarjanju vnovčljive vrednosti. Delovni čas vsakega delavca bo moral biti polno izkoriščen vseh 8 ur, saj, kot je zapisal Gladek, nihče ne more biti plačan niti minuto, če jo je zapravil z nedelom. Nadure so izjema, a le v proizvodnji, v vseh ostalih službah pa nadurno delo ni plačljivo. specialistični študij managementa in podjetniško šolo v organizaciji Ekonomske fakultete Borisa Kidriča v I Cidriča v Ljubljani, lahko pa tudi za izobraževanje pri drugih institucijah, ki se ukvaijajo — kot je dejal Gladek — z aktualnim usposabljanjem. Zaposleni naj bi nadaljevali tudi z učenjem tujih jezikov, kot so nemščina, angleščina, italijanščina, francoščina. Uvedli pa naj bi tudi takšno štipendijsko politiko, ki bi dala prednost tehničnemu kadru na 5., 6., 7. in 8. stopnji izobrazbe. bolj simpatična napovedovalka TV je postala Betka Suhel, napovedovalec pa Janko Šopar. Direktor TV-programov Stane Grah, kije dobil v dar umetniško sliko Janka Butale, je podelil priznanja tudi najboljšima športnikoma letošnjega leta, smučarki Mateji Svet in strelcu Rajmondu Debevcu. »Viniškega poletja« — tokratni prireditvi so organiziatoiji dali naslov Kolpa poje in pleše — se je ob drugih visokih gostih udeležil tudi član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut. Kot so povedali prireditelji, razmišljajo, da bi bila prihodnje leto prireditev ves dan, program pa bi bil znatno bogatejši kot letos. Mnogi obiskovalci, ki so prišli v Vinico sredi vročega poletnega dne, so bogatejši program pričakovali že letos, zlasti še, ker so se prireditve udeležila znana slovenska imena, ki bi lahko prispevala svoj delež k programu. M. B.-J. Gladek je v poslovni politiki zapisal tudi, da bodo odstranili iz podjetja vse stranske dejavnosti, ki bi dale ob cenejšem vložku večje učinke v proizvodnji. Tako bi šli iz podjetja tudi delavci, ki v teh dejavnostih delajo ali sojih prevzeli, ustanovili pa bi mešana podjetja. S tem so že pričeli v menzi, vratarski službi, pri čistilkah, o spremembah pa razmišljajo tudi pri transportu in vzdrževanju. Načrtujejo tudi, da bi vse stare stroje, ki pa so še uporabni, dali Beltovim delavcem, da bi na njih delali doma, s tem pa bi se med drugim zmanjšal tudi prevoz delavcev na delo. Pri tem izhajajo iz pozitivnih izkušenj z nekdanjimi delavci, ki so postali njihovi kooperanti. M. B.-J. V ČRNOMALJSKI VOJAŠNICI SO PRAZNOVALI — Pretekli petek je rod ABKO (atomsko-biološko-kemične obrambe), ki ima svojo enoto tudi v Črnomlju, praznoval 45. obletnico ustanovitve. Ob tem jubileju so v črnomaljski garniziji pripravili slovesnost, na kateri je o zgodovini in vlogi roda ABKO govoril komandant enote Milan Grba, prisotne, med katerimi so bili tudi predstavniki obeh belokranjskih občin, pa je pozdravil še predstavnik 5. vojaškega območja Ivo Plasqj. Iz vojašnice so poslali pozdravno pismo predsedstvu SFRJ. V počastitev praznika so vojakom in starešinam podelili priznanja, najzaslužnejšim vojakom pa značke primernega vojaka (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Ključ do večjih plač je drugje Ali je sindikat pokleknil, ko se je pogajal o kolektivnih pogodbah? — Kaj premore gospodarstvo? — V Trebnjem sedež odbora dejavnosti__________________ TREBNJE — Višina plač in siceršnje razmere, v katerih bodo delali in živeli zaposleni, je ta čas ena pomembnih tem v političnih pogovorih na Slovenskem. Posebej se to odraža v pogajanjih o kolektivnih pogodbah, čeprav sedanja slovenska oblast zanimanje javnosti usmerja bolj na druge, po njenem pomembnejše teme kot pa na debate o delavskem standardu. O usodi zaposlenih, kakor so jo napovedala dosedanja pogajanja o kolektivnih pogodbah, so mnenja neenotna, tudi v sindikatih. Ker se poleg visoke sindikalne politike, ki nastaja na republiški ravni, veliko ali celo največ odločilnega dogaja v nižjih plasteh, velja prisluhniti tudi »lokalnim«' stališčem o kolektivnih pogodbah. lovni čas. »Na kongresu sem kot delegat v svoji skupini razpravljal, daje teh 600 mark previsoka tarifa. Toda previsoka je samo glede na stanje gospodarstva in na stvarne možnosti, ki iz teh razmer izhajajo,« se je pripravljen postaviti Miran Jurak na stran pogajalcev, ki zatrjujejo, da so ravnali premišljeno in upoštevali realno stanje v gospodarstvu. Toda Jurak, sekretar trebanjskega sindikalnega sveta, svari pred prenagljenimi obtožbami, češ da se ne zavzema za delavce. »Gre le za generalno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. So pa možnosti za višje plače od teh 440 mark. Lahko se dosežejo s panožnimi in kolektivnimi pogodbami v podjetjih. Poleg tega moramo 440 markam prišteti za končno vsoto še osebno stimulacijo PRIZNANJA NAJBOLJŠIM — Na Viniškem poletju so nagradili tudi najboljšo športnico v letošnjem letu — tokrat je bila to Mateja Svet — in najbolj uspešnega športnika, strelca Rajmonda Debevca (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Miran Jurak iz trebanjskega občinskega sindikalnega sveta se ne bi preprosto pridružil tistim v slovenskih sindikalnih vrstah, ki svoje vodstvo obtožujejo, da je pokleknilo, ko je v pogajanjih o kolektivnih pogodbah iztržilo od obljubljenih 600 mark samo 440 mark mjnimalne plače za polni de- Lil Za šole le obliž Premalo denarja za vzdrževanje črnomaljskih šol ČRNOMELJ — Odbor za izobraževanje pri tukajšnji občinski skupščini je konec junija razdelil osnovnim šolam v občini 1.825 tisoč dinarjev za vzdrževanje stavb Največ, 922 tisoč dinarjev, je dobila OŠ Loka, in sicer za popravilo električne napeljave in druga nujna vzdrževalna dela. 420 tisočakov je dobila OŠ Mirana Jarca za zamenjavo peči za centralno kurjavo in ureditev ogrevanja na olje. To bo hkrati tudi ekološki prispevek šole, saj je doslej veljala za večjega onesnaževalca ozračja v Črnomlju. 300.000 din so namenili šoli v Vinici za ureditev telovadnice, tako da bodo lahko jeseni normalno začeli s poukom. 153 tisočakov je šlo v semiško šolo za ureditev deponije za kurilno olje. Za manjše ureditve pa sta dobili nekaj drobiža OŠ Milke Sobar-Nataše (18.000 din) in Glasbena šola (12.000 din). Vsa dela, ki sojih že ali pa jih bodo s tem denarjem kmalu pričeli v šolah, bodo zaključena do začetka novega šolskega leta. Sicer pa pomeni ta denar za šole le obliž, saj bi bilo v skoraj vseh šolah v občini, s podružničnimi vred, potrebno postoriti še marsikaj. Trenutno pa denarja ni več, manj pa bo tudi solidarnostnih sredstev, kijih dobijo za šolstvo z republike. Smrdi jim Kam z gnojnico Prašičereje? — želenih še ni KOČEVJE — F. B. iz Konca vasi nam je v ponedeljek, 23. julija, potožil, da Kmetijsko gospodarstvo Kočevje razvaža gnojnico s prašičje farme v Klinji vasi na travnike med vasema Gorenje in Konca vas, da to počenjajo že več dni in tudi danes (ponedeljek), česar pa ne bi smeli, ker so dnevi vroči. Praznijo laguno, iz katere je ušla gnojnica pod zemljo (to seje zgodilo že lani in smo o tem poročali), da bi lahko dno lagune zabetonirali. Vprašal nas je za nasvet, če naj zbere podpise vaščanov in se pritoži na občinski izvršni svet ali inšpekcije, zahteval pa je, naj o tem tudi pišemo. Dodal je, da bi se pritožil zelenim, vendar jih, žal, v Kočevju ni. Svetovali smo mu, naj se najprej pogovori z direktorjem KG, in šele če ne bo nič zaleglo, naj zbira podpise in se pritoži inšpekcijam oz. občinski skupščini. Upamo pa tudi, da bo nekoliko pripomogel k pametnejšemu reševanju zadeve že ta dopis. Že F. B. je namreč PREDSEDNIKOVO POJASNILO TREBNJE — Ciril Pungartnik, predsednik skupščine občine Trebnje, se je na seji občinske skupščine 11. julija letos opravičil delegatom zaradi svoje izjave na prejšnjem skupščinskem zasedanju, ko je odgovoril na delegatovo vprašanje, da je orožje Teritorialne obrambe v občini Trebnje tam, kjer je bilo pred znanim ukazom o selitvi orožja. V omenjenem opravičilu je predsednik parlamenta pojasnil, da takrat ni vedel za selitve orožja v občini in daje zato rekel, da orožja niso premeščali. Na seji skupščine 22. maja letos, ko je Ciril Pugartnik izjavil to, za kar se je 11. julija opravičil, je dejal delegat Bruno Gričar, daje dobil informacije o vožnji orožja iz Iskre in IMV. K temu Gričarjevemu mnenju je predsednik skupščine občine Trebnje dodal, da pravi, da je orožje v občini Trebnje. predlagal, naj bi gnojnico — če jo že morajo odvažati — vozili dalj od vasi, saj je na Kočevskem dovolj praznega prostora. J. P. in minulo delo. Ne nazadnje pa gre za to, da je omenjena tarifa le začasna,« meni Jurak. Ko pa k temu dodaja, daje treba denar za take ali drugačne plače zaslužiti in da ne zagotavlja sama po sebi ničesar niti pogodba s tarifo npr. 1.000 mark, misli izključno na to, da morajo vodstva podjetij z dobrimi razvojnimi načrti doseči, da zaslužek bo. Prepričanje, da bi morali generalno kolektivno pogodbo čimprej podpisati, in sicer ne samo zaradi tarife, pač pa tudi zato, da bi sindikat imel s podpisano kolektivno pogodbo v rokah pomembne vzvodje za urejanje razmerij med tisoči zaposlenimi ter državno oblastjo in vodstvi podjetij. M. LUZAR • Na dosego dogovorjenih tarif in drugih postavk v prihodnje seveda ne bodo vplivali občinski sveti, ker jih nastajajoči status ne predvideva, zato bo veliko odvisno od tega, če bo območnim sindikalnim središčem uspelo »pokriti« vsa območja. V trebanjski občini je trenutno sedež, regijskega sindikalnega odbora delavcev v kmetijstvu in živilski industriji. Kar zadeva sindikalno članstvo,je v občini v Zvezi svobodnih sindikatov zdaj približno tri četrtine vseh zaposlenih, preostiči pa so ali neopredeljeni ali pa pripadajo sloju vodilnih__________ Ribarnica sredi mesta V Trebnjem na tržnici prodajajo tudi ribe — Recepti in »večeri« TREBNJE — Vsak dan, ko pelje kamion hladilnik izolskega Delamarisa v Zagreb ribe, se ustavi tudi v Trebnjem, da del tovora prevzame od njega Tomaž Glivar. Tako je že od začetka letošnjega junija, ko sta Glivar in Slavko Zorc iz Trebnjega na tukajšnji tržnici uredila ribarnico. Družabnika trgovca Zorc in Glivar nudita v trgovinici kupcem poleg postrvi, skuš, sardelic, škampov, lignjev in številnih drugih plavajočih dobrot še precej tistih dodatkov, ki gredo zraven pečene ribe ter poleg školjke in raka. Tako se dajo v ribarnici kupiti še različne začimbe, olje in kajpak vino, če naj riba res Tomaž Glivar plava tolikokrat, kot predvideva ljudski rek. Za tiste, ki si ne bi znali pomagati niti z vsem naštetim materialom, pa sta trgovca pripravila tudi nekaj izbranih receptov za pripravo ribjih dobrot. Za sladokusce, ki se kljub omenjenim možnostim sami ne lotijo priprave kakega ribjega brodeta ali ne nameravajo vreči na mast rib v domači kuhinji, bosta novopečena ribja trgovca iz Trebnjega pripravljala v bodoče »večere ribjih specialitet« tik zraven svoje trgovinice na tržnici. L. M. Črnomaljski drobir zas Jgi VIZITKE — Velikokrat se zgodi, prišlec od Črnomaljcev ali Črnomaljk !ai hteva vizitke, in ker jih marsikdo nima, v sc iznajdljivi občani obeh spolov domii izgovora. Ženske navadno pojasnijo, vizitke zanje niso primerne, ker prehi e menjavajo priimke, zato postanejo (viz šl ke, namreč) neuporabne. Politiki pa ] ;l jasnijo, da so zanje vizitke nesmisr1’ zato, ker prehitro menjavajo službe položaje. ZASTAVE — Kaj o najnovejših lii mokraličnih spremembah v Repub lei Sloveniji in Jugoslaviji menijo v J bilo jasno razbrati že iz izobešenih 20. julija letos v črnomaljski vojašnici proslavi jubileja roda ABKO, ki domuj: tej garniziji. Na drogovih so visele tri* stave: dve jugoslovanski in ena zasi Zveze komunistov Jugoslavije, zveze rej, ki sploh ne obstaja več. PROMETNI ZNAK — Nedavno Vinici gostovala ljubljanska glasbena s ij. pina Obvezna smer. Bolj natančne Čr i, maljce je zmotil plakat skupine, na ki rem je nekakšen znak, ki naj bi njihovem mnenju predstavljal obve: smer, a ni okrogel, temveč pravokol ii Zato Črnomaljci predlagajo, da bi 1F dobro, če bi kateri od članov Obve il smeri zopet nekoliko preveril svoje zna iz cestnoprometnih predpisov ter pr znanju primerno priredil tudi plakat. UH ' Fini. čase ni lovi ■ke p iško mi ika. iluša išk' lno, stra« ica mil iki « J°r Taj izizi hvrs tatajnr 'top; im p j bčin t FIR1 Trebanjske iveri . TRNOVA POT — Ob javni ... Šentrupertu raste grmovje, ki sc na nel mestu preveša na cesto. Kdor vozi mimo, ne opraska avtomobila, če ima čo, drugače pa zelo veijetno, posebej, i hoče ob srečanju s kom peljati »strogo«4r svojem delu ceste. Ti avtomobilisti so ti 0 nekakšni novodobni romarji na božjo [c z romarji prejšnjih obdobij jih vežejo 1, ske, tisti iz starih časov so lahko ir opraskana kolena, avtomobilisti pa in opraskane strehe na vozilih. ŽELEZNICA — Primerilo se je, c Dolenjec v beli srajci vstopil na vlak n< med Novim mestom in Ljubljano in d sedel na sedež. To seveda ni nič nenav nega, saj ima veliko Dolenjcev bele sn in tudi veliko Dolenjcev seda na sed Neobičajen pripetljal je sledil opi uvodnemu dejanju. Omenjeni potnik S [ v ranem jutru zaspano pretegnil in si tem — o groza! — namazal rokav ol navane srajce na tako imenovanem šffl ki ga je bilo polno na žici, ki je štrlel rolete na vlakovem oknu. Toda žica je tam nataknjena še tudi naslednji dan, dar se ji je občan izognil. Če se bo izog Železnica občanovemu upravičer upravičeik,, gnevu, se ne ve. ZNAMENJE — Tujec, namenji Trebnje, bi vedel takoj po prvem kori a, ki bi ga naredil po izstopu iz avtobusi in trebanjski avtobusni postaji, da je pl j| prav. Povedati bi mu morali prej si ;j, dobro vidno razpoznavno znamenje. T nutno bi to lahko bil kup nesnage, ki jo tniki kdove zakaj mečejo v čakalnic avtobusni postaji pod klop. 'Pšči an 'isane AC tonfi 18 >n e lo sam mo v stra Ol >ok iz ti (jul inerj ' ne iNl KISU enta ijih Spo omt TABOR KMEČKE ZVE! Jg? KOČEVJE, RIBNICA — Letcfejal tabor Slovenske kmečke zveze, ki t [9fm organizaciji podružnice SKZ in D £Oj tva vinogradnikov Bele krajine Se Zag( le dr od 10. do 12. avgusta v Semiču, ni j, obravnaval tudi vprašanja, s katerih avj srečujejo kmetje in člani SKZ, m® |jC(, kmetijski proizvajalci iz kočevski j m ribniške občine. Ne nasprotujejo, d olj4 na tem srečanju posveča posebna s oSe vinarstvu in vinogradništvu, vendaf tara, lijo ministra za kmetijstvo, gozdar er ( in prehrano dr. Jožeta Osterca sezni lini. tudi z ostalimi perečimi vprašanji, s terimi se srečujejo v kmetijstvu. N — ster naj bi na tem taboru okvirno p n stavil smernice republiške vladi kmetijstvo in gozdarstvo, ki so bile S . jete na zadnji seji skupščine Repu< Slovenije. ^ PRIZNANJE VETERAf i, če SODRAŽICA — Upokojenec ^ Petrič iz Sodražice je velik del živli Cm posvetil domačemu gasilskemu din’ tvu. Zaradi te njegove dejavnosti h h Se društvo na prireditvi te dni dodelile Pa. znanje, »plaketo veterana«. Priznal sarjj Petriču izročil predsednik drl France Rus. rJe i ZASEBNE TRGOVIN ORTNEK — Verjetno po vseh ey * jih ribniške občine, kot seveda tudi , j|jc god, naravnost cveto male zasebl hi p govine, ki so resen tekmec trgov! ot [t podjetjem. V Ortneku je prek 31 Zaka imel svojo trgovino ribniški Merc koj od 1 .julija pa ta trgovina posluje k) *JUt sebna prodajalna, ki jo vodi L> Kranjc. Trgovina je preurejena v t ®Pn šo samopostrežbo. {P.n H PRAZNIK GASILCE' S« SV. GREGOR Tukajšnje pe nih organizacij in bivšega sisa za vi* k) s pred požarom. Na svečanosti so f>° večje število priznanj zaslužnim '‘O cem. * Št. 30 (2136) 26. julija 1- Novo v Brežicah -UBLNICA — Nova oblast v brežiški lini že dela red, ki bo nemara segel celo Časopisne strani. Brežiški župan, ki ga ik lani ljubeznivo imenujejo Lubenica (da ia, lovimo: zunaj zelen, znotraj rdeč, črne nit ke pa naj bi kazale na dušo), je na ljub-o, iško Delo naslovil pismo, v katerem je 'hi e močno skritiziral kolego Vlada Pod-viz ška. Tako in to pisanje pa bodo lahko a! ilušali tudi občinski poslanci na seji ise žiške občinske skupščine. Je potem še Ino, da Podgoršek hodi po svetu ves strašen? Vprašanje pa je tudi, če g. Lu-h | tiča Podgorška ni v nedeljo v Kapelah jb icnil tudi Kučanu. Taje namreč časni--A ski srenji, v kateri se je skrival kolega 'as Igoršck, ves čas obračal hrbet, ici TAJNE SEJE Še ena zadeva je v iu. si z novo brežiško oblastjo. V novinarji h vrstah se sliši, da so seje izvršnega sve-isti lajne, tako, da novinarji nanje nimajo ze topa. Po sejah pa novinarčke skličejo 'm povedo glavne misli, ki sojih spoče- 0 j bčinski ministri. Tudi o sejah občinske as (pščinc novinarčki ne bodo kar tako pi- j Cr i, ampak bo tudi glede tega vladal poki en režim. Skratka, govori se marsikaj, ji pa bo treba še preveriti, saj se včasih vet i izkaže, da ima strah pred Demosom
    ujej. V mislih imamo seveda ; w l(te v tem obratu, ki so sorazmerno po-j]1 'n zelo okusne. Da seje kakovost še l°’ , jjjjšala, pa je tudi zasluga konkurence, tna o se je dekleta začela zavedati. Sicer pa nda Francija, da so malice res dobre, tudi zdat er Cesar z vsemi svojimi 120 ali več sez.nl trni. no p Krike novice lik? NACIONALIZACIJA — V krški Pa-n ?' ‘Onfekciji so tako zelo resno vzeli var-? ' “nje, da sedaj posle vratarja opravlja 1 sm* sam g. direktor Puhner. Tako vsaj je b v prostore tiskarne (kamor imajo si-in’ stranke dostop) ni spustil novinarja V® • Ob tolikšni vnemi pričakujemo, da ,ceI to kmalu doživeli spodbudnejša poro-■ b te tovarne, medtem ko lahko zapi--uj® o, daje Tovarna pohištva Brežice bliže s°n aju kot rejjtvj jn kakšna je zveza med ° ni ,nerjcm >u Tovarno pohištva? Puhner 5 Ji ji nekoč v njej direktor. ^ iNUS — Seje krške občinske skupščini. : postajajo vse bolj podobne pravim par- /lad< bile S epuP Sevniški paberki , HžS Po Sevnici so te dni začeli šuš-< češ da naj bi poslal .Dom oskrbovanci [n upokojencev Impoljca nekakšno P “Niško zatočišče za obolele za aidsom, a v°rice gredo tako daleč, da se že vse ve 4 kako menda zaradi takih domnev-,nantcr tega zavoda že precej medicinam . sester in strežnic išče drugo službo, „ Wč nočejo imeti opravka z nevarnimi a! ^rji, daje zaradi takega programa Im-fv J^a dobila od republike denarja, koli-Jc hotela za novo poslopje, itd. Direk- 9^ IKtanrvvn N/lilLrt« Pivoli odločno J? ustanove Milka Cizelj je odločno ».t ,tl' ^ te govorice, češ da »ni v njih niti Cl JCe resnirp .< Tn>,resnicc,< yVCEN ČAS — Ako vas slučajno pri- ji .i, . .... --j---r ji h.žnanec ali kdorkoli povpraša, če ve-- ’kJe imain naihnli točno uro v Sevnici. „ .kJc imaj0 najbolj točno uro v Sevnici, v' n, P°uioremo, da lahko odgovorite '« *JZ topa« — na sevniškem kopališču! ", f?kaj ravno tam? Zato, ker hočejo tudi rc ^opalcev, ki pridejo do blagajne pet 'resnice.« " 'Talcev, ki pridejo do blagajne pet ' Ušlido * ure’ ko za^n® veljati popol-i.ka. se nravi nižja tarifa oz. cena se pravi nižja tarifa oz. cena IlvPuice izleriali denar za celodnevno (a (ce, izterjati denar za ----------. . Pnico ali pa zahtevajo, naj obiskovalci ,(l 's,ih nekaj minut še počakajo. Vod-d k°pališča txigovarja, da red pač mora J ikL* Pa> da hočemo v Evropo na bal-ir S1 način. vi J^VOMAŠNIK — Po dolgih letih so if |a ?evničani spet dobili novomašnika. )# ,j-le to odmevna »fešta« v nedeljo, 15. o .j“’ ko je novomašnika pred stanova-si®tM^ naselju heroja Maroka pozdravila d knsea ljudi, delavska pihalna godba pri . 'jskih gasilcih, v narodne noše odeti ‘J ,(tCi V Termah roji kot v čebelnjaku BREŽICE — Terme Čatež pomenijo levji delež v slovenski zdraviliški ponudbi, ki prav letos dokazuje, da lahko naše številne toplice za slovensksi turizem naredijo celo več kot Obala. Terme Čatež, kjer skoraj ne poznajo sezone in nesezone, so zdaj polne do zadnjega kotička, k dobrim poslovnim rezultatom pa bodo bržkone prispevali tudi tranzitni gostje, ki jih je veliko v kampu in bazenih. Vodja hotelov Marjana Deržič ne skriva zadovoljstva zaradi tega, hkrati pa postreže tudi s podatki, ki splošno sliko o turističnem živžavu samo še podkrepljujejo. »V prvi polovici leta je bilo letos 147.000 nočitev, lani 125.037, kar pomeni povečanje za 18 odst. Povečalo seje tudi število tujcev, kjer pa je bila rast malo manjša,« je povedala Deržičeva in dodala, daje ta čas v Termah 3500 gostov, kar pomeni 95-odst. zasedenost zmogljivosti. Sicer pa skupno število ležišč v Termah iz leta v leto narašča. Apartmajsko naselje bo imelo kmalu gotovih še dodatnih 142 mon- . gdMlliu, v iniitium. nv/ov uuvu ^ in mladenke itd. Sevniški miličniki ^ ■1,1 miaaenKe uc. ocvmsKi iihuuum 'r v( Bjtoovali dolgo kolono, ki je krenila (!!i*uPni cerkvi v stari Sevnici, da ne bi d. ‘Het r\n»„X,.l l.‘.>/41 <■ nnunrlzi Mnl/nfnri d °ie. h £0 (2136),26. julija 1990 NEUREJENE BANKINE IN ODVODNJAVANJE OREHOVO — Na cesti Orehovo — Breg, ki sojo nedavno asfaltirali, so bankine še zmeraj neustrezno urejene. Prav tako bo za novomeške cestaije še veliko dela tudi z odvodnjavanjem. Cestarji se tega dobro zavedajo, pravijo pa, da bodo skušali to zagato rešiti prihodnje leto, kQ bodo dokončanje ceste Sev-ničani uvrstili v letni plan, in bo manj pomanjkanja denaija tudi zaradi dosedanjega nesistematičnega pristopa k posodobitvi cest. IZ NkŠIH OBČIN m IZ NlkŠIH OBČIN Ci Čateške Terme so polne do zadnjega kotička — Za petino več gostov v Terme napeljali omrežje za kabelsko TV, v sobah imamo barvne televizorje in še bi lahko naštevala.« tažnih objektov, tako da jih bo skupno 288. Kamp, v katerem je prostora za okoli 2000 gostov, naj bi sedaj iz druge kategorije prešel v prvo. »Za to bomo izpolnili vse pogoje, saj bodo imeli gostje pri nas na voljo vse udobje: neomejene količine tople vode, prostore za likanje, vsaka parcela bo oštevilčena itd.,« je povedala Deržičeva. V Termah dobro poskrbijo tudi za zabavo gostov, saj imajo letni kino, kjer je med predstavo mogoče kaj pojesti ali popiti, deluje disko klub, trikrat na teden imajo piknike pa živo glasbo. »Pri nas se trudimo, da bi v vsem ustregli gostom, zato naše letošnje leto poteka v znamenju prizadevanja za boljšo kakovost storitev. T udi s tem namenom smo Ob vsem tem pa se v Termah poraja tudi skrb zaradi bodoče zdravstvene politike. Pričakujejo, da bo domačih gostov manj, če se bodo povečale participacije. Seveda bo potem več tujih gostov, a zakaj bi bili domači prikrajšani? se sprašujejo v Termah. Sprehod po kompleksu čateških Term razkrije, da so besede Marjane Deržič resnične. Povsod vladata red in čistoča, zelene površine so lepo urejene. V sanitarjih ni tistega značilnega balkanskega vonja, po asfaltiranih poteh, opremljenih z vsemi prometnimi znaki, ni niti enega papirčka. Pri osebju pa je čutiti, da dela z veseljem in je verjetno za to tudi dobro plačano, čeprav tam ne govore o plačah. Prvo jim je zadovoljstvo gostov. J. SIMČIČ BAZENI V TERMAH SO POLNI — Šest zunanjih bazenov v Termah je to sezono tako rekoč vsak dan polnih do roba, cena pa je za druge goste še kar znosna, saj velja kopanje 30 din za osebo. Kakovost je poplačana Vino Bizeljsko Brežice je dobilo na vinskem sejmu _____štiri priznanja — Šampanizacija vin_ PRODAJA LESENE OBUTVE M-KOPITARNE Marjana Deržič SEVNICA — Da bi v teh poletnih mesecih, ko je največje povpraševanje po leseni bioobutvi sevntške. Mercator-Kopitame, in da bi se seveda znebili dragih zalog teh izdelkov, so se v tem 400-članskem kolektivu odločili za prodajo lesene obutve na terenu. Prodajalci na terenu dobijo 3-odstotno stimulacijo od prodanega para. BREŽICE — V podjetju Vino Bizeljsko Brežice se pogovor ni začel z razveseljivo novico. V preteklem tednu je v noči od torka na sredo prizadela toča njihove vinograde v Piše-cah. Točaje tam uničila domala polovico pridelka ali približno 10 ha vinograda. Razveseljiva vest pa je, da so brežiški vinogradniki spet dobili štiri priznanja na ljubljanskem vinarskem sejmu. Na srečo je v zadnjem času več razveseljivih vesti o priznanjih, ki sojih dobila brežiška vina. Vse to pa je po mnenju direktorja Karla Recetja rezultat dolgotrajnega stremljenja k višji kakovosti. »Na prerezu letnika smo letos maja dobili najvišje možne ocene za modri pi- not. To vino je dobilo najvišjo oceno med rdečimi vini v Sloveniji. Čhardon-nay, izbor prav tako letnika 1989, je dobil najvišjo oceno v posavskem vinorodnem okolišu. Zanimivo je, da je to vino dobilo enako oceno na treh ocenjevanjih. Naš nastop s sortnimi vini pa je seveda mogoč, ker so bili v osemdesetih letih vloženi veliki napori v obnovo vinogradov,« pravi Recer. Domala vsa vina pridelajo v lastnih vinogradih na 100 ha površin. BIG BEN IN DEGUSTACIJA PIVA SEVNICA — Na sevniškem kopališču ob prvem gostovanju Jasne Zlokič spet niso imeli sreče z vremenom. Jasna je po polurnem ogrevanju ansambla le zapela dve pesmici, potem pa sojo dežne kaplje pripravile h komentarju, daje vsaj dež brezplačen. Gostom, ki so si poiskali nekaj strehe nad glavo okoli šan-ka in malo dlje, je še zapela nekaj pesmi, ko pa se še po vsem tem naporu le ni zjasnilo je Jasna obupala in odnehala. Ali bodo imeli organizatorji lepo vreme v soboto, 28. julija ob 21. uri, ko bo za zabavni večer s plesom poskrbela skupina Big Ben bomo še videli. Ker bo ob tej priložnosti tudi degustacija vseh vrst piva Union, bodo gostje kopališča gotovo že dovolj mokri »znotraj«, zato držimo pesti za jasno, toplo poletno noč. Krška občina končno dobila vlado Predsednik novega izvršnega sveta je Franc Černelič — Prevozil 413 km KRŠKO — Kar ni uspelo mandatarjema za sestavo krškega izvršnega sveta Anton Bučar, kije sicer zaposlen v Jancu (dvakrat) in Mikelnu, je že v prvem poskusu uspelo Francu Černeliču, gradbenem podjetju Pionir, ki ima v 46-letnemu inženirju organizacije dela, zdaj zaposlenemu v podjetju Videm, ro- monopolni položaj J^ to nista jaku iz Podbočja. Očitno je Černelič za sestavo nove vlade uporabil pravi: re- j"'a edina zapletal Zataknilo bi se bilo cept, ki je bil všeč tudi Demosu, v ta podvig pa je vložil veliko osebnegk truda, kmalu časa in volje. . i „„ c: tako morali izvoliti nove člane, ki so po- ^ESS£2SS&£ZZ ... trtek.se je v tem času pogovarjal z vrsto prave sestave izvršnega sveta, je krepko Težkohbilo > ■I xianr)V ljudi, kjer pa je upošteval zlasti strokov- garal, poznavalci pa pravijo, da glavno prispeval tudi P . ne kriterije. Tako seje na njegovem delo šele pride. Kljub temu Černelič ni izvršnega ^eta..jaw, H.-ml ttir cnmmii mntaih VnnBiHiiinv 7našln 4R skrival zadovoljstva, ko je skupaj s ?vo- bil tokrat že tretjič v ekipi, jfc dejal, da jo ekipo dobil podporo v skupščinskih klopeh in na koncu še celo aplavz. Pa ni šlo vsetako gladko kot je kaza- ii.dato^rbeTza^asniejano lo sp^a m kot seje govorilo po hodni- dr?avno upravc^Ton, Koršič novi “rilop“' kandidati za člana izvršnega sveta zha- Ja™ kl * šel tudi Franc Pavlin, kije bil doslej že dvakrat kandidat za člana sevniške občinske vlade in skupaj z ostalimi na volitvah kar dvakrat pogorel. Toda tedaj še mandatar in potein izvoljeni predsednik izvršnega sveta Černelič se je zanj zavzel in dejal, da ga to ne moti. Ida Novak-Jerele pa se je spraševala, kako je mogoče, da bo v izvršnem svet u odgovoren za stanovanjska vprašanja •».> i t: 11 >'J .It« OB,-' i/» . ■ '.i ^ lic IMIICIIJC. i Oiku 3C JC na iyvguvviii seznamu možnih kandidatov znašlo 48 imen, izmed katerih jih je na koncu na Demosovem in Černeličevem situ ostalo le še 12. Daje Černelič lahko vse to opravil, je moral porabiti nekaj dni svo- c. Visoko kakovostna vina je seveda dokaj lahko prodati na trgu, rnalo manj od rok jim gre to pri vinih nižjega kakovostnega razreda, kjer je ponudba na trgu največja in s tem seveda tudi konku-rtiljtM.u,Mpi&f'_ rijŠi zat$;■ v Vinu n Y '__a 1! 1 - — L ,,L' * . Ai/x. ti l/nl//\ izvršnega svcia. ^uuusiav v>wuci,c«wi ^ reitCa mbtda še fqui zatCr gi, ne glede na strankarsko pripadnost. .„i—i,„. n„„r., Franc Pavlin, kije po poklicu oficir, je SLOŽNO DO ASFALTA NA METNI VRH — Vaščani večjih vasi, kjer premorejo veliko močnejših kmetij, kot so tiste na Metnem Vrhu nad Sevnico, te dni zavidajo vaščanom Metnega Vrha, ker so prej kot oni prišli do asfaltne preproge. 2200 metrov dolgi odsek kategorizirane ceste od Drožanja asfaltirajo novomeški cestaiji, pri pripravi makadamskega ustroja cestišča pa je marljivim vaščanom izdatno priskočila na pomoč še sevniška krajevna skupnost. Toda brez složnosti, denarja in trdega dela vaščanov (na sliki urejajo bankino) gotovo ne bi bili uspešni. (Foto: P. P.) ASFALT ŽE TUDI DO ZABUKOVJA '»Je| ogrožal ljudi v povorki. Nekateri ‘ilL5)si vlogo milice pri tem tolmačili po Zabukovljani lepo sprejeli taborjane Zadovoljni krajani in mladi taborjani — So- cialna, zdravstvena pomoč in vrtec va za letošnjo zimo oz. za kurjavo. Pomoči na 8 kmetijah so bili ljudje iskreno veseli pa tudi, da so namesto ostarelih bodoči miličniki pomagali pri popravilu ceste. Zdravstvena enota je v 15 delovnih dneh opravila na dan po 5 obiskov na domačijah v teh odročnih krajih Kozjanskega, pretežno s patronažno sestro sevniškega zdravstvenega doma. In naposled naj še ZABUKOVJE — Tabor Rdečega križa Slovenije v Zabukovju nad Sevnico od 1. do 21 .julija je zelo dobro uresničil poglavitne programske usmeritve. In če se poslavljajo z lepimi vtisi tako taborjani kot krajani, kakor smo se lahko sami prepričali, potem je razlogov za zadovoljstvo več kot dovolj. Prav vsi so namreč ob zaključku tabora izrazili željo, da bi se ponovno dobili na taboru »Zabukovje 91«. »Moram reči, da smo okvirni program, ki so ga naredili na sevniškem centru za socialno delo in v zabu-kovški krajevni skupnosti, celo presegli tako, da smo z našo socialno kol tudi zdravstveno enoto pomagali še številnim drugim krajanom, katerih naslovov nismo dobili v programu. Kadetje so pomagali pri kmečkih opravilih; ostarelim in bolehnim, ki so ostali sami na zemlji in ji niso več kos, so tudi pripravili dr- Ditka Blatnik, vodja tabora RKS »Zabukovje 90« omenim, da seje v našem vrtcu zvrstilo v teh dneh 22 otrok, ki nimajo organiziranega varstva. Bili so tako navdušeni, da so prihajali v vrtec v nekdanjo šolo v Zabukovju tudi pol ure pred pričetkom, neki otrok z Mrzle Planine pa je celo sam pripe-šačil!« je povedala taborovodkinja Ditka Blatnik, edina Dolenjka med 12 taborjani, ki so pretežno prišli z Gorenjskega in Koroškega. ZABUKOVJE — V prvi polovici julija so novomeški cestarji končali asfaltiranje dveh odsekov po blizu 2 km kategorizirane ceste Marof — Zabukovje. Zdaj je končno tudi ta manj razvita krajevna skupnost dobila'asfaltno povezavo z občinskim sredičem, in sicer po prisojni strani, kar je pomembno zaradi lažjega zimskega vzdrževanja. Makadam pa še ostaja med Podgorjem in Za-bukovjem. Ob tej priložnosti so asfaltirali tudi cesto proti Komorivcu oz. Stržišču. UJU liaiavu, ni IZ'1 ,,‘****?j: Na volitvah so dobili Člani izvršnega sveta različno število, glasov; Franc Černelič 38, Stanislav Cubcr, podpredsednik, 64, Franc Glinšek, gospodarstvo, 41, Franc Jenič, razvoj in planiranje, 57, Danila Siter, družbene dejavnosti, 45, Franc Pavlin, državna uprava, 36, Anton Koršič, kmetijstvo In turizem, 40, Roman Stopar, urejanje prostora, 42, Ivan Molan, obrt, 58, Franc Katič, energetika, 43, Boris Rostohar, ekologija, 49, Anton Bučar, stanovanjsko gospodarstvo, 36, in Marjanca Mlinarič, finančno svetovanje, 57 izmed 60 volilnih glasov. j SIMČIČ VV/31, piVUTJVIU.l«* um.Mj». I--- tako na trgu kot v stroki. Pripravljajo se na šampanizacijo vin po naravnem postopku. Brezalkoholne pijače bodo začeli polniti pod svojo blagovno znamko fit v polietilenske steklenice. V načrtu »Odkar smo stopili na lastno pot, seje pri nas marsikaj spremenilo. V poldru- • Na ljubljanski vinski sejem so letos poslali štiri vzorce. Za svoja vina so dobili eno veliko Častno diplomo z zlato medaljo, dve veliki častni diplomi s srebrnima medaljama in eno častno diplomo. Franc Černelič gem letu seje števila zaposlenih zmanjšalo za petino. To pomeni 60 ljudi manj. Zdaj je delavcev še vedno preveč za takšen obseg proizvodnje, ampak z delavci nimamo kam, zato iščemo zanje nova dela in nove možnosti,« pravi direktor Recer. Sami seveda ne bodo zmogli vsega, zato bi bili pripravljeni sprejeti tudi sovlagatelje, domače in tuje. Kateri bodo,to,.kaj bo-prinesla še prihodnost, pa bo treba seveda še počakati. J. SIMČIČ Tepeta jih blokada in tečaj V sevniškem Stillesu so se močno preusmerili v izvoz na zahodni trg SEVNICA — Tudi v juniju so imeli v sevniškem Stillesu zasedene proizvodne zmogljivosti 80-odstotno (glede na lanski plan), kar niti ni moč oceniti kot neuspeh, če seveda upoštevamo srbsko blokado, kije ta sevniški kolektiv najmočneje prizadela, in pa manjšo kupno moč. V teh kriznih časih, ko marsikje že Pripravljamo pa nov program pohištva, presneto tehtajo, kako bodo porabili ti- ki bo mešanica med stilnim in moder- stih nekaj dinarjev plače za hrano, da bi nim, in sicer za mednarodni sejem po-srečno zvozili mesec do nove plače, je hištva v Ljubljani. Ta sejem je nadome-razumljivo, da ljudem ostane bore malo stek za beograjski sejem, kjer slovenski denarja za razkošje, kar očitno in žal že proizvajalci pravzaprav nimamo kaj is-postaja tudi nakup novega pohištva. ._,j Toda sevniški mizatji navkljub nič kaj rožnatim časom niso vrgli puške v ko- kati, tudi zato ne, ker naši izdelki po kakovosti močno odstopajo od jugoslovanskega povprečja. Ljubljanski sejem bo dal verjetno najboljši odgovor, če smo na pravi poti,« je povedal tehnični direktor Stillesa, dipl. inž. Stef tefan Teraž. P. P. ruzo, temveč skušajo poiskati debelejši kos kruha in si priboriti prostor na najzahtevnejših tujih tržiščih. Približno dve tretjini izdelkov že izvaža Stilles v razne evropske države. »V manjšem obsegu smo bili že doslej prisotni v državah evropske gospodarske skupnosti s programom jedilnic. Zvečine gre za kupce, ki želijo z našimi izdelki dopolniti svoje proizvodne programe. Tako na primer izdelujemo za Francoze posebne mize za jedilnice Štefan Teraž • V sevniškem Stillesu se, podobno kot v drugi izvozno naravnani industriji pri nas, precej jezijo zaradi zamrznjenega tečaja, kajti lesarji so izračunali, da bi morala biti nemška marka vredna že okrog 10 din. Ako bi ZIS upošteval, da so se lesaijem oz. pohištveni industriji po zamrznitvi vhodni stroški za repromaterial povečali za okrog 50 odsttokov, bi ob takem priznavanju razmer danes mnogo lažje dihali. Zdaj pa, denimo v Stillesu, še za taisti program hrastovega stilnega pohištva, kije poprej šel dobro v denar na Zahodu, dobijo le še polovico poprejšnjega iztržka!______ DOLENJSKI LIST pisma Diši po revanšizmu odmevi Politična prevlada? LJUBU ANA — Na svoji 1. redni seji je odbor združenja slovenskih časopisov in revij pri Sekciji za tisk GZS obravnaval spremembo oz. predlog izvršnega sveta o prenosu ustanoviteljskih pravic za sredstva javnega obveščanja na izvršne svete oz. na skupščine družbenopolitičnih skupnosti in v zvezi s tem sprejel naslednja stališča: 1. Način oblikovanja in sprejemanja zakona o javnem obveščanju je bil nesprejemljiv glede na dosedanjo prakso sodelovanja z vsemi »prizadetimi«, organiziranimi v GZS, in glede na pomembnost področja, ki ga zakon ureja. 2. Iz predlogov sprememb zakona, predloženih na sejo zadnje skupščine, ugotavljamo, da gre za težnjo po politični prevladi nad mediji in kadri v njih, kar je v popolnem nasprotju z volilnimi obljubami in programi strank, ki so se tedaj zavzemale za neodvisnost obveščanja in večjo tržnost tudi na tem področju. 3. Zakon o javnem obveščanju oz. njegove spremembe morajo omogočati vse možne oblike ustanoviteljstva in lastnine organiziranja in delovanja časopisnih podjetij. Spremembe naj težijo k večji liberalizaciji in manjšemu normativizmu tudi na tem področju. 4. Vprašanje družbene lastnine v medijih naj se ne rešuje prek prenosa ustanoviteljskih pravic na DPS, temveč v okviru splošnih procesov preobrazbe družbene lastnine. Zato naj se ne zavira prehod časopisnih organizacij v družbena podjetja (v skladu z zakonom o podjetjih) in njihovega prilagajanja pogojem poslovanju na trgu. Predsednik strokovnega združenja slovenskih časopisov in revij: ANDREJ LESJAK Ljubljanski radio je 14., 16. in 17. julija letos komentiral sklep naše oblasti, po katerem naj bi predsednico Vrhovnega sodišča Slovenije Francko Strmole razrešili te dolžnosti, češ daje članica ZK in CK. To pa že diši po revanšizmu. Višek pa je dejstvo, da sojo poklicali in ji predlagali, kot je poročal radio v Dogodkih in odmevih 17. t. m., naj sama zaprosi za razrešitev, sklicujoč se na svojo bolezen. Je to višek nesramnosti? se sprašujemo vsi, ki nam je demokracija sveta stvar. O tem sem namreč govoril s svojimi prijatelji in političnimi somišljeniki. Zakon je treba spoštovati. Če bi seje radi znebili, pa ne samo nje, bi bilo nujno spremeniti zakonske predpise, da bi se res zakonito rešili takih funkcionarjev, kot je ta, ki naj bi delo opravljala še osem let. Pri tem, ko soji predlagali, da bo njej v korist, če se sama odpove funkciji, sem se spomnil predloga, ki so mi ga kot političnemu »zločincu« servi- rali ob zaslišanju zasliševalci: »Priznaj, pa bo dobro, ker drugače ...« Nekaj drugega je, če je Vrhovno sodišče res poslovalo po vseh zakonitih predpisih, zlasti še, če je sodišče neodvisno, se pravi, da mu oblast he more naročiti, kako mora soditi. Če se ob tem vrnem k omenjenemu mojemu primeru, se Vrhovno sodišče svoje »neodvisnosti« ni poslužilo, ampak je pritrdilo sodbi (v mojem primeru je kazen znižalo za polovico), in tako so sodniki dokazali, da so res samo hlapci režima. Črke zakona so obšli proti svoji vesti. K MISLI O NOVOMEŠKI KRONIKI Tu nastane še vprašanje, na katero naj bi odgovoril kdo od tistih, ki so Francko Strmole predlagali za to funkcijo, »volili in izvolili«. Ali bi bila za tako odgovorno službo izvoljena, če ne bi bila članica Zveze komunistov in tam celo v vrhu? Kaj bi se zgodilo, če bi potem, ko je imela dekret že v žepu, izstopila iz članstva ZK? Za pojasnilo vnaprej hvala! FRANC LUZAR Kolikor vem, je Teodora Kovačič, sedaj v. d. glavnega direktorja Novo-teksa, pametna ženska. Prepričana sem, da na novi dolžnosti nima niti malo lahkega dela, prav tako sem prepričana, da dejstvo, da je žena predsednika novomeške vlade, povečuje težavnost njenega dela zaradi pričakovanj kolektiva. Ne le da ji le-ta zaupa, zaradi moževe funkcije ji mnogi zaupajo še bolj in od nje pričakujejo še več, kot je zmožna postoriti. Še donedavna bi takšne zveze zares delovale in mnogi še tako razmišljajo, če Teodora Kovačič to prizna ali ne. Zakaj naj bi bila ta navedba primer zlobe in škodoželjnosti brez primere — kije »ne more biti sposoben nihče, kdor sije služil kruh z delom na normo v treh izmenah ali opravljal odgovorne funkcije v gospodarstvu, ki se, izmolzeno od nepotrebnih in neproduktivnih institucij, bori za obstoj«, zato pa očitno zlobni, škodoželjni in leni novinarji, ki nimajo pojma, kaj je delo — ve verjetno le ona. Prav zaradi dosedanjega vedenja, daje pametna ženska, se mi namreč zdi nepojmljivo tako sprevrženo branje, razumevanje in razlaganje ter iskanje zlobe in škodoželjnosti tam, kjer je očitno ni. Zdaj se mi zares zastavlja vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja in kaj še je za željo storiti vse za rešitev svojega kolektiva pred propadom, če je takšen zapisek označen kot zloba in škodoželjnost brez primere. Vsekakor pa Teodori Kovačič želim, da bi ji nedvomno težko Razmere, pravičnejše za vse ljudi Odziv na zapis v Dolenjskem listu z 19. julija — Samo za določen cas delo, ki si gaje naložila, uspelo opraviti. ...............“IC-DRAGAŠ ZDENKA LINDIČ Prosim, da objavite moje pismo kot odgovor na sestavek v rubriki Pisma in odmevi »Kočevska šola kadruje za Evropo«. Vsekakor sem mnenja, da bomo Slovenci vstopili v Evropo s knjigami, še prej pa z vestnim delom in človeškimi odnosi, v katerih bo poskrbljeno tudi za takšne ljudi, kot je v tem primeru socialni delavec, čeprav le-ta ni študiral v Švici, ker te možnosti ni imel. Ta socialni delavec je uspešno končal študij, vendar je že šesto leto zaposlen za določen čas, ker mu v kočevski občini ne morejo zagotoviti ustreznega delovnega mesta, očitno pa tudi prekvalifikacije ne. T udi na tem področju so namreč mnenja, da se lahko kadruje s pedagoškega, medicinskega, psihološkega idr. vidika, pa tudi brez dokončane šole ali celo z nižjo izobrazbo. Iz tega lahko sklepamo, da ni prizadet samo dipl. psiholog, pač pa tudi socialni delavec in mnogo drugih ljudi na drugih področjih (s podobnimi problemi). Zato stopimo v Evropo tudi s pravičnejšimi odnosi, ki ne bodo veljali samo za nekatere. Zaskrbljeni oče Še: premoženje nazaj po pravni poti Odziv na zapis v Dolenjskem listu — »Naj vam bo nekaj povsem jasno, nam ne _________________gre zgolj za obljube« —- Usklajevalni sestanek »Premoženje nazaj po pravni poti« je naslov članka na 2. strani Dolenjskega lista 6. julija letos, v katerem novinar ugotavlja dejstva z zahtevki za vrnitev nepravilno in nepravno odvzetih zemljišč, vse pa podkrepljeno z obljubami pred volitvami. Vendar naj vam bo nekaj povsem jasno: nam ne gre zgolj za obljube, temveč za gola dejanja, ki pa ne izhajajo iz obljub, temveč so le posledica ideološko naravnanih odlokov, odredb zakonov, ki so nam kmetom napravili moralno in materialno krivico. Torej gre za popravek teh krivic. V nadaljevanju omenjenega članka pa so že razvidne in nakazane nove krivice in nesprejemljivost naših zahtev, nasprotno pa niso razvidne rešitve oz. predlogi rešitev, ki bi ublažili naše nezadovolj- Obvestila o odvzetih nepremičninah UPOKOJENCI ZADOVOLJNI Z DRUŠTVOM Občani naj v mesecu dni sporočijo podatke o zaplenjenem premoženju Sedmega julija je stopil v veljavo zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini. Da bi se omenjeni predpis izvajal učinkovito, obvešča republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vse lastnike, dediče in pravne naslednike tistih, ki so jim bile nepremičnine odvzete na kateri koli način po pozitivnem predpisu, da v roku enega meseca sporočijo pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine podatke o odvzeti nepremičnini. Podatki se posredujejo tisti občini, na katere območju se ta premičnina nahaja. Če posamezniki nimajo na voljo podatkov o odvzetem ali zaplenjenem premoženju, lahko dobijo podatke v zemljiških knjigah enot temeljnih sodišč in geodetskih upravah. Vendar se pri tem mora vedeti, kdo je bil lastnik v času, ko so nepremičnino odvzemali. Ne glede na pretekle okoliščine je prav, da vsi zainteresirani sodelujejo v zbiranju podatkov o lastništvu. Po vsej verjetnosti pa bo možno zadeve reševati šele, ko bodo predpisi, na podlagi katerih so bile nepremičnine odvzete, razveljavljeni. Pri zbiranju podatkov pa je potrebno upoštevati, da so se od leta 1945 spreminjala območja sodišč, občin in že davno ukinjenih okrajev. Podatki in listine se nahajajo v arhivu na tistem območju, kjer seje postopek po krajevno pristojnem območju izvajal. -vd Mirnsko društvo upokojencev priredi vsako leto srečanje ob prazniku in tako je tudi letos praznovalo v gradu Lanšprež. Srečanja seje udeležilo veliko članov tega društva, ki šteje 340 članov, od katerih je 10 odstotkov kmečkega prebivalstva. Imela sem priložnost, da sem se udeležila letošnjega srečanja in se pogovarjala s člani društva. Izrazili so izredno zadovoljstvo in so ponosni na predsednika, saj je preprost in do vsakogar prijazen in skrbi za čim boljše počutje članov. V društvu znajo pridobivati sredstva in skrbno ravnati z njimi. Tako imajo tudi bife, kamor se radi zatekajo na klepet in osvežilne pijače. Člani so hvaležni vodstvu in želijo take skrbi za članstvo še naprej. R. MAJER stvo. Tako se o zahtevi kmetov piše enostransko. Od izvršnega sveta občine Novo mesto zahtevamo, da v roku osmih dni objavi v Dolenjskem listu, in sicer uradno, naslednje: po katerem odloku, odredbi je bila izdana odločba, da se s prisilo izvede arondacija za KZ Krka Novo mesto (mišljena razširitev posestva Draš-kovec). Po katerem zakonu, republiškem ali zveznem, so bila odvzeta zemljišča »gmajne«, last vaških skupnosti. Nadalje zahtevamo, da izvršni svet izdela predlog rešitve prisilne arondacije v roku 7 dni; predlog rešitve vseh po krivici odvzetih zemljišč, lokalov in objektov v roku 30 dni; predlog rešitve deagrarizacije v roku 60 dni. Zadnje omenjene zahteve so že bile ustno posredovane sekretarju komiteja za kmetijstvo 10. junija. Preteklo je že več kot mesec dni, vendar od izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto nobenega konkretnega odgovora s predlogom rešitve. Prepričani smo, da imajo predlog rešitve prisilne arondacije že pripravljen, zato prosimo za sestanek v roku 8 dni, da obojestransko uskladimo in da skupščina končno sprejme usklajene odloke odločbe. jo2e ranGUS predsednik podružnice SKZ Šentjernej Samo kabli za kabelsko Gradnja kabelske televizije v Krškem očitno zaostaja ~_______________za načrti — Informacij ni V okolici Krškega prebivalci čakajo na KATV že skoraj tri leta. O kabelski televiziji se je v Krškem začelo govoriti že leta 1987. Prvotno so bili v načrtu za napeljavo Krško, Dolenja vas in Leskovec. Po prepričevanju in razkazovanju načrtov so se v začetku leta 1988 pričele podpisovati pogodbe, ki sta jih za »Odbor za izgradnjo KATV« podpisala Jože Habinc in Ivan Glogovšek. Ponudba je bila ugodna, saj je predvidevala obročno odplačevanje takrat ne tako majhnega zneska. Tudi dela so kmalu stekla, odbor pa je obveščal plačnike, do katere faze so prišli z deli. Vendar to ni trajalo. Dela so se ustavila, kdor je priključek imel, ga je imel, informacije pa so usahnile. Na omrežje je priključeno samo Krško, medtem ko Dolenja vas in Leskovec nista. Tu prebiralci lahko le gledajo kabel, kako štrli iz zemlje pred naseljem. Že nekaj časa nTnobenega obvestila, kdaj se bodo dela nadaljevala. Po pogodbi je bil predvideni rok 31. december 1988, vendar se bojim, da bodo mnogi tudi letošnje Silvestrovo preživeli brez obljubljenih 8 satelitskih programov. Tudi pogled na plačniško pogodbo daje slutiti, daje to spretno napisana pravljica, saj ima odbor samo obveznost zgraditi sistem do predvidenega roka, nič pa ni rečenega, kaj bo v primeru zamud, kaj, če se gradnja ustavi, ipd. Kup obveznosti pa ostaja na plačnikih. Tako ti lahko samo čakajo. Vendar tudi tisti, ki v Krškem že imajo omenjeni priključek, niso najbolj zadovoljni s kakovostjo sprejema programa. Vse očitneje postaja, da so krajšo zopet potegnili naivni občani, ki so hoteli iti v korak s svetom. JANKO BOŽIČ Sodelovanje s Cel ZANIMIVO IN POUČNO — V ponedeljek so udeleženci Jezikovnih počitnic obiskali Pionirsko in Študijsko knjižnico v Novem mestu, kjer so se seznanili s knjižnimi zakladi obeh ustanov. Posebej pozorno so si ogledali zanimivosti Študijske knjižnice, ki jim jih je predstavila Nataša Petrov. V Pavičinah srečanje tre banjških glasbenikov ii zbora iz Ceš češkoslovaški Na počitnicah pri slovenščini Bogat program Jezikovnih počitnic v Novem mestu za 24 otrok iz avstrijske Koroške — Zaključek 4. ____________________avgusta NOVO MESTO — Končuje se že drugi teden, odkar so v 24 novomeških družin prišli otroci iz avstrijske Koroške, da bi si v pristnem slovenskem okolju in druženju s slovenskimi vrstniki izpopolnili osnovno znanje slovenščine ter se jeseni izkustveno in besedno bogatejši vključili v nadaljnji pouk. Novomeške Jezikovne počitnice, edino tovrstno jezikovno usposabljanje za otroke zamejskih koroških Slovencev, potekajo tako, da otroci vsakodnevni triurni pouk dopolnjujejo z bivanjem v slovenskih družinah, z razvedrilnimi igrami, sodelovanjem v pevskem zboru, s športom, izleti in obiski dolenjskih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Kljub občasnemu domotožju — navsezadnje so nekateri od jezikovnih počitničarjev prvikrat za cele tri tedne zdoma — so z bivanjem v Sloveniji zadovoljni. Vodja Jezikovnih počitnic Jože Škufca pravi: »Večina od 24 otrok je iz dvojezičnih šol in je zato njihovo jezikovno znanje nekoliko slabše. V sedanjem slovenskem okolju si osnovno šolsko znanje izpopolnjujejo z živo slovenščino. Počitnice v novem okolju, ki je slovensko, otroka sili, da porablja samo ta jezik, in tako se ga ob stalni uporabi veliko nauči. Zato je tudi prav, da so otroci razporejeni po družinah zasebnih gostiteljev. Če bi bili skupaj v internatskem tipu šole, bi govorili predvsem med seboj in bi si tako ne bogatili jezikovnega znanja. Med bivanjem v slovenski družini pride do sproščenih stikov in učenja. Že lani, ko smo prvikrat imeli jezikovne počitnice, smo ugotovili, da se otroci v takem sproščenem načinu naučijo obilo novih besed, lažje tvorijo stavke. Polovica jih ima v začetku počitnic skromen besedni zaklad, kar je razumljivo, saj je nekaj otrok iz mešanih družin, v nekaterih družinah pa je običajni pogovorni jezik nemšči- na. Ko počitničarji pridejo nazaj v dvojezično šolo, je njihovo znanje slovenščine občutno boljše.« Da jezikovne počitnice organizacijsko potekajo v redu, gre zahvala vsem sodelujočim, tako pedagoškim delavcem kot sodelavcem, posebej pa velja pohvaliti gostujoče družine, ki se po svojih močeh vključujejo v ta zanimivi proces, katerega pomen presega pedagoške okvire. Jezikovne počitnice bodo slovesno zaključili 4. avgusta s prireditvijo na jasi v Dolenjskih Toplicah. M. MARKELJ TREBNJE — Trebanjski Komor zbor je povabil na glasbeni tabor pobr teni zbor iz Kromeriža. V Pavičine p Pulju bo prišlo 42 pevk in sloviti dit gent Jan Štepanek. Kromeriški zbor, maja 1989 prejel zlato medaljo i Mednarodnem mladinskem pevske festivalu v Celju. Kritika ga uvršča m< najboljše mladinske zbore v Evro| Oktobra lani seje Komorni zbor mul na Češkoslovaškem, pevci in dirige nikakor ne morejo pozabiti svojega n stopa na reviji najboljših pevskih zb rov, kjer so kot gostje nastopili z dvi setminutnim programom in doživ velik aplavz. Naslednji teden češki zb ^ vrača obisk. Tabor se bo začel 30. jul ^ in bo trajal do 8. avgusta. Zboroma )„ bo priključil tudi Pihalni orkester Trt ^ n nje. Vodstvo je pripravilo koncert, ki ^ bodo izvedli v Zagrebškem rekreat ^ nem centru v Dugi uvali. „ J a e n. A. PONIKVA Živahno tudi v počitnicah! Pionirska knjižnica ponuja pestro branje, video, igr — Vsak dan do 60 obiskovalcev NOVO MESTO — Počitnice in dopusti niso kaj dosti razredčili vrste obiskovalcev novomeške Pionirske knjižnice in obe zaposleni knjižničarki imata te poletne dni precej dela, da ustrežeta kakim petdesetim do šestdesetim vsakodnevnim obiskovalcem. V knjižnico prihajajo predšolski otroci, osnovnošolci in tudi srednješolci. Na voljo jim niso samo knjige, ogledajo si lahko video filme in se igrajo različne igrice. V knjižnici, skratka, ni dolgčas. nje po tujejezičnih knjigah, predvse po angleških in nemških,« pravi Sf' verjeva. Knjižničarka Lojzka Sever je povedala, da že nekaj let opažajo porast zanimanja za izposojo knjig. Razlogi za večji obisk knjižnice so verjetno v sicer dragi slovenski knjigi. Zanimanje pa je pestro. »Trenutnoje največje povpraševanje po mladinski literaturi, predvsem po seriji knjig Pet prijateljev. Precej gre v izposojo tudi leksikonov, enciklopedij in drugih knjig stvarne literature. Zanimivo pa je, daje poraslo povpraševa- PREGLEDNA RAZSTAVA STOJANA ZAFREDA NOVO MESTO — V petek, 27, julija, ob 8. uri zvečer bodo v Di lenjski galeriji odprli zanimivo raž 1 ; stavo likovnih del slikarja Stojan; Zafreda iz Divače, ki jo pripravlj; Dolenjski muzej. Pregledna razsta-va zajema umetnikove stvaritvi zadnjih petnajstih let. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program, v katerem bo nastopil kitarist Igor Starc ir Trsta, potem pa se bodo obiskovalcem predstavili še gostinski delavci zasebne gostilne Jazbec iz Tupelč na Krasu s kraškimi narodnimi nošami in kulinaričnimi posebnostmi Krasa. Delničarji rešili kulturni dom? Zmanjkalo denarja za ureditev centralne kurjave v črnomaljskem kulturnem do mu — Bo še naprej kulturnozgodovinski spomenik? — Stara oprema Tl ČRNOMELJ — V tukajšnjem kulturnem domu so aprila začeli reševati najmanj pet let star in aktualen problem centralnega ogrevanja. Za začetek del so se odločili, kljub temu da so v bivši občinski kulturni skupnosti zbrali le polovico potrebnega denarja, saj delo lahko opravljajo po fazah, niso pa želeli, da denar nekje leži in propada. Tri četrtine del je sedaj že narejenih, razpoložljivi denar pa je porabljen. JPv Kako naprej, v Zavodu za izobraževanje in kulturo (ZiK), ki upravlja z domom, ne vedo, še vedno pa potihem upajo na denar, ki jim ga je odobrila bivša republiška kulturna skupnost, čeprav je usoda tega denarja, odkar je na oblasti nova vlada, vprašljiva. Če pa bi jim ga uspelo dobiti, bi z njim tako rekoč končali naložbo, saj so jim na republiki dodelili sredstev v višini četrtine nomlju obrišejo pod nosom za republiški denar. Ker v Ziku denarja nimajo, bodo morali naložbo dokončati z občinskim denarjem, namenjenim za kulturo, kar pa letos zagotovo ne bo moč, ker denarja prav tako ni. Sicer pa v Ziku pravijo, da jim status spomenika doma ne prinaša nikakršnih posebnih ugodnosti, in že razmišljajo o tem, kaj bodo storili, če bodo strokov institucije domu zares odvzele n; kulturnozgodovinskega spomenika, iskati bodo morali pač delničarje, bodo vložili denar za dokončanje si nje naložbe, a tudi za vlaganja na ročju kinematografije in andragoške javnosti. V Ziku namreč potrebuj* ^ kar krepko finančno injekcijo, ki bij1 • jo —tako upajo — lahko zagoto'1 prav delničarji. Radi bi začeli z lete in potujočim kinom, nabavili nove noaparature, saj so sedanje iz leta 19-uredili pa tudi sodobno učilnico za obraževalno dejavnost. M. BEZEK-JAK! vrednosti naložbe. Z bivšimi skupnostmi, skupščinami in njihovimi sklepi imajo v Ziku nasploh težave. Čeprav je bil črnomaljski kulturni dom v bivši občinski skupščini pred dobrim letom ponovno razglašen za kulturnozgodovinski spomenik, je njegov status danes zopet vprašljiv. Ker pa je vprašljiv status, je vprašljiv tudi republiški denar. Če mu namreč ne bo- Še nekaj možnosti za vpi m rte, j w Na srednjih šolah posavske in dolenjske regije ter Kočevskem še prosta vpisna mesta rMo do več priznavali statusa kulturnozgc dovinskega spomenika, se lahko v C KULTURA BREZ DENARJA ČRNOMELJ — Vsa črnomaljska kultura je v škripcih, posebno pa ZKO, kije sredi leta ostala brez denarja. Vsota, ki jim je bila dodeljena za njihovo celoletno dejavnost, je namreč porabljena. To pa še ne pomeni, da so imeli kaj več prireditev kot pretekla leta, le denarja je vsako leto znatno manj. Res, da na ZKO do konca leta niso več načrtovali kakšnih posebnih akcij, toda denar potrebujejo za redno dejavnost. Zavedajo se, da tako (da bi bili torej brez denarja do konca leta), ne bo moglo ostati, in pričakujejo, da jim bo jeseni kakšen rebalans prinesel nekaj cvenka. Stanje prijav za vpis na srednje šole za šolsko leto 1990/91 kaže, daje na nekaterih slovenskih srednjih šolah še nekaj prostih vpisnih mest. Tako bodo sprejemali prijave kandidatov še do 31. avgusta. Na našem območju je stanje sledeče: ?> on. ena M V Posavju je prostih le troje mest, in sicer eno na krški Srednji šoli kovinarske in elektrotehnične usmeritve za smer oblikovalec kovin in dvoje na DE srednje šole tiska in papirja za smer pa-pirničar. Na Kočevskem je na Srednji šoli tehniških usmeritev in družboslovja 6 prostih vpisnih mest za smer pomočnik tekstilnega konfekcionarja, 3 za smer strojni tehnik, 4 za smer obdelava kovin in 7 mest na Gimnaziji. kmetovalec, 29 za smer kmetijski 'j Tl nik in 16 za smer kmetijski delavec. Srednji šoli tehniških in zdravstvi usmeritve Novo mesto sta prosti ° vpisni mesti za smer gradbeni tehkel m( ro| nu( ige a n zb d vi r.iv ovomescanov M. ..... ul tupščine Novo mesto, je, če pogledamo s na lSankarskeplati, krščanski demokrat. Seveda l rt Dornik sam prehiti obvezno vprašanje, kako k; 'o njegova strankarska pripadnost vplivala na :at 'redsednik o vanje, češ da mora in bo moral biti ,redsednik vseh Novomeščanov. Javni blagor V Anadstrankarska zadeva. Z novim novomeš-lnt županom se je pogovarjal Marjan Bauer. • Krščanski demokrati so v Demosu, ki je precej raznolika celota. V tej raznolikosti so po mojem mnenju posebnost zlasti krščanski demokrati. Kako bi opredelili svojo različnost od _ drugih?_______________________________ Dvornik: »Programske opredelitve v Demo-r So toliko komplementarne, da ne more priti , večjih nesoglasij, področje, kjer smo krš-’anski demokrati bolj radikalni od drugih, je jC l^ošanje varovanja življenja. Ne gre samo za k o katerem so svoj čas naj več go vorili tisti, • So o tem najmanj vedeli Krščanski demo-o»' ^ menimo, da se skozi ovrednotenje življenj f,.kot najvišje vrednote vsi segmenti družbe P mjo drugače. Moja osebna svoboda je omeje-. s svobodo nekoga drugega. Tega bi se mora-*enehoma zavedati Kot rečeno, smo ob tem '%> SO priloga dolenjskega lil Rm iona zgodovino, kar pa ne pomeni, da bi ga morali kar pozabiti. Obratno. Takih grenkih in strahotnih izkušenj ne smemo pozabiti, da se ne bi kaj podobnega kdaj vrnilo skozi stranska vrata v družbo in jo ponovno skušalo »osrečiti«. K ohranjanju spomina na Ceau-sescov režim bo pripomogla DOLENJSKI KRAŠKI SVET Kraški svet širše Dolenjske spremlja geografa, krasoslov-ca in jamoslovca Andreja Kranjca že od vsega začetka njegove strokovne in poklicne poti, od takrat, ko je za maturitetno nalogo nabiral gradivo o živalstvu v kočevskih jamah, do zaključka študija, ko je doktoriral z delom o jamskih sedimentih in v njem uporabil tudi gradivo iz svojih poprejšnjih študij dolenjskega krasa. Kar tretjina njegovih strokovnih del govori o dolenjskem krasu, k nji pa je treba prišteti še najnovejšo knjigo Dolenjski kraški svet, ki je pred kratkim izšla pri Dolenjski založbi. Knjiga se od podobnih publikacij odlikuje predvsem po tem, da je pravzaprav prvi tiskani slovenski speleološki inventar, saj njen najobsežnejši del predstavlja seznam jam na osrednjem Dolenjskem z osnovnimi podatki, kot so: ime in tip jame, nadmorska višina, v kateri občini se nahaja, njena dolžina in globina, datum prvega vstopa vanjo in katera organizacija ga je izvedla. Pri številnih jamah je pripisana opomba, s katero avtor opozarja na različne posebnosti ali dogodke, povezane z jamo. Del kataloga je tudi pridani seznam jamarjev — prvopri-stopnikov. Dolenjska je s tem dobila kot prva med slovenskimi kraškimi pokrajinami opis svojih jam. Drugi oziroma po razporeditvi prvi del knjige predstavlja besedilo, v katerem Kranjc seznanja bralca z osnovnimi pojmi krasoslovja, poda razprostranjenost krasa na srednjem Dolenjskem, izriše njegove značilnosti, zgodovinski pregled raziskovanja, nato pa se loti kraškega podzemlja, oblik in nastanka podzemeljskih pojavov, zgodovine jamo-slovnih raziskovanj na Dolenjskem ter pregleda jam. V razdelku Človek in jame piše o ljudskem izročilu, imenih jam, o njihovi izrabi za zatočišča in skrivališča, za oskrbo z vodo in za turizem. Posebej je avtor posvetil pozornost še onesnaževanju podzemlja in uničevanju jam. Čeprav knj iga ni namenjena najširši javnosti, pa bo marsikdo z zanimanjem polistal po nji. Žal bo pri tem naletel na nepotrebno težavo. Jame so razporejene po kataloških številkah in je zaradi tega bralcu zelo otežkočeno iskanje opisa posamezne jame. Bolje bi bilo, ko bi bil seznam urejen po abecednem vrstnem redu imen jam. S takšno ali drugačno razporeditvijo inventarja bi bila knjiga nedovmno bolj uporabna in pregledna. M. MARKELJ RDEČI HORIZONTI Režim romunskega condu-caiorja Ceausesca se je sesul in se bolj ali manj preselil v tudi knjiga Iona Pacepe Rdeči horizonti, ki je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu pri Cankarjevi založbi. Branje te knjige je napeto, zanimivo in poučno, saj jo je napisal človek, ki je romunsko komunistično strahovlado predobro poznal od znotraj. Lahko verjamemo večini tega, kar je napisal, pa naj se nam zdi marsikaj še tako podobno fantaziji in filmski kriminalki. General Ion Pacepa je bil namreč med najpomembnejšimi osebnostmi romunskega režima. Bil je Ceausescov svetovalec in šef romunske obveščevalne službe za tujino DIE. Ko je prebegnil v ZDA, je bila to ena naj več j ih vohunskih afer povojnega časa, zaradi pobega pa se je, kot edina v svetu, doslej povsem sesula in preorganizirala romunska protiobveščevalna služba. Na Zahodu so Pacepo tri leta zasliševali in izcedili iz njega vse, kar je imel v spominu. Tako mu najbrž ni bilo težko, ko se je lotil pisanja knjige Rdeči horizonti in v nji razkril prenekatero neznano stvar izza kulis grotesknega romunskega režima, predvsem pa ozadja in tehniko vohunskega delovanja. Živo in z mnogimi podrobnostmi je izrisan tudi conducatorjev portret in razkošno življenje naj višjega kroga romunske rdeče buržoazi-je v »zlati dobi — dobi Nicolaja Ceausesca«, ko je ljudstvo zmrzovalo in stalo v vrstah za kruh, njegovi voditelji pa so se po zgledu tudi jugoslovanskih komunističnih veljakov utapljali v razkošju. Bralec bo med drugimi zelo zanimivimi zapisi proti koncu knjige naletel tudi na zapis o srečanjih Ceausesca in Tita. Nad zapisanim se bo najbrž zamislil. Avtor namreč piše, da se je po skupni jugoslovan-sko-romunski akciji ugrabitve Vlada Dapčeviča, za katero sta se voditelja dogovorila na Brionih, začelo novo obdobje v Ceausescovi politiki. »Po Dapčeviču so postali politični zločini za Ceausesca skoraj vsakdanja stvar,« je zapisal Pacepa in tako pokazal, kje se je romunski diktator učil. M. MARKELJ SKARABE- JEVA DUŠICA Krog slovenske pesniške druščine se vztrajno in naglo širi. To poletje je bil vanj sprejet tudi mladi pesnik Ivan Črnič, in to zaradi pesniške zbirke Skarabejeva dušica, ki si jo je izdal v Cunjakovi založbi Emonica kot njen urednik. Seveda ni v tem, če urednik v zbirko, ki jo ureja, uvrsti tudi svoje delo, zlasti še, če dosega vsaj takšno kakovostno raven, kakršno zahteva od del drugih avtorjev, nikakršna krivda. Skarabejeva dušica pa nedvomno je takšna knjiga. Skarabej je vrsta hrošča, vanjo sodi tudi sveti govnač, kije bil pri starih Egipčanih posvečen bogu Sonca; in to z božanskim sijem obsijano živalco je pesnik bržkone imel v mislih, ko je pisal v pričujoči knjigi natisnjeno poezijo. Skarabej mu je prispodoba za vse, kar se zavrženo svetlika na smetišču, kjer živimo. Črničeve pesmi nam z mrzlimi, skoraj ostudnimi podobami pripovedujejo o predmetih, ki jih je na svojem potovanju skozi čase odvrgel demon. Roka se jih dotakne, začuti njihovo usodno sporočilo, ki, prevedeno v besede, postane pesem — skrivnost. Govnač ni dobil takega imena zato, ker bi stikal po samih lepih rečeh, najdemo ga tam, kjer je govno — sinonim tega našega edinega življenja, kakor se kaže pesniku. Zato pesnik zapiše zanj mnoge besede, ki v slovenski poeziji še niso bile zapisane. Tudi grde, perverzne, banalne. Ampak vse, kar je banalno, postane v črničevi poeziji sveto in sveto postane banalno. Na eni strani strahotna ironija, na drugi strani smrtna resnost, vse pa celo v istem verzu! Pesnik spretno združuje resnično z neresničnim, dognano z nepojmljivim, pri čemer iracionalno dostikrat postane čutno. Za mnoge bo Črničeva poezija prav zaradi povedanega težko branje. Takšna pa je ta poezija le navidezno, saj se aktivnemu bralcu že po nekaj prebranih pesmih odkrije ključ, s katerim je moč odpreti tudi najtežje zapahe do globin v Skarabejevi dušici upesnjenega sveta. I. ZORAN NEMINLJIVA SLOVENIJA Med knjigami, ki jih še pred nekaj leti ne bi mogli kupiti v knjigarni ali si jih sposoditi v knjižnici, so tudi knjige Cirila Žebota, v svetu precej poznanega ekonomista in pisca številnih razprav in tudi knjig. Danes so razmere drugačne in Žebotova najnovejša knjiga Neminljiva Slovenija, ki jo je izdala založba Magellan, je na voljo vsakomur. Kot avtor sam označuje svoje delo, je to »knjiga spominov in spoznanj« o slovenski zgodovini zadnjih 70 let, začenši z majniško deklaracijo. V glavnem so Žebotova spoznanja bolj žalostne narave, saj avtor najdeva v 70-letni zgodovini Slovencev celo vrsto nezgod in nesreč, ki zvesto spremljajo slovenski rod, pa naj gre za izgubo precejšnjih delov narodnega ozemlja ali pa za prizadevanja za osamosvojitev. Ker je zgodovinsko dogajanje osvetljeno nekoliko drugače, kot smo vajeni, in nosi težo pričevanja, je knjiga vsekakor zanimivo branje. MLADINSKI ROMAN Uveljavljeni pisec del za mladino Vitan Mal (najbolj je poznan po zgodbi Sreča na vrvici, ki je doživela uspešno ekra-nizacijo) je nedolgo tega pri Prešernovi družbi izdal novo knjigo Školjka svetega Sebastijana. Knjiga je prišla na trg kar v pravem času, da jo lahko uvrstimo v počitniško prtljago za razvedrilo mlajših članov družine, ko se odpravljamo na dopust. Privlačni mladinski roman govori v zanimivi in napeti zgodbi o dveh generacijah, stari in mladi, o fantovskem mladostnem dozorevanju in o spolnem prebujanju. Delo je ilustriral Matjaž Schmidt. Prvi odmevi na knjigo kažejo, da je z njo Vitan Mal napisal še eno mladinsko uspešnico. KNJIŽNI I l.i.UJtAMl — Pri Založbi Borec so izdali knjigo ASTROLOGIJA Ivane Šalamun, prvo tovrstno izvirno delo v slovenščini. - V sodelovanju kanadske založbe The Muses Company in našega Alepha je izšla dvojezična izdaja pesmi Edvarda Kocbeka NA VRATIH ZVEČER - AT THE DOOR AT EVENING. — Fotograf in oblikovalec France Stele je izdal knjigo fotografij MATTERHORN. To je njegova že peta fotografska edicija. — Založba Magnolija je poskrbela za izid slovenskega prevoda proslulega dela srbskega književnika Filipa Raduloviča LJUBEZNI JOSIPA BROZA. — Pri Lipi je izšla pesniška zbirka Franca Černigoja IZ VODE DLAN. Tone Jakše Milan Markelj KJE SO TISTE STEZICE ? Wry>\ (w) O starih in sedanjih časih ie tekel pogovor z družbo pred Vidrihovo domačijo na Golušniku. Gustelj in Štefka gja že dobra znanca, botra Pepca pa se še spominja, kako je Gustelj v sami srajčki skakljal okoli hiše in kako so včasih Za osem dinarjev na dan kopali v hmeljniških vinogradih. ŽULJI, DOBLJENI NA TUJI ZEMLJI Glavno besedo je imela seveda teta Pepca ali botra, kakor jo je tudi klical najin gostitelj Gustelj. Kako tudi ne, saj je bila najstarejša v druščini, takim pa po stari šegi pritičeta pozornost in spoštovanje! Zaradi vljudnosti je nisva vpraša-*a po letih, čeprav sva bila sicer prav radovedna, in tudi če bi jo vprašala, koliko la stara, prostodušna teta Pepca verjetno ne bi zamerila. Zato ji bova sedajle Prisodila tam blizu osem križev. Pa brez kamere, teta Pepca, če sva kaj dosti Zgrešila! Pepca je govorila o revščini, ki je včasih kraljevala v teh krajih, pa o delu, ki 8a ni bilo konca ne kraja, o veselju, ki ga ie bilo vedno dovolj v številni družbi, Kaj ti ljudi na teh slemenih včasih res ni teanjkalo. Danes je bolj dolg čas, ko so Kraji pusti in prazni in se po njivah opotekajo le še starci. Za otroški vrvež so poskrbele številčne družine, saj se je le pri malokaterem ngnjišču drenjalo manj kot deset otrok. Gospodinje so bile tako stalno zaposlene z rojevanjem in odgajanjem otrok, tenoge pa so zaradi slabe oskrbe na poji Sodniški postelji izdihnile in zapustile r Ja sabo kopico sirot. Tudi Pepca je šestkrat rodila, enkrat celo dvojčke, poleg Jvojih otrok pa je vzgojila še sestrine, ker je sestra prezgodaj umrla, tako da °troškega vrišča okoli njene hiše res ni teanjkalo. Med tistimi usti, ki jih je hranila Pepca, je bil tudi Gustelj, naš gosti- telj. Takole pravi Pepca; »Veliko svojih in drugih otrok sem spravila gor iz plenic in marsikatero srajčko oprala: Tudi botra mi ne pravijo kar tako, saj sem jih kar trinajst nesla h krstu. Pravijo, da če enkrat rešeč ne, se moraš potem devetim ponujati. Pred kratkim mi je neki pater potožil, da nekateri starši sedaj celo branijo svojim otrokom k birmi. Jaz pa pravim: naj grejo, če želijo! Poznam tudi take, ki bi se radi cerkveno poročili, pa morajo potem po Ljubljani iskati tiste papirje, namesto da bi Si vse uredili takrat, ko je čas za to.« Hmeljniški grad zavzema pomembno mesto v Pepčinem pripovedovanju. Okoliški kmetje so bili, kljub temu da tlake že zdavnaj ni bilo več, navezani nanj na petek in svetek. Bil je pač močna ekonomska enota in je od tega nekaj kapnilo tudi v njihov žep, saj prilike za drugačen zaslužek sicer ni bilo. »Ko smo doma na hitro opravili z delom, smo se napotili v grajske vinograde na oni strani. Veliko jih je bilo in dela je bilo dovolj. Največ gnojenja, kopanja in vezanja. Pa smo zaslužili kakšen dinar, saj ga drugače ni bilo moč dobiti nikjer. Osem dinarjev si dobil na dan pri kopanju vinograda, če si vseskozi krepko mahal z motiko,« se spominja Pepca. »PA MALO MANJ KAŠLJAJTE!« Od tod pa so v hmeljniško kapelo hodili tudi k maši, saj je bilo po grebenu do gradu le pol ure zložne hoje. Vsako nedeljo ob devetih so tam maševali patri iz frančiškanskega samostana v Novem mestu. Pepca se še danes od srca nasmeje, ko se spomni sivolasega patra ob polnočnici. Ljudje so seveda med mašo precej kašljali, saj je bila zima, pater pa je z donečim glasom zapel: »Sveta noč, blažena noč...«, potem se je sredi stavka obrnil k ljudem in jih opozoril: »Pa malo manj kašljaj te!«, nato pa lepo nadaljeval svečano pesem. K maši so hodili tudi hmeljniški, ki so imeli zase poseben kor. Pepca se še dobro spominja Anice, ki jo je tudi sicer pogosto videvala, ko je s konjem jezdila tukaj naokrog. Hmeljniška gospodična je dobro vedela, kje ji je pojezditi, da bi se naužila lepot. To pove že kratek pogled z Vidrihovega dvorišča na dolino spodaj pa na griče, ki jo obrobljajo. Dolina Lešnice, ki se prične pod Novo goro, za katero je 605 metrov visok vrh s skrivnostnim imenom Pri turnu, se vije spodaj, in človek kar sluti sveži in divji tok bistrega potoka med soteskami, temnimi gozdnimi logi in zelenimi jasami. Nad njim, na sončnem pobočju, se bohotijo naselja, vinogradi in številne zidanice. Kdo bi slutil, iz Novega mesta oziraje se proti zvoniku trškogorske cerkve, da se za njim razprostira še ena idilična, svetu skrita dolina in vinska gorica. Vinogradi na drugi strani, sedaj močno razparcelirani, so bili včasih večidel v lasti hmeljniške gospode in nekaterih močnejših gospodarjev, prebivalci okoliških vasi pa so posedovali le krpice za lastne potrebe. Večino svojih žuljev so dobili na zemlji, ki je pripadala drugim. Nekdanja hmeljniška zidanica se še sedaj vsa mogočna sveti v strmini nad Gr-čevjem. Včasih so ob Lešnici, iz katere so še pred kratkim bližnji prebivalci zajemali vodo za pitje, ropotali mlini. Danes so utihnili, skrivnostni hlad v dolini pa še vedno vabi popotnika. Tudi naju je vleklo skozi hladni bukov in hrastov gozd navzdol. Pa se kar nisva mogla ločiti od prijetne druščine. DOLENJSKI LIST POMEMBNA VEZ Nekaj naju je kot novinarja Dolenjskega lista še posebej vezalo nanjo. Prav Dolenjski list je namreč posredoval pri poznanstvu, ki se je spletlo med Gu-steljnom in Štefko, med Golušnikom za Trško goro in Sečem nad Uršnimi seli, dvema našima bralcema in krajema, le: žečima, kot naši ljudje radi pravijo, bogu za hrbtom. Možnosti, da bi se ljudje, kolikor jih je še v teh krajih, med sabo v Novem mestu srečali in se spoznali, so zelo majhne. Nekaj takega, kot dobiti glavni dobitek na loteriji. Pa se je vendarle zgodilo. Dolenjski list je bil pred leti na obisku pri Gusteljnu na Golušniku in napisal njegovo življenjsko zgodbo v rubriki Obrazi. In ker Dolenjski list prihaja skoraj v vsak, še tako odmaknjen dolenjski dom, je na Seču njegovo zgodbo prebrala Štefka Bohte. Izrezala je članek in se po nekaj mesecih na uredništvu pozanimala za Gusteljnov naslov. Bila je namreč prav tako osamljena v hribih nad Uršnimi seli kot Gustelj tukaj za Trško goro. Nekajkrat sta se dobila in se obiskala. Postala sta prijatelja in sedaj se Štefka večkrat oglasi za Trško goro, malo pospravi in pogospo-dinji, potem pa se vrne nazaj v svojo samoto. Podobnih osamljenih duš je v naši deželi še veliko, vendar se o njih le poredkoma sliši. Plahi so, prav tako kot živali, ki se plazijo okoli njihovih samotnih bivališč. Pa bi bilo življenje za vse lepše in prijetnejše, če bi se srečevali med sabo, si pomagali in si na ta način lajšali breme, ki se mu pravi starost in samota. Nič ni rečeno, da mora iz takega poznanstva nujno nastati trajna in bolj konvencionalna zveza. Zakaj? Nič pa ni slabega ali Čudnega, če tudi nastane. Dovolj je že, če se med seboj ljudje lahko pogovorijo, če si pomagajo pri vsakdanjem delu in tegobah. Drugo znajo tako ali tako dodati zlobni jeziki, če je treba ali ne in če je kaj res ali ne. Sicer pa, hvala bogu, bi lahko rekli, kdo se dandanes še ozira nanje. Minili so časi, ko so oni krojili vaške postave. ONESNAŽEVANJE -TAKŠNO IN DRUGAČNO Sence so postajale daljše, kozarec je že nekajkrat zaokrožil med družbo in dovolj moči je bilo zopet v nogah za nadaljnje pešačenje. Konec koncev sva od razgledne točke nad Karteljevim, kjer sva nazadnje počivala, preko Hmeljnika in hriba, imenovanega Karlovec, do tod napravila kar dober kos poti, zato je bil malo daljši postanek popolnoma upravičen. Žal je čas ob kramljanju hitro minil, zato sva morala pospešiti korak, da naju ne bi mrak ujel ravno v gozdu pod Golušnikom. No, gozd ni bil tako teman in ne tako velik, kot je sprva kazalo, in ni trajalo dolgo, že sva na dnu doline zaslišala močno šumenje. Še nekaj trenutkov, že sva bila ob strugi živahnega potočka, ki si s številnimi brzicami in slapovi kratkočasi svojo pot po dolini. Včasih so vodo iz Lešnice pili, so nama pripovedovali. Še danes je na prvi pogled čista in bistra, vendar bi želja po pitju tudi zelo žejnemu človeku hito upadla ob bolj natančnem raziskovanju potočnega dna in njegovih bregov. Na dnu ležijo ostanki steklovine, posodja in plastičnih izdelkov, grmovje tik nad strugo pa je ozaljšano z napol razpadlimi plastičnimi vrečkami. Prekletstvo civilizacije je seglo tudi v ta skrivnostni kotiček za Trško goro in ga zasulo s svo-jimi presežki. Tudi nadaljevanje poti ob šumečem potočku naju je bolj razočaralo kot razveselilo. Spotoma sva naletela na divje smetišče, tik pod potjo in nad potokom. Vse kaže, da se z razkošnih vikendov v strmini sem v dolino zgrinja vsa mogoča nesnaga. In kot da to ni dovolj, se je z enega izmed balkonov tam gori čez dolino razlegla še hreščeča muzika. Tako sva bila ob vsem drugem razočaranju priči še posilstvu, ki se zelo pogosto dogaja v gosto pozidanih dolenjskih vinskih goricah. Sosedje med sabo kar tekmujejo, kateri bo bolj navil svoj tranzistor ali magnetofon, da se razlega razna, ponavadi osladna in hreščeča narodnozabavna muzika z butastimi besedili preko celega hriba in jo morajo hočeš nočeš poslušati vsi. Je bilo pa že bolje prej, ko je tišino v gori presekal vrisk, ko je z njo ubrano vztrepetalo petje kopačev ali so jo vzvalovili zvoki domače harmonike. Ob takem razmišljanju sva pospešila korak in ušla iz dosega onesnažujočih zvokov. Samo še sledovi zidov dajejo slutiti, kje je bila včasih grajska kapela na Hmelj-niku. Prebivalci okoliških vasi so radi hodili k mašam, ki so jih tukaj gori imeli novomeški frančiškani. ' priloga dolenjskega lista (2)9 I Al Žreb kri: INC, OB paZ* k S harmoniko od Črnomlja do Trsta renjske prišleke kaj hitro sprejeli za svoje, mater pa so radi vabili na ohceti, da je bilo bolj veselo. In ker prijazna in šegava beseda nikoli ni odveč, so se pri ču vajnici radi oglašali na klepet Podgrajčani, Pristavčani in Mihovčani, ko so se po bližnjici skozi gozdo ve Rasna z večer vračali iz ljubenskih zidanic na svoje domove. Bila so to vesela križpotja. Za pogovor, za pesem, za harmoniko, za vrisk skozi noč. Bila so in kmalu so minila. Prišli so drugi časi, ko so se ljudje križpotij pričeli ogibati, ko je besede zamenjal molk, vriske pa nadomestil jok in krik bolečine. Na Gornjih Lazah so pod italijanskimi streli in eksplozijami bomb padle številne žrtve, in tudi na Radohi, kjer je Tine takrat stanoval, je kri pordečila sneg. Italijani so ga že imeli privezanega ob kolu skupaj s partizanom, ki se je po pobegu z Gornjih Laz skril pri njem. Strel je podrl le ujetega partizana, Tineta pa je oficir i zadnjem trenutku rešil smrti Te dogodke sc potem nekateri, ki nikoli niso bili zraven, na pačno opisovali kar je Tineta zelo prizadelo. V Rasnu je v času vojne vihre izginilo še preneka-tero življenje, ogenj pa je požrl skoraj vsa človeška bivališča v njem. Tine je v partizanih izgubil tri od šestih bratov. Tudi sam je bil v Gubčevi brigadi vse od italijanske kapitulacije, vendarje le poredkoma držal puško. Soborcem je bilo bolj všeč, če je v njegovih rokah pela harmonika. Pela ie tudi na poti osvoboditve: »Ko smo odšli iz Črnomlja, sem si jo oprtal na rame in igral skoraj vso pot čez Notranjsko in Kras vse tja do Trsta,« se spominja svojega najdaljšega potujočega koncerta ob koncu vojne Tine Dolinar. Če bi za ta koncert vedeli poslušalci na Ratežu, bi Tinetu gotovo še enkrat zaploskali TONE JAKŠE Žoga, ki vas nauči plavat * 'jigo Ovak N V. etiko razočaranjeje vrtalo v Tinčkovem srcu tistega birmanskega dne — sedem let mu je bilo takrat — ko so se njegovi sovrstniki ponašali z lepimi darovi ki sojih dobili od svojih botrov. Tinčkov boter pa kot daje na darilo pozabil Razočaranje je kljuvalo naprej in solze so nezadržno drle po mladem licu. Skriti jih ni bilo moč. Oče in boter pa, brezčutna do njegove žalosti tako se je zdelo Tinčku, sta se hudomušno spogledovala. No, nekaj mesecev pozneje je Tinček razumel njuno hudomušnost Takrat je prišel v vas boter in oče je Tinčka poklical iz hiše. Za botrovim hrbtom seje nekaj skrivalo, in ko je tisto prišlo na dan, so Tinčku od ganjenosti klecala kolena: bila je harmonika, prav tisto, česar si je od vsega na svetu najbolj želel Od tistega dneva je minilo že precej let Tinček je že zdavnaj odrasel postal je Tine in danes se bliža dvainosemdesetemu letu starosti Leta so naredila svoje, harmonika pa je še vedno tukaj. Vsak večer jo Tine prime v roke in iz nje izvablja prijetne otožne melodije. Prsti so še vedno gibčni in voljni, saj imajo stalno vajo. »Za to mora biti dvoje: talent in strast,«pravi Tine Dolinar, in najbrž ve, kaj govori, saj je v življenju videl tudi precej takih, ki so se harmonike sicer lotili pa jo tudi hitro opustili Da bi Tine kdaj to storil sam iz svoje volje, si je težko predstavljati Tričetrtstoletno drugovanje s harmoniko je pa le nekaj. Seveda to ni več tista harmonika, ki jo ie dobil za birmanski dar. Tista mu je bila tedaj po- bilo mnogo melodij in mnogo harmonik. »Brez nje nisem bil nikoli dlje kakor mesec dni,«pravi Ne še dolgo tega so ga z burnim aplavzom nagradili poslušalci na tekmovanju harmonikarjev na Ratežu, kjer je v svoji kategoriji zasedel prvo mesto. Ploskali so Dolinarjevemu očetu z Laz pri Uršnih selih, dvainosemdeset-letniku. Že leta so bila dovolj, da ne govorimo o muziki da ga je publika naklonjeno pozdravila. Harmonikarjevo življenje je bilo od takrat ko mu je boter položil v naročje ta tolikanj zaželeni inštrument, pa do takrat, ko je kot sivolas starec raztegnil meh na balkonu rateškega gasilskega doma — komisiji in publiki v veselje —polno tolikerih doživetij, kot jih lahko na hitro izrazile harmonika s svojim zdaj otožno žalostnim, zdaj šegavo radostnim akordom. Sam pra vi da je talent za glasbo pa tudi veselo naturo podedoval po materi Tine se je rodil na Gorenjskem. Mlada Dolinarjeva družina seje še pred prvo svetovno vojno preselila na Dolenjsko, kjer je oče dobil posel na železnici Kot kontrolor in zapomičarje delal v čuvajnici pod ljubenskim hribom, sredi Šimih gozdov Rasna. No, kljub temu daje bilo bivališče na samoti, ni bilo dolgčas, saj je bilo pri hiši kar devet otrok, in ko seje pozneje oglasila še Tinetova harmonika, je bilo kar znosno. Seveda je svoje dodala tudi mati, kije silno rada in lepo pela, pa take je razdirala, da so se vsi za trebuhe držali Zato so domačini go- a vrhuncu plavalne sezone prihaja na tržišče nov, izviren pripomoček za učenje plavanja in varovanje pri prostem potapljanju-plavalno-potapljaška žoga SSB (kratica pomeni isto v angleščini — Swim Šink Bali). To je plod dolgoletnega proučevanja različnih pripomočkov za učenje plavanja in inovativno razvojno delo skupine strokovnjakov s katedre za monostruktume športe (plavanje) na ljubljanski fakulteti za telesno kulturo. SSB metodo plavanja, potrjeno tudi na letošnjem simpoziju jugoslovanskih izvedencev v Portorožu, je razvil dr. Venceslav Kapus, docent za plavanje na omenjeni fakulteti v tesnem sodelovanju z magistrom Jakobom Bednarikom, prav tako z omenjene šole, in 26-letnim Sevničanom Moj mirom Fliskom, absolventom FTK v Ljubljani Flis kova je bila tudi ideja za SSB žogo, kot sodelavec omenjene fakultete pa je ta mladi profesor telesne vzgoje zadolžen za različne izboljšave in inovacije naprav oziroma pripomočkov za vrhunske športnike in rekreativce. Več teh inovacij je tudi zaščitenih pri patentnem uradu. O teh nekaj več pozneje, zdaj pa ostanimo pri za ta letni čas verjetno najbolj privlačnem pripomočku — SSB žogi Mimogrede: o SSB žogi je bilo izrečenih že precej laskavih mnenj domačih in nekaterih tujih, predvsem sovjetskih strokovnjakov, slovenski Zavod za šolstvo pojo je opredelil kot učni pripomoček za učenje in izpopolnjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti »Mislim, da bodo rezultati plavalnega opismenjevanja po SSB metodi vidni šele čez kakšni dve ali tri leta. Dejstvo pa je, da je to povsem nekaj drugega kot rokavčki oz. obroček, saj se zdaj neplavalec pri učenju ves čas nahaja v optimalnem položaju za učenje, gibanje rok in nog ni oviranje. SSB žoga preprečuje, da bi se učenec-neplavalec postavil v vodi z nogama navpično navzgor v položaj, v katerem je precej nebogljen in je nujno potreben poseg učitelja, staršev oziroma starejših plavalcev. To pa se lahko zgodi pri problematičnih plavalnih obročih. Z SSB žogo lahko priredimo učencu-neplavalcu ustrezno plovnost, upoštevaje njegovo velikost, težo, starost itd; zaradi ugodnih razmer pri učenju plavanja lahko neplavalec hitreje spoznava zakonitosti plavanja in tudi v globoki vodi hitreje premaga strah oz. tesnobo pred vodo, saj je varen tudi tedaj, ko je učitelj nekaj metrov stran od njega, ko se, denimo, ukvarja z drugimi učenci-neplavalci v skupini Varnost zagotavlja SSB žoga tudi zato, ker je sestavljena iz dveh, med seboj povsem ločenih, z zrakom napolnjenih delov. Če bi na primer v osnovnem delu žoge nepričakovano spustil zrak, bi v varnostnem delu, opremljenem z varnostnim ventilom, še vedno ostalo do volj zraka, da bi nepla valeč vsaj za silo še lahko vztrajal na gladini vode. Skratka, SSB žoga se odlikuje kot zelo primeren plavalni pripomoček, ki omogoča plavalnim začetnikom vseh starostnih stopenj, od otrok pred šolo v najbolj rosnih letih pa do tistih v višjih razredih osnovne šole, odraslim ter telesno in duševno prizadetim, da se varno počutijo v vodi Pridobljeno znanje je lahko pravilnejše in zanesljivejše kot pri dosedanjih metodah,« razlaga prof. Flisek. Flisek sicer meni, da so rezultati plavalnega opismenjevanja doslej zelo dvomlji vi, vsekakor pa stitar Reši pod pričakovanji V Sloveniji se tako v letu d, Jitev nauči plavati ter izpopolnjuje v plavalnem znan) 3v; in sposobnostih približno 100.000 ljudi predvsei lavni otrok. Na tečajih plavanja pa smo doslej delali m ipiso pake, ker smo po besedah Mojmirja Fliska značk »Znaš plavati«podeljevali že na osnovi nekaj zi veslajev tečajnika, znati plavati pa pomeni—pri »p č plavati 25 do 50 metrov, seveda brez vmesneg počitka. Zelo zanimivi so rezultati neke raziskat Era> v Bosni in Hercegovini kjer je karpolovicafaku ln^e letno izobraženih oseb zatrjevala, da znajo plavat f ko pa so naredili praktičen preizkus, se je izkazi RT A lo, da jih kar okrog 80 odstotkov od te polovic RNI. sploh ne zna plavati! TIN ANI Pri poletnem kopanju, pri prevažanju čez voc >o f v zasilnih plo vilih lahko SSB žoga služi kot »reši valni pas« za neplavalce ali slabe plavalce. Pri pc tapljanju pa SSB žoga označuje mesto potapljanj in tako preprečuje nevarnosti, ki grozijo potapljt čem od voznikov gliserjev, ki še zdaleč ne spoštujt jo prepovedi o razkazovanju moči motorjev svoji plovil v obalnem pasu. Nič kaj prijetno pa ni z potapljača nit j »trdo« srečanje z deskarjem, sajJ ^ ' za tovrstno rekreacijo med našimi ljudmi vse ve ,®V|3 zanimanja. K SSB žogi priložena 12 metrov dolg len vrvica nakazuje potapljaču tudi smer vrnitve n površino, pri podvodnem ribolovu lahko upordj‘& bimo žogo za pritrditev mrežice. Ob pomanjkanj J ustrezne strokovne literature bo še kako dobn ’,s došla tudi drobna poljudna knjižica omenjenih a: „ ’ torjev »ABCplavanja po SSB metodi inABCpt' ' tapljanja.« Knjižica je sestavni del pripomočka i g je vključena v njegovo ceno, predstavlja pa celos a^ j no, zaokroženo informacijo o tem, kajje p la vanj a • J kako se ga je mogoče naučiti in postati vare plavalec. " Še to: proizvodnjo, predstavitev in prodajo Si žoge je prevzelo pred kratkim ustanovljeno, očitno dokaj prodorno sevniško podjetje Marco. okviru programa ESA (Exclusive sports assor meni) je poleg SSB žoge Marco ponudil tržišču nekatere druge Fliskove izdelke za vrhunsl._______ športnike in rekreativce. Flisek se je odločil za s ^ delovanje z zasebnim podjetnikom zavoljo slab izkušenj z nekim družbenim podjetjem, kjer so čL._ sila nedovzetni za inovaciie, zato bi bila pot od idk r... ins S sila nedovzetni za inovacije, zato bi bila pot od idr- qo je do izdelka in proizvodnje v količinah, kijih I Zf,0( potrebuje, predolga ali pa sploh neuresničljiva z 0scl radi premajhne prožnosti in pripravljenosti, da rha tista organizacija prevzela tudi del poslovne, od , tveganja, ki ga prinaša sleherna novost na tri ocj; Flisek je tako v sodelovanju z Marcom razvil E) fo,j( bio, vsestransko koristni športni rekvizit za odrt ragp le. Izdelan je iz naravnih materialov (les, usnj ^ l( omogoča pa več kot 30 vaj na pičlih dveh ki i dratnih metrih površine v stanovanju, hkrati pa e sj Exftt bio lahko tudi nadvse pripravna igrača >’g0 otroke. Bio exfit omogoča krepitev mišičnega tl t ^ va, razvijanje ravnotežja, raztezanje (stretchin, J(jn razvijanje ustvarjalnosti in prostorske predstavi £. vosti otroka. Seveda je pripomoček pripraven |;rjv uporabo tudi na dopustu, celo na delovnem me: rav med aktivnim odmorom, v rehabilitaciji, športi elit klubih, v šolah, v fttness in rekreativnih centi i0s,i itd. Za vrhunske športnike in tiste, ki bi radi 0st boljšali svoje dosežke, se je Flisek domislil prof t u sional ploščic, za kakovostno športno rekreaCi ^ pa jogging ploščic Heros. tot • PAVEL PER^ TRADICIJA, STIL IN OBLIKA - IZ NAŠE HIŠE V VAŠ DOM ^/keramika 68000 Novo mesto, Slakova 5 Telefon: (068) 21 201,26 016, 26 015 Telex: 35710 YU PIONIR Fax: (068) 24 298 SEDAJ JE CAS: KERAMIČNE PEČI IZ »KERAMIKE« PIONIR kmečke peči toplozračne peči štedilniki kamini pizza peči prijetna toplota za vaš dom zdravo in ekonomično gretje ekološko čisto okolje lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji LONČENE PEČI, KAKRŠNE STE Sl DOSLEJ LAHKO SAMO ŽELELI, VAM Ml ŽE NUDIMO VAŠE ZAUPANJE V NAŠE PEČI JE ZAUPANJE V NARAVO 'PRODAJA IN INFORMACIJE:' GIP PIONIR NOVO MESTO TOZD KERAMIKA SLAKOVA 5 tel.: 068/21-201. 24-298, 26-016 ZAŽIVITE Z NJO IN Ml VAM BOMO POMAGALI priloga dolenjskega lisk loai Nagrada v brezice Žreb je izmed reševalcev 26. nagrad-1 križanke izbral MARJANA BI-NCA iz Brežic. Za nagrado bo prejel * ijigo slovenske pisateljice Marjete Dvak Posebne nežnosti. Nagrajencu stitamo. Rešite današnjo križanko in pošljite d šitev najkasneje do 6. avgusta na na-mJ Dv: Uredništvo Dolenjskega lista, lavni trg 24v 68000 Novo mesto, s m ipisom KRIŽANKA 28. (k t ] tEŠITEV 26. KRIŽANKE eg at Pravilna rešitev 26. nagradne krita lnke se, brano po vodoravnih vrstah, ,ai »si: M1SS, TRLEP, NOE, OSAMA, izi RTAR, KIR, EBEN, FALA, SLO-^ENIJE, TIN, TON, DELEGAT, tina, atene, ramazan, ka-antena, vrt, apo, cena, li- 'O, ras, ADDA, BRAN. ?St \ M3SL3 oji j/, če greš z vetrom, obstaja ve evarnost, da boš vedno v 'tem smradu. J. VOLARIČ ^Zgodovinski oziroma sku-' inski spomin je politična si-^ s katero morajo računati \n si, ki se ukvarjajo z usodo „ prodov. F J. JAVORŠEK , j S sredstvi prisile vzdrže-'i sni strah med ljudmi je ‘ajboljše lepilo za trajnost lehernega režima. I. TORKAR Si o, O. or Ku nsl S NAGRADNA KRIŽANKA 28 I Skrivnostne krogle nad Rtanjem ‘s. rje stvar kljub teitiu vredna, dajo ne-‘°liko pogledamo. |l Nad Rtanjem, blizu kopastega vrha, [Poteka mednarodni zračni koridor, po ^tereni vsak dan leti več kot 300 letal. nebu nad gorovjem je skratka zelo '*lvahno, a tudi skrivnostno. Za živahni kornet na Rtanjem in morda tudi za ^mo gorovje se, kot je videti, zanima še nekdo, ne samo naši ljudje in kontrolor-}! Poletov. Kot pišeta britanska časopisa |run in Daily Mail, so se letos začeli nad klanjem pojavljati neznani leteči predmeti. . Prva je neznane leteče predmete pribila jugoslovanski kontroli letenja brionska pilotka Louise Slade-Betts, ko je Pred dvema mesecma pilotirala letalo “titanske letalske družbe Air Europa po P^dnarodrvm koridorju nad Rtanjem. ^ontgrolnemu osebju v Beogradu in Nišu ie sporočila, da nad kopastim vr-“°m Siljaka vidi svetleče se krogle veli- kega obsega. Opisala jih je kot rdečkasto rumene, izžarevale pa naj bi modrikasto svetlobo. Seveda v kontroli poleta niso nič vedeli o kakšnih velikih svetlečih se kroglah nad Rtanjem. Na radarjih ni bilo okoli letala videti nobenih letečih predmetov. Pa vendar je pilotka trdila, da velike krogle letijo štiri do pet kilometrov od njenega letala in da ostajajo na tej razdalji. Zaprosila je kontrolo, če lahko zavije s poti za nekaj kilometrov. Dobila je dovoljenje. Krogle pa soji še naprej sledile, nato pa so se vrnile nad vrh. Na radarjih pa nič od tega, kar je opazovala izkušena 36-letna britanska pilotka Slade-Bettsova. Čez eno uro se je kontroli letenja oglasil italijanski pilot Sergio Cataletio, ki je pilotiral tovorno letalo Alitalie iz Skandinavije v Bolgarijo. »Kontrola, kaj za vraga pa je to?« je razburjen spraševal. »Halo, to vendar ni v programu niti nimam vstopnice za to predstavo. Pred seboj imam na razdalji kakih sedmih kilometrov štiri okraske za božično jelko ... Oproščam se, štiri svetleče se krogle, nekaj takega...« Italijanski pilot je krogle opisal kot rdeče in rumene barve obsega kakih trideset metrov. Ko so ga s kontrole letenja vprašali, ali vidi morda meteorološke balone, je odvrnil, da baloni ne letajo s tako hitrostjo. T udi njegov sopilot je potrdil, da svetleče se krogle zlahka spremljajo letalo, pospešijo pa lahko z najmanj trikratno hitrostjo letala. Dva dneva kasneje se je skrivnostni pojav ponovil. Tokrat je krogle opazil pilot letalske družbe Danair. Nad Rtanjem je letel iz nasprotne smeri, naštel pa je pet svetlečih se krogel, ki so lebdele nad kopastim vrhom. Na magnetofonskem traku v naši kontroli letenja je ostal zapis pilotovega pričevanja, iz. katerega sledi, da so krogle rdečkaste in rumene in da sevajo zelenkasto svetlobo. Ena od krogel je bila večja od ostalih štirih in pilot je ocenil, da ima kakih suet u številkah Rast narodnega dohodka Podatki za prvo letošnje trimesečje Po podatkih Mednarodnega denarnega fonda za letošnje prvo trimesečje je med petimi najbolj razvitimi državami sveta največji Porast narodnega dohodka zabeležila Japonska, in sicer za 5,6 odstotka. Sledi ji ZR Nemčija s 4,1-odstotno rastjo, druge države pa so dosegle precej nižjo rast. Graf tega tedna kaŽfe z višino stolpcev Porast narodnega dohodka v teh petih državah. štirideset metrov premera, medtem ko naj bi manjše imele tridesetmetrski premer. Ta srečanja visoko na nebu so bila dovolj, da sta omenjena britanska časopisa poslala svoje dopisnike k ljudem, ki žive pod Rtanjem. Kot so novinarji zapisali, so prebivalci že pred piloti opazili svetleče se krogle. Prvi naj bi jih videl pred tremi leti Dragoslav Milenovič, la-stik restavracije Šumski raj v zapuščenem rudarskem naselju med Boljevcem in Sukobanjo. Za letošnje prvomajske praznike si je ples svetlečih se krogel nad Rtanjem ogledalo še petnajst njegovih gostov. Takole opisuje, kaj se je dogajalo: »Blizu osme ure zvečer je v gostilno pritekel fant in vpil, da bodo na nas padle nekakšne krogle. Vse smo stekli ven in zagledali štiri svetleča se telesa kakih tri kilometre od nas. Krogle so se bleščale petnajst do dvajset minut in vsi smo jih dobro videli. Dvojici med gostije postalo slabo od strahu. Potem so krogle preletele vrh gore. Ptice so se vznemirile in začele peti, kot da je jutro. T udi moj pes je začel cviliti, mačka pa seje zavlekla v neko luknjo in je nismo videli do jutra. Lansko leto se je krogla pojavila sredi belega dne. Zagrabil sem fotografski aparat in jo poslikal, uspela pa je ena sama barvna fotografija.« Fotografijo so novinarji videli; na amaterskem posnetku se vidi samo nebo in nekaj svetlega, podobnega krogli. Na Rtanju se torej zares dogaja nekaj skrivnostnega. Novic je že toliko, da je britansko kraljevsko združenje za proučevanje neznanih letečih predmetov sklenilo poslati svoje raziskovalce na Rtanj. Najbrž se bodo zganili tudi naši raziskovalci in potem bomo imeli kmalu kaj novega brati. Ali pa nič. Kdo bi to vedel že zdaj? ZGODILO SE JE — Na Floridi seje zbralo 32 voznikov in se pomerilo v dirki na 2500 kilometrov. Prvi trije so se uvrstili na svetovno dirko, ki bo novembra v Avstraliji. Seveda to niso bili navadni avtomobili, marveč avtomobili, kijih poganja moč sonca. Drugače bi o dirki ne pisali. Nekateri mislijo, da se da voziti tudi drogiran. Testiranje 65.000 zaposlenih v prometu v ZDA je pokazalo, da 3 odstotki testiranih jemljejo mamila. med njimi so tudi piloti in poklicni vozniki avtobusov. Znanstveniki opozarjajo, da seje v zadnjih desetih letih dramatično stanjšala plast ledu na Antarktiki. Manj naj bi ga bilo kar za 15 odstotkov. Se začenja usodno pregrevanje zemeljskega ozračja? — Sledeča novica za nas ni kaj prida uporabna, a jo vseeno povejmo: cene arabskim žrebcem še naprej rastejo. Zdaj stane at z rodovnikom že celih 60.000 dolarjev. — V Švici si ne morete kupiti mesa za zrezke, so sklenili tamkajšnji mesarji. Seveda ne velja prepoved za vse vrste mesa, marveč le za mačje in pasje. Da se ve in da je red! Kjer je vei ‘ svinjarija, tam so žensko K.ot nedolžne zraven. MINI ZANIMIVOST: IZUMRLI VELIKAN Kitajski in kanadski paleontologi so na svoji tretji znanstveni odpravi v puščavi Gobi našli fosilne ostanke največjega dinozavra. Po najdeni lobanji in delih hrbtenice sklepajo, daje bila žival, kije živela pred kakih 140 milijoni let, dolga najmanj 30 metrov. Nov kovanec Nizozemec Leqqelo izumil kovanec novih oblik Zakaj je kovance včasih tako težko pobrati z gladke mize ali pulta? Zato ker so ploščati. Nizozemski izumitelj Alfons van Leggelo meni, daje torej taka oblika kovancev nelogična in neprimerna. In oblikoval je kovanec novih oblik, ki gaje mogoče zlahka pobrati. Gre za kovanec, ki ima obe strani vzbočeni, rob pa poševen. Zadošča torej pritisk s prstom na rob kovanca, da gaje zlahka mogoče pobrati s še tako ravne površine. Direktor nizozemske državne kovnice denarja Chris van Draanen je bil tako navdušen nad preprosto in zanimivo zamislijo, daje odkupil licenčne pravice za Leggelov kovanec. Nizozemska kovnica je tudi že poslala na trg prvo serijo 300.000 tako oblikovanih spominskih kovancev, ulitih v počastitev 650. obletnice ustanovitve mesta Rotterdam. Druge kovnice nad novim kovancem niso tako navdušene. Strokovnjaki dvomijo, da se bodo ljudje navdušili nad povsem drugačnim kovancem, kot sojih bili vajeni doslej. Direktor Draanen pa je opti mist in upa, da bo Leggelov kova' nec postal standardna oblika evropskega denarja že v naslednjih desetih letih. »Postajamo družba nasilja« V ZDA bodo letos najverjetneje zabeležili rekordno število umorov — Ognjeno orožje je vsakomur zlah-__________________ka dostopno___________________ Sociologi kažejo s prstom na več krivcev. Za nekatere je kriva televizija, za nekatere droga, za druge zlom družine. »Vse več odraščajočih otrok si v brezupnih položajih izbira nasilje,« pravi Edtvard Loughran iz massachu-settskega državnega oddelka za mladostnike. Policijski strokovnjaki si razlagajo vzroke bolj preprosto, predvsem je po njihovem krivo to, da vsakdo zlahka pride do orožja. »Čas je, da se soočimo z dejstvom, da smo družba nasilja,« pravi bostonski komisar Francis M. Roache. Ob vsem tem je vsekakor presenetljivo, da je padel v vodo tudi nedavni poskus, da bi v ZDA zakonsko prepovedali prost nakup ofenzivnega orožja. Kot vse kaže, bodo letos v Združenih državah Amerike zabeležili najbolj krvavo leto doslej. Že tako so ZDA znane v svetu kot dežela z izredno visoko stopnjo kriminalitete, po številu umorov pa se uvrščajo v sam vrh tovrstne lestvice razvitih držav. Dosedanji podatki kažejo, da bodo v ZDA letos dosegli po številu umorov rekord. V Bostonu se je število umorov povečalo za 56 odstotkov, v Nevv Yorku za 30 odstotkov, povečanje pa beležijo tudi v Chicagu, Miamiju, Oaklandu in drugih velikih mestih. Če bo število še naprej tako raslo, potem bodo v ZDA zabeležili celo več umorov, kot sojih leta 1980, ko so v kriminalne statistike zapisali rekordnih 23.040 primerov. To pomeni, da bo prišlo najmanj 9,2 umora na 100 tisoč prebivalcev, kar je na primer sedemkrat več kot na Japonskem. Ognjeno orožje je najbolj pogosto sredstvo, ki ga morilci uporabijo. V močno urbaniziranih središčih se namesto pištol vse pogosteje uporabljajo polavtomatske puške. Policija trdi, da se vse več ubija zaradi malenkostnih vzrokov. Ljudje streljajo tako rekoč za prazen nič. 29-letni Alfred Rogers, če si pogledamo ta primer, je ustrelil svojega brata, ker seje sporekel z njim za košček praznične šunke. Tudi pri obračunih med gangstrskimi bandami se ne gleda na druge. Nedolžni ljudje, ki se znajdejo na mestu obračuna, so ničle. Poklicni ubijalci jih imajo za »gobe«, kakršne pač pohodiš, če so ti napoti. Politiki skušajo krivdo za ta porast prevaliti na kokainsko epidemijo, ki je zajela Združene države. Resje sicer, da umori kot senca spremljajo trgovino z mamili, vendar pa ni mogoče s tem razložiti porasta v vsej državi. V Chicagu so vzroki za umore drugje, ne v obračunih med mamilarji. V Milvvaukeeju pa je policija celo zabeležila znižanje števila umorov, povezanih z drogo, beležijo pa kljub temu večje število umorov kot doslej. Pesem je venomer dirka s smrtjo. K. WIERZYNSKI Je gorje, če zadene bolan razum ob pokvarjen nagon. Iz. CANKAR Čistilna slamica S to slamico popotnik lahko pije vsakršno vodo Odkar je čista pitna voda postala redkost in si le malokdo drzne piti navadno vodo, če potuje po tujih krajih, je zacvetela tudi proizvodnja in prodaja najrazličnejših potovalnih čistilcev in filtrov vode za pitje. Večidel so to naprave, ki se sicer lepo obnesejo v hotelski sobi ali prikolici, a niso tako priročne, da bi jih popotnik lahko ves čas nosil s seboj. Vse kaj drugega je izum oregonskega podjetja Accuvcnture, ki je izdelalo prečiščevalno slamico. Gre za plastično cevko, podobno običajnim slamicam za koktajle, ki se od navadnih razlikuje po tem, da je v nji vgrajen sistem filtrov, ki prečistijo vodo. Izdelovalec zagotavlja, da slamica očisti do 98 odstotkov škodljivih snovi v vodi. Zanesljivo odstranjuje 151 škodljivih kemikalij in kontaminantov. Če z njo popotnik uporabi tudi katero od znanih klorovih tablet, lahko posrka za žejo tudi kar precej onesnaženo vodo. Pre-čiščevalna slamica namreč posrka in odstrani iz vode tudi klor. Z eno slamico je mogoče posrkati kar lepo količino vode: proizvajalec zagotavlja prečiščevanje preko 100 litrov vode. Vsekakor koristen izum. A vseeno upajmo, da ne bo postal vsakdanja potrebščina. MINI ZANIMIVOST:' AIDS PRED 3000 LETI? Nizozemska virologa Jaap Go-udsmith in Rutger Perizonius bosta skušala ugotoviti, ali ni morda aids precej starejša bolezen, kot misli znanost. S posebno analizo, ki omogoča odkrivanje virusa aidsa v tkivih, starih do 3000 let, bosta pregledala vzorce tkiv staroegipčanskih mumij. Prepričana sta namreč, daje virus, kije sprožil sedanjo epidemijo te bolezni v svetu, le mutacija virusa. Sloni rešeni? Svetovna prepoved trgo-vanja s slonovino v veljavi Od letošnjega januarja je v svetu stopila v veljavo prepoved trgovanja s slonovo kostjo in slonokoščenimi izdelki. Za tak ukrep seje svet dogovoril, da bi zaščitili in rešili pred izumrtjem afriške slone, katerih črede so divji lovci neusmiljeno krčili zaradi dobička pri prodaji oklov. Največji del uplenjene slonovine je odromal na Vzhod, kjer delujejo številne delavnice za predelavo slonove kosti v najrazličnejše okrasne in uporabne predmete. Največje svetovno središče za nakup, predelavo in prodajo slonovine in slonokoščenih izdelkov je Hongkong. V tem trgovskem mestu deluje preko 4000 rezbarjev, ki si že desetletja služijo kruh z rezljanjem slonovine. Zaradi velikih zalog, kakih 470 ton uskladiščene slonove kosti, je Velika Britanija dosegla, da so dovoljenje za izdelavo in prodajo izdelkov iz slonove kosti samo za Hongkong podaljšali do konca prejšnjega meseca. Od takrat naprej pa prepoved velja tudi zanj. V Hongkongu bodo tako morali zapreti kakih 100 tovarnic, brez dela pa bo več tisoč ljudi. V hongKonških skladiščih je ostalo skoraj 800 ton še neobdelane slonovine. Zato se poznavalci razmer bojijo, da bo zacvetela črna trgovina, vsaj dokler ne bodo zaloge izrabljene. Razcvet črne trgovine pa bi potem, ko bi sedanjih zalog zmanjkalo, lahko ponovno spodbudil lov na afriške slone. Da strahovi niso izmišljeni, dokazujejo najnovejše zaplembe slonovine na Japonskem. Tamkajšnji cariniki so v zadnjem času že sedemkrat zasegli večje zaloge slonove kosti. Zadnji ulov je bil vreden več kot 2 milijona dolarjev. Sumijo, da gre za slonovino, kije prišla na Japonsko iz Hongkonga. Pri zadnjem nadzoru hongkonških skladišč slonovine so inšpektorji ugotovili, da je skrivnostno in neznano kam izginilo okoli 200 ton te dragocene surovine. Deli teh izginulih naj bi že živahno krožili po ilegalnih kanalih v deželah, kjer sta obdelava slonovine in kupovanje slonokoščenih izdelkov tradicionalna. Najbrž je res prezgodaj reči, da so afriški sloni rešeni. DVOJNIK Vojna se je bližala Koncu, a ni bila zato nič manj srdita in kruta. Bilo je sredi februarja 1945. Po senčnih straneh so ležale še zadnje krpe snega. Ko se je zdanilo, sem videla pod sosedovim oknom partizana. Soseda ga je hitro odpravila. Vprašala sem jo, kaj bi rad, in povedala mi je, da je spraševal, kdaj in kje so šli nazadnje skozi vas partizani. Bil je mlad fant in bilo je videti, da mu je vas nepoznana. Čez kake pol ure se je na drugem koncu vasi zaslišalo streljanje. Mislila si je s streli v zrak dal c ca mladi partizan. Vend. . pa sem čez čas zvedela, da so ga domobranci zajeli in ubili. Ljudje so govorili, da je padel partizan Tonček iz sosednje vasi. Žalostna novica se je hitro razširila. Že čez nekaj ur sta prišla truplo ubitega pogledat njegova teta in njen mož. Ko ga je teta videla, je zajokala: »Ubogi revež, ubogi revež!« Kaj bi drugega, naložili so truplo na voz, ga pokrili in tetin mož ga je odpeljal na njegov dom. Med potjo je premišljeval, kako naj Tončkovim staršem izroči truplo. Ustavil se je pri neki hiši v vasi in poklical gospodarja. Povedal mu je, kaj se je zgodilo, in ga poprosil, da bi on domačim javil žalostno novico. Ta pa se je močno začudil: »Tonček! Ta že ni mogel pasti, saj sem ga pred dvema urama videl živega in govoril z njim!« Tetin mož se je seveda sam čudil, a kaj je hotel drugega, kot da je peljal voz s truplom naprej. Zapeljal je pred Tončkovo hišo na dvorišče. In koga je zagledal? Tončka, kako pridno seka drva. Tonček si je šel ogledat mrtvega partizana in se čudil, kako zelo mu je ubiti fant podoben. Bil je pravi njegov dvojnik. Stric je truplo nesrečnega fanta odpeljal nazaj, od koder ga je pripeljal. Tam so ga položili v mrtvašnico. Od vsepovsod so prihajali ljudje in si mrliča ogledovali, vendar ga ni nihče poznal. Drugi dan so vaščani poskrbeli za dostojen pogreb na vaškem pokopališču. Tudi po končani vojni ni nikdar nihče povprašal za neznanim mladim partizanom. Zagotovo pa je neka mati zastonj čakala na svojega sina. Tonček pa še živi in pridno kmetuje. MARIJA MATKOVIČ P. ZIDAR POTA m s ni / dežurn m ■ poročaj 10 VLOM V VIKEND — V času med I in 11. julijem je nekdo vlomil v vikend Jo Ljubljančana jožeta Anžurja v Brinovi gori pri Žužemberku. Nepridiprav je odnesel radiokasetofon, plinsko svetilko in odeje, tako da je Anžur oškodovan /a 2.600 < I dinarjev. OKRADEN AVTO — Tomiča Berec iz Slavonske Požege je bil pred dnevi na obisku pri prijatelju v Dobindolu. Avtomobil je pustil nezaklenjen pred vrati zidanice, v kateri je prenočil. Ponoči mu je neznanec zmaknil iz avtomobila za 1.500 din raznih predmetov. IZGINILO KOLO — V času med 14. in 17. julijem je iz kletnih prostorov bloka v Kettejevem drevoredu v Novem mestu izginilo kolo Rog senior, vredno 7.000 dinarjev. Lastnik Igor Goršin bo moral pač nek- ' *-----*-*-*-' ^EJE MOTORNO KOLO? — 23- letni Matej Štefančič z Mirne seje 20. julija zvečer pripeljal na kolesu z motorjem do gostilne Klavora na Mimi. Medtem ko sije dajal opravka s pijačo v lokalu, mu je nekdo vozilce odpeljal neznano kam. Šta-fančič je ob 5 tisočakov. PRAZNA TORBICA — 26-letna Irena Bele iz Novega mesta je 19. julija okoli 18. ure parkirala svoj osebni avto na travniku ob zidanici v T rški gori. Vozilo je zaklenila, okoli 19. ure pa je zgrožena opazi- la, daje nekdo vanj vlomil in iz torbice, ki je bila na zadnjem sedežu, zmaknil 2.100 dinarjev, o« J 1 avitleEA -t' 3,Ml V nekaj dneh dve nesreči s traktorjem okrat se je vse končalo »rez tragičnih posledic ŠENTJERNEJ, SEMIČ — Delo s iktorjem je minule dni povzročilo kar dve hujši nezgpdi; dp .prve je prišlo v se-miških vinogradih, do druge pa na njivi v Razdrtem pri Šentjerneju. 9. julija okoli 15.30 je 23-letna Nežka Rauh iz Rožnega Dola pri Črnomlju po lokalni cesti med vinogradi nad Semičem peljala traktor, h kateremu je imela pripeto škropilnico, polno vode; na traktorju se je peljala tudi 16-letna Marija Konda iz Sadinje vasi. Med vožnjo po strmem klancu je traktor pričel drscti„zato je Kondova izstopila in skušala traktor zadržati, vendar sc je ta kljub temu prevrnil in dekle poškodoval. Pomoč so ji nudili v novomeški bolnišnici. — 16. julija okoli 13.45 pa je 29-letni Darko Zoretič iz Mihovicc s traktorjem vozil po njivi v Razdrtem, pri tem pa je s frezo zadel sidro podpornega stebra, tako daje Zoretič padel iz vozila in se hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Dve žrtvi Krke in Kolpe V soboto se je v Krki utopila 6-letna deklica, v nedeljo ______ pa v Kolpi 20-letni mladenič PRIMOSTEK, SOTESKA — Prava pasja vročina, kije prejšnji teden zajela Dolenjsko, je številne pripravila do tega, da so poiskali ohladitve bodisi v bazenu, bodisi v bližnji reki. Krka in Kolpa sta bili minule dni polni kopalcev, toda za dva od njih seje kopanje tragično končalo. Tako črnega tedna za obe reki že leta ni bilo. V soboto, 21. julija, se je ob Krki v Soteski nasproti Novolesa zadrževala POŽAR V KUHINJI ČRNOMELJ — V soboto, 21 .julija, je prišlo do požara v stanovanju Melite Vukovič v Ulici Marjana Kozine v Črnomlju. Vukovčeva je po kosilp pomotoma vključila električni štedilnik, na katerem je bila posoda z mastjo, in nato odšla na obisk k sosedom. Po kakih 30 minutah je v kuhinji prišlo do požara, ki je zajel kuhinjske elemente in povzročil za 3 tisočake škode. OB TORBICO PO DOLENJSKI DEŽELI • Hudo tvegano je imeti zamrzovalno skrinjo v vikendu, še posebej, če je polna. To je ugotovil tudi Alojz Jelen iz Srebrnič, ki ima vikend v Smolenji vasi. Nekega dne se je vanj povabil nepridiprav in olajšal skrinjo za dobrih 10 kilogramov mesnine. • Podobne sreče je bil Ognjeslav Prah iz Šentjerneja, ki ima zidanico v Vrbovcih. Ne le da mu je nepridiprav iz nje odnesel več kosov globoko zamrznjenega mesa, pač pa sije na pleča naložil še kombiniran štedilnik, šivalni stroj, radiokasetofon, da vsega ne naštevamo. Moderni Martin Krpan pač. • Dušan Zakrajšek z Roj ima zasebni ribnik, v katerem goji ribe za prodajo. Pa se je našel ribič, ki je tako rekoč preko noči ribnik osiromašil domala za 30 kilogramov klenov. Dober ulov, ni kaj! • Uslužbenci novomeškega Elektra so prejšnji teden miličnikom prijavili, daje nekdo med 12. in 18. julijem pokradel več materiala. To navsezadnje ne bi bilo nič čudnega, če material ne bi izginil z visokonapetostnih jamborov. Odnesenih je bilo več železnih nosilnih drogov, več metrov pocinkanega valjanca in električnega kabla. Pa ne, da med dolenjskimi Romi prebiva tudi kak elektroinženir? • Štirideseti rojstni dan si bo Novo-meščanka Ana Janki dobro zapomnila ne le po slavju, ki gaje priredila, pač pa po nečem drugem. Medtem ko je gostom iz hiše stregla s hrano in pijačo, ne da bi pri tem zaklepala vrata, je nekdo izkoristil njeno nepazljivost ter iz zamrzovalne skrinje zmaknil več mesa in nekaj steklenic piva. Navzlic darilom bo končni obračun praznovanja zanesljivo prinesel rdeče številke. * dužina Ilonkovič. 29-letni oče Matija se je s svojo šestletno hčerko Maro igral v vodi ob bregu reke, saj si kot slab plavalec globlje ni upal. Ko pa je ugotovil, da je reka tod izredno nizka in da sejo da celo prehoditi, si je na ramena naložil hčer in jo hotel ponesti na nasprotni breg. Pri hoji pa mu je nenadoma spodrsnilo in z otrokom je omahnil v tneter globoko vodo. Otroka je pri tem izpustil, tako daje tok Maro nesel navzdol. Ko je to videla mati Luca, je sama zabredla v. Krko, ker pa ni plavalka, je moral Matija najprej reševati njo, nato pa je na plitkejših mestih skušal priti do otroka. V globljo vodo si ni upal, to pa je bilo za deklico usodno. Kmalu je izginila pod gladino in šele po dvajsetih minutah sojo mrtvo potegnili iz reke. Dan kasneje, 22. julija, pa se je v Kolpi utopil 20-letni Janez Hočevar iz Ambrusa pri Grosupljem. S prijatelji je že popoldne prišel na Primostek na kopanje. V reko so hodili vsi naenkrat, nato pa so sc na bregu zabavali. Okoli 17.15 je šel Hočevar še enkrat v vodo, tokrat s svojim prijateljem. Ko je bil od brega oddaljen kakih 15 metrov, seje nenadoma pričel utapljati; kolega mu je šel nemudoma na pomoč, a je pod vodo potegnil še njega. Videč vse to, sta v vodo skočila še dva in Hočevatja naposled izvlekla iz Kolpe. Takoj so mu nudili zdravniško pomoč, zatem pa so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Od tam je prišla še istega večera žalostna novinca, daje Janez Hočevar ob 23.20 umrl. IZGINILA DRVA METLIKA ^«x>20Jfttna Jadranka I Žgajner iz Metlike je 17. julija med 9.30 in 10. uro nakupovala po mestu. Ne da bi karkoli opazita, ji je na Mestnem trgu iz torbice izginila denarnica, v kateri je imela 1.200 din, vozniško dovoljenje, osebno izkaznico, čeke in razne račune. Da bi jih zmikavt poravnal, je malo verjetnri hbu® - mns® Tokrat zasežen en motor Miličniki lahko poslefrrsitefjem kolesa z motorjem odvzamejo — Preventivna akcija NOVO MESTO — Pred dnevi je pričel veljati novi člen zakona o prekrških, ki med drugim pravi, da se sme motorno kolo, s katerim je bil storjen prekršek zoper varnost cestnega prometa, začasno odvzeti, tudi če vozilce ni storilčeva last. Ta novost in pa dejstvo, da je po novomeških cestah in ulicah vse več mladih motoristov, še posebno veliko je kršiteljev povratnikov, daje zategadelj po stanovanjskih naseljih veliko neznosnega hrupa, so novomeške miličnike pripravili k nekajurni akciji. Opravili sojo v petek, 20. julija, po domala vseh novomeških naseljih med 18. in 21. uro, kolikor je akcija trajala, pa jima dela ni zmanjkalo. Ustavili in pregledali so kar 86 voznikov motornih koles ali koles z motorjem, pri tem pa ugotovili kar 64 kršitev. Največ, kar 36 je bilo voznikov, ki so na motorčku sedeli brez varnostnih čelad, 5 se jih je vozilo s tehnično oporečnim kolesom, 7 jih pri sebi ni imelo potrdila o opravljenem preizkusu znanja cestnoprometnih predpisov, za osmerico pa je bilo ugotovljeno, da takega preizkusa sploh še niso opravili. Piko na i ugotovitvam petkove akcije je postavilo odkritje kolesa z motorjem, za katero je bilo očitno, da je ukradeno, saj so bile številke na njem pretolčene. Komu in kje je bil motor ukraden, možje postave sedaj še ugotavljajo. »Ni bil naš tokratni namen, da bi zasegli kakšno kolo —izjema je seveda tisto, za katerega sumimo, da ' je ukradeno —pač pa da lastnike teh vozil opozorimo na novost. Po zakonu lahko kolo z motorjem za-sežemo za dobo enega meseca do šest mesecev — ta ukrep odredi sodnik za prekrške — lahko pa ukrepamo tudi miličniki sami in sodnika o tem le obvestimo,« je pojasnil namen akcije Djordje Vučkovič, komandir novomeške postaje milice. »Da bi se novomeške sodnice za prekrške seznanile na kraju samem; kako pereča je ta problematika v Novem mestu, so se tudi one udeležile akcije. Resnici na ljubo: če bi tokrat posegli po dovoljenem ukrepu, bi motorna kolesa zasegli trem lastnikom, vsi so s prometno zakonodajo že večkrat prišli navzkriž. Tokrat smo jih le opozorili, poslej pa bo šlo zares.« B. B. STRELA UPEPELILA KOZOLEC POŽAR NA AVTOMOBILU — 22- oscbmm avtomobilom iz Črnomlja skozi Žužemberk v Ljubljano. Nekje pri Belem grabnu je opazil, da se iz vozila kadi. Ustavil je vozilo in izstopil ter v motorju opazil ogenj. Pogasil ga je s cunajmi in zemljo, vseeno pa je škode za 20 tisoča- kov. Kot seje pokazalo, je požar nastal na električni napeljavi. PREVRNIL SE JENA TRAVNIK — Turški državljan Kadir Yilmaz, začasno na delu v ZRN, seje 21. julija ob 17. uri peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. Na Gmajni je v dobro preglednem ovinku pričel prehitevati vozilo pred seboj, ni pa videl, daje v tistem hipu drug avto prehi- teval njegovega. Zavoljo tega je sunkovito zavil v desno, nakar je vozilo zaneslo preko bankine, da seje prevrnilo na travnik. Sopotnica Nurten Yilmazje bila hudo ranjena in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 75.000 din. NEPREVIDNO NA MAGISTRALNO CESTO — 24-letni Zvonko Grabnar iz Razdrtega pri Šentjerneju seje 18. julija ob 6.30 pri Dobruški vasi zapeljal s svojim avtomobilom na magistralno cesto Ljubljana—Zagreb, ne da bi se prepričal, ali je cesta prosta. Takrat je iz zagrebške smeri z osebnim avtom pripeljala 25-letna Ivanka Krole iz Zagreba. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se voznica in 21-letna sopotnica Anita Dabak iz Splita hudo ranili. Zdravita se v novomeški bolnišnici. Materialne škode je bilo za 45.000 din. DOLNJA STARA VAS — Med neurjem, kije divjalo 17. julija zvečer po Šentjerneju in okolici, je strela treščila tudi v kozolec 51-letnega Jožeta Vrhovška iz Dolnje Stare vasi pri Šentjerneju. 12 krat 8 metrov velik kozolec, v katerem je imel Vrhovšek spravljeno suho deteljo in več gradbenega materiala, je pogorel do tal. Z ognjem so opravili gasilci iz Novega mesta in Šentjerneja, škodo pa so ocenili na 10 tisočakov. OB AVTOMOBIL ČRNOMELJ — 24-letni Bogdan Šuštar iz Črnomlja je 17. julija pustil svoj osebni golf zaklenjen na parkirišču na Ulici Moša Pijadcja. Preko noči pa je v vozilo neMo vlomil, ga spravil v pogon in odpe-I tam. Bo potrebna pomoč ergetika? Fink tretji na svetovnem prvenstvu Prva jugoslovanska kolesarska medalja na SP TEHESID — Novomeško kolesarstvo je minulo nedeljo doživelo enega svojih največjih, če ne že kar največjih uspehov doslej. Na svetovnem mladinskem prvenstvu v angleški pokrajini Cleveland je na zmagovalne stopnice stopil tudi Bogdan Fink, član KD Krka. Bogdan je na cilj 128 kilometrov dolge proge privozil tretji, pred njim sta bila le italijanski kolesar Zampollini in sovjetski predstavnik Dioulis. Fink je za zmagovalcem zaostal vsega 15 sekund, velik uspeh jugoslovanskega kolesarstva pa sta dopolnila še Štangelj, ki je bil 29., in Kranjec, ki je zasedel 46. mesto, oba pa sta v cilj privozila v glavnini, ki je za najboljšimi zaostala 28 sekund. Med dosežki ostalih Jugoslovanov omenimo še 63. mesto Beograjčana Beliča. Zmagovalec je progo prevozil s poprečno hitrostjo 42,9 kilometra na uro. Novomeško kolesarstvo je s to medaljo dobilo potrditev dolgoletnega strokovnega in načrtnega dela, predvsem pa se je obrestovala odločitev, da sije progo svetovnega prvenstva in njene posebnosti poprej ogledal klubski zdravnik dr. Radoje Milič in temu podredil priprave. Najboljši mladi jugoslovanski kolesarji so namreč zadnje dneve pred odhodom v Anglijo prebivali na Dolenjskem in tod tudi skovali našo prvo medaljo na svetovnih prvenstvih. Ni ob tem odveč dodati, da sta ob zveznem kapetanu Bdtežaiju našo ekipo v Angliji vodila trener Janez Jagodic in dr. Radoje Milič. PRVA KOLESARSKA MEDALJA JUGOSLAVIJI — Bogdan Fink je v nedeljo na svetovnem prvenstvu presenetil kolesarski svet z bronasto medaljo. PODVIG KASTELCA NEREZINE — Kar 50 šahistov se minuli vikend udeležilo velikega medni rodnega turnirja »Open Nerezine 90 med njimi je bilo tudi dolenjsko zasto stvo. Prvo mesto sta s 7,5 točke razdeli mednarodni mojster Rukavina in vel mojster Kovačevič, izreden uspeh pa je tretjim mestom dosegel Kastelic, član m vomeškega ŠK GIP Pionir, ki je zased tretje mesto. Njegov uspeh je dopoli mladi Starotržan Uroš Kobe, kije bil des ti in obenem tudi najboljši mladinec. NOČNI TURNIR V STRAŽI STRAŽA - NK Partizan iz Straže pl redi 11. avgusta ob 19. uri turnir v male 'j nogometu. Prijavnina znaša 400 din, ni j boljše tri ekipe pa čakajo denarne nagr ' de, medtem ko prejme zmagovalec še p ' kal. Organizator bo prijave sprejemal p ure pred pričetkom turniija. V REPREZENTANCI TUDI PRIMC IN LOPATIČEVA GUMBERK — Novomeški gozdaiji so prejšnji teden prijavili miličnikom, da jim je nekdo neznano kam odpeljal 5 metrov za prodajo pripravljenih drv. Drva so bila naložena ob lokalni cesti pri Gumberku, GG pa je s krajo oškodovano za 1.671,50 din. NOVO MESTO — Vse kaže, daje pritožba novomeških atletov na prvotno sestavo jugoslovanske reprezentance za nastop na letošnjih balkanskih igrah, ki bodo 4. in 5. avgusta v Istanbulu, obrodila sadove. Zvezni selektor Dane Korica je namreč naknadno uvrstil v ekipo tudi no- vomeškega metalca diska Igoija Primca, alci OB FRANKE IN DINARJE zmagovalca Finala Atletskega pokala Jugoslavije, prav tako pa je mesto v reprezentanci našla obetavna brežiška sedme-robojka, slovenska rekorderka Vladka Lopatič. DOLENJI GLOBODOL — 57-letni Anton Cesar iz Dolenjega Globodola je prejšnji teden obvestil novomeške miličnike, da je imel v hiši nepovabljenega gosta. Cesaiju je nekdo iz hiše, katero ima preko dneva odklenjeno, zmaknil več švicarskih frankov in dinarjev, skupna vrednost ukradenega denarja je kar 37.500 din. Do tatvine naj bi prišlo med 17. in 19. julijem, o predrznežu pa zaenkrat še ni sledi. MALI NOGOMET V MOKRONOGU MOKRONOG — NK Zabukovje organizira v nedeljo, 29. julija, turnir v malem nogometu. Turnir bo pri šoli v Mokronogu, prijave pa sprejema prireditelj natian tekmovanja do 8. ure. Nagrade in pokale prejmejo prve štiri ekipe. ŠE EN TURNIR DOBlhfDtOL — Tukajšnji nogometni klub pripravlja v nedeljo, 29. julija, turnir v malem nogometu. Pričel se bo ob 8. uri na igrišču v Dobindolu, prijavnina znaša 300 dinarjev, prijave pa zbira organizator na dan turnirja med 7.30 in 7.50. Za najboljše so pripravljeni pokali in nagrade. ZMAGOVALCA ČAKA ODOJEK ŠMARJETA — NK Vinica pri Šmar-jeti organizira v nedeljo, 5. avgusta, turnir v malem nogometu. Pričetek turniija bo ob 8. uri, prijave pa sprejema organizator na dan tekmovanja ob 7.30. Najboljšo Djek, poka- ekipo čaka ob pokalu pečen odojek, pok la pa sta namenjena še drugo- in tretjeu-vrščeni vrsti. Mednarodna zmaga Murnu in KD Krki Nova potrditev mladih novomeških kolesarjev CERVIGNAN — Mladi kolesarji no- vomeške Krke potrjujejo, da imajo Papež, r, Šebenik, Robič in ostali GORSKA DIRKA NA BAZO 20 DOLENJSKE TOPL.ICE — Avto-moto klub Dolenjska iz Dolenjskih Toplic bo v nedeljo, 19. avgusta, organizator gorske avtomobilske dirke za državno prvenstvo na progi do Baze 20 v Kočevskem Rogu. Več o tej atraktivni preizkušnji, na kateri organizatorji pričakujejo 20 do 40 tisoč gledalcev, v eni naslednjih številk DL. Počič novi državni prvak Uspešni nastopi dolenjskih atletov na državnih pr1 ___________venstvih v Splitu in Zagrebu [ ZAGREB, SPLIT — Minulo soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu in Splitu letošnje državno prvenstvo v atletiki za mlajše in starejše mladinke in mladince. Dolenjska atletika je postala bogatejša kar za nekaj medalj. Naslov državnega prvaka je v Splitu v teku na 10 kilometrov osvojil mladi Aljo- 50' 00] ■00 i •40 ■25 .35 '•55 00 ;-05 10 Mo - '20 .30 '.50 .1.54 Drugi dan državnega prvenstva mlajših mladincev in mladink v Zagrebu je Brežičan Grubič osvojil bronasto medaljo v metu kladiva s 54,82 m, Podvinski je bil šesti, Ilijaš (oba Brežice) sedmi, Rus (Novo mesto) pa osmi. Prav tako je V Zagrebu, kjer so tekmovali mla mladinci in mladinke, pa so sc izkazali a, leti iz Dolenjskih Toplic. Državna prvak nja v metu kopja je postala Vanja Lukši kije orodje zalučala 43,06 metrov daleč s tem domala za štiri metre popravila s' osebni rekord. Lukšičeva je nastopila tu v metu diska in s 33,56 metra zasedla pe mesto. Drugo topliško medaljo je v trO koku priboril Boštjan Šimunič, ki je bil rezultatom 13,63 metra tretji. Med ost limi izidi dolenjskih atletov omenimo četrti mesti Topličanke Špeličeve v ski v višino s 155 cm in v skoku v daljini *8 ‘l» bil osmi Rus v metu kladiva, v teku na 300 m z ovirami je bil Podvinski šesti, Podkrižnikova v skoku v daljino sedma, Hribarjeva pa v metu krogle četrta z 12,85 metra. 543 cm. Med rezultati mladih novomt ?.0( kih atletov pa zapišimo peto mesto Štuf tnb lja, ki je kopje zalučal 54,56 metra dal< 9.3( in 9. mesto Jankovičeve v teku na 80 mflivsi trov z ovirami v času 12,57. up hogi ša Počič, ki je progo pretekel v času 33:42,53. Njegov podvig pa sta z dvema medaljama dopolnila še Dragan in Udov-čeva: prvi je v teku na 5 kilometrov pritekel na cilj tretji v času 15:20,34, medtem ko je bila Mateja UdovČ prav tako tretja v teku na 3.000 metrov s časom 10:19,68. Udovčeva je s tem dosežkom krepko izboljšala tudi svoj osebni rekord. Nehvaležno četrto mesto si je v metu kladiva z rezultatom 49,38 metra priboril Primož Žižek, uspešno bero novomeških atletov v Splitu je s petim mestom v teku na 1.500 metrov zaokrožil še Dragan s časom 4:00,97. NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU PODBOČJE — Nogometna sekcija Podbočja organizira v soboto, 4. avgust > 1' tradicionalni nočni turnir v malem nogi metu. Pričetek bo ob 19. uri, organizati -1! pa sprejema prijave pred pričetkom tu * nirja na igrišču v Podbočju. Prvouvrščer "It ekipo čakajo trije tisočaki nagrade in des rke večerij, drugouvrščeno 1.000 dinarjev ;~1! 10 pečenih postrvi, tretjeuvrščeno 500 i JJtii narjev in 10 pizz, nagrajena pa bosta tu ■'ne najboljši strelec in igralec. pij.’ V NEDELJO MALI NOGOMET rv so 5.0; K 2 Juh nfoi '3.1 MIHOVICA — Prvi v seriji malono-gometnih turnirjev, ki bodo prihodnje dni po Dolenjski, bo že to nedeljo, 29. julija, s pričetkom ob 8. uri na igrišču v Mihovici pri Šentjerneju. Organizatorje NK Tabor-Zidaki, prireditelji pa sprejemajo prijave na dan turnirja do 8. ure. Nagrade najboljšim ekipam je prispeval pokrovitelj turnirja Leon Košljan, med dobitki pa so zidaki, odojek in še kaj. USTANOVILI NOGOMETNI KLUB PODZEMELJ — Številni privrženi^ nogometa v Podzemlju so pred dne* ^ vendarle prišli na svoj račun. V kraju s s namreč ustanovili in registrirali nogomd HJ ni klub, kateremu so nadeli ime »NK K<^ pa«. Prvo uradno srečanje bo enajsteric NK Kolpe odigrala v nedeljo, 29. julij* 8 5^ ob 17. uri na igrišču v Podzemlju pr« Og^ ekipi brežiške Svobode. Ob tej priložno! bodo predstavniki obeh klubov podpis* tudi listino o pobratenju. IO.5« 5.4; Smole, Glivar, I več kot dostojne naslednike. Ne le zavoljo imenitnega Finkovega uspeha v Angliji na svetovnem prvenstvu, to je potrdila tudi nedeljska dirka v italijanskem Cervigna-nu. Med 80 kolesarji je 70 kilometrov dolgo progo najhitrejeprevozil Novomeš-čan Uroš Murn, kije glavnini ušel v predzadnjem krogu in si do cilja nabral dobro minuto prednosti. Murnov uspeh je s tretjim mestom dopolnil Gimpelj, Markovič je bil deseti, Filip pa enajsti. S temi uvrstitvami je KD Krka postala tudi ekipni zmagovalec nedeljske mednarodne preizkušnje. Skupina novomeških članov (Papež, Šebenik, Robič in Božič) pa je od petka do nedelje nastopila na treh kriterijskih preizkušnjah v zahodnonemškem Traum-steinu. V konkurenci preko 150 kolesarjev iz šestih držav je zmagal Švicar Colombo, drugi je bil zahodni Nemec Lechner, medtem ko je Jure Robič zasedel peto, Janez Božič pa trinajsto mesto. Nastop v ZRN je novomeškim kolesarjem služil za piljenje forme pred državnim prvenstvom, od katerega, razumljivo, veliko pričakujejo. Od lenuha do maratonke fe Petra Kocijančič trenira atletiko vsega eno leto, a ima za seboj že nekaj odmevnih zmag 'Mi 'Mi KOČEVJE — Šport v mestu ob Rinži dobiva novo ime: 18-letna Petra Kocijančič je s svojimi nastopi v najtežji atletski disciplini, maratonu, dokazala, da je pred njo še velika prihodnost. Pri Petri je odločila družinska tradicija, oče je bil svojčas odličen atlet, nadvse uspešno pa je nastopal tudi v dresu kočevskega nogometnega ligaša. »V osnovni šoli sem bila pri urah telesne vzgoje med največjimi lenuhi, še najmanj pa meje zanimal tek. Toda nekaj seje prebudilo v meni takrat, ko smo se v družini pričeli ukvarjati s tekom na smučeh. To je bilo lani in takrat sem se nenadoma pričela zanimati za šport.« Domala preko noči seje Petra prebila iz anonimnosti, že na svoji prvi resnejši preizkušnji v Kostanjevici je na 4 kilometre dolgi progi zmagala. »Imam trden značaj, ne samo v športu. In ta prva zmaga mi je dala injekcijo, s katero sem pričela še bolj zaupati vase. Vsak dober rezultat te potem vleče naprej. Sicer pa so vsi moji načrti tesno povezani s študijem, šele nato je na vrsti atletika. Moj trener je oče, ki pravi, da se moram dokazovati; dejstvo, da sem talent, je zanj premalo. Del treninga opravim na kočevskem stadionu, večino pa v naravi,« razlaga Petra, ki si sedaj želi čim več težkih in napornih preizkušenj. Nič čudnega, kajti doslej je praviloma zmagovala na rekreativnih prireditvah, njeni cilji pa vendarle segajo še nekaj dlje. Enega svojih največjih uspehov je dosegla pred dnevi na malem maratonu v Delnicah, kjer je v asbolutni konkurenci ugnala vse tekmice in postavila celo nov rekord proge. Predtcm je uspešno nastopila še na petnajstkilometrskih tekih v Šentvidu in Ivančni Gorici ter obakrat zmagala, enako uspešna pa je bila tudi na tradicionalnem Mirnopeškem teku. Med njenimi ostalimi zmagami omenimo še prvo mesto na malem maratonu v Trebnjem pa uspešne nastope v Straži, Ljubljani, Litiji in še kje. »Ena mojih največjih želja je, da se poskusim tudi na republiškem prvenstvu v teku na 10 kilometrov,« optimistično razmišlja Petra, ki ima pred seboj, čeprav trenira komaj eno leto, očitno izredno obetavno atletsko pot. M. GLAVONJ1C j?.2< ?.3 ’.5! '9.5 9.5 te J3.o D) >7.1 sku stl: N »Ul, Petra Kocijančič: »V osnovni šoli ni je bilo za atletiko in tek najmanj 2. /4 '4j A DOLENJSKI UST i f I •'vlvl*. 1 TELEVIZIJSKI SPORED * se etu Jmbel Jožeta Burnika (ponovitev) — alt 9.30 Dnevnik — 20.00 Koncert Mos-iffl avskega državnega orkestra — 21.00 •ttpščinska kronika — 21.30 Satelitski r°grami V ZAGREB ■50 TV koledar — 10.00 Francoščina [T 4/12)— 10.30Risanka—11.00 Poroči-11.05 Poletni program — 12.35 Po-ija ehii program — 14.35 Poletni program ust ' 14.50 S kuhalnico po svetu: Ohrid — ogi 5.05 Oddaja za otroke — 15.30 Poročila •at<" 15.50 Program plus (ponovitev nočne-tu» programa) — 18.00 Dnevnik 1 Set '18.05 TV koledar — 18.20 Številke in les rke — 18.40 Poročila za goste iz tujine :v 7 18.45 Noro, norejše, norišnica (Humo-0£ etična serija)— 19.05 Risanka— 19.30 tu | "evnik 2 —20.00 — V Cityju (angl. na-^lj ) — 21.00 Mesec sije (show program) s 21.45 Dnevnik 3 — 22.05 Kronika ■'tjbrovniških poletnih prireditev — 23.05 formativna oddaja za goste iz tujine — ‘3.10 Program plus — 1.20 Extra pro->r*ni plus — 3.25 Poročila e W ....... cl ni TT O’ rii POBOTA, 28. VII. 83S — 11.05 in 15.30 — 1.15 TELE- ,'r'^50 VIDEOSTRANI d -00 IZBOR TEDENSKE PROGRAM-. ,1,, SKE TVORNOSTI “55 VIDEO STRANI “4S VIDEO STRANI 5 55 POLETNA NOČ, ponovitev nada- 155 EP* VIDEO STRANI r$00 DNEVNIK 1 ,y5 POSLOVNE INFORMACIJE 9 lo IZ TUJIH KUHINJ, ponovitev 6. ,840 SPORED ZA OTROKE IN 10 MLADE J*0 RISANKA „20 TV OKNO 0 30 DNEVNIK 2 |50 VREME ZMAGOVALEC, francoski film £35 DNEVNIK 3 ‘3.00 POLETNA NOČ DRAGI JOHN, amer. nadalj., 11/20 UPOR OBEŠENCEV, španska nadalj. 4/5 ROŽNATA NANIZANKA, franc. , naniz., 3/8 1 °5 VIDEO STRANI ^ugi program J-00 Satelitski programi — 19.00 Danes 2“Paj — 19.30 Dnevnik — 20.00 G. Bis-;Carmen (opera) — 22.10 Poročila 7 ‘2.15 JV feljton — 22.45 Oddaja iz “•ture — 23.30 Satelitski programi Jv ZAGREB TV koledar — 9.35 Čebelica Maja u 10.00 Program plus (ponovitev) — £10 Vrtnice so za bogate (amer. nadalj., /4) — 13.00 Svetnik (amer. naniz.) — 4.05 Ciklus filmov po delih M. Twaina h 16.00 Narodna glasba — 16.55 Sedmi *?>-- 17.05 Dnevnik 1 — 17.20 Hrvaški b^telji na TV ekranu: Miroslav Krleža: k°' v raj — 19.10 Risanka — 19.30 jT^evnik 2 — 20.00 Kapitan Grom in vo-uV. prihodnosti (amer. znanstvenofant. I vflia) — 20.35 Brubaker (amer. film) — J £05 Dnevnik 3 —22.20 Športna sobota / , „22.40 Informativna oddaja za goste iz 4 b* — 23.45 Program plus — 1.55 Ex-a Program plus — 2.25 Poročila NEDELJA, 29. VII. 9.15 — 13.10 in 14.45 — 22.55 TELE-TEKST 9.30 VIDEO STRANI 9.40 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV 10.30 PET PRIJATELJEV, angl. naniz., 5/13 11.05 ZGODBE IZ MEST — SARAJEVO, zabavnoglasbena oddaja 11.30 ČEZ TRI GORE: KVARTET SAVSKI VAL IN HARMONIKAR LOJZE TRAVNIK 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 VIDEOSTRANI 15.00 PRISLUHNIMO TIŠINI 15.40 VIDEO STRANI 16.00 PRAŠKI PANOPTIKUKM, češ-koslov. naniz., 3/10 17.00 DNEVNIK 1 17.05 POSLOVNE INFORMACIJE 17.10 YELLOWSTONE KELLY, amer. film 18.40 PANDA, oddaja sečuanske TV 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 VIKEND ZA MRLIČE, nadalj. TV Skopje, 3/3 20.45 ZDRAVO 22.25 DNEVNIK 3 22.45 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 10.00 Oddaja za JLA in igrani film — 13.45 F-l za VN Nemčije — 15.45 Nedeljsko športno popoldne—19.30 Dnevnik — 20.00 Razglednice mest (angl. dok. serija, 1/3) — 20.50 Dokumentarec meseca: Rojstni kraji Evrope — 21.35 Triatlon Alpe-Jadran — 21.55 Športni pregled — 22.25 F-l za VN Nemčije (posnetek) TV ZAGREB 9.30 Poročila — 9.35 Tarzan (ponovitev) — 10.00 Nedeljsko dopoldne — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Resna glasba —13.00 Nevami zaliv (serijski film) — 14.00 Poročila — 14.05 Nedeljsko popoldne —■ 16.00 J. J. Cousteau: Ponovno odkrivanje sveta — 17.00 Šport na filmu: Cilj (angl. film) — 18.45 Tarzan (risana serija) — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 —20.00 Vrnitev Arsena Lupina (11/12) — 21.05 Zabavna glasba — 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 Športni pregled — 22.25 Poročila v angleščini — 22.30 Nočni program — 0.40 Poročila PONEDELJEK, 30. VIL 8.35 — 10.45 in 13.50 — 0.35 TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 SPORED ZA OTROKE NINA IN IVO, 2/9 9.15 ALIČE IN NJENA DRUŠČINA, 5/16 9.35 UTRIP 10.05 FOLKLORNI ANSAMBEL LA CAPULIERO 10.35 VIDEO STRANI 14.05 VIDEO STRANI 15.15 ZDRAVO, ponovitev 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK, ponovitev UTRIP ZRCALO TEDNA 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.40 RADOVEDNI TAČEK 18.50 CVETLIČNE ZGODBE, 10/13 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 POUETJE, drama TV Novi Sad 21.40 LITVANSKI KOMORNI ORKESTER 22.00 DNEVNIK 3 22.20 POLETNA NOČ DRAGI JOHN, amer. nadalj., 13/20 UPOR OBEŠENCEV, španska nadalj., 5/5 TO JE LJUBEZEN, angl. nadalj., 3/7 0.25 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 19.05 Stare obrti: Izročilo za prihodnost — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mladinsko balkansko prvenstvo v atletiki (reportaža) — 20.30 Kavarna (ponovitev) — 21.25 Po sledeh napredka — 21.55 Igre brez meja TV ZAGREB 9.50 TV koledar — 10.00 Francoščina — 10.30 Risanka — 11.00 Poročila — 11.05 Poletni program — 12.35 Poletno popoldne —14.35 Izobraževalni program — 15.05 Oddaja za otroke — 15.20 Goranove zgodbe — 15.40 Poročila — 15.50 Nočni program (ponovitev) — 18.00 Dnevnik 1 — 18.20 Številke in črke —18.40 Poročila za goste iz tujine — 18.45 Dokumentarna oddaja o revoluciji — 19.15 Risanka— 19.30 Dnevnik 2 — 20.05 TV drama — 21.10 Zunanja politika — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Informativna oddaja za goste iz tujine — 22.05 Nočni program — 0.15 Poročila TOREK, 31. VIL 8.35 — 11.00 in 15.30 — 0.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK SPORED ZA OTROKE IN MLA- ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 30. oddaja ZIV ŽAV 10.20 MOZAIK, ponovitev ALPSKI VEČER, 1. oddaja 10.50 VIDEO STRANI 15.45 VIDEO STRANI 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORAMCIJE 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ČISTO PRAVI GUSAR, 1/5 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 ZADEVA FRANCHIZE, angl. nadalj., 2/3 21.00 MONTREUX — JAZZ FESTIVAL ’89 LEGENDE JAZZA 22.00 DNEVNIK 3 22.20 POLETNA NOČ DRAGI JOHN, amer. nadalj., 14/20 POLNOČNI KLICI, amer. nadalj., 1/17 TO JE LJUBEZEN, angl. nadalj., 4/7 0.25 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 19.00 L mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavni torek: Tributg to Count Basie —21.00 Žrebanje lota —21.05 Preteklost v prihodnosti — 21.45 Dubrovniške poletne prireditve SREDA, L VIII. 8.35 — 12.20 in 15.30 — 0.15 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK SPORED ZA OTROKE IN MLADE 9.25 MOZAIK, ponovitev 9.25 POLETJE, drama TV NS 10.55 ZADEVA FRANCHIZE, ponovitev 2. dela angl. nadalj. 11.50 VIDEOSTRANI 15.45 VIDEO STRANI 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK: PO SLEDEH NAPREDKA 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE MC ŽI\ Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedneljek so prodajali solato po 30 din kilogram, kumare po 15 do 20, krompirpo 10, paradižnik po 12do 15, fižol po 30 do 40, grah po 40, čebulo po 20, papriko po 35 do 40 din in bučke po 15 din kilogram. Merica boba je veljala 20 din, kilogram breskev 10 do 12 din, nektarin 18 do 20, jabolk 10 do 15, lubenic 12 do 15 in hrušk 15 do 20 din. • SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 165 do 3 mesece starih in 53 starejših prašičev. Lastnika je menjalo 96 mlajših in 21 starejših živali. Prve so veljale 30 in druge 22 do 25 din kilogram žive teže. Jajce je bilo 1,80 do 2 din. Lonček smetane je stal 25 do 30 din, kilogram skute pa so prodajali po 40 din. Merica lisičk je veljala 5 din. Kozarec borovnic je bil 100 din. KOMISIJA ZA POBRATENE KOČEVJE — V Kočevju predlagajo, naj bi za sodelovanje s pobratenimi občinami, krajevnimi skupnostmi in kraji, ki naj se nadaljuje tudi v bodoče, skrbela posebna občinska komisija, ki naj bi jo sestavili iz vrst delegatov občinske skupščine. Komisija naj bi delala po smernicah občinske skupščine. Na vsak način bi tudi morala obveščati o svojih stroških, ki bi nastajali pri njenem delu. Doslej takega obveščanja ni bilo, zato so bile govorice, da se je za sodelovanje s pobratenimi porabilo mnogo preveč denarja iz občinskega proračuna in drugih družbenih sredstev. PLES V KOSTELU FARA — Pri KŠD Kostel že več let deluje folklorna skupina, od maja letos pa še skupina za izrazni ples Hay, katere strokovna voditeljica je Mateja Ule. Voditeljica Mateja nam je povedala, da šteje skupina 36 članov in članic, od tega je 15 starejših (Hay), 21 pa mlajših (medvedki). Ona seje naučila plesati v Kočevju, kjer je plesala v plesni skupini Balestra, ki deluje v okviru Delavske godbe. Nazadnje je njihova plesna skupina nastopila na nedavni turistični prireditvi v Osilnici. GOSPODARSTVO POD DROBNOGLEDOM NOVO MESTO — V občinskem sekretariatu za družbeni razvoj in vladi dnevno spremljajo stanje v novomeškem gospodarstvu. Sekretar sekretariata Andrej Kirm pravi, da se kljub očitkom občinske skupščine oznaka o alarmantnem stanju ne da zamenjati z milejšo, saj ta povsem ustreza dejanskemu stanju. Likvidnostni položaj seje v juliju sicer majčkeno popravil, blokirane žiro račune je imelo v povprečju 8 podjetij (dotlej 12), na seznamu pa sta se znašli dve novi. V občini pa so tudi podjetja, ki se temu izogibajo z občutno nižjimi plačami. Vse »težavnejše« primere bodo temeljito analizirali, navsezadnje zato, ker namerava občinska vlada z odlogom plačila prispevkov pomagati le tistim podjetjem, ki izkažejo »zdrav« program, trg zanj ter tudi sposobne vodilne kadre, menedžment. KDAJ KONČNO ASFALT OD LOKE DO RADEČ? LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Krajani Loke že vrsto let terjajo, naj odgovorni poskrbijo za položitev asfalta na makadamski cesti Loka — Radeče, ki je zdaj v pristojnosti republiške uprave za ceste. Na območju sevniške občine je 400 metrov ceste, ki jo vzdržuje novomeško Cestno podjetje. Po zagotovilih Franca Povšeta bo poslej ta cesta bolj vzdrževana, prav tako pa bodo Novomeščani opozorili upravljavca ceste, ki ima sedež v sosednji občini Laško. Sevniška občina je že terjala od Laščanov in Cestnega podjetja Celje, naj zahtevajo od republiške uprave za ceste, da to cesto uvrstijo na prednostni vrstni red modernizacije. O ODŠKODNINI ZA GRAMOZ SEVNICA — Občinski komite za družbeni razvoj in gospodarskoupravne zadeve bo sklical sestanek prizadetih strank, da bi skušali poiskati sporazumno rešitev problema glede odškodnine za gramoz, porabljen ob gradnji ceste Breg —Lisca. Tako odgovatja komite na vprašanje, ki gaje zastavil odbornik Jože Dobovšek na zasedanju vseh treh zborov sevniške občinske skupščine. ŽIVALI, angl. serija, 5/13 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 FILM TEDNA SAMO DENAR, amer. film 21.35 MINIATURE: STARE URE 21.50 DNEVNIK 3 22.00 POLETNA NOČ DRAGI JOHN, amer. nadalj., 15/20 POLNOČNI KLICI, amer. nadalj., 2/17 TO JE LJUBEZEN, angl. nadalj., 5/7 0.05 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 19.00 Iz tujih kuhinj (izobraž. serija, 9/9) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.35 Izbrani trenutek — 21.40 Znanstveni forum — 23.10 Svet poroča ČETRTEK, 2. VIII. 8.35 — 10.20 in 15.30 — 0.25 TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK SPORED ZA OTROKE GRIZLI ADAMS, 16. del amer. naniz. 9.25 ZAKON V LOS ANGELESU, 9. del amer. naniz. 10.10 VIDEOSTRANI 15.45 VIDEOSTRANI 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK TE PRESENETLJIVE ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 6/6 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ČUDEŽNA LETA, amer. naniz., 7/18 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 VNOVIČ V BRIDESHEADU, angl. nadalj., 13/13 21.00 ORGELSKA GLASBA J. S. BACHA 21.50 DNEVNIK 3 22.10 POLETNA NOČ DRAGI JOHN, amer. nadalj., 16/20 POLNOČNI KLICI, AMER. NADALJ., 3/17 TO JE LJUBEZEN, angl. nadalj., 6/7 0.15 VIDEOSTRANI TV ZAGREB 9.50 TV koledar — 10.00 Francoščina — 10.30 Risanka — 11.05 Poletno dopoldne — 12.35 Poletno popoldne — 14.35 Velike mednarodne družbe -- 15.05 Otroška oddaja — 15.40 Poročila — 15.50 Ponovitev nočnega programa — 18.00 Dnevnik 1 — 18.10 TV koledar— 18.20 Številke in črke — 18.40 Poročila za goste iz tujine — 18.45 Dokumentarni program — 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Spekter (politični magazin) — 20.50 Zabavnoglasbena oddaja 21.50 Dnevnik 3 s t i 11 e s sevnica STILLES SEVNICA stilno pohištvo in notranja oprema SEVNICA jkj jMinrttinul DELAVSKI SVET PODJETJA RAZPISUJE prosta dela in naloge VODJE FINANČNORAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — VI. (višja) ali V. (srednja) stopnja ustrezne smeri — 3 do 5 let delovnih izkušenj — program dela sektorja Kandidat se mora zavzemati za družbenopolitične cilje in usmeritve, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Kandidat bo imenovan za 4 leta, delovno razmerje pa velja za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka. AFORIZMI • Pravimo, daje v vsakem človeku nekaj živali — mnogi to dokazujejo s kurjo pametjo. • Večkrat je ljubezen do politike bolj nevarna kot ljubezen do ženske z aidsom. • Nič čudnega, da naši filmi na mednarodnih festivalih nimajo ic peha — najboljše »režiserje« im mo v nogometu, »igralce« pa politiki. • Dogodki v tovarni Elan so d< kaz več, kako velik elan ima mnogi pri umazanih poslih. • Tisti, ki kopljejo jamo idejni nasprotnikom, bodo pokopali c narod. • Geslo politikov: Pometaj prt tujim pragom, da ne opazijo tvoj smeti! • Da bi reforma uspela, jo je treh s političnega zelnika presaditi r boljša tla. • Predno povlečeš iz naftalina p litične probleme, se prepričaj, ali v bližini preveč ideoloških molje' MARJAN BRADA Slovenija AVTO ALARM Vgradnja po konkurenčnih cenah Plut Anton Cerovec 17, Semip tel.: 068/59-080 AVTOMEHANIKA Janez Vidrih, Otočec telefon 85-180 Na zalogi imam in montirat uvožene izpušne cevi za avtomc bile: BMW — Opel — VW Golf i Jeta — Zastava — Lada — La da Niva —AX — R4, R18, R' Za druge tipe po dogovoru! SUMMUtA rMMJ« . IZJEMNO VC00N0 (3 GORSKO KOLO Vprntn MOTNTAIN Bud- in m 3.700 din ki m MJ 3.900 4141 i I MM Jnr .-I i-Niiffofcrok« /. ;j .. HOUAND IOOKitoj.,1 2.950 JI« >.r~BESS fRO MARKET i« naiiN-ila Irt * faii ■ Obl 218 %8 Salon TMDSM muinr - ©sskkbmeb Vitki v vroče poletje Če imateprobleme z — odvečnimi kilogrami — celulitom — povešenimi prsmi — poporodno ohlapno kožo — oslabelimi mišicami • — slabo telesno kondicijo, se oglasite v novoodprtem salonu TWIGGY. Salon je odprt v prostorih hotela Kandija vsak dan od 14. do 18. ure. •. Za vse informacije in naročila se lahko oglasite v hotelu Kandija po telefonu 26-943. Salon TWIGGY Tina Badovinac TKI GLOBOKO« I— TRGOVINA NA VELIKO IN MALO —' Ulty/#//y////y/////////////////////////////m^ GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO .............. — cement — modularna opeka — armaturne mreže 10x6 6,10 din/kos 517,30 din/kos 65,13 din/kos 3,83 din/kos I 147,00 din/m* 5.025,40 din/kos 76,00 din/kg 4 250.00 din/kos ■"•Ha — salonit plošče 8 V I — klinker ploščice I — stenske obloge hrast 2500 x 125 x 11 — garažna vrata KG-0 — bakrena pločevina 0,55 X 1000x2000 — posoda 2300 I ter ves ostali gradbeni material in stavbno pohištvo po | najugodnejših cenah ifvse cene’so brez prometneaa davkall MALOPRODAJA ( TRGOVINA V GLOBOKEM) JE ODPRTA: — vsak dan od 7 do 19 ure TELEFON 0608-69-374 § — ob sobotah od 7 do 13. ure TELEFAX: 0608-69-437 f OBIŠČITE NAS, ZAHTEVAJTE PONUDBE! TKI GLOBOKO - TKI GLOBOKO - TKI GLOBOKO - TKI GLOBOKO ™ DOLENJSKI LIST J|||||||Hg| VELEPRODAJA POSLUJE — vsak dan od 7 do 15 ure lf TFM TFffeNII 11A Q 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ I cm I curau VMO tHmiVIH PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 26. julija — Ana Petek, 27. julija — Gorazd Sobota, 28. julija — Nevenka Nedelja, 29. julija - Marta Ponedeljek, 30. julija — Peter ” ......... Ignac Alfonz ledeneli Torek, 31. julija Sreda, 1. avgusta LUNINE MENE 29. julijia ob 16.01 - prvi krajec kino BREŽICE: 27. 7. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Legenda. 29. 7. (ob 18. in 20. uri) ameriška avanturistična komedija Vrnitev v prihodnost. ČATEŽ: 26. 7. (ob 21.15) ameriški avanturistični film Legenda. 28. 7. (ob 21.15) ameriški kriminalni film Best Seller. 30.7. (ob 21.15) ameriška avanturistična komedija Vrnitev v prihodnost. 31. 7. (ob 21.15) ameriška melodrama Jeklene magnolije. ČRNOMELJ: 26. in 29. 7. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Indiana Jones — III. del. 27. 7. (ob 21. uri) ame- riški erotični film Porno punčka. 31.7. (ob 21. uri) ameriško-avstralski film Krokodil Dandi — II. del. KRŠKO: 26.7. (ob 20. uri) ameriška melodrama Seks, laži in video. 27. 7. (ob 22. uri) ameriški erotični film Pocestnica. 29. 7. (ob 18. uri) ameriška akcijska komedija Gola pištola. 31.7. (ob 20. uri) karate film Bruce Lee super zvezda KRMELJ: 28. 7. hongkonški film Kungfu mulci. NOVO MESTO— DOM KULTURE: 26. (ob 10. uri) ter 28. in 29.7. (ob 18. in 20. uri) ameriška najstniška komedija Maščevanje Nerdsov. 26. in 27.7. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Maščevanje za maščevanje. Od 27. do 29. 7. (ob 22. uri) ameriški erotični film Nestalna dama. 30. 7. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Niti ne vidim niti ne slišim. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 27. do 29. 7. (ob 19. uri) ameriški film Baby Boom. 30. in 31. 7. (ob 19. uri) ameriški film Karate Kid — 3. del. SEVNICA: 26. in 27. 7. hongkonški film Kungfu mulci. 28. in 29.7. ameriški akcijski film Nevarne igre. čestitke VOJAKU Jožetu Kavšku želimo vse najboljše za 20. rojstni dan domači. 1261 JOŽETU VIDMARJU iz Malega Lipja 3 iskreno čestitajo za njegov rojstni dan prijatelji iz Novega mesta. 1263 V TOREK je praznovala 95. rojstni dan in god ANA URŠIČ iz Prečne. Želi- mo ji vse najboljše, zdravja in da bi bila še dalje tako čila in dobre volje med nami. F.nako želimo sestri ANICI KLOBUČAR za god in trud, ker lepo skrbi za našo mamo. Vsi njuni najdražji. 1275 kmetijski stroji TRAKTOR IMT 533 in rotacijsko koso SIP 135 prodam. ® (0608)75-786. 1249 TRAKTOR Univerzal, enoosni, nov, Gorenje Muta, s priključkom za košnjo ugodno prodam. ® (0608)61-590. 1301 PRIKOLICO za TV ali manjši traktor ugodno prodam. Bojan Rožman, Zdole 54, Krško, ;i (0608)77-159. 1305 TRAKTOR Steier (18 ks) s koso, obnovljen, prodam. Kovačič, Dol. Prekopa 40, Kostanjevica. 1329 motorna vozila HM'J M Z 750 LE, december 1982, dobro ohranjeno, prodam. Rozman, Jablan 22, Mirna Peč. 1243 Z 750, letnik 1979, registrirano do februarja 1991, prodam. Aleš Cesar, Or-kljevec 10, Mirna Peč. 1244 126 P, letnik 1979, prodam. Pavlin, Potov Vrh 43, Novo mesto. 1245 3VARTBURG karawin, letnik 1977, poceni prodam. ® (0608)62-066. 1250 GOLF JX diesel, letnik 1989, prodam. * 52-371. 1252 WARTBURG karavan, letnik 1980, še registriran, prodam. » (0608)88-245. KOMBI ZASTAVA 850 AK, letnik 1983, registriran do februarja 1991, prodam. (068)28-135. 1259 FIAT 750, letnik 1974, v voznem stanju, ugodno prodam. Cena 3.800 din. ® (0608)60-114, ali (0608)31-237. 1262 Z 101, letnik 1974, registrirano, prodam. Godnjavec, »,45-312. 1265 LADO RIVO, letnik 1988, ugodno prodam ali zamenjam za zastavo 750. * 85-161. 1266 VW 1303, letnik 1975, prodam. »(0608)70-435. 1286 JUGO 45, letnik 1982, prevoženih 49.000 km, prodam. Anton Moravec, Cesta herjev 38, Novo mesto, » 23-312. 1287 KARAMBOLIRAN GOLF, letnik 1983, prodam. Franc Plaveč, Malkovec 2. Tržišče. 1289 R 4, december 1984, prodam. Slavko Bajc, Mali Podlog 2,68273 Leskovec pri Krškem. 1290 GOLF JL, letnik 1980, dobro ohranjen, ugodno prodam. » (0608)61-461. 1291 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. » 26-677. 1294 FORD ESCORT 13 CL, letnik 1988, prodam ali menjam za cenejši avto. Groblje 8, Novo mesto. 1295 GOLF diesel, letnik 1983, registriran, z okvarjenim motorjem, poceni prodam. Drage 1,68331 Suhor. 1298 JAWO 350 prodam. » 47-488. 1299 JUGO 45 coral, oktober 1988, prodam. Jaklič, Postaja 8, Mirna Peč. 1300 Z 101, letnik 1988, ugodno prodam. »26-196. 1302 Z 750, december 1985, prevoženih 16.000 km, prodam. Makše, Rdeči Kal, 68211 Dobrnič. 1303 Z 750, letnik 1977, ugodno prodam. »76-489. 1304 R 4, letnik 1978, v voznem stanju,in konja dobrega voznika prodam ali oboje zamenjam za lažji traktor ali težjo kravo, staio do 7. let, jn brejo vsaj 6 mesecev. Vojko *NoWk, 'Črešnjicc 58, Cerklje ob Krki. 1310 APN 4 ugodno prodam. ® 27-214. 1311 Z 750 LE, letnik 1984, prodam. Martinčič, Tomažja vas 12, Škocjan. 1312 GOLF diesel, S paket, letnik 1984, prodam. » 85-457. 1314 R 4 GTL, star 7 mesecev, prodam. Slak, Pristava 8, Trebnje, » 44-474. 1315 JUGO 45, letnik 1986, prodam. Puž, Nad mlini 25, Novo mesto. 1316 FIAT 127, letnik 1982, prodam. Luzar, Konec 11, Novo mesto. 1317 GOLF JX diesel, letnik 1986, prodam. »24-374. 1321 Z101 GT 55, letnik 1985, rdeče barve, prevoženih 50.000 km, registrirano do marca 1991, prodam za 5.ooo DEM. W (0608)34-927. 1324 126 P, letnik 1985, prodam za 3.200 DEM. »27-142. 1326 ZASTAVO 101, letnik 1978, registri- ranoa do junija 1991, prodam.» 23-059, Majde Šilc 19/20, Novo mesto. 1331 126 P, letnik 1978, zelo ugodno pri dam. Jože Žagar, Biška vas 4, Mirna Pe pro-Peč. 1268 JUGO 45, letnik 1986, prodam. Dolenje Kamence 61, Novo mesto. 1272 ZASTAVO 128, december 1988, prodam. Božo Hrovat, Drska 58, Novo mesto. 1274 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. ® 28-290. 1279 obvestila LANCIO GAMA, motor generalno obnovljen, električna stekla, dobro ohra- njena, prodam ali zamenjam za drug osebni avto. ® 27-473. 1281 JUGO 45, letnik 1985, oranžne barve, prodam. »(068)44-493. 1283 126 P, letnik 1980, prodam. Kralj, Gor. Kamence 28, Novo mesto. 1284 Z 750, november 1983, prodam za 15.000 din. * (0608)70-395. 1285 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič In Ivan Zoran. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto it.: 52100-603-30624. Devizni račun st.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 10 din, naročnina za 3. trimesec e 100 din; za delovne in družbene organizacije 200 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 120 din, na prvi ali zadnji strani 240 din; za razpise, licitacije ipd. 140 din. Mali oglasi do deset besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. GRADITELJI in inštalaterji pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Inforr bojlerje za centralno ogrevanje. Informacije na ® (063)39-878, popoldne ali zvečer. 1256 KARAMBOLIRANO Z 101, letnik 1977, v voznem stanju, prodam. Kavčič, Družinska vas 56, Šmarješke Toplice. 1333 JUGO 45, letnik 1984, ohranjen, prodam. »25-047. 1339 MOTOR BT 50 S ugodno prodam. »73-009. 1341 ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam 30 do 40% ceneje. Tel. (061)213-244. (P30-1MO) KAREL RAČIČ Tomšičeva 8 68250 Brežice Ugodna prodaja MAZD tip 323, 1,3—16 ventilov, pet brzin, FLIESBACH GLX — Cena brez carine 114.389 din, s carino 154.078 din, 626 2,0—12 ventilov 5 brzin Sedan diesel GLX brez carine 179.155 din, s carino 243.829 din. Franko Špedicija Sežana. Rok dobave do 20 dni P29-3MO AVTO ŠOLA »DABA« d.o.o. Vsi, ki želite hitro in dobro opraviti vozniški tečaj iz B-kategorije, se obrnite na nas. Informacije in prijave na tel. (068) 25-580. preklici TEREZIJA GRM, Dečja vas 12, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla o FRANCU KASTELCU iz Dečje vasi. 1306 posest V OKOLICI Mokronoga ugodno prodam vinograd z zidanico. Naslov v oglasnem oddelku. 1257 PARCELO v izmeri 1200 m2, primerno za vikend, vinograd ali sadovnjak prodam. Vse informacije dobite na »(0608)31-075. 1260 MANJŠO HIŠO na Mirni prodam. Cena po dogovoru. Tone Saje, Podlog 1, 68233 Mirna. 1273 GRADBENO parcelov z vrtom (32 arov) v Cerkljah ob Krki v Župeči vasi 35, prodam. * (011) 150-624. 1292 HIŠO, zgrajeno do četrte faze, v Novem mestu, z 10 ari zemljišča, ugodno prodam. ® 24-248. 1335 STARO hišo prodam za 35.000 DEM. »41-022. 1336 STARO hišo, opremljeno, primerno za vikend, 43 arov zemlje, vmes vinograd, vse ob hiši ob Kolpi v Beli krajini, prodam. Možnost dokupa njive in gozda. Anica Drenovec, Podzemelj 20, 68332 Gradac. 1340 prodam SILOS iz poliestra (90 t ali 60 m3), primeren za cement ali silažno hrano, prodam. ® (0608)34-968. 1242 TRIFAZNI dvotarifni števec z uro ugodno prodam. Molek, Veliko Lipje 16, Žužemberk. 1247 NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, opravljena vsa ceplenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije: Jože Prosenik, gostilna Humek, Dobova, * (0608)67-607. 1246 POPRAVILO gospodinjskih aparatov in elektroinstalacij opravlja Viktor Subotič, * 28-488. 1320 BARVNI televizor Gorenje, ekran 51 cm, star 5 mesecev, prodam 30 % ceneje. »27-414. 1328 NOV Itomplet bobnov Pearl s činelami Paiste 2002 prodam. » (068)43-613. 1330 LADIJSKI pod in enofazni hidrofor prodam po ugodni ceni. » 85-375, popoldne ali zvečer. 1332 MOLZNI stroj Vestfalija in rabljeno hlevsko opremo prodam. Kos, Jablan 10, Mirna Peč. 1334 BRAKO prikolico zelo ugodno prodam. * 24-712. 1337 KOMBINIRAN in športni voziček ter avtosedež prodam. ® (068)26-331. 1338 n Preživ Aaravi hiške jli nas fValci Primc Iščemo dobre prodajalce za terensko prodajo naših izdI to del jvolna, jerseyj na področju Dolenjske. Pogoji: — lastno vozilo, Izpit B katej Ska, s; — zaželene akviziterske izkui ^ ^ Vse informacije lahko dobite po telefonu št. 1064j 632-41 int. 271, ali se osebno zglasite v podjetju pri Krajniku v komerciali. UGODNO PRODAMO novo tračno žago, fritezo (15 1), kuhinjske elemente (rosfrei) rabljene lesene stilne in PVC stole, mize (lesene in terasne). Gostilna Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto, » 22-308. 1342 MOLZNI stroj, prenosen, malo rabljen, prodam. Janez Klemenčič, Ločna 24, Novo mesto. 1343 razno V NOVEM MESTU ali okolici kupim ali najamem prostor za boutique ali kava-bar. Ponudbe pošljite pod šifro: »DOGOVOR... 1267 službo dobi poje. m mogli M Mercator - Kmečka zadruga Sevnic M Sevnica, p.o. Savska 20/b, Sevnica razpisuje po statutu delovno mesto DIREKTORJA ZADRUGE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka oz. višja šolska izobrazba agronomske ali ekonomske smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih opravilih. Kandidati morajo predložiti koncept dolgoročne poslovne strategije zadruge. Izbranega kandidata bomo imenovali za 4-letno dobo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator — Kmečka zadruga p. o., Sevnica, Savska 20/b, 68290 Sevnica, s pripisom »za razpisno komisijo«. SPOSOBNE IN PODJETNE ljudi za prodajo izdelka, ki gre odlično v prodajo, na področju celotne Dolenjske iščem. »(064)631-004. 1251 OBRTNIK išče potnika prodajalca ali prodajalko. Nudi dober zaslužek. V poštev pridejo upokojenci, študentje, gospodinje z lastnim prevozom. Pošljite pisne ponudbe na Šifro: »OBRTNIK« 1253 MIZARJA zaposlimo za nedoločen čas. Informacije na ® 28-135, od 7. do 14. ure. 1258 Tovarna nogavic Polzela je našla Novo mesto za svoje gnezdo. V Novem mestu na Prešernovem trgu so ie odprli sodobno prodajalno s svojimi izdelki, v kateri lahko izbirate vsak dan od 7. ure dalje med prelepo ponudbo ženskih, moških in otroških nogavic. Polzela — prva lastovka modnih nogavic. stanovanja ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero s telefonom, ogrevano, v Novem mestu, najame s 1. septembrom profesorica. Plačilo 150 DEM in stroški. Možnost predplačila.»(064)27-928, v petek med 16. in 18. uro. 1248 OPREMLJENO sobo v bližini Novega mesta oddam mirni študentki. Naslov v oglasnem oddelku. 1276 DVOSOBNO novo stanovanje v naselju Irča vas — Brod prodam, o 21-595. 1288 DRUŽINA z enim otrokom išče stanovanje v Novem mestu ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 1318 ženitne ponudbe FANT. star 26 let, z. dobro službo, hišo, avtomobilom, želi spoznati kmečko dekle do 26 let. Samo resne ponudbe na Šifro: »MORJE.« 1277 Delavski svet podjetja Kovinar Črnomelj na podlagi 42. člena statuta podjetja razpisuje prosta dela in naloge direktorja podjetja Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri — vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 3 leta na vodilnem delovnem mestu — znanje enega tujega jezika — ustrezne organizacijske sposobnosti. Mandat za direktorja traja štiri leta. Prijave z življenjepisom in dokazili morajo kandidati poslati v roku 15 dni po dnevu objave razpisa na naslov: Kovinar, Črnomelj, Belokranjska cesta 34, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po končanem razpisnem postopku. NEMŠKEGA ovčarja, čistokrvnega z rodovnikom, starega 18 mesecev, prodamo. * (0608)32-416. 1254 KUMARICE za vlaganje, vsak dan sveže, prodam. ® 49-627. 1264 10 m bukovih drv in 3001 belega vina prodam. Jablan 30, Mirna Peč. 1269 OTROŠKO kolo Standard prodam. » 28-728. _ 1270 SANSKE KOZE mlekarice prodam. Cena 300 DEM. ® 65-749. 1278 NOVO električno uro prodam 30 % ceneje. »(0608)31-481. 1280 STREŠNO staro cementno opeko poceni prodam. ® (068)21-172. 1282 IŠTRSKE goniče, kratkodlake, stare 11 tednov, potomce odličnih staršev, prodam. ® (068)55-389. 1293 BREZHIBEN pralni stroj Gorenje, star eno leto, prodam. ® 47-682. 1296 GUMIJAST kanu z vesli, nosilnost 250 kg, prodam. ® 47-682. 1297 MAESTRAL 9 S in motor 4,8, prodam. ® (0608)61-259. 1307 OTROŠKI avtosedež, športni voziček za dvojčke, novo žensko kolo, črno beli televizor, peč — tuš na trda goriva in elektriko, štedilnik (2 + 2), stroj poravnalko, stroj kombinirko, frezo, gedore, čoln Sprint za osem oseb in lovsko omaro prodam. » (0608)82-133, cel dan. 1308 BREJI kobili (ena z žrebetom) in kosilnico za vsak traktor prodam. Tone Hor-žen, Črešnjice 71, Crklje ob Krki. 1309 2 m3 8 cm desk prodam. ® 25-072, od 18. do 20. ure. 1313 STAREJŠE pohištvo (dve omari, dve postelji in jogi) prodam. ® (068)23-005 ali naslov: Kopitar, Zagrebška 11, Novo mesto. 1319 NOVO strešno opeko in suhe smrekove plohe (5 cm) zelo ugodno prodam. Ši-ler, Golobinjek 1 A, Mirna Peč. 1322 SEDEŽNO garnituro prodam. 5: (068)22-057. 1323 MOŠKO dirkalno kolo na 10 prestav, znamke Rog senior, popolnoma novo, prodam. Cena 3.000 din. ® (0608)34-927. 1325 PLETILNI stroj Pasap ter traktor Fiat prodam po ugodni ceni. ž- (0608)33-388. 1327 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 60. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric LUDVIK BOBIČ (st.) iz Podgore 15 a Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, poklonili toliko lepega cvetja ter našega ata spremili do njegovega zadnjega doma. Naša topla zahvala velja še posebno sosedom Drčarjevim in Pavčkovim, za poslovilne besede ZZB Straža, gospodu župniku pa za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena N^arna^ sinova Ludvik in I^or s Heleno, hčerka ^^anca z družino, sestre Pepca, Lojzka, Micka in Tončka, brata Jože in Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo Plodovi zorijo v brezčasje, teža se vliva v bron, duša se spaja z godbo daljnih zvonov, daljava išče svoj dom. Počasi je usihalo in v 90. letu usahnilo življenje naše drage mame, stare mame in prababice AMALIJE GREGORČIČ rojene Hočevar z Rakovnika pri Šentrupertu Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali lajšati ji trpljenje: zdravnici Steli Munkovi in patronažnim sestram Zdravstvenega doma Trebnje za bolniško oskrbo na domu, sestri usmiljenki Moniki za pomoč pri negi-zahvaljujemo se vaščanom, posebno Pepci Bizjak, za pomoč pri slovesu na zadnji poti in naročene maše, gospodu kaplanu in pevcem za žalni Obred, KO ZB Šentrupert, delavcem trgovine Grič Mirna in Taksi društvu Ljubljana za podarjene vence ter vsem, ki ste se poslovili od pokojne ali jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala! Žalujoči njeni : Št. 30 (2136) 26. julija IgLjl m J^OLA V NARAVI ■Preživeli smo deset čudovitih dni v šoli ^ laraviv Pacugu. Tam ima Metalna poviške hišice in nam jih je odstopila. V tej I* "as je tovariš preizkusil, kako dobri 'valci smo. Sedmi dan smo že vsi plava-' Primož in Sebastijan sta osvojila celo «<* ta delfmčka. Tekmovali smo tudi, kdo Pojedel največ palačinik; zmagala je »tet $ka, saj ji je uspelo zmazati kar 20 pala-1 “ 'k- Radi bi se zahvalili vsem, ki so pri-' 46 m°gli, da smo se imeli v Pacugu tako / ». Učenci 4. r. OŠ 1. dolenjskega —■ partizanskega bataljona Tržišče Slovenija Moja dežela. SLOVO OD SOŠOLCA Le dva dneva sta nas ločila od počitnic. Še predenje šolski zvonec naznanil konec šolskega leta, seje kot blisk razširila žalostna novica, da je naš Primož izgubil življenje. Kljub hitri pomoči zdravnikov in sosedov je bilo zanj prepozno in rešili so le njegovega brata. Primož je bil učenec 6. razreda OŠ Koprivnica. Bilje miren in dober fant. Vsi sošolci in tovariši učitelji smo ga imeli radi. Sploh ne moremo verjeti, da ga ni več. Toda kdo ve, koliko otrok bo še pobrala cesta? Primoževi sošolci iz 6. r. OŠ Koprivnica Skrb, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala. ZAHVALA V 55. letu nas je zapustila naša draga žena, mama in sestra JOŽEFA KOVAČIČ-PAVLOVIČ iz Cerkelj ob Krki 45 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za pomoč in sočustvovanje z nami, vsem, iti so nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala Kliničnemu centru v Ljubljani, Onkološkemu inštitutu, bolnici Brežice, posebej dr. Kseniji Žnideršič, DO Posavje Brežice, Pošti Brežice. Se posebej hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 77. letu starosti nas je tiho zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, tast in stric IVAN IVANUŠIČ Deskova vas 5, Stari trg ob Kolpi Lepo se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, dragemu pokojniku podarili ia vence in cvetje ter ga pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi delovnim organizacijam Gorenje servis, Kamnolom Kočevje, Iskra Semič (Bernardi Kukar), Petrol — skladišče Novo mesto, Gasilskemu društvu Stari trg, cerkvenim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ostali smo brez naše nadvse drage mame in stare mame ANE KOPRIVNIK rojene Barantin Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam Mrazili sožalje, pokojni prinesli toliko cvetja in jo pospremili k večnemu Počitku. Hvala gasilcem, pevcem iz Šmihela, govorniku tov. Šegedinu [er kaplanu za opravljen obred. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Vodniku, ki je bil mamin dolgoletni zdravnik. Iz srca hvala vsem! žalujoči: sinova Herman in Bruno ter snaha Marica z družinami ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 60. letu starosti zapustil naš ljubi mož, ate, stari ate, brat, stric in tast ANTON ŠUŠTARIČ iz Breznika pri Dragatušu Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-. Ijem in znancem, ki ste*bili v teh težkih trenutkih z nami, pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa »zrekli sožalje. Zahvaljujemo se DO Avto Kočevje, govorniku Jožetu Rogini in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Neutolažljivi: vsi njegovi najdražji A Vin Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal ZAHVALA V 39. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric CIRIL PIRC iz Vavte vasi 41 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, podarili cttetje, pisno in ustno izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem iz Novoteksa — IVS za poslovilne besede, sindikatu Novoteksa, Dolenjskemu oktetu in godbi Novole-sa za petje oz. igranje ob slovesu. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil ALOJZ PUCELJ upokojenec PTT-servisa na Cikavi, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam vsestransko pomagali. Iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 62. letu nas je zapustila žena, sestra in teta ANICA KRALJ rojena Judnič Najlepša hvala vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 55. letu nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON BREGAR iz Hudenj 5 pri Škocjanu Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem, osebju ZD Škocjan, podjetju Krka, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in vence, ter vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Prav tako hvala govorniku in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Tam, kjer si tl ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli Pretreseni javljamo, da je v 59. letu umrl naš dragi VIKTOR SREBRNJAK miličnik v pokoju Od njega smo se poslovili 16. julija na ptujskem pokopališču. Za vse, ki so se mu zadnjič poklonili, nam izrazili sožalje, najlepša hvala. V globoki žalosti vsi najbližji. Ptuj — Novo mesto TURISTIČNO ZAVAROVANJE Do odhoda je še pet minut Če doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vse za mirno potovanje in lagodne počitnice. 1. Potni list in osebna izkaznica 2. Vozovnice 3. Denar in denarnica 4. Zelena karta 5. Zobna ščetka 6. Igla, sukanec 7. Sončna očala 8. Žepna knjiga 9. Fotoaparat in film 10. Zavarovalna polica Turističnega zavarovanja Posebej pazite, da se pred potovanjem ali letovanjem ne boste pozabili zavarovati pred vsemi nezgodami in neprijetnostmi, ki vas lahko doletijo. Če vas v potovalni agenciji niso opozorili na zavarovalno polico turističnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav, stopite do najbližjega poslovnega mesta Zavarovalnice Triglav in nemudoma izpolnite zavarovalno polico. Z njo si boste zagotovili povrnitev stroškov, ki bi na potovanju nastali zaradi okvare ali tatvine avtomobila, prometne nesreče, izgube ah poškodovanja prtljage, nenadne bolezni, prekinitve potovanja in podobnih neprijetnosti. Zavarujete se lahko sami, s celo družino ali v organizirani skupini. Možnosti za nezgodo je veliko, pred vsemi se lahko zavarujete z eno samo zavarovalno polico Turističnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav. Za varno potovanje — Turistično zavarovanje I pozavarovalnica triglav KER ŽIVLIEN/EPOTREBUIE VARNOST julija 1990 DOLENJSKI LIST 15 Z gumenjakom čez Krkine jezove IVAN KOS Mešana posadka na petkovi tesni vožnii z raftom po Krki od njenega izvira do ______________________Šmihela pri Žužemberku »Ni le bon za hrano in pijačo tisti, ki vsako leto enkrat zvabi na prostrane travnike in košenice pri Miklavžu na tisoče Imevejevih delavcev. Sem jih vleče prijateljstvo, občutek pripadnosti kolektivu, veselje ob snidenju z bivšimi sodela vci, njiho vo srečanjeje postalo tradicija, kateri se niso več pripravljeni odreči Velikokrat jih slišim, ko pravijo: Ni vrag, da enkrat na leto ne bi riskiral! Kar bo, pa bo,« je ob letošnjem že 12. dnevu IMV na Gorjancih razmišljal Ivan Kos. Človek, ki je doživel in preživel vseh dvanajst srečanj, vselej pa v nehvaležni vlogi organizatorja. Ljubitelji in obiskovalci Gorjancev ga zanesljivo dobro poznajo; že osemnajst let je oskrbnik doma na Miklav- manj. In potem smo vsako leto po-gruntali kaj novega; že na četnem srečanju smo pekli vola, to tradicijo smo potem obdržali nekaj let Dobro mi je v spominu tudi šesto srečanje, to so bili časi, ko je bil nadvse v modi golaž. Pripravili so nam ga v ljubljanski Emoni S sodelavcem sva se tiste sobote že ob štirih zjutraj odpravila na pot. S polnimi posodami, ki nam jih je posodila vojska, sva se vrnila pravi čas. Šest tisoč ljudi je bilo sitih in zadovoljnih. Seveda je bil rekord po številu obiskovalcev potolčen na predlanskem desetem jubilejnem srečanju, ki je prišlo po treh letih premora. Gorjanske košenice in travniki so sprejeli kar 10 tisoč obiskovalcev, za zabavo pa je skrbel Slakov ansambel. Na tone hrane in pijače je šlo. Bodi dovolj, če povem, daje danes (v soboto, 21. julija — op.p.) steklo po grlih vsaj 2 tisoč litrov vina, izpraznjenih je bilo kar 3 do 4 tisoč steklenic piva in 3 tisoč steklenic brezalkoholnih pijač, kakih 6 tisoč udeležencev pa je snedlo tudi dve do tri tone mesa. Pripra viti takšno prireditev torej ni mačji kašelj.« Z Ivanom živi pri sv. Miklavžu vsa družina, ko je potrebno, poprimejo za delo vsi, tudi sin, ki sicer študira v Ljubljani, hči, zaposlena v novomeškem Mercatorju, in seveda žena, ki je že v pokoju. Še pred leti so, da otrokom ne bi bilo dolgčas, prignali na NOVO MESTO — Še za eno novost so se te dni odločili otoški turistični delavci: svojo ponudbo so obogatili z enodnevno vožnjo na raftuDO reki Krki od njenega izvira do Žužemberka. žu, vse kaže, da bo to tudi ostal A pred Gorjance tudi kravo. A veselje je bilo desetletji ni kazalo tako. Študiral je kratko, že po nekaj dneh jo je žival elektrotehniko, toda vselej mu je spo- popihala v dolino. »Še žival ima rada min uhajal v otroštvo, ko sta z očetom od doma v Orehovici hodila kosti na gorjanske košenice, tod sta nekajkrat tudi prespala. In nič čudnega, da je pograbil prvo priložnost, pustit študij, se prelevil v gostinca in leta 1972 prisegel zvestobo IMV in njenemu domu na Miklavžu. Prvo srečanje Imevejevih delavcev na Gorjancih je bilo leta 1976. » Vsak udeležene — zbralo pa se jih je kar okoli 5 tisoč —je dobil vrečko, v njej pa meso in značko IMV. Šan-kov in stojnic takrat še nismo imeli, Uxla dobre volje in zabave ni bilo nič svoj dom; mi smo si ga ustvarili tukaj in ga ne bi menjali za nič na svetu.« Ivan upa, da bo na Gorjancih priča tudi srebrnemu jubileju Imevejevih srečanj. Tradicija je na njihovi strani, v vseh teh letih jo je vreme zagodlo le enkrat. Na pol v šali in na pol zares doda Ivan, da zategadelj, ker je Bog na njihovi strani, saj je bila na vseh dvanajstih srečanjih v bližnji cerkvi sv. Miklavža, kije predlani slavila stoletnico, tudi maša. Navsezadnje imajo miklavška cerkev in Imevejeva srečanja skupne okrogle jubileje. B. BUDJA Testno vožnjo na velikem gumenjaku, na katerem je prostora ta 10, po potrebi pa tudi nekaj več oseb, je opravila posadka, v kateri je imel glavno besedo krmar Zdene Dular, ki sicer skrbi za rečni vozni park na Otočcu, zraven pa je bilo tudi radovedno novinarsko oko. Petek za take vrste vožnje ni bil ravno najbolj posrečeno izbran dan, a ne zavoljo vraževernosti, pač pa iz preprostega razloga, ker je bila Krka zelo nizka. Še posebno seje to poznalo v vasi Krka, kjer je bil tudi start naše poti, saj je gumenjak pod težo dvanajstin potnikov — turisti pač za nobeno ceno niso hoteli spustiti iz rok enkratne priložnosti za zastonjsko doživetje — večkrat nasedel. Ob tem naj dodamo, da sta avtor teh vrstic in Ivan Brumat, direktor otoškega hotela, dobila svoje vozilce, kanu, s katerim naj bi pomagala opravljati vlogo izvidnika. Dokler jima je voda bila do gležnjev ali najdlje do kolena, sta to vlogo še kolikor toliko uspešno opravljala, kasneje pa sta s svojimi padci in potapljanji poskrbela za imenitno vzdušje na raftu. No, kakor koli že, plovila in potniki so po domala osmih urah naporne vožnje in bredenja po topli Krki in ogledu številnih obrečnih znamenitosti, med katerimi je svoje mesto našla tudi razkošna Mačkova graščina, srečno pristali v Šmihelu pri Žužemberku. Ža njimi je bilo kar petnajst bolj ali manj srečno prevoženih ali preple- PRODAJNA RAZSTAVA V MINIARTU ČRNOMELJ — V tukajšnji galeriji Miniart je od 17. julija do 7. avgusta odprta prodajna razstava. Na ogled in v nakup so navoljo dela slikaijev Janka Orača, Dirka Heija, Zlatka Jurejevčiča, Francija Rajmerja, Janka Butale, grafika Rudija Stoparja ter oblikovalke Zdenke Milič-Žepič. Prodajna razstava je odprta od 9. do 12. ter od 19. do 21. ure. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« Kaj vse je v mešanem mesu — Radi bi asfalt na odseku prometne ceste med Stransko vasjo in Pogancami — Domobranci in nemški denar — Zasebni mlekar Kljub vročini in počitnicam je pre- pokojnino iz Nemčije, kot je pisal tov. jšnji četrtek poklicalo dežurnega novi- Somrak. A jaz nič ne vem. Rad bi pojasnilo, ali je to res.« narja več občanov, ki so se pritožili čez to in ono, prispelo pa je tudi pismo. Kot ves čas doslej je nekaj težav s tistimi, ki ne žele povedati svojega imena, zato naj še enkrat zapišemo: v uredništvu ohranimo ime v tajnosti, če je taka želja našega bralca. Povsem anonimnih klicev pa ne moremo sprejemati. Pismeno seje na dežurnega novinarja obrnila Novomeščanka, ki želi prek Dolenjskega lista povedati prodajalki, ki dela v mesnici na tržnici, naj bolj pazi, kaj zmelje v mlinčku, kadar stranka naroči mleto mešano meso. Ta mesec je neka stranka naročila mleto meso, govedino in svinjino, dobila pa je namesto svinjskega mesa nekakšen loj in kože. Doma je bila kregana, veselje pa je imel tisti dan samo domači pes. To naj ne bi bilo prvič v tej mesnici. B. J. iz Birčne vasi želi zvedeti, kdaj bo še tisti preostanek ceste med Stran-sko vasjo in Pogancami, dolg slaba dva Kilometra, ki je zdaj brez asfalta, dobil asfaltno prevleko. Gre za obi V skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so povedali, da jugoslovansko pokojninsko zavarovanje s tem nima nič in tudi ne more posredovati. Gre za vojaško zadevo. V Nemčiji vodijo domobranske vojake kot vojake svoje vojske in nekateri menda res dobivajo nek denar. Občan bo moral povprašati koga, ki tovrsten prispevek dobiva, da bo od njega izvedel za ime in naslov nemške ustanove, s katero se bo moral sam neposredno dogovarjati in ugotoviti, ali mu kaj pripada ali ne. Že to jesen bodo v Motelu asfaltno prevleko. Gre za občinsko cesto, ki je precej obremenjena s prometom. Po nji vozijo avtobusi, tovornjaki gozdnega gospodarstva in seveda številni krajani, ki to cesto uporabljajo kot pot v službo in v Novo mesto. »Vsaka potka je že asfaltirana, ta cesta pa ne,« se jezi krajan. Na Cestnem so nam povedali, da bodo letos asfaltirali kilometer tega cestnega odseka, preostali kilometer pa bo prišel na vrsto, ko bo spet kaj denatja v ta namen. Iz Trebnjega seje oglasil občan, nekdanji domobranski borec, in povedal: »V Dolenjskem listu sem prebral, da nekateri domobranci dobivajo vojaško prenavljali Z Romi so očitno ponekod precejšnji problemi. V imenu več krajanov se je oglasila prizadeta lastnica kmetijskih površin pri Dobruški vasi in povedala, da Romi kmetom kradejo po njivah, kosijo po tujih travnikih in sekajo po tujih gozdovih. »Saj je Rom revež,« pravi, »pa naj bi jim občina dala nekaj zemlje, da bi na svojem in s svojim delom redili konje in drugo, kar zdaj počnejo na račun kmetov.« Kmetje so pripravljeni prodati zemljo občini ali zamenjati parcele, da bi bil enkrat ta problem rešen. Vid Bauer, upokojenec iz Novega mesta, seje pozanimal, zakaj nič ne napišemo o prodaji mleka na tržnici, kot smo obljubljali pred dvema mesecema v enem od člankov. Zasebni mlekarje namreč prodajal okusno domače mleko, in to ceneje, kot je v trgovinah, pa so mu prodajo prepovedali. Bauerju odgovarjamo, da bo novinarka, ki se s tem vprašanjem ukvarja, v kratkem napisala prispevek o omenjeni problematiki in bo v njem stvari obsežneje pojasnila. MiM razlogi za manjši obisk v Motelu — Nove sobe m sanitarije — Po-sezona Trije >1! liolO. tl Ih lUn Doler tl« Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.________________ TREBNJE — Tukajšnji motel, ki po izločitvi iz Putnika posluje v okviru Kolinske Ljubljana, je po informacijah vodstva motela dobro obiskan. Veliko se v njem ustavljajo Nizozemci in Francozi ter Nemci in slednjih je v motelu še zmeraj največ, čeprav manj kot prejšnja leta. Kljub razmeroma dobremu obisku motel beleži upad števila gostov tudi v skupnem merilu. »Visoke jugoslovanske cene so naredile svoje. Konkretno Trebnjemu se turisti ogibajo tudi zaradi slabe ceste, saj lahko skozi Jugoslavijo potujejo tudi po boljšem, kakor je cesta Ljubljana—Zagreb,« meni direktor Motela Kolinska v Trebnjem Nace Hribar. Medtem ko je Motel skupaj s Kolinsko nemočen, kar zadeva omenjena dva razloga za slabše povpraševanje po storitvah edinega trebanjskega gostinsko-turističnega objekta takega tipa, ve, kaj mora postoriti pri sebi, da bo tržno zanimiv. »Ne moremo doseči želenega učinka. Zaposlenih imamo sicer zadosti, vendar imamo premalo prostorskih kapacitet. Zmogljivosti bo motel dobil z obnovo. Renoviranje bo steklo predvidoma to jesen, tako da bo vse nared do začetka sezone v prihodnjem letu,« napoveduje Hribar. Poleg prepotrebnih dodatnih sob in novih sanitarij naj bi tako v motelu zgradili še novo restavracijo in trgovino. S tem bodo naredili najpotrebnejše zlasti za vrhunce sezone obiskov, vendar dolgoročno načrtujejo, da bi s privlačnih dogajanjem privabili v motel obiskovalce tudi v zunajsezonskem času. L. M. »ČUKI« NA KANDIJSKEM VRTU NOVO MESTO — Jutri zvečer bo v okviru glasbenih večerov na kandij- skem vrtu zabavala obiskovalce Ijub-i »Čuki«. ljanska instrumentalna skupina > Nad prireditvijo, za katero ne bo vstopnine, je prevzela pokroviteljstvo Pivovarna Union Ljubljana, ki bo ponudila točeno pivo premium in črni baron. zanih jezov, torej razumljivo, da jim prazni želodci niso dopuščali nadaljevanja poti. Turisti so bili nad doživetjem navdušeni, kar razumeti niso mogli, daje to ena in ista reka, tista, kalna in rjava, ki sojo zadnje dni videvali na Otočcu, in tista zelena in bistra, ki sojo prečolnarili v petek. Otoški turizem dobiva ob jahanju, katerega glas je segel domala že po vsej Evropi, torej še eno ponudbo, vsaj enako obetavno in atraktivno. Reko Krko je treba doživeti. Toda takšno, tako bistro in take barve, kot je v zgornjem toku. B. B. SREČNO PREVESLALI KRKO — Navzlic temu da je bil avtor posnetka s fotoaparatom kar dvakrat na dnu Krke, je petkova krstna vožnja z velikim gumenjakom, imenovanim raft, med izvirom Krke do Žužemberka, vendarle ovekovečena. Dvanajst potnikov s krmarjem Zdenetom Dularjem v ozadju in veslačema Pavletom Uhiom ter Jožetom Retaijem v ospredju je srečno prevozilo in prebredlo kar petnajst jezov. (Foto: B. B.) fiiU nrfi IUI Matjaž Serini je prejšnji teden v Žabji vasi odprl zasebno vinoteko z mini arboretumom VELIKAN NA SUHEM — Andrej Drobežu iz Čadraž bi prejšnji tede zavidal sleherni ribič. V ponedeljek 16. julija, okoli 21.15 je blizu Dragi zanič«! v reko Krko trnek, priveza na laksu debeline 0,40 milimetra, n katerem je imel obešen šop kurji črev. Dobre pol ure je čakal, ko sledil silovit poteg, kije čoln kot za ši lo popeljal po Krki. Dobre pol urej trajala borba, naposled se je na čoln znašel natanko 150 centimetrov dol in domala 20 kilogramov težak sod Drobež, ki je sicer član novomešk ribiške družine in kije pred leti že pC tegnil na suho brkača podobnih d menzij, se je takole ponosno posta« pred objektiv fotoaparata. (Foto: I Budja) NOVO MESTO — Serinijeva hiša ostaja zvesta tradiciji. Po stopinjah očeta Alojza, velikega ljubitelja narave in desetletja gonilne sile dolenjskega turizma, stopa sedaj tudi sin Matjaž. V čudovijo urejenem okolju obnovljene hiše v Žabji vasi 30 je dobilo Novo mesto prvo zasebno vinoteko in mini arboretum. Brez dvoma je imel prste vmes pri takšni odločitvi — uradni naziv dejavnosti je cvetličarstvo, vinoteka in urejanje okolja — tudi Matjažev oče. »Vrata našega vrta in prenovljenega poda s kletjo, kjer imamo vinoteko, smo za obiskovalce odprli minuli teden,« ponosno razlaga Matjaž. »Ta čas je v našem mini arboretumu okoli 120 različnih vrst rastlin, dovolj, da lahko svetujemo in uredimo še tako zahteven vrtiček. Navsezadnje je naša želja, da jeseni, ko bo oče odšel v pokoj, pričnemo tudi prodajati rastlinja. Za ilustracijo naj povem, da imamo danes na vrtu kar 50 različnih vrst azalej. Te so očetova ljubezen. Tudi z vinoteko imamo velike načrte. Ta čas je v njej preko 100 različnih vrst vin, od namiznih do vrhunskih jugoslovanskih in francoskih buteljk. Zelja je, da pridemo do 400 vrst vin, poleg naših in francoskih še iz ostale Evrope. Pogovori kažejo, da do tega ni več daleč. Ob tem velja omeniti še cene, ki so zaradi nizkih marž precej pod trgovskimi, buteljčna vina nudimo danes po 40 do 120 din.« Seveda je prodaja vin pri Serinijevih tesno povezana s cvetličarstvom in aranžerstvom; takšna darila so primer- Zeliščarji na Rogu Tradicionalni izlet Druš tva zeliščarjev v Kočevk Rog__________________________ KOČEVSKI ROG — Ljubljansk » L Društvo zeliščarjev je v soboto, 21. juli ^ ja, pripravilo svojo vsakoletno tradicio # .' nalno ekskurzijo v Kočevski Rog in sr< t ■ Čanje zeliščarjev, njihovih prijateljev i " znancev ter ljubiteljev narave pri ne 1 kdanji roški žagi. k 5. Udeleženci zeliščarske ekskurzije s ^ na Rog krenili iz dveh smeri: iz Kočevj in Podturna. Med potjo so nabira * ( zdravilna zelišča in druge gozdne sadt t že. Ogledali so si naj večjo jelko v Slo ia (, veniji Kraljico Roga in oddelek prt | j gozda. Na grobišču, kjer so Nemci let 1943 zažgali 28 nepokretnih partizan I skih ranjencev, so položili cvetje, nek«13 7 teri pa so si ogledali tudi grobišča, kje * I počivajo po vojni pobiti domobransk ___ vojaki. Matjaž Serini na ob sleherni priložnosti, najsi gre za novo leto ali dan žena. Nemara ni odveč ob tem dodati še, da bodo v vinoteki, ki je odprta vse dneve, tudi ob nedeljah in praznikih, med 8. in 21. uro, občasno pripravljene še degustacije vin, po tihem pa razmišljajo tudi o predstavitvi nekdaj na Dolenjskem tako značilne obrti — lončarstva. B. B. Na mestu srečanja so si udeležcntj prireditve najprej ogledali zeliščne se Silnice, nato pa je strokovnjak Stanislah Erjavec zbranim pokazal in razložil kako se pravilno sušijo zdravilna zelif ča, ter odgovarjal na posamezna vpn šanja. Medtem je mojster Maršičskuh: svojo za ta srečanja prav tako že trad cionalno zeliščno enolončnico, kije ?' vsem v slast. Popoldne so se udeležen tradicionalnega zeliščarskega izleta ra: šli. RENATA NAŠLA NAJVEČJI KROMPIR — Pretekli petek je nastal tale posnetek 9-letne Renate Felicijan s Smarčne s tremi največjimi in najtežjimi krompirji sorte vesna, ki sta jih na domači njivi našla z očetom Zdenkom. Najtežji je tehtal 91 dag, preostala rekordna primerka pa 88 oz. 85 dag. Felicijanovi so sicer posadili na polovici hektaija pretežno vesno, nekaj pa tudi krompirja sorte igor. Renatina stara mama 76-letna Ivanka nam je povedala, da debelejšega krompirja na njihovi zemlji še niso pridelali. (Foto: P. P.) Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice BOŠTJANU BREZNIKARJU iz Radomelj. Čestitamo! Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za la leden ženo novostjo takšna: 1 (I) Stara ljubezen nikoli ne oveni — AVSENIK 2 (3) Pelji me spomin nazaj — ANSAMBEL I. RUPARJA 3 (2) Soča voda — DOLENJSKI FANTJE 4 (5) V nedeljo popoldne — ANSAMBEL L. SLAKA 5 (7) Slovenska polka — ANSAMBEL T. HERVOLA 6 (4) Mlad pastir — ANSAMBEL IVANA PULJA 7 (6) Kaj je ljubezen — VESNA 8 (10) Biseri z morja — UPA 9 (—) Košnja — SPOMIN 10 (8) Ne čakaj na maj — COF Predlog za prihodnji teden: Planinski pozdrav — RUŠEVCI WWWW'/WWSAAA/WWWVWWWS/S/WWWWS^/‘^y Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto PRI NAS BELOKRANJCIH — Toni Verderber je pred kratkim izdal s svojim ansamblom video kaseto Pri nas Belokranjcih. Kaseta je izšla pri založbi RTB v nakladi 500 kosov, posneta je v Tonijevih Poljanah pod režisersko taktirko Jožeta Klobovsa. Snemalec je bil Ubald Tankocy, tonski mojster pa Marko Taič. Kaseta gre dobro v prodajo tudi v Beli krajini, četudi založnik ni napravil zanjo skoraj nikakršne reklame. Mali se je spravil nad mojega dragega Fritza. — Stric, ali radi prihajate k nam v Jugoslavijo? — Sehr. — Kaj pa vam je tukaj tako všeč? — Morje, ljudje, zrak, fse. — Tudi ženske? — Auch. Se pravi• tudi — Ate zatrjuje, da imate radi naše vino. — Šnaps je enkraten. Tudi vino je gut. — Pa pršut, kajne? — Auch. — Obožujete domače jedi? — Pri fas se najem fsega dobrega, napijem se, ambesten reči, nagledam se lepot. — Skoraj ne verjamem, da ste z vsem res tako zadovoljni stric. — Dobro misliti — Kaj vas pa spravlja v bes? — Fisoke cene. — Se vam zdijo pri nas storitve in stvari drage? — Ja. — Kaj pa? — Pivo, na primer. — Pivo? — Ja, pri fas biti pivo štiri marke, pri nas dve. — Pa pijte kaj drugega! — Tudi drugo biti dražje kot pri — Ne boste rekli, stric, da je meso v Jugoslaviji dražje kot v Nemčiji? — Ja, biti dražje, bili Tudi sadje dražje, coca-cola dražja. Fisch dražji Jaz zato kmalu odpotovati v Nemčija. — Prekinili boste dopust? — Ja, Urlaub ist finisch. — Koliko mark pa zaslužite mesečno? — Jaz biti šlosar. Mesečno dobiti tri tisoč dvesto mark. — Koliko dinarjev, preračunano v marke, pa dobiš mesečno ti, ate? — Šeststo. — Kaj pa še čakamo? Čas bi bil da tudi mi odpotujemo v Nemčijo! IONI GAŠPERIČ