Današnja Številka stane v trafikah, knjigarnah itd. izvod po 20 vinarjev.
SLOVENSKI
Naročnina	Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska	Oglasnina	/
za Avstroogrsko: V* leta K 2*— Va leta K 4*— celo leto K 8'—	ulica štev. 12.	za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin. — Pri več- l
za inozemstvo :	„	„ 2 50	„	„ 5 —	„	„ 10 —	Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.	kratnih objavah primeren popust
Leto II.	Posamezna številka 20 vinarjev.	Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.	Štev. 52.
Vsak	naročnik dobi brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.			
Vsem cen j. čitateljem in naročnikom želimo vesel Božič in srečno novo leto!
Vabilo na naročbo!
četrtletno
75 cent 3 50 fr.
polletno 1 'h dol. 7 fr.
Tepežni dan.
Slavko Taborski.
Solnčni žarki so oslabeli in njih toplota je manj ogrevajoča kakor objem zaljubljenega starca. Toda poglej te gore, to planjavo poglej, v svetlobi tisoč biserov uporno blestečo, in ta ponosni gozd, množico krepkih fantov z belimi rožami v gumbnicah! Dimi, ki se dvigajo iz vaških
dimnikov, ali niso kakor zastave, ki, slaveč zmago mladostnega ognja nad hladnim pepelom, plapolajo demantnemu nebu nasproti? In tam ob potoku belo oblečene deve v srebrnem pasu, kaj je tam življenja, kaj je tam moči in mladosti! Vsa vaška mladina, mleko in kri, zdravje in radost, si je napovedala vojsko, moč, majhna še in nerazvita, se bojuje in poizkuša svojo silo. Čuj ta veseli krik, kakor zmagoslavna pesem pomladi doni v grič, popotnik pride mimo in se začudi . . . Kje je, zima, tvoja moč, kam se je zatekla tvoja hladna bo- i lest?
K bednim starcem in zapuščenim sirotam !
Na koncu vasi, na samoti sloni ob griču koča kakor starka iz pobožne pravljice: najbolj čisto, najbolj belo pečo si je dela na glavo, zapustila je svet in pokleknila v sneg, da v tihi molitvi pričaka poslednje ure. V tej koči vlada zima z vso kruto brezobzirnostjo. Razširila se je od odrtega stropa do razdrapanih tal, od kota do kota, iz vseh lukenj diše svoj neusmiljeni mraz. Za razpokanimi vrati čepi peč, zaprašena in razdejana kakor beračica, vsa raztrgana v mrazu trepetajoča, smrti zapisana. In v drugem kotu, peči nasnroti, ječi postelja, stoka od starosti, se trese pod bolnim telesom Matije Končana.
Matija Končan se poslavlja od življenja. Ob osiveli glavi mu stoji bleda dekla božja, s,e sklanja nad obraz, od življenja razorani, od bolesti izsesani, z eno roko je visoko zavihtela koso, z drugo pa ga grabi za vrat, za prsi, njegov kašelj je njen krohot . . . Včasi se zdi, da bo med tem ostudnim nasmehom izsušeno telo zdrgetalo, da
Priporočamo ¥T Gllj-i-repf» ki je največja, domačo tvrdko Ж ЖО 1Ж I/ ЖЖЖ^/JL ^ domača tvrdka
te vrste na slovanskem jugu. Kdor potrebuje uro, verižico, uhane, prstan itd., naj piše po cenik. Velik bogato ilustrovan cenik dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. Pišite po dopisnici : H. Suttner v Ljubljani 5, Mestni trg štev. 25. Nizke cene! . ................... Postrežba solidna in točna!
bodo prsi dehnile poslednjibrat, toda smejanje se umiri in tišina v koči je še bolj tiha, še bolj globoka. In misli beže, beže...
V	mladost beže, krepko in veselo, polno nad in polno pričakovanj, nikdar izpolnjenih, nikoli uresničenih.
V	dobo hitijo, polno trpkega znoja, bogato grenkih prevar. Vedno manj je sanj, v daljavo hitečih, pod nebo hrepenečih, življenje postaja življenje. In vendar
—	še je v srcu upanje: iz kapelj, ki teko po čelu, razjedajo lice, iz žuljev, ki pečejo dlan, se porode sadovi, starost vstane, samo tiho, brezskrbno uživanje . . .
»Papa, lačen!«
Od okna, s papirjem prelepljenega, se je oglasil Milan. Oči, modre kakor azur, lasje ko žamet ga izdajajo: sin tujine je, sin greha. To je, Matija Končan, sad tvojega znoja in tvojih žuljev, vse to je ostalo od tvojih načrtov. Sin, kakor hrast na gori, hčerka, kakor roža na polju — kje sta? Daljava je dehnila in prinesla hrepenenje in hrepenenje je izvabilo sina in hčer. »Vrnem se, oče, in vam sezidam palačo, čemu bi se vedno stiskali v bajti?« Vzela ga je tujina in ga ni vrnila. — »Pridem, oče, in vam posteljem z mehkim, toplim perjem:: zakaj bi počivali na trdi, mrzli slami?« Sla je in je ostala, prišel pa je Milan, sin njegove hčere in bogatega gospoda k njemu — beraču.
Beraču!
Še nikoli ni trkal na vrata, še nikdar ni klonil hrbta. In vendar!
»Papa, lačen!«
Da bi ga poslal k sosedu prosit skodelico mleka, košček kruha? Haha, kako zmagovito bi pogledal sosed, kako škodoželjno bi se smejal! »Vedno ste bili berači, pa niste hoteli priznati . . .« Ne, ne! Raje
—	smrt, zgrabi, ne igraj se z žrtvijo, ki ti je zapisana, krepko stisni, da bo konec skrbi, konec trpljenja, konec za vedno, za večno!
Milan pa zre skozi slabo zakrpano okno v stekleni dan. Glej, procesija se bliža spokornici, v snegu klečeči: v ozadju gozd iz daljave, kjer se opira nebesni baldahin/množica starcev, temnih, molčečih, z dolgimi bradami, v bele in črne halje zavitih; spredaj vas, truma žensk, resnih, väse zatopljenih, z belimi pečami na glavah, s svetlimi križi na prsih. In zastave plapolajo, plapolajo . . .
Pa čuj! Kaj je to? Ne, ne, to ni pobožna pesem spokornikov, smrti nasproti hitečih, to je krik zmagoslavne mladosti, pesem zdravja in življenja. Iz resnega sprevoda se izvije vesela četa, dolge šibe
v rokah, med smehom in vpitjem padajo udarci, trče snežene kroglje. Za vrat, na obraz, kaj za to, čim večja je bolest, tem veselejši je smeh, kajti mladina, ponosna in uporna ne plaka. In Milan gleda, gleda, šel bi tja, med nje bi se pomešal in bi kepal in trpel. Toda četa se bliža, vedno glasnejši je hrup, zdaj so pred hišo, v veži, hipoma, hrupno se odpro vrata . . .
Kaj je prišlo nad te, mladina? Zakaj je potihnil tvoj krik, zakaj je umrl smeh na ustnih, zakaj so se povesile vesele tepež-nice? Kaj je dehnil vate strupeni mraz bede in nesreče, kaj ti je padlo v oči, ivje, ki se beli po stenah?
Tepežniki so obstali med vrati, umolknili. Za hip, potem pa je stopil k Milanu tisti, ki je bil najmočnejši in največji med njimi, vzdignil je šibo, zamahnil:
»Reši se, reši se . . .«
Toda Milan je skočil, zakričal, udaril, ves v srdu in solzah. Tepežniki so osupli, pobegnili, tepežnica, iz rumene beke spletena, je obležala na pragu. Ihte jo je po-
bral deček in vrgel na črvivo klop za pečjo.
»Zakaj me je tepel, papa?«
»Ni ti hotel hudega, navada je to pri nas, spomin . . .«
btarec se je sklonil in pripovedoval zgodno o hudobnem kralju, ki je moril nedolžno deco, in dobri materi, ki je skrila sina m zbežala v tujino. Zdajpazdaj je smrt prekinila pripovedovanje, zgrabila je za prsi in pahnila glavo vznak.
Milan je sedel pri oknu, naslonil glavo na polico in poslušal. Povest je tekla, poniknila, zopet privrela na dan. Dečkovo oko je zrlo ven, tja, kjer je sobice, onemoglo, kratkovidno, brlelo, ugašalo, oko se je utrudilo, povest se je pomikala v daljavo, v daljavo, sluhu nedosežno ... In glej, zadrdrala je kočija, prijetno se je zibala na prožnih peresih, mil obraz se je sklanjal nad Milanom, lepa usta so ga poljubila, mehke roke so objele in prižele na tople prsi.
»Mama!« je dehnil deček iz sanj.
Matiji Končanu pa je šel pogled po sobi in se je ustavil na tepežnici, ki je ležala na klopi, kakor zlata palica na sivem pesku. Od nekod, iz mladosti, j,e zavel gorak spomin, smehljaj je zatlel na ustnih, kajti še malo življenja je bilo skritega sredi pepela . . .
2.
Ali je bila burja, ki se je s prešerno radostjo zaletela v okno, da je vztrepetalo in ječalo? Ali je letela kočija mimo, vesela, zveneča, so udarjala kopita, je počil bič? Ali pa je bil smeh smrti, ki je iznova zagrabila Matijo Končana za prsi?... Zašumelo je, zaropotalo, in tisti mili obraz se je odmaknil, mehke roke so izpustile in Milan je slonel ob oknu, drhteč od mraza, ves bolan od gladu, temna procesija je žalostno, resno strmela vanj. Nekaj silnega, pekočega je prišlo v prsi, razširilo se je in razklepalo grudi, stiskalo srce, kljuvalo je po glavi, bučalo v ušesih, sililo skozi grlo. In potem se je odprlo, razvezalo, privrelo je na dan, zapeklo v očeh, po licih, tih jok je šel po sobi, enakomeren, kakor bi se tajal sneg na prisojnem bregu.
Bolgarski vrhovni poveljnik podeljuje pri Čataldži po sklepu premirja povelje, da se ustavijo sovražnosti. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.)
Seja bolgarskega ministrskega sveta v Sofiji, pri kateri so se določili mirovni pogoji za konferenco v Londonu. (Po posebni fotografiji za Slov. ilustr. tednik.)
Beg Turkov proti Carigradu. (Po posebni fotografiji za Slov. liustr 1 cdnik.)
»Papa. kruha! . . . Papa, zebe! . . .«
Matija je ležal vznak in dečkove solze so se prelivale v njegovo srce in ga razkrajale, počasi, skeleče, košček za koščkom. K sosedu, kapljo mleka, grižljaj kruha ... Ali sosed se smeje, haha, berači, berači! . . . Dih je zastajal, sedanjost se je borila s preteklostjo. Smrt se je sklonila niže, zgrabila za prsi, vzdignila in pahnila nazaj, smejanje je utihnilo in tih jok je šel po sobi, v srce segajoč . . . Tisti trenotek se je dotaknil starčev pogled te-pežnice, ki je ležala na črvivi klopi za pečjo.
»Milan!«
Kaj delaš, Matija Končan? Nikoli nisi trkal, nikoli prosil, kaj misliš, kaj nameravaš? Cuj, sosed se smeje, cela vas se kro-hoče in tolče z rokami ! Berači, berači! Kaj počenjaš. Matija Končan?
Toda vnuk je zaihtel, ponos je sključil hrbet in umolknil . . .
»Milan, pojdi tepeškat ! «
»Papa, lačen!«
»Da, da, vsega dobiš, kruha in mesa, potice, klobas, lešnikov, denarja. Samo pojdi, vzemi tepežnico in pojdi od hiše do hiše . . .«
Od hiše do hiše! Cela vas ploska, sosed se bije z rokami po tolstih stegnih. Po-
nos je bil vzdignil glavo, toda Milanu se je utrgal ihteč vzdih iz prs in Matija je nadaljeval:
»In ko stopiš v hišo, pozdravi lepo po krščansko, kakor se spodobi ... In potem se približaj gospodinji ali gospodarju in udari, toda ne preveč; bolje je, če samo zamahneš, da se ne zameriš ... In mahaj tako dolgo, dokler ne boš vsega izgovoril, dokler ne boš povedal teh-le besed: — Ali poslušaš?«
Milan se je bil naslonil ob vzglavje, poslušal in mislil. Kako bi udaril, da ne bi bilo preveč in ne bi razžalil gospodarja ali gospodinje? In če bi samo zamahnil — Skoro bi se bil zasmejal: stoji tam in vihti, vihti in ne zadene.
»Poslušam: mahal bom in ne bom udaril.«
»Da, ne boš udaril ... In pri tem govori tako-le :
Rešite se, rešite se! v boljših letih, manjših grehih, da bi tako dolgo živeli, da bi nebesa zaslužili in še mene gor potegnili . . .«
»Kaj je to, papa?«
»Kaj je to! Besede so to in tako se govori, kdo bi vedel vse naprej in nazaj? — In ko boš to izgovoril, postoj in počakaj nekoliko. Dobil boš, kar bo, in kar ti dajo, spravi lepo in se zahvali! In ne godrnjaj, če se ti bo zdelo malo . . .«
Prav kakor berač, raztrganec! Lepo, lepo, le reci mu, naj še spodobno in ponižno poljubi roko in potem naj odide tako skozi vrata, da ne pokaže hrbta usmiljenim, bahatim ljudem, kajti to bi bilo ne-:• poštlijvo . . . Ha, ha, ali ga vidiš, soseda, ali ga slišiš? Tam stoji in ves je rdeč od smeha . . .
Matija je zavzdihnil in ves slab, ves nizek je bil njegov glas:
»Ali si razumel, si si zapomnil besede? Kako boš govoril, povej?«
Milan je ponovil počasi, jecljaje, dvakrat, trikrat, in potem je znal gladko.
»Dobre glave si, kakor je bila tvoja mama. Torej pojdi, vzemi tepežnico in košek, ki sloni na klopi ob steni. Ne pozabi tesed! In še nekaj: če se srečaš z otroci, se umakni in ne nagajaj jim . . .«
Umakni se, berač! . . .
Milan se je stegnil na prstih in poljubil dedu bledo čelo, vzel košek in tepežnico in šel.
»Vedi se spodobno!« je še poklical Matija, potem pa je legel vznak in ponos so je oglasil.
— Kaj si napravil Matija Končan? Beračit si ga poslal, ne tepeškat! Sosedje odo uganili tvoje misli in sin tvoje hčere, Ari tvoje krvi bo vsemu svetu v zasmeh. Kaj si storil? —
»Ne morem, ne morem,« se je branil starec; »grižljaj kruha, kapljo mleka ...«
— Potrpel bi bil, počakal! Kaj ni mogoče, da se vrne sin, da se pripelje, bogat, srečen? Qlej kako prhajo vranci, kako žvenkljajo kraguljčki, ali slišiš? Sosed se smeje in sin je žalosten: »Oče, zakaj ste mi napravili sramoto?«
Smrt je dehnila v obraz, polagoma so ledenele oči. Starec se je sklonil:
»Ne hodi, Milan, počakaj, vrni se ...«
Smrt pa se je pripognila prav k njemu, se zasmejala, skrčila prste za grlom . . . Matija Končan je nagnil glavo vznak in je umrl.
In angel smrti je stopil ob vzglavje in razpel svoje peroti po celi sobi.
Ponos pa mu je stal ob desnici in se je uporno smehljal,
Milan je stal pri sosedu, mahal in govoril, mahal in ni udaril gospodinje, ki se je držala čemerno in zlovoljno. Ob mizi je se-
Zunaj je pozdravljalo Milana mrzlo življenje. Solnce se je bilo pomaknilo nad griče in se potapljalo za obzorje, od severa je priplul veter na hladnih perotih, ki so bile po licu in se zadirale skozi obleko.
Aüadie kotiček.
Abadie, Paris.

Bolgari pred Čataidžo : Vojaška kuhinja v gozdu. (Po posebni fotografiji za Sluv. liustr. Tednik.)
del gospodar, pol litra vina se je blestelo pred njim in velika rumena pogača, za božič spečena, je vabila oči. In ko je videl Milana, kako vihti, jeclja, maha in n,e zadene, je porinil od sebe steklenico in potico, se naslonil nazaj in se smejal, da mu je zardel tolsti obraz in so se oči napolnile s krvjo. Roke je krilil nad glavo in se bil po kolenih in Milanu je bilo, kakor bi ga tolkel s pestjo po obrazu.
»Kdo te je tako učil, kdo te je navadil? Udari, pritisni, saj si majhen in slaboten in tvoj udarec še kože ne doseže! Kaj bi stal tam in vihtel, ha, ha, kakor . . .«
Smeh se mu je zataknil med besede, roke so bile po kolenih, Milanu v lice.
»Ali pa si----------prefriganec si in
si se prišel norca delat . . .«
»Prevejan je ves, kolikor ga je,« se je razjezila gospodinja, »z mene se hoče norčevati. Saj vemo, kaj je, saj poznamo to zalego, bog ve odkod se je vzel. Taki niso nikoli prida . . .«
Odšla je in Milan j,e stal tam ves ponižen in majhen. Sosed je pil z dolgim požirkom in se zadovoljno oddehnil.
»Vidiš,« je izpregovoril, »vidiš, tako je: vjezil si jo. Kaj pa hodiš tepeškat, če ne misliš zares? Kdor hoče kaj dobiti, se ne sme bati, udariti mora. da se pozna. Kdor pa ne misli v resnici, naj ostane doma, naj se skrije in ne pokaže ljudem. Z božanjemi si pridobiš kvečjemu mačko in še ta te opraska o prvi priliki. Tudi tebe bodo tepli in če ne boš udaril nazaj, se ti bo prokleto godilo. Udari, strela, kaj bi...«
Poslednjo besedo je potopil v steklenico in čelo se mu je zamračilo, kakor bi se ga bil dotaknil neprijeten spomin. Deček je trepetal v solzah.
»Na, sem pojdi, kaj se boš cmeril! Če misliš, da si dovolj velik in močan, pojdi naprej in tepi, če ne, pa pojdi domov in ostani za pečjo vse žive dni. Ne pomaga nič, bolniki so zapisani smrti, slabotni, da se hodi preko njih . . .«
Milan je spravil kos pogače v cekar in se zahvaljeval.
»Kaj bi,« se je branil sosed, »pojdi in zapomni $i moje besede . . ,«
Milan se je naslonil ob zid, neodločen, slaboten. Kam? Ali naj se vrne domov, k očetu, v bedo in zaničevanje?
V vas pojdi, Milan, v življenje stopi! Glej, kako plapolajo zastave, ogenj je to in moč. Tudi ti imaš moči, saj si mlad, in ognja si vkrešeš v boju. Tako lep je ta boj, tako zanimiv, veselje za močne in zdrave. —
Še oddaleč se je zaslišal vesel krik, tolpa dečkov se je prikepala preko vasi. Milan se je zganil. Ne bodi bojazljiv, ne beži, med nje pojdi, udari!
»Čegav pa je tisti-le? Aha, Končanov, glista gosposka! Na!«
Priletela je kepa, zaskelelo je na roki, bela sled je ostala na obleki. Skloni se, Milan, vrni!
»In mojo tepežnico ima! Boš dal sem, počakaj, zakaj si me udaril?«
Ne beži, Milan, pogum! Ali si jih videl, kako so jo potegnili, veš, kako je zbežal tudi ta, ki je velik in močan?
Milan pa je spustil tepežnico in stekel.
Čuj ta veseli smeh, Milan, obrni se! Tako boš prenašal zasramovanje? Polna je že obleka snega, vsa lisasta, bela, okreni se, vrni! Ali vidiš, kako plapolajo zastave, kako se planjava uporno blesti?
Ali Milan beži, teče, udarci padajo, nepovrnjeni. nemaščevani, življenje se smeje za njim, zastave vihrajo, zaničljivo šepetajo za njim fantje z belimi rožami v gumbnicah...
In Milan beži, vrata v zaničevanje in bedo zaječe, se odoro, smrtni angel stoji tam in njegova krila se razprostirajo od stene do stene, od stropa do tal . . .
Vojna na Balkanu.
Turčija nekdaj in sedaj.
Po zavzetju Carigrada leta 1453 se je zajezila Turčija globoko noter v Evropo; že prej so si pa Turki prisvojili afriške obali in večino otokov Sredozemskega morja, (na risbi je ta nekdanja turška posest označena s sivo barvo, letnica pomeni, kdaj je odpadla dotična država od Turčiie). — Zadnja stoletja se je pa začela Turčija z naglico krčiti in to posebno še v Afriki. Alžir je od 1830 francoska kolonija in Maroko notane bržkone v kratkem. V Egiptu je izgubljala Turčija dolgo na svojem vplivu, dokler ni postal leta 1873. Egipt samostojen z lastnim podkraljem. Leta 1882 je pa Anglija Egipt oku-


Beg proti Carigradu : Vsled kolere .obnemogli polegajo [ob cesti. (Po posebni fotografiji za Slov.
Ilustr. Tednik.)
pirala. — Zadnji kos afriške obali, to je Tripolis, so ugrabili Italijani Turkom v lanskem in letošnjem letu.
Tudi v Evropi je hodila Turčija isto rakovo pot. Dežela za deželo je odpadla na Avstrijo in Rusijo, a druge dežele so se osamosvojile, tako leta 1822 Grška, tekom zadnjih desetletij pa Rumunska, Sr-
bija, Bolgarska. Letos zopet razpada evropska Turčija in letos zapusti Turčin bržkone Evropo. Turku ostane potem le še posest v Aziji (v risbi črno označeno) a morebiti še to ne za dolgo.
Grozeča evropejska vojna in njene posledice. Stalna delegacija franc, mirovnega društva razglaša sledeče razmotri-vanje svojega člana univerzitetnega profesorja Charlesa Richeta: Če bi izbruh-
skupno mož): Nemčija 3,600.000, Angleška 1,500.000, Avstrija 2,600.000, Francoska 3,400.000, Italijanska 2,800.000, Rumunska 300.000, Rusko 7,000.000. Skupaj
21,200.000.	Če bi bila vojna furija vzbujena zato, da bi bodisi prepovedala ali dopustila Srbiji imeti svoje ladjevje, izdala bi Evropa za transport moštva, hra-
ne, orožja in municije za ladje in za slučajna poškodovanja mest in vasi 3 do 400 milijonov frankov dnevno. Izdatki na dan za to vojsko vseh držav skupno bi bili (frankov). Hrana teh oboroženih armad 63,000,000; krma za konje 5,000.000 plača vojakom 21,000.000; plača delavcem v arzenalih, pristaniščih itd. 5,000.000, lOdnevna mobilizacija 10,500.000; transport hrane 21,000.000; strelivo za pehoto
zduba na davkih (25%) 50,000.000; podpora revnemu prebivalstvu (desetini prebivalstva po 1 frank dnevno) 34,000.000; rekvizicija, nagrade, poškodba mest, vasi in raznih objektov 10,000.000. Skupno
272.500.000.	Vse te številke se morajo pa šc povišati, ker se v vojnem času vse podraži in se mora takrat izposojila dobiti le za nezaslišane pogoje. Upoštevati se pa mora tudi uničenje vojnega materijala in če se razdeli ta vsota na 30 dni, znaša
10.000.	000 dnevno. 70 angleških vojnih ^dij n. pr. reprezentira vsoto 3 miljarde. Če bi bila ena tretjina uničena ali težko "oškodovana, pomeni to dnevno zgubo
73.000.	000 frankov. Je pa to še veliko 'od ceno. če se šteje dnevna zguba velike ^vr epske yoi n e 3—400 miljonov frankov htevno. Če bi torej za malenkost, radi rbskega pristanišča izbruhnila evropska
vojna in bi trajala vsaj 14 dnij bi bila tekom teh 14 dnij bilanca mnogo bolj neugodna, ker bi bilo gotovo več kakor 500.000 ranjencev in 100.000 mrtvih vo-iakov. — Pomislimo pa tudi druge posledice takšne vojne. Tovarne bi bile zanrte. rgovina bi zastala in cele dežele bi bile ničene. Banke bi propadale druga za Tugo in države bi bile pred bankerotom. Nastala bi lakota in razne epidemije v davnih mestih Evrope, kakor v Parizu, Berlinu, Dunaju, Moskvi, Milanu, Rimu itd. Ves promet bi zaostal, ne bilo bi potnikov in ne tujcev in vendar bi moralo živeti miljoni in milioni revnih slojev. Kako, to je seve drugo vorašanje, kajti nikogar ne bo doma poleg žen, otrok in starcev, tako v mestih in na deželi. Celega pol stoletja bi bilo treba, da bi se popravila škoda, ki bi io povzročila takšna vojna in najmanj 20,000.000 miljonov evropskih rodbin bi bilo obsojenih k trpljenju. žalosti in solzam.
Komanovi. Slika na str. 8. nam predstavlja dobro poznano, občespoštovano in zelo narodno rodbino »Romanovo« iz Vižmarjev pri Ljubljani. Oče France, star 78 let in mati Marija, stara 76 let, oba prave gorenjske korenine, sta obhajala pretečeni predpust petdesetletnico njiju zakonskega življenja. Jubilanta, skrbna gospodarja in vseskozi poštena, vzgojila sta v tem duhu tudi svoje otroke, ki so se —izvzemši liudsko šolo v Št. Vidu — brez vsacih študij se povzpeli do uglednih službenih mest. 1. Valentin ie c. kr. poštni oficial v Doboju. 2. Benedikt, je sekcijski mojster v deželni bolnišnici v Ljubljani.
3.	Albin, posestnik na domu v Vižmarjih.
4.	Franjo, zatopnik piva v Škofji Loki. 5. Feliks, bivši odlikovani c. kr. orož. straž-mojster, sedaj sodni kancelar v Kersu. 6. hči Ivanka, ki ie letos s svojim soprogom nosestnikom in trgovcem v Št. Vidu obhajala že svojo srebrno poroko. 7. Manica, tajnica novoustanovljene Ciril - Metodove podružnice za Št. Vid in Šiško in vsem Slovencem dobro poznana in zlasti med ljudstvom priliubljena slovenska pesnica in pisateljica. Njenih pesmi, povesti in drugih poučnih spisov priobčila je posebno veliko »Slov. Gospodinja«, nadalje »Slovenski Branik«, »Sl. Dom« in »SL Ilustrovani Tednik« je že priobčil par lepih črtic in pesmi izpod njenega spretnega peresa. Nekaj njenih povesti je prevedenih že na češko in hrvatsko in tudi slov. amerikanski časopisi jih radi nonatisku-jejo. Poleg tega se je Manica že od rane mladosti s posebno vnemo posvečala narodnemu delu in je zlasti za probujo svojih ožjih šentvidskih rojakov že mnogo
Primitivno poljedelstvo v Macedoniji : Stoječ na plohu, v katerem so zabiti klini, „orjejo“ njivo.
(Po posebni fotografiji za Slov. llustr. Tednik )
letento za to ali dobi Srbija okno k Adriji ali ne, bi oborožila Evropa 20,000.000 mož nila vojska med trozvezo in med tripe-ter bi jih polovico nagnala v bojno črto. Mobilizacija na tem koncertu udeleženih velesil, bi po uradnih virih, zgledala sledeče (armade na kopnem in mornarica
(10 kat tonov patron na moža dnevno)
21,000.000 ;topničarstvo (10 strelov iz enega topa dnevno) 6,000.000; oboroženje in obleka 21,000.000; ambulanca (za 500.000 ranjencev dnevno po 5 frankov za vsakega) 2,500.000; izdatki za vojne ladje (če pluje vsaka samo 6 ur dnevno) 2,500.000;
Kolera v Carigradu: Mesto, kjer so pobrali na koleri umrlega, snažijo z vodo. (Po posebni fotografiji
za Slov. ilustr. Tednik.)
Trgovci, peki!
Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst - Vrdela, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri narodni trvrdki, ki ------------------vam postreže po konkurenčnih cenah.---------------------
storila in mnogo pretrpela. Z Aškercem sta si bila dobra prijatelja in pokojni pesnik ji je poklonil vse svoje proizvode. Vsi drugi razen Manice so že oženjeni in jubilanta imata že 25 vnukov. Bog živi vrlo, I staro dvojico še mnogo srečnih let, da ji krepki pravniki čestitajo še k njeni diamantni poroki !
Vsled nepričakovanih tehničnih ovir se ni mogel dotiskati naš „ Ilusirovani koledar \ da hi ga lahko poslali v tej številki. Dobijo ga pa naši naročniki prav gotovo c prvo številko po novem letu. Iz istih razlogov je izostal tudi roman „V barji i.i viharju“.
k in modno blago za gospode in I gospe priporoča izvozna hiša
J Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na željo franko. Zelo I zmerne cene. Na željo dam tu ^1 I izgotoviti gosposke obleke. f|
Črtice z Balkana.
Srapneli in granate. V sedanji vojni igrajo srapneli in granate strašno vlogo. Vse kaj drugega so, kakor kr oglje iz pušk. Iz puške prileti kroglja z veliko močjo in predere včasih dva ali tri vojake naenkrat. Rane, prizadete od teh krogelj, se vendar naglo celijo. Šrapnel je pa kroglja, ki se razleti na drobne kosce v zraku, preden prileti na meste. Na trenotek mora biti natanko preračunjeno, kdaj bo šrapnel priletel na kraj, kamor je bil namenjen; kajti kadar se razpoči, se iz njega razkropi 2—300 svinčenih krogljic, ki napravljalo, ko prilete na četo, velike poškodbe. Te krogljice šrapnelov neso seboj koščke obleke in rane zastrupé. Še strašnejše so pa poškodbe, katere napravljajo granate. Granate se ne razlete v zraku, ampak takrat, kadar udarijo na kak predmet. Kosci granat povzroče strahovite rane. Turki imajo bolj slabo in vlažno strelivo ; zato večkrat ne dosegajo uspehov, ker se granate nočejo razpočiti.
Srbska žena. Po ulicah se je pomikal žalosten sprevod. Iz mrtvašnice belgradske bolnice so peljali k večnemu počitku padle junake, Srbe, ki so žrtvovali svoje življenje za osvoboditev svojih bratov iz azijskega su-ženstva, krutega turškega jarma. Za duhovniki so se vrstili vozovi s krstami, pokriti z venci in napisi padlih žrtev. Ob nekaterih krstah so stopali, mirno, z žalostnimi obrazi sorodniki padlih, več junakov pa so peljali k zadnjemu počitku brez spremstva svojcev. Za krstami se je vil dolg sprevod domačinov, v ulicah in na cestah, kjer se je pomikal žalostni sprevod, pa se je trlo občinstva, ki se je poslavljalo v navdušenih klicih od padlih junakov, ki so pustili domove in družine, žene in otroke za blagobit svoje domovine. Na eni glavnih cest pa se je ta sprevod ustavil. Iz množice gledalcev, med katerimi so bili tudi deželani, ki so prišli v mesto, da izvedo kaj o usodi svojcev, je prodrla nenadno mlada lepa žena in se vrgla na krsto na mrtvaškem vozu. Brala je na krsti ime svojega moža. Duhovnik, voditelj žalostnega sprevoda, je stopil k njej, ukazal, da se sprevod ustavi in jo vprašal, kdo je ta žrtev, ki
Naši dedje
so že rabili izkušena domača zdravila, da so z njimi vsakoršne bolečine takoj spočetka preganjali in je resnično treba tudi poskrbeti, da se posebno ob mrzlem letnem času, ne zanemarjajo še tako lahka prehlajeni a, marveč takoj, če začutimo le najmanjše bolečine, pričnemo iste zdraviti.
Odraslim in otrokom, ki kažejo n. pr. nagnjenost h katarom, utegne koristiti dober, izkušen preparat, če se rabi pravočasno. Sami smo se o
leži v rakvi. „Moj mož je, še enkrat bi ga rada videla,“ je odgovorila objokana vdova. Odprli so krsto in res je ležal v njej njen mladi soprog. Poljubila ga je in brez solz zakričala, koso zaprli zopet krsto : „Tu ležiš
tem prepričali sto in tisočkrat, da je tak bolečine hladeč, poživljajoč, okrepčujoč preparat, ki smo z njim že velikokrat pregnali različne bolečine in utrujenost, ter marsikatero moreče zlo, pravi Kellerjev fluid z znamko „Elsafluid“, ki nanj opozarjamo s tem svoje čitatelje.
Kaj v resnici dobrega, priznajo tudi strokovnjaki in kako praktični zdravniki sodijo o Feller-jevem fluidu z znamko „Elsafluid“ nam izpričuje naslednje pismo : „Zahvaljujem Vas za Vaš Kellerjev fluid z znamko „Elsaflud“, ki se izkazuje pri 'vseh iz revme izvirajočih bolečinah kar najboljše. Priporočam Kellerjev fluid, kjer treba, najtopleje in prosim, da mi ga pošljete zopet v lastno rabo;
se je žena brez solz domov in povedala sinovoma, kaj je obljubila mrtvemu očetu.
Bolgarski polkovnik Červenakov je pripomogel mnogo k zmagi pri Lozengradu. Močna turška vojska je hitela proti Bolgarom
žnesek^zanj? Vam pošiljam. Dr. M. David, mestu1 zdravnik v" Sienijavi pri Jaroslavu v Galiciji.“ Pravi Kellerjev fluid se naroča 12 malih, 6 dvojnih steklenic ali 2 specialni steklenici za 5 kron franko pri E. V. Keller v Stubici, Elsatrg št. 280 (Hrvaško), kjer se dobivajo tudi zanesljivo učinkujoče rabar-berpile z znamko „Elsapillen“ in sicer 6 škatlic za 4 krone franko, ki jih utegnejo rabiti mali in veliki, mladi in stari kar najzaupljiveje, kadar jim ni želodec v redu. Bodi ta naša nesebična opozoritev v blagor našim čitateljem. Res bi nas to veselilo.
---------h.
№» и-
• ;	Дг*.

Mobilizacija na Ruskem : V Sibiriji vpoklicani rezervisti se poslavljajo od svojcev. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.)
mrtev, greš počivat, žrtvoval si se za domovino. Prav, mirno počivaj, vedi pa, da se Tvoja sinova, ki sta še nedorasla doma, kruto maščujeta nad tiranskim gospodarjem, nasilnikom Turkom. To jima sporočim.“ Zaprli so zopet krsto, žena je stopila za voz, sprevod se je pomikal naprej na pokopališče. Vrnila
pred Lozengradom, da bi jih od strani napadli. Polkovnik Červenakov je dobil povelje, da s svojimi 2000 možmi (1000 jih je že prej izgubil v neki važni bitki) zadržuje prodiranje ; neznane turške vojske. V tesni soteski je srečal desetkrat močnejšega sovraž-nika.lTurška premoč je še bolj razvnela nje-
П

t-IŠgS"?..-,-—
• Ж-% ...


Г226

Mobilizacija na Ruskem : Velblodi z rusko-kitajske meje za prenašanje tovorov. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.)
1

go v pogum. Vzdrževal je svoje stališče proti močni sovražni artiljeriji. Neko gibanje turške vojske, ki je za trenutek prenehala s streljanjem, je naš polkovnik spretno uporabil. S sabljo je dal znamenje za napad ter zaklical : „Mi smo komaj eden proti dvajsetim, toda Bog z nami. Naprej v imenu svetega križa!“ Z grozovitim bojnim klicem „hura!“ so se vrgli z bojoneti proti Turkom. Turki so bežali v divjem begu in bolgarska armada pred Lozengradom je bila rešena ; nekoliko ur pozneje je bil Lozengrad naš. Polkovnik Cervenakov leži ranjen v Sofiji, kjer nestrpno pričakuje, da bi mogel iti zopet v boj.
Srbske častnike vsi očividci navdušeno hvalijo, ker vselej in povsod dele z moštvom vse težave in neprilike. Kamorkoli pridejo, spe ondi, kjer moštvo. Mnogokrat se je častnikom ponudilo stanovanje in pos4elja v boljših hišah — toda redno so odklonili in spali z moštvom pod šotori. Ravno tako je s hrano. Ako dobi častnik kaj boljega — bodisi jed ali pijača — vselej deli s svojimi vojaki. Mnogokrat so se po celo vrsto dni hranili samo s kruhom in slanino — to pa vsi enako, od poveljnika pa do najmlajšega vojaka. Ako si je višji častnik zvečer sredi svojih vojakov pripravljal čaj na samovarju, medtem ko se je poleg kuhala večerja za moštvo, ni hotel preje pokusiti čaja, dokler tudi vojaki niso dobili svoje večerje in začeli jesti. To je tisto, kar srbskega in črnogorskega vojaka tako tesno veže s častnikom, da mu je brezoo-gojno vdan in pripravljen zanj vse storiti, karkoli more. V dosedanjih bojih je padlo nenavadno mnogo častnikov — zato so pa bile bitke tudi zmagonosne, ker je vojak kakor slep drvil naprej, ko je videl, da se tudi častnik niti najmanj ne briga za svoje življenje. Poleg vse železne discipline, ki vlada v srbski vojski, druži častnike in moštvo prijateljska vez in gotovo ni v srbski vojski niti enega slučaja, da bi moštvo mrzilo svojega predpostavljenega.
Kje je dopisnik „Neue Freie Presse“? Bilo je nekega večera, ko so sedeli v Belgradi! v kavarni vojni poročevalci vseh svetovnih listov. Zastopane so bile vse narodnosti. Kar vstopi ministrski predsednik Pašič in vzklikne veselo : „Skoplje je padlo!“ Zavladalo je splošno navdušenje ; dopisnik dunajskega nemško-židovskega lista „Neue Freie Presse“ pa se je kar izgubil iz sobe. Sicer pa ni bilo nikomur žal zanj. Neki francoski poročevalec je prižgal vžigalico ter iskal pod mizo rekoč : „Kje pa je poročeval ,Neue Freie Presse1?“ —• Vsi so se smejali temu izbornemu dovtipu. — Za nemški želodec pač ni ' bilo, da bi prenesel vest o zmagi slovanskega orožja, še manj pa, da bi prebavil veselje nad zmago.
Darovi Slovanov. (Sporoča prof. Anton Bezenšek.) Pod gorenjim naslovom piše sofijski „Cerkoven Vestnik“ dne 7. decembra, v številki 52. med drugim sledeče : „Ginljivo je edinstvo, ki se opazuje od samega začetka vojne med slovanskimi narodi. Čuvstva simpatije do nas, vojskujočih se za svobodo', naraščajo pri Slovanih od dne do dne, od ure do ure. Če tudi se nahajajo severni in posebno zapadni Slovani v takih okolščinah, katere bi mogle škodovati tem edinstvenim simpatijam, vendar je slovansko srce zatrepetalo pri vseh, brez razlike stanu in stranke s tako navdušenostjo, ki mora vsakega ganiti in dimiti. Ta čuvstva so tim dražja, ker se pojavljajo ne samo v toliko težkem in za nas kritičnem času, nego tudi zaradi tega, ker se pokazujejo na delu. Na prvem mestu stoje v tem oziru, razume se, bratje Rusi s svojim velikim in močnim carstvom. Ni mogoče tukaj vsega našteti, kar Rusi vsak dan store za nas, da bi nas obdarili in da bi nam pomagali. Takšen ogenj, takšno moč simpatij in ljubezni pokazujejo v sedanjem trenutku tudi bratje Čehi. In prvi sem tem,
da se jim stavijo razne zapreke od oblasti v njihovi deželi, hočejo Čehi porabiti vsako priliko, da bi dokazali bratska čuvstva do nas. Njihovi glavni politični možje vedno oznanjujejo, četudi postavljajo v nevarnost
lastne in narodne interese, da je naše delo pravo in sveto in da se bodo še protivili vsakemu, kdor bi se drznil temu delu škodovati. V češkem narodu so se osnovali odbori jmed možmi in ženami, med odraslimi in otroci, katerim je namen, zbirati za nas dobrovoljne darove in kateri odbori kupujejo in nam pošiljajo vse mogoče reči, ki so nam v sedanjih časih potrebne. Za Rusi so nam poslali Čehi največ sanitarnih misij in zdravnikov v pomoč ranjenim bratom na bojnem polju. Ista čuvstva so pokazovali in vedno pokazujejo tudi bratje Hrvatje in Slovenci, kateri se trudijo na vsak način, da bi izvršili ista dela, kakor že drugi Slovani. Ko je znano, kakšen protislovenski krivični režim vlada
sedaj v hrvaških in slovenskih deželah, moremo presoditi, kako cenjena so pokazana čuvstva in storjena dela Slovencev in Hrvatov za nas. Slovanstvo od vseh strani je danes zlilo svoja stremljenja v eno srce ter se
je brez ozira na vse težkoče zjedinilo v eno delavno, silno moč — danes za nas, jutri — za sebe, za celo slovanstvo. Hvala tem slovanskim srcem ! — Bratska blagodarnost za njih čuvstva in dela!“
Na Ogrskem je prepovedano izvažati konje in osebam, ki so v vojaški zavezanosti, se ne izdajajo več potni listi v tujino. Za eno leto je prepovedano izseljevati se osebam, ki so zmožne nositi orožje.
Najboljše čevlje
domačega in tovarn, izdelka priporoča domača tvrdka
Rodbina Romanovih v Vižmarjih pri Ljubljani : (zadaj stoječi od leve na desno) Valentin, Benedikt, Albin, Fran, Feliks ; (spredaj na levi strani) Ivanka, (na desni) pisateljica in pesnica Manica (X) in na sredi starša Marija in Fran, ki sta obhajala zlato poroko.
Fr. Železnika nasi., Pod Trančo (pri Zlatorogu).
— Postrežbi s H ha. — C;:: ;.iz e. —
Г' *	S /južno
*....,-rRV /


{	j
**•' / ,/<к
v*-.

S JU ZN v	\ t,
OGRSKO ,	! HM j
''4 ffìQQ'-Г
тшмшшшшт
š \eüi/Si ,„7'1У6Л>
/0/7
"'£Ó5Nà!,'ì‘.'-‘i	---Z ^
črno мо,
v. ; ‘**V' X 7S85 f
Л£к/?ОЛ5ХА TURČUA 1
1 c/c 1/9/2.
ALŽIR < ° о\
i7°8 J	<
sd i
francoski.
e

KRETA
° MORJE
J...TRIPOLIS

Turčija nekdaj in sedaj.
Oset, Streiteben. — Tam se nahaja tudi gostilna in trgovina z mešanim blagom, vinom in sadjem. — Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti in ceniki na razpolago zastonjin franko. — Uporablja se kot zdravilna voda ir. namizna osvežujoča pijača. Več priznalnih in pohvalnih pisem. — V lastni uporabi
pri mnogih odličnih zdravnikih c eie Avstrije. — Preurejen vrelec! Znižane cene!
Delniški kapital : 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron.
Podružnica c. kr. priv.
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kreditorji dne 31. decembra 1911 približno 847 milijonov kron.
Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50 v lastni hiši
sprejema vloge proti hranilnim knjižicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne dviga ; rentni davek plačuje zavod sam. Vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje. — Zavod
dovoljuje kredite v tekočem računu, nadalje stavbne, hipotekarne, carinske, davčno jamstvene kredite, remburzne kredite itd., eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa tržišča, tu- in inozemstva,
prodaja in kupuje tu- in inozemske rente, zastavnice, delnice in srečke ter daje vestne nasvete pri nalaganju kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi vojaško-ženitvenih kavcij, nadalje kavcij in vadij potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih, sprejema vrednostne papirje v svrho njih shrambe in uprave.
oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precioze) v hranitev,
zavaruje srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurznej izgubi ter oskrbuje brezplačno revizijo izžrebajočih efektov, vnovčuje kupone, izžrebane vrednostne papirje in valute, dovoljuje predujeme na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze,
preskrbuje za svoje komitente trgovske informacije na vseh tu- in inozemskih tržiščih, itd. itd.
Centrala na Dunaja; Podružnice : Bolcan, Bregenc, Brno, Celovec, Dunaj VI., Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Liiberce, Сј ubijana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, O pava, Pulj, Praga, Toplice na Ćeš., Trst, Warnsdorf.



10
Slovenski zdravniki na Bolgarskem : Ljubljanski zdravnik dr. M. Rus (na sredi) in dr. Hočevar z Bleda s strežaji in strežajkami v bolnišnici v Vra-ticah na Bolgarskem. Strežajke so gospodične in gospe iz tamošnjih [meščanskih rodbin. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.)
Odrin se da zavzeti, tako pišejo očividci, le z obleganjem.
S silo se ne da zavzeti, posebno še zato ne, ker ga brani neki izkušen nemški general z 18 častniki generalnega štaba.
V Seresu v Makedoniji so se kristjani zaprli iz strahu pred Turki v cerkev ter prosili Boga pomoči. Turki so opetovano naskočili cerkev, pa brez uspeha. Slednjič so ho-telicerkev užgati. Nosili so pred cerkvena vrata z vseh 1 strani slamo in* drva, a o pravem času še je prišla bolgarska pomoč.
Turki so pobegnili in rešeni kristjani so navdušeno pozdravljali Bolgare kot od Boga poslane.
Železniški promet v Srbiji je začel zopet redno poslovati, tako osebni kakor tovorni. Kupčija in obrt se začenjata zopet razvijati.
Bolnišnice v Srbiji in Bolgariji so se pričele prazniti.
37 novih davčnih uradov ustanovi Srbija v novoosvojenem ozemlju. Ustanovila bo tudi druge potrebne urade ter bo potrebovala mnogo novih uradnikov. Zglašajo se že sedaj z vseh strani slovanskega sveta, zlasti Čehi. Tudi mnogo inženirjev prest tirZavr.c snu.L'c
v Srbiji, ki jih bo pa tudi res potrebovala, ker se hoče z vnemo poprijeti dela, da odpre v novoosvojeno ozemlje promet ter tako dvigne blagostanje prebivalstva.
Opozarjamo na oglas : Ogrič, Ljubljana (na strani 12.!) ter priporočamo gosp. Ogriča vsemu občinstvu, zlasti pa velecenjenim damam in slavnim društvom.
Vernost srbskega vojaka. Srbski vojal i radi žrtvujejo življenje za domovino, hočejo pa tudi, da se jih dostojno pokoplje po vseh obredih njihove pravoslavne vere. Tej želji vodstvo tudi ustreza. Vsak srbski vojak, 1 i pade na bojnem polju, se pokoplje z obredi. Zato pa mora z vojsko veliko število duhovnikov, da morejo izvršiti vse obrede. Tudi gledajo strogo na to, da se vsak vojak res pokoplje in srbski vojaki svoje tovariše z veliko nežnostjo polagajo v grobove. Turke pokopavajo seveda brez posebne skrb n os .i, kakor pač zahteva vojna in čas.
Po 43/4°/o obrestuje od 1. januarja 1913 naprej „Kmetska posojilnica ljubljanske okolice“. Glej inserat!
III. slov. protialkoholni kongres. Opozarjamo naše čitatelje na velevažni shod z željo, da se ga oni, ki imajo čas in priložnos’, udeležijo. Kongres je vseslovenski. Referenti so izbrani iz vseh pokrajin in pripadajo raznim strankam. Protialkoholni boj je polic, katero vabi na delo vse narodne delavce, ,’c eminentno narodno, rodoljubno in sociali* " delo. Po vojski na Balkanu na vojsko prt i alkoholu z istim pogumom, kakor so se bor L naši južni bratje proti Turku !
Književnost.
Balkansko-slovanska številka „Slovan“. „Sh -
van“, mesečnik za književnost, umetnost in pio-sveto, je vstopil v svoje 11. leto. Prvo številko te; a novega letnika, ki je pravkar izšla, je posvetil večinoma slavi balkanskih Slovanov. Na čelu lista čitamo času primerne pesmi Žgurove : „Kliče vila kraljeviča Marka“, „Klic k svobodi“ in „V plameni!-ves žari Balkan“. Za njimi je načelno važni člani k „Markovanje“. Tudi članek „Mlada čreda“ ka: e edinstvo Jugoslovanov. Tej vsebini se prilega, o umetniške ilustracije, zlasti stari Jug Bogdan, pn -rokujoč zmago in slavo, pa krasne stare srbski -bolgarske gradine, spomini starih časov. Popolnji -jeta jih sliki iz Zagreba, umetnini Črn čiče vi : Kamenita vrata in Pod zidom. Uredništvo tolmači obširno vse te slike v listku. „Slovan“ zasluži, da • rra večstransko podpiramo. Cena mu je na Ie’o I 12 kron.
Vratiče na Bolgarskem, kjer sta oskrbovala vojaško bolnišnico slovenska zdravnika dr. Rus in dr, Hočevar.
(Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.)

Berite in strmite !
! Nezaslišano !
600 komadov za samo 3 75 K, krasna pozlačena 36 ur natančno idoča anker ura z verižico. Garancija 3 leta, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 fini žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, 1 cevka za smodke iz morske pene, 1 eleg. broška za dame (novost), 1 krasno žepno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 žepni nožič, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentnim zapiralom, 1 srčkan album za slike z 36 slikami, naj lepših na svetu, 5 šaljivih predmetov, velika veselost za mlado in staro, 1 povsod potreben spisovnik za pisma, 20 pisalnih predmetov in še 500 različnih predmetov, ki so potrebni v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama že vredna tega denarja za 3 75 K. Pošilja se po poštnem povzetju dunajska razpošiljalnica F. Windisch, Krakov št. W/51 NB. Za neugajajoče denar nazaj.
zzllllllllllnlnSSSSSSiiSiSSlSUliSinUUiSlSSIIIHlSSUISlSr.UUUUMr.ur.lUniimtll-
l| POZOR! Kdor hoče imeti POZOR! Ij
I lepo električno razsvetljavo g
Ц naj se oglasi pri trgovskem zastopniku ll
I Francu Železniku,
I v Ljubljani, Sodna ulica štev. 6, I. nadstr. \\
= Največja in najcenejša zaloga električnih E:
j „Ergo Wolfram“ žarnic.
Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča
L ZAMEJEN
čevljarski mojster
Ljubljana, Gradišče št. 4.
Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in telov. čevljev.
Pogled na Hagijo Sofijo.

Zakaj priporočamo Kolinsko kavno primes? Iz dveh vzrokov. Predvsem, ker je res izvrstno blago, ki je z njim vsaka gospodinja popolnoma zadovoljna, ker Kolinska kavna primes napravi kavo najokusnejšo. Potem pa tudi zato, ker je Kolinska kavna primes pristno domače biago. Mi se dobro zavedamo velikega pomena domače industrije za ves naš napredek na gospodarskem polju, vemo pa tudi, da nikakor ne zadostuje, da govorimo o potrebi domače industrije, temveč, da jo moramo podpirati s tem, da kupujemo domače blago. Komur je torej na tem, da dobi izvrstno in pristno domače blago, naj kupuje Kolinsko kavno primes!
Zastonj se jezite nad trgovci in blagom, ter govorite draginja je, da si človek ne more nič več kupiti. To govorjenje ne pomaga nič, če bodete še naprej kupovali slabo blago in pri trgovcih, ki Vam drago računajo. Prihranite si le tedaj kaj, ako bodete kupovali vedno v trgovini z modnim, manufakturnim in konfekcijskim blagom I. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ul. 5. V tej trgovini kupite vsako blago od 20 do 30 odstotkov cenejše kakor drugod.
Gospodarstvo. Prvo stremljenje vsakega gospodarja mora biti blagostanje v družini in preskrba za starost. Dolžnost vsakega družinskega očeta, najsi bo odvisen od kakršnegakoli zaslužka, mora biti, da zagotovi s svojimi prihranki sebi in svoji rodbini prihodnjost. Najpripravneji, najmo-derneji in najidealnejši način varčevanja se doseže le z življenjskim zavarovanjem, katero vsakemu najtopleje priporočamo. — Kot posebno kulantno zavarovalnico priporočamo banko „Slavijo“. Banka „Slavija“ je slovanski zavod, ki zavaruje po najnižjih cenah, razdeljuje ves čisti dobiček zavarovancem ter razpolaga z različnimi zelo ugodnimi
FARINE LACTÉE NESTLE
načini. Posebno priporočljivo je zavarovanje za slučaj doživetja in smrti z znižujočimi se premijami. — Z vsakršnimi pojasnili radevolje in nemudoma postreže generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani.
Največja domača in eksportna tvrdka
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg štev. 9.
Prvi in največji
optični specialni zavod
za očala in ščipal-nike. Velika zaloga vseh v to stroko spadajočih strokovnjaško pravilno izdelanih predmetov, Jkakor toplomerov, zrakomerov, mikroskopov, daljnogledov najznamenitejših znamk, v biseru vdelanih in drugačnih, itd. — Po najmodernejšem sistemu z električnim obratom urejena delavnica. — Zahtevajte cenik dobite ga zastonj.
(Цр
Najlepša božična in novoletna darila !
Nihče naj ne zamudi, si ogledati mojo izredno bogato in izbrano zalogo najboljših
švicarskih ur, verižic, uhanov, zapestnic, prstanov z briljanti in diamanti i. t. d.
Kdor ne more priti sam, naj piše po moj cenik, ki ga dobi vsakdo zastonj.
Gramofoni od K 25'—, plošče od K 1*95 vedno v zalogi.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu
ulica Farneto 18.
! Zavetišče in oskrbovalnica ! ! za brezposelne služkinje !
Zavod se vzdržuje od milodarov samih, vsled tega se ga priporoča v vsestransko podporo.
= Obnovite naročnino! -—
Srečno in veselo = = novo leto
želi vsen svojim odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost
MIROSLAV ZOR.
Proda se, ali pa se da v najem
zaradi starosti četrt ure od trga Šen tj uri j ob juž. žel., Štajersko, tik glavne ceste
= hiša =
pri kateri je gostilna, umetni mlin na valjčke, žaga in kovačnica, vse z novo moderno opremo, in sicer je vsaka obrt sama zase tako, da tvori vse gospodarstvo štiri poslopja. Vsa poslopja so v dobrem stanu in ni treba nikakega popravila. — Pogoji so : izplača se polovico takoj, polovico se pa lahko vknjiži. — Pozve se pri upravništvu tega lista. — Ceno pa za prodajo kakor za v najem pove posestnik, katerega naslov se izve pri uredništvu.
Novi predsednik Zjed. držav v Ameriki. Volitev predsednika združenih držav, ki je bila s tako veliko napetostjo pričakovana, je končana in naslednikom Taftu je izvoljen kandidat demokratične stranke Willson, ki je dobil pri končni volitvi 408 glasov, a njegova protikandidata sta dobila: Rosewelt 104 in Taft 11 glasov. Kak-
Novi predsednik Zjedinjenih držav v Ameriki Willson.
sne bodo posledice izvolitve Will sona v Ameriki? Takoj po svoji izvolitvi je proglasil, da je treba moč plutokracije zlomiti in ^trgovsko svobodo tudi za zjedinjene države obnoviti ter spopolniti delavsko zakonodajstvo. V teh kratkih besedah je obsežen ves program novega predsednika. Izpolnitev programa pa seve ni lahka. Tudi Rosewelt je svoječasno pričel ostro nastopati napram denarnim magnatom in trustovskim kraljem in baš za njegove vlade, se je pomnožila moč trustov in povišali so se čolni tarifi. Denar, ki igra v Ameriki veliko vlogo, je zmagal in vprašanje je. če bo mogel novi predsednik zlomiti njegovo moč.
Volitev se je izvršila 5. novembra t. 1. m 4. marca prihodnjega leta nastopi vlado ter se preseji on in njegova družina v vladno palačo, takozvano »belo palačo« v Washingtonu. Willson je doma z juga Zjedinjenih držav in je z njegovo izvolitvijo dano jugu nekako zadoščenje, kajti Willson ie prvi predsednik doma z juga. Njegovi pradedje so doma s Škotskega in njegov ded se je udeležil bojev mlade republike ter je bil urednik in izdajatelj uglednega časopisa »Avrora« v začetku prejšnjega stoletja. Bil je tudi vnet zagovornik nazorov Tom. Jeffersona, ustanovitelja demokratične stranke, katere kandidat. Willson. je bil sedaj izvoljen predsednikom. Novi predsednik je rojen 18. decembra 1852 leta ter je bil nekaj časa advokat. a je. ko se je 1. 1885. oženil z Ellen Louise Axson prevzel docenturo zgodovine in narodne ekonomije na vseučilišču v Brvnu. 1890. je postal profesor prava in politike na sloviti univerzi Princetom v Neu jet sev, kjer je postal 1892. leta celo rektor. Ravnatelj amerikanskega vseučilišča ima ves drug delokrog, kakor pa rektorji evropskih univerz. V Ameriki ima skoraj da neomejeno oblast ter traja
njegova doba tudi dalje časa in ne samo eno leto kakor pri nas. Že kot rektor je pokazal Willson tako izvraredne zmožnosti, da je vzbujal splošno pozornost in 1910. leta so ga izvolili za guvernerja v Neujerseyu. Tudi na znanstvenem polju je kot političen pisatelj priznan strokovnjak. V svojem rodbinskem življenju živi Willson jako srečno. Ima 3 hčere, katerih najstarejša Margareta (26 let) je izučena pevka, srednja Jessie (24 le stara) študira in najmlajša Eleanor (22 let stara) je spretna slikarica, kakor je njena mati. S preselitvijo v belo palačo postane Willso-nova rodbina središče amerikanskega družabnega življenja.
Rolera ob vojnah. Turška armada je dobila strašnega sovražnika, kolero, ki grozno deluje ne le pri Čataldži temveč tudi v Carigradu. Vsak dan zahteva na stotine žrtev. Ni pa samo kolera spremljevalec vojske, temveč so še tudi druge nalezljive bolezni n. pr. legar, kuga i. dr. ki strašno gospodarijo v vojnih vrstah. Najstrašnejša pa je kolera, ker zahteva največ žrtev. Pojavi se ob vseh vojnah, in vse vojne na Balkanu podajajo v tem oziru grozno Statistiko. Leta 1828. je zgubila ruska armada v vojni v sedanji Bolgarski in Rumunski dve tretjini svojega moštva vsled kolere. V vojni na Krimu so zguli1: Francozi vsled kolere 11.000 mož. Tudi leta 1866. v nemško-avstrijski volni na Češkem je razsajala kolera in je Prusom umrlo vsled nje v par tednih 6400 vojakov. Poglejmo natančneje statistiko.
Da nalezljive bolezni armade deci-mirajo, se jasno vidi iz sledečih slučajev: Francozi so poslali v vojno na Krimu .100.000 mož. Od teh so sovražniki pobili
10.000.	nalezljive bolezni pa 85,000. Za rusko-balkanske vojne 1877—78 je na Balkanu zbolelo 92.000 mož za legarjem, v kavkaški armadi pa 40.000. Nalezljive bolezni so jih pomorile pet- do osemkrat več kakor pa sovražnikovo orožje. Tudi v avstrijsko-pruski vojni ie pokosila kolera dvakrat toliko Prusov, kakor pa jih je pomorilo avstrijsko orožje. V kitajsko-japonski vojni 1894—95 je pomrlo v zmagujoči japonski armadi štirikrat toliko vojakov na nalezljivih boleznih kakor pa jih ie padlo v bitkah.
Letos poletu se zli gost — kolera — v Evropi niti ni prikazal, kako si torej naj pojasnimo, da se je v turški armadi
sedaj tako zelo razširila? Na Italijanskem kjer je nasejanih mnogo nalezljivih bolezni, se je pripetilo letos le kakih 20 .slučajev kolere. Tudi na Ruskem so se prikazali letos le redko in še to le posamezni slučaji kolere, da se ne more reči, da je bila tam razširjena. Ostala Evropa pa je bila proste te strašne bolezni in tudi na
Bolgarsko dekle v Macedoniji v narodni noši.
(Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.)
jugovzhodnem delu Evrope druga leta ni kolera tako grozno nastopala, kakor razsaja baš sedaj. Vsled zime sedaj sicer ni j nevarnosti, da bi se zanesla kolera tudi v Avstrijo, a na spomlad je možno, da pograbi kolera tudi Avstrijo. Gnezdo ko-kolere je v turški Aziji. Letos poletu je bilo nekaj slučajev manjših epidemij y Mercini in Damasku. Možno pa je, da jih je bilo še več, a vsled pomanjkljivih
Po bitki pri Lile Burgasu. Bolgari bombardirajo bežeče^s šrapneli. (Po posebni fotografiji za Slov.
Ilusfr. Tednik.)
zdravstvenih odredb v Mali Aziji se niso brigali za nje in svet ni zvedel za nje. Turčija je morala na balkansko bojišče mobilizirati polke iz Male Azije in tako i so zavlekli kolero k Čataldži in vojska je pripomogla, da se je tako ogromno razširila med turškim prebivalstvom tudi v in okrog Carigrada. Ne smemo pa prezreti, da je tudi leta 1911. kolera v Carigradu nenavadno zelo razsajala. Umrlo je vsled nje takrat na Turškem mnogo tisoč oseb. Natančnga števila se seve ne zna, ker so vladale na Turškem v vsakem ozi-
ru res »turške« razmere. Letos je kolera popustila, a z vojsko se je obnovila. Zdravstvena oskrba turške armade je zelo slaba, takorekoč sploh ni nobene.
Vojaki so dobesedno umirali lakote. Na majhni površini nameščena sestradana izmučena, slabo preskrbljena vojska je ponujala smrti veliko žetev. Kmalu so bile okužene vse vode in zlasti še. ker je mnogo mrličev gnilo po vodah, ker jih niso o pravemčasu pokopavali.
Ker je kolera tudi v Carigradu, je dolžnost evropskih držav, da odrede vse
potrebne zdravstvene predpise, da se z ladjami ne zavleče ta zli gost po vsej Evropi. Kolera je strašen sovražnik ljudstva in v turški armadi povzroča nepopisno grozo. Ne izogne se nikogar, ulice in ceste so pokrite z umirajočimi in pred Carigradom je strašno pokopališče, ki že tudi ogrožuje zmagovito bolgarsko armado. Kolera je prisilila Turčijo, da je sklenila premirje in prisili jo tudi, da se ne bo dolgo obotavljala temveč da bo sklenila kmalu mir.
Ko so pričele balkanske države mobilizirati, je malokdo mislil, da pride res do vojne, kajti na zimo vendar ne bode; pričeli bojev, se je splošno sodilo. Kakor se pa sedaj vidi, so delale balkanske državice po modro zamišljenem načrtu: začeti vojno ter jo naglo končati tik pred zimo. da se grozna spremljevalka vojne — kolera — ne razširi po vsem Balkanu. In če danes evropske velesile rožljajo z orožjem, najbrže ne pride do splošne evropske vojne, ker se vse boji strašnega smrtnega angelja — kolere, ki bi v slučaju splošne evropske vojne raztegnil svoje temne peroti čez vso Evropo ter ne le stetisoče temveč celo miljone objel v svoje hladno krilo.
Velikost jugoslovanskih narodov. Slovencev kot takih nas je res le 1V2 miljona, a smo del velikega mogočnega naroda jugoslovanskega. Da je jugoslovanski narod silen in velik, nam dokazujejo sledeče številke :
Slovenske zemlje z Istro	km2 30.000	preb. 1,500.000
Hrvatsko kraljestvo .	.	42.000	2,600.000
Dalmacija		12.000	620.000
Ogrska (vzh. in južni del)	20.000	900.000
Bosna in Hercegovina .	51.000	1,900.000
Srbija		48.300	2,800.000
Crnagora 		9.500	250.000
Bolgarija		96.500	4,000.000
Jugosl. ozemlje v Turčiji	110.000	2,000.000
Jugoslovani raztreseni po svetu ....		 		2,000.000
Skupaj .	.	420.000 18,570.000	
Zakaj se Amerikanke debele? Sloves Amerikank, da so vitke, pojenjuje. Dandanes ženske v Ameriki niso več vitke, pač pa bodo kmalu slovele vsled svoje debelosti. Med damami višjih štiristo v New Yorku jih je mnogo, med njimi tudi iz Vanderbiltove in Astorjeve rodbine, ki se morajo pri obedu omejevati na najpotrebnejšo hrano, da se preveč ne odebele. Druge pa zopet ne poznajo nobene meje "n zato postajajo od dne do dne debelejše. Kaj je krivo temu ? New-yorški list „American“ je mnenja, da jedo Amerikanke preveč sladkih stvari. To se jim je že večkrat z vso pravico očitalo, in številke, ki jih prinaša omenjeni list iz uradne statistike, dokazujejo, da so ti očitki popolnoma upravičeni. Na posameznika je prišlo v ameriških Združenih državah leta 1872. — 40 funtov sladkorja, leta 1884. — 50, leta 1891. — 60, leta 1894. — 73, leta 1897. — 78 in preteklo leto 80 funtov, torej nad 35 kg. Na Angleškem se povprečno porabi sicer ravnotoliko, če ne še več sladkorja. Med tem pa, ko je na Angleškem poraba sladkorja vedno enakomerna, narašča neprestano v Združenih državah. Temu so zlasti krive ženske, ki jedo sladkor v obliki raznih slaščic v ogromnih množinah. Leta 1899. so izdelali v Združenih državah raznih sladkarij za 60 miljonov dolarjev. Deset let pozneje pa je narastla produkcija slaščic na 135 miljonov Od tedaj je izdelovanje slaščic še bolj na-rastlo in v Ameriki igrajo sedaj pri ženskah slaščice enako vlogo kot druga živila. Da postajajo Amerikanke vedno debelejše, je tudi razvidno iz inseratnih delov v amerikanskih listih, v katerih se v ogromnem obsegu priporočajo razna sredstva proti debelosti,