PoStnlna platana p gotovini m Cena Din 1*- jlcutnskl ttom StCO. 15? U Ijubljani, sadu, 14. (uUia 1937 JUtolI. General Nedič o sodelovanju naše in francoske vojske Važna izjava k francoskemu narodnemu prazniku Pariz, 14, julija. AA, Načelnik jugoslovanskega generalnega štaba general Nedič, ki se nahaja v Parizu v gosteh pri francoskem obrambnem ministru Daladierju in načelniku francoskega generalnega štaba generalu Gamelinu, je bil snoči na kosilu, ki ga je priredil v njegovo čast in v čast njegovega romunskega tovariša generala Sikitija v pariškem oficirskem domu general Gamelin. Med kosilom, ki je poteklo v najprisrčnejšem razpoloženju, so izrekli več toplih zdravic. Prvi je pozdravil goste in ostale povabljence general Ga-melin kot domačin. Izjavil je, da ga izredno veseli, da more v Parizu pozdraviti zastopnike jugoslovanske in romunske vojske. Na kraju je general Gamelin napil Jugoslaviji in Romuniji, njunima kraljema, vojskama in narodoma. Prvi mu je odgovoril načelnik romunskega generalnega štaba general Sicitiju. Toplo se je zahvalil generalu Gamelinu za zdravico. Za njim je spregovoril general Nedič in imel naslednji govor: Gospod generali Predvsem želim tolmačiti čustva ljubezni, tradicionalnega prijateljstva in zvestobe, ki jih goji do francoske vojske in do Francije naša jugoslovanska vojska z vso Jugoslavijo. Ta čustva so zakoreninjena v globoki duhovni sorodnosti obeh narodov in v medsebojni vzorni zavezniški vzajemnosti. Zato moram v tem srečnem trenurtku, ko se nahajam sredi elitnih vojnih tovarišev slavne francoske vojske, z resničnim zadovoljstvom in hvaležnostjo poudariti, da je bila Franclja prva, ki je z Rusijo stopila leta 1914 na stran Srbije, ko so njen obstanek hudo ogražali. Francija je takisto sprejela z ostalimi zavezniki srbsko vojsko, ko je morala po 18-mesečnem bojevanju in mnogih zmagah zapustiti svojo domovino, a severnem Kitajskem in ki za njo predpostav-Majo obširno polje za vsake vrste gospodarsko udejstvovanje. Vendar pa Francija upa, da Japonska ni tako nespametna, da bi hotela namenoma temu gospodarskemu prodiranju dati takšen značaj, ki "J moral izzvati nevarne mednarodne zapletljaje. : sekakor pa bo Francija tudi na Daljnjem vzhodu •»»stopala složno z Veliko. Britanijo, Peipnig, 14. julija. Reuter poroča, da je davi prišlo do silno hudih bojev ▼ neposredni bližini Peipinga. V mestu so slišali strahotno topovsko streljanje in celo reglanje strojnic. Podrobnosti o novih bojih še niso znane. Iz Pekinga poročajo nekatere podrobnosti iz bojev okoli letališča Nan Iuan, ki je 40 oddaljeno od Pekinga. Po še nepotrjenih vesteh so v boj posegla tudi japonska letala. Pet japonskih bombnikov je bombardiralo vojašnico kitajskih čet v Nan Iuanu. , , . . , , Sovjetski letalci že v Ameriki San Francisco, 14. julija. Sovjetski letalci, ki leto iz Moskve čez severni tečaj v Kalifornijo, so javili, da so dosegli meje pokrajine British Columbia in Alberta. Od Moskve do severnega tečaja so leteli s hitrostjo 102 milj na uro, s severnega tečaja pa s hitrostjo 115 km na uro. Letalce pričakujejo na ameriški meji ob 4 zjutraj, v San Franciscu pa med 11 in 12 uro. Ameriška radio sprejemna postaja je že stopila v stik z ruskimi letalci in dobiia od njih neposreden odgovor, da letalo brezhibno deluje. Letalci imajo dovolj goriva, da lahko dosežejo Los Angeles. Sovjetski letalci so odgovorili na ameriška navodila, da bi bilo boljše, če bi čez gorovje leteli proti Chicagu, da navodil ne razumejo. Pogovori z njimi še vedno trajajo, tako da ni prav gotovo, kje se bodo spustili na tla. Brzojavno prenašanje slik v sovjetski Rusiji Moskva, 14. julija. Sovjetska poštna uprava je odprla brzojavne proge za prenašanje slik in sicer iz Moskve v naslednja mesta: Harkov, Kijev, Leningrad, Novo Sibirsk, Smolensk, Taškent in Ha-barovsk. Cena za prenos fotografične slike običajne velikosti znaša 3.50 rubljev (30 Din) za razdalje do 2000 km, za večje razdalje pa 5 rubljev (50 Din). Kardinal Pacelli v Franciji Pariz, 14. julija, m. Vsa francoska javnost smatra obisk kardinala Pacellija v Franciji za zelo važen dogodek. Značilno je, da so visokega cerkvenega dostojanstvenika pozdravila tudi komunistična glasila. >Paris soir« poroča, da od kronanja Napoleona I. v pariški katedrali ni bilo še tako velikih slovesnosti, kakršne so bile ob priliki, ko je imel tam sv. mašo kardinal Pacelli. Sploh vse francosko časopisje objavlja prvi del pridige kardinala Pacellija v Notre Dame pod naslovom »Himna Franciji«. V tem delu pridige je Pacelli poudaril veliko poslanstvo francoskih katolikov. Na lyonski postaji se je od Pacellija poslovil francoski zunanji minister Yvon Delbos, poleg njega pa še pariški nuncij ter večje število generalov. Pacellija so pri odhodu izkazali tudi vojaške časti. Kaj je s Francovimi miljardami v Londonu Res ... ni res... ampak mogoče London, 14. julija. V zvezi z vestmi, ki so včeraj krožile po Londonu ter so našle svoj potrdilni odmev tudi v Parizu in v Frankfurtu, češ, da so neke angleške banke dovolile generalu Francu kredit v iznosu 50 milijonov funtov (12 milijard dinarjev) ra nabavo bencina in raznih drugih gospodarskih potrebščin za obnovo Španije, so danes v City izjavili, da tamkaj o kakšnih podobnih pogajanjih ali celo sklepih ni nič znanega. Res je le toliko, da so bili v Londonu zastopniki generala Franca, ki so stavili neke zahteve, toda uradno ni nič znanega, da bi bili uspeli. Lahko pa je mogoče, da gre le za obljubo, ki jo bi angleške banke radevolje izpolnile, kakor hitro bo položaj v Španiji politično toliko razčiščen, da bo angleška vlada, ki je tukaj merodajna, lahko svetovala zasebnemu kapitalu naj gre obnavljati Španijo. Zaslužena kazen Sevilla, 14. julija. Davi je bil po izrečeni smrtni obsodbi obešen Garcia Atadel. To je tisti Atadel, ki je bil obtožen zaradi neštevilnih umorov v prvem mesecu državljanske vojne. Kot voditelj španskih marxi6tov in kot poklicni policijski inšpektor je organiziral špansko tajno policijo, ki je s strahotno krvločnostjo morila vse vprek. V znanem madridskem klubu je okrenil posebno klet, v kateri je z nezaslišano surovostjo mučil svoje žrtve, med katerimi je bilo mnogo žena in otrok. Ko je postal položaj Madrida slaboten, je hotel v novembru lanskega leta Atadel pobegniti v Francijo s premoženjem, ki si ga je nabral, dokler je bil »človeški mesar« kot so ga splošno imenovali. Pobegnil je v letalu, ki pa 6e je moralo spustiti na tla v Las Palma6, kjer je ta odlični marxist in voditelj proletariata padel v nacionalistične roke. S seboj je imel veliko zlatih predmetov kot prstane in zlat nakit, ki ga je brez dvoma pobral svojim žrtvam, potem, ko jih je umoril. V septembru se udarita Farr in Schmellng London, 14. julija. Športni prireditelj Sidney Hull je hotel s pomočjo angleških sodišč preprečiti, da bi se angleški prvak težke kategorije Tommy Farr boril z ameriškim prvakom črncem Joem Luisom prej, preden bi se meril z nemškim prvakom Maksom Schmelingom. Angleško sodišče pa je tožbo zavrnilo iz razloga, da Farrjeva pogodba s Schmelingom ne more ovirali pogodbenika, da bi se boril s komurkoli drugim. Schme-ling je pred sodiščem izjavil, da je pripravljen boriti se v septembru s Farrjem, kot je določila pogodba, in da je dobil tudi že ponudbo od boksarja Joea Luisa za dvoboj. Toda Schmeling pogojev ni mogel sprejeti. Sodišče pa je potrdilo stališče boksarske organizacije, da mora preteči vsaj 6 tednov med javnimi borbami za svetovna prvenstva. Iz tega sledi, da bo v septembru boj med Farrjem in Schmelingom vendarle neovirano izbojevan. Avstrijsko-nemški tiskovni sporazum Dunaj, 14. julija, m. Sinoči je izdala uradno poročilo mešana avstrijsko-nemška komisija, ki je zasedala nekaj dni. Uradno poročilo vsebuje šest točk ter se nanaša na časopisje v Nemčiji in Avstriji. V teb točkah so določbe, kako se morajo zadržati časopisi v Nemčiji in Avstriji nasproti avstrijskim in nemškim interesom. Časopisju se tudi naroča, da se mora vzdrževati vsakega takšnega pisanja, ki bi škodovalo interesom Nemčije ali Avstrijo. Razen tega časopisi tudi ne smejo pisati v prid kakršnegakoli pokre-ta v eni ali drugi državi, Vesti 14. julija Ruski letalci, ki so preleteli severni tečaj, lete še naprej preko Amerike ter mislijo brez vsakega prekinjenja doseči San Diego, ki se nahaja še nekaj 100 km pod Los Angelesom. Danes ob 6 zjutraj so Gromov in tovariši leteli preko države Oregon. Maršala Francheta d’Espereya je včeraj v Parizu obiskal general Nedič, šef jugoslovanskega generalnega štaba. Obisk je trajal preko eno uro. Z 19:13 glasovom je bila včeraj na kongresu francoske socialistične stranke v Marseilleu sprejeta resolucija, s katero se odobrava udeležba socialističnih ministrov v vladi Chautempsa. V italijansko pristanišče Cagliari sta včeraj pripluli nemški križarki admiral »Grof Spee« ter križarka »Numberg«. Za njima so priplula še tor-pedovka »Grof Condor« in dve tovorni ladji. Odbor za nevmešavanje se bo po vesteh nekaterih londonskih dnevnikov spet sestal v petek zjutraj. Do takrat bo angleška vlada, kakor ji je bilo naročeno, sestavila predloge za rešitev krize v odboru samem. Italijan Casini je bD v Parizu izvoljen za predsednika kongresa filmskega tiska. Časini je predsednik mednarodne zveze filmskega tiska. Avstrija ne misli ukini demokracije in parlamentarizma, temveč hoče samo reformirati ter usposobiti za sodobno delo. Tako je izjavil časnikarjem te dni kancler Schuschnigg in pristavil še to, da so delavci zadovoljni z volitvami po stanovskem sistemu. Španski valenetjski zastopnik pri Društvu narodov Alvares Delvayo je včeraj obiskal angleškega zunanjega ministra Edena. Pravijo, da je bil obisk zasebnega značaja. Banket na čast papeževemu legatu kardinalu Pacelliju je priredil pariški nadškof kardinal Ver-tdier. Na pojedino so prišli mnogi cerkveni dosto« janstveniki in druge ugledne osebnosti. Italija je pripravljena sodelovati na svetovni konferenci za gospodarska in finančna vprašanja. Tako trdi bivši predsednik angleške delavske stranke Lansburry po razgovorih, ki jih je imel z Mussolinijem. Obenem ga je Mussolini menda prepričal, da si Italija želi samo miru, 10 jugoslovanskih časnikarjev se je v ponedeljek »večer pripeljalo v Pariz! Povabil jih je zunanji minister z namenom, da si ogledajo svetovno razstavo. Svetovna konferenca krščanskih cerkva se vrši v Londonu. Nadškof Canterburryški se je v svojem govoru zavzel za enotnost krščanskih cerkva, spričo zmede v 6vetu, ter obžaloval, da na kongresu ni zastopnikov nemških cerkva. V Moskvo se je včeraj pripeljal turški zunanji minister Rudži Aras. Njegov obisk je uradnega značaja. O čem se bo pa razgovarjal, pa še ni nič znanega. Nemške oblasti so prepovedale versko sekto >apostolske cerkve* Ivanova, ki se je drugače imenovala tudi »Ponovni prihod Jezusa Kristusa«. Tudi v Turčiji vlada nekaj dni neznosna vročina. Toplomer kaže v senci 40 stopinj Celzija, število žrtev sončarice pa zaenkrat še ni veliko. Vse kontingente in druge uvozne omejitve je včeraj s posebnim dekretom ukinila turška vlada. Sedaj se bo lahko uvažalo v Turčijo vsako blago, le da bo plačana ustrezajoča carinska pristojbina. Odstavitev krakovskega nadškofa Sapiehe zahtevajo poljski vladni listi. Listi pravijo, da je Sa-pieha kriv, da se je spor okrog zadnjega počivališča maršala Piteudskega še bolj zaostril. 10 uporniških vasi v Vaziristanu so angleški vojaki jjorušili do tal. V bojih z uporniki je padlo 30 Angležev, ranjenih pa je bilo okrog 150. Ustaši 60 zgubili 750 ljudi. Glavno delo so opravili veliki bombniki. Poljska ne želi vojne z Nemci. O tem je napisal daljši članek general Sikorski zaradi glasov, da se bo poljsko-nein. ka zveza spremenila v vojno zvezo. Kapelo v paviljonu sevreških porcelanskih tovarn na .pariški svetovni razstavi je včeraj odprl papežev legat kardinal Pacelli. Pri svečanostih jo bil navzoč tudi prosvetni minister Jean Zey, Pri postaji Ilo na Madžarskem se je včeraj tovorni vlak zaletel v potniškega. Dva sprevodnika sta se pri tem ubila, 8 potnikov pa je bilo ranjenih. Isti dan se je zgodila še druga nesreča. Pri Szegetu je pomožni vlak, ki je vozil na kraj prve nesreče, zavozil v kmečki voz, ki je peljal preko proge ter ubil dva kmeta. Ostavko vlade Van Zeelanda je belgijski kralj Leopold odklonil. Rekel je, da v sedanjih razmerah ne more trpeti nove vladne krize. 146.330 mož in 8750 častnikov šteje angleška armada. Pri zadnjem nabiranju vojakov se jim jo posrečilo dobiti 1.773 mladeničev, ki so vstopili v vojaško službo. Novo ligino tekmovanje 28. avgusta Belgrad, 14. julija, m. Snoči je bila seja Jugo« slovanske nogometne zveze, na kateri je Zveza sklenila, da bodo pričele nogometne tekme za no-« vo ligino prvenstvo 28. avgusta letos. Žrebanje za to tekmovanje bo 27. julija v prostorih Jugoslovanske nogometne zveze v Belgradu. Vsi klubi morajo takrat poslati tja po enega svojega zastopnika. Casablanca, 14. julija. AA. Stefani: V oazo hite sedaj vsi turisti in izletniki, da bi videli človeka-gorilo, ki ima vse znake opice. Neovirano lahko pleza po drevju, teka po več sto km na dan in nič ne govori. Od sebe daje le nejasne glasove. Edini znak civilizacije pri njem je ta, da epre-jema denar in ga nato daje neki berberki, kj ga je pdoptirala, -• • —. Sestra usmrtila slaboumnega brata r Maribor, 13. julija. J Hiša posestnice Elizabete Drevenšek v Račah pri Mariboru je kakor udarjena s proketstvom. Njena sestra in njen brat, Alojzija in Henrik Lipnik, sta že od rojstva slaboumna. Tudi o Elizabeti Drevenšek gre glas, da ni povsem normalna. Poleg tega se je še pred nekaj leti poročila s svojim sedanjim možem, J. Drevenškom iz Ši-kol, ki ji je napravil samo dolgove, ker je rad gledal v kozarec. Pred nekaj leti je njen mož sam zažgal visoko zavarovano domačijo, ker se je po-lakomil zavarovalnine. Prišlo pa je na dan ter je bil obsojen na večletno ječo, katero je šele nedavno zapustil. V tej hiši se je odigrala tragedija. ki je imela globok odmev po vsej okolici ter je le še bolj potrdila ljudsko govorico o zakleti hiši. Včeraj zjutraj je Elizabeta Drevenšek napadla s sekiro svojega spečega slaboumnega brata Henrika Lipnika z namero, da ga ubije. Henrik Lipnik in njegova slaboumna sestra Alojzija sta imela na domačem posestvu, katerega lastnica je Drevenškova, zapisan prevžitek. Henrik je bil že dvakrat v norišnici ter je neozdravljivo bolan na umu. Je pa še toliko brihten, da je znal svojo sestro do skrajnosti izrabljali. Pod zaščito svoje slaboumnosti ji je brez nevarnosti za sebe grozil, da jo bo ubil, če mu ne 1 o dajala denarja, katerega je potreboval za pijačo. Bil je strastno vdan alkoholu. Sestri je poknuM, kar je mogel. Kadar pa je prodala kak pridelek, je izsilil od nje vedno polovico vsote, ki jo je prejela za prodano blago. Tako Elizabeta Drevenškova kljub pridnosti in skrbnemu gospodarstvu ni mogla nikamor naprej ter je zlezla v dolgove, da je bilo nedavno posestvo že sodnijsko ocenjeno. Henrik je svojo sestro tudi večkrat pretepal. Včasih je čisto podivjal ter sta mu ob takih prilikah obe sestri, slaboumna Alojzija in normalna Elizabeta, komaj ušli. Večkrat sta se morali po cele noči skrivati pred bratom po grmovju in v hosti, da ju ni našel in pobil. Tudi nad svojega svaka Drevenška, ki se je nedavno vrnil iz ječe, se je spravil ter ga napadel in tako prepodil od hiše. Razmere so postajale zaradi norčeve nasilnosti neznosne in Drevenškova se je že večkrat bavila z mislijo, da bi jim šiloma napravila kraj. Govorila je o tem tudi s sosedom, pritoževala se je nad bratom ter dejala, da ga bo še morala ubiti. Predvčerajšnjim je Drevenškova prodala seno. Takoj se je zopet pojavil pri kupčiji brat Henrik ter zahteval svoj delež, dočim je hotela sestra z izkupičkom poravnati dolg pri trgovcu. Norec je zopet podivjal ter bi bil sestro ubil, da je ni Streljanje na magistratu Ljubljana, 14. julija. Včeraj opoldne so v prostorih mestnega gradbenega urada v Lingarjevi ulici doživeli malo senzacijo, ki k 6reči ni povzročila nobene večje škode. Na uradu je zaposlen tudi uradnik Šuštaršič Andrej. On je imel pred ča6om zaposleno 26 letno služkinjo Hribljan Angelo, ki je doma nekje v hribih okrog Sv. Vida nad Cerknico. Šuštaršič je kma; lu spoznal, da je dekle živčno bolno ter da zlasti boleha na nekih fiksnih idejah. Zato je služkinjo že po par mesecih službovanja odpustil. Zdaj pa je bivša njegova služkinja^ prišla včeraj nenadoma v gradbeni urad, kjer je Šušteršič zaposlen. Ženska je vsa razburjena'potegnila revolver ter ga naperila naravnost na Šušteršiča. Strel je zamolklo odmeval po prostorih, k sreči pa je projektil zgrešil svoj cilj ter se je zapičil v nasprotno steno. Žensko so 6eveda brž prijeli ter jo odvedli na policijo, kjer so ugotovili, da gre v resnici za živčno bolno žensko, ki je iz neke fiksne ideje, da ji je Šušteršič ukradel večji znesek denarja, streljala na svojega bivšega gospodarja. Z mostu skočil v Savo Ježica, 14. julija. Nažl domačini zlepa ne pomnijo podobnega dogodka, kakor se je bil te dni pripetil na velikem cestnem mostu, ki vodi čez Savo pri Črnučah. Tam se je 6redi mostu zvečer pojavil neki moški, ki se je hipoma pognal na poldrug meter visoko železno mostno ogrodje, kjer je še zavpil ljudem na cesti, naj ga pustijo pri miru in naj ne poskušajo z reševanjem, nakar se je obupno pognal z mosta v Savo. Valovi so nesrečnega samomorilca takoj zagrnili, da se sploh ni več pojavil na površju. Kakor smo ugotovili, gre za šoferja pri tvrdki Eifer v Ljubljani, 25 letnega Ladislava Novotnyja, ki je skočil v Savo zaradi nesrečne ljubezni. Pred-no je skočil z mostu, je odvrgel od sebe suknjič, kjer so našli v žepih dvoje poslovilnih pisem. (Češki bogoslovci pridejo Maribor, 13. julija. Jutri, v sredo zvečer pridejo z brzovlakom ob 21. uri češkoslovaški bogoslovci, ki potujejo- na kongres Slaviae catolicae v Ljubljano. V Mariboru bodo gostje bogoslovja in Slomškove družine. V četrtek se odpeljejo na izlet v Rogaško Slatino in k Sv. Roku pri Šmarjah. Zvečer jim bo v bogo slovju prirejen intimen prijateljski večer. V petek, 16. julija prisostvujejo ob 7. zjutraj v Slomškovi kapeli na mestnem pokopališču ev. maši. Kazen za tatinske grehe Maribor, 13. julija. O tatinski družbi Tivadar et Co., ki je strašila .{Ki Ptujskem polju, kradla, kar ji jo prišlo pod roko ter ee je danes zagovarjala pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča, smo že poročali. Kazni, ki jih je sodišče izreklo, so bile za te mlade dolgoprstneže primerno stroge. Kolovodja družbe Stanko Tivadar je dobil ‘2 leti strogega zapora; Jože Debeljak je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece strogega zapora, Franc Hojnik na eno leto strogega zapora, Jakob Vesenjak na 5 mesecev strogega zapora, Ferdinand Šambolec na 4 mesece zapora in M. Tivadar na 1 leto strogega zapora. Stanovanjski urad Mariborskega tedna Maribor, 13. julija. Kakor vedno, bo tudi letos posloval posebni stanovanjski urad Mariborskega tedna. Uradne ure so dnevno od 15. do 18. ure v pisarni Mariborskega tedna na Aleksandrovi cesti 35 (Putnik). Opozarjamo vse one, ki bi radi za časa Mariborskega tedna oddali sobo ali prenočišče obiskovalcem Mariborskega tedna, da to javijo stanov, uradu Marib. tedna ustmeno ali pismeno. Ker bo povpraševanje po prenočiščih za časa MT veliko, je v interesu prirediteljev in imetnikov preno čišč, da to čimprej javijo stanov, uradu MT, rešila slaboumna Alojzija. Obe ženski sta zopet pobegnili iz hiše ter se vso noč skrivali v grmovju. Norec pa je medtem razsajal doma, prijel je sekiro ter razbil vso hišno opremo na drobne kose. Izmučen se je potem vlegel spat ter je spal še pozno v jutro. Sele okoli 9 zjutraj si je upala Elizabeta Drevenšek domov. Prestrašena je videla razdejanje v hiši. Vse je bilo razbito in zdrobljeno. Vsa besna je prijela za sekiro, ki jo je našla poleg spečega brata, ter udarila norca z vso silo z ostrino po glavi. Sekira je prebila lobanjo ter ranila možgane. Brat je planil kvišku, pa zopet omahnil, njegova sestra pa je zagnala sekiro proč ter hitela k sosedi prij>ovedovat, da je norca ubila. Dejala je; »Tako sem ga vsekala, da ga je kar kvišku vrglo. Le pridi pogledat, je že mrtev«. Ko pa je še to pripovedovala, se je naenkrat pojavil na pragu njene hiše njen brat Henrik, ves oblit s krvjo ter se je omahovaje prijemal za podboje. Zenske so vzkriknile, ranjenec pa je odtava) pred hišo ter nezavesten omahnil na trato. Rački gasilci so ga na svojem avtomobilu odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Obveščeni so bili takoj tudi orožniki, ki so poiskali Elizabeto Drevenšek. Našli so jo v pravem trenutku. Pravkar ie namreč na podstrešju privezovala za tram vrv za sušenje perila, na katero se je hotela obesiti, ko se je zavedela, kaj je storila. Aretirali so jo ter je dejanje takoj priznala. Festival sodobne glasbe v Parizu Uspeh mladega slovenskega komponista Demetrija Žebreta Ljubljana, 13. julija. Ob času svetovne razstave se je vršil v dneh od 20.—30. junija 1937 v Parizu XV. festival sodobne glasbe, ki ga prireja vsako leto »Mednarodno društvo za sodobno glasbo« S. I. M. C. (Socičte Internationale pour la Musique Contemporaine). V petčlanskem razsodišču, ki je določil, katere skladbe so vredne javnega izvajanja na festivalskih prireditvah, je bil v letošnjem letu tudi prof. Slavko Osterc. S skladbami sta zastopala Jugoslavijo na festivalu Slovenec Demetrij Žebre in Srb Miloje Milojevič. Delegat jugoslovanske sekcije S. I. M. C. je bil skadatelj in dirigent D. Žebre. Poleg teh so se udeležili festivala še sledeči jugoslovanski glasbeniki: Slovenec Niko Štritof, dirigent ljubljanske opere; Hrvat Slavenski, skladatelj in prof. glasbe v Belgradu; Srbkinja Ljubica Maričeva, skladateljica in dirigentka v Pragi. 21. junija t. 1. se je vršil prvi redni festivalski koncert komorne glasbe. Izvajani so bili: Švicar Arthur Honegger, Japonka Michigo Toyama, Čeh Karel Reiner (ki je imel tudi v Ljubljani klavirski koncert), Angleža Joaquim Homs in Alan Buch ter Francoz Florent Schmitt. 22. junija. — Orkestralni koncert, na sporedu: Poljaka Karol Szymanowski (že izvajan v Ljubljani) in Jerzy Fitelberg, Rus M. Starokadomsky, Nemec Norbert von Hannenhein, Francoz Andre Souris, Z lažnimi listinami in obrtnimi prevarami ogoljufala za 100.000 Din Celje, 13. julija. Danes ob 10 se je začela pred malim senatom, ki mu je predsedoval g. Božič, razprava proti dvema ženskama, katerima očita obtožnica, da sta s ponarejevanjem listi in obrtnimi prevarami ogoljufali več oseb. Obe obtoženki sta bili že pred-kaznovani in sicer Srebrnič Josipina, 53-letna bivša učiteljica brez stalnega bivališča na 2 leti in 6 mesecev robije, katero je prestala v ženski kaznilnici v Begunjah, soobtoženka Kramar Marija, 33-letna zasebna uradnica v Celju pa na 9 mesecev strogega zapora obe radi obrtne prevare. Obdolžena Srebrničeva je krivdo docela priznala. Povedala je, da je prišla med vojno 1. 1915 kot begunka iz Primorja in bila tukaj pozneje nastavljena kot učiteljica, vendar je bila kmalu upokojena z mesečno penzijo 796 Din. Ta vsota ji je bila preinala za njene izdatke, zato je izvršila več obrtnih prevar za okrog 30.000 Din. Po tem dejanju se je spretno skrivala ‘2 in pol leti ter je bila šele nato aretirana in obsojena na že omenjeno dobo zapora. Po izpustu iz kaznilnice je izgubila pokojnino, zato se je preživljala s šivanjem, pri tem pa vedno premišljevala, na kak način bi prišla do pokojnine in denarja. Njena sestra Karolina je imela precej prištedenega denarja, zato se je podala k njej in jo venomer prigovarjala, naj posodi nekaj denarja, češ, da bo s tisto vsoto poplačala onim, ki jih je oškodovala in prišla zopet do dobrega imena in tudi do pokojnine. Sestra Karolina se je končno udala ter ji leta 1936 izročila tri hranilne knjižice v skupnem iznosu 82.092 Din. Hranilne knjižice je vnovčila na tak način, da jih je deloma prodala, deloma v polnem iznosu dvignila, denar pa porabila deloma za svoje potrebe, deloma za poravnavo nekaterih svojih upnikov. Obdolženka se je podala tudi v Belgrad, kjer je ukradla v ministrstvu prosvete uradno štam-pilko, potem pa 6ama napravila tri lažne listine: 1. uradno potrdilo ministrstva prosvete, da je dovoljena obnova kazenskega postopanja; 2. pismo s potvorjenim podpisom ministra g. dr. Korošca z vsebino, da jo on osebno priporoča usmiljenemu srcu svoje sestre Srebrnič Karoline; 3. priznanico ministrstva prosvete s ponarejenim podpisom g. dr. Korošca, da je ministrstvo že prejelo od ob-dolženke 20.537 Din gotovine na račun prispevka, ki ga bo ministrstvo nakazalo oškodovanim strankam. Učiteljici so na podlagi teh listin izplačali 20.000 Din. Toda že par dni zatem je prispela sestra A. Srebrničeva, ki je Karolini vsa prepadena povedala, da je Josipina ukradla v ministrstvu štampiljko in ponaredila listine. Takoj sta se obe podali k nji in zahtevali denar nazaj, obenem pa tudi štampiljko, kar jim je ta tudi izročila. Čez nekaj dni se je oglasil pri Karolini neki moški, ki je svaril njo, naj ne izda zadeve, sicer bosta prišli obe ob službe. Kdo je bil ta moški, nobeden ne ve... V marcu 1. 1937 ee je odpeljala obdolženka v Belgrad, kjer je hotela pri notranjem ministru posredovati nazaj pokojnino. Na notranjem ministrstvu so ji rtH-tovr.ii » prosvetnemu ministrstvu, k-:mor se pa radi ž° izvršene prevar ni upala. Zato se je vsa žalostna vrnila proti Celju. Na poti domov je potožila svoje težave neki gospe, ki ji je svetovala, naj se obrne na gg. trapiste v Rajhcn-burgu, ki so zelo usmiljeni in radodarni možje. V Ilajhenburgu je Srebrničeva v resnici izstopila in prosila pri oo. trapistih za posojilo, kar so ji pa le-ti odklonili. Še bolj žaloslna se je podala v Celje, toda čez nekaj dni jo najdemo že na novi poti. Odpeljala se je namreč zopet v Belgrad, kjer se ji je posrečilo da je ukradla v predsobi ministrstva dve prazni pisemski kuverti s papirjem vred z napisom »Kraljevina Jugoslavija, minister brez portfelja«. Na papir si je dala natisnit^ vsebino, v kateri piše, kakor da prosi g. dr. Korošec stiškega opata, naj brez odloga posodi Srebrničevi vsoto 35 tisoč Din. Pismo je bila tako skrbno in dobro pripravljeno, tako da je bil upravičen sum, da tega načrta ni zasnovala sama, dasi je izvanredno prefrigana, ampak neka druga moška oseba. Pod to pismo je pritisnila pečat od g. dr. Korošca, ki si ga je dala narediti. Vrb tega si je v trgovini nabavila še pečatnico z začetnima ingraviranima črkama A. K., pismo je nato osebno nesla g. opatu trapistov v Rajhennurga. G. opatu se je zadeva zdela čudna, posebno to, da je bila kuverta od ministra brez portelja, zato ji je rekel, i*aj se vrre čez nekaj dni, medtem pa bo denar oskrbel. Medtem 6e je zanimal za zadevo in dognal, da je prišla Srebrničeva z lažuo list.no Čez Iva dni je prišla v resnici po demi", toda tukaj so jo prejeli irt odgnali v celjske zapore. Soobdolženka Kiama-jeva je bila obdolžena, da je Srebrničevi pomogala pri prevarah, ker je bilo znano, da je bilo med njima prijateljstvo. Razven tega je Kramarjeva v letu 1933, ko je sedel v preiskovalnem zaporu tukaj, okrožnega sodišča njen fant, naredilo lažno brzojavko s podpisom ministra dr. Kramarja, češ, da naj njenega fanta takoj izpustijo iz zapora. Vendar sodišče ni brzojavki takoj nasedlo in tudi vsem drugim poskusom ne, s katerimi je hotela osvoboditi svojega fanta. Sodišče jo je na tej razpravi oprostilo soudeležbe in tudi vsake kazni. Srebrničeva je bila radi navedenih prevar obsojena na 5 let robije in 5-letno izgubo častnih pravic. Razprava je trajala skoro do 15. ure in ji je prieostvvoalo precej občinstva. Živahno delo proti onesnaževanju Savinje Celje, 12. julija. V petek zvečer je bila na mestnem poglavarstvu v Celju izredna seja celjskega mestnega sveta, na kateri je bila edina točka dnevnega reda onesnaževanje Savinje po odpadnih vodah iz remogovnikov in po Woschnaggovi tovarni v ioštanju. V ponedeljek je bil v isti namen izreden občni zbor Olepševalnega društva celjskega v gostilni »Pri mostu«. Na obeh sejah je bila sprejeta spomenica, ki se bo dostavila notranjemu ministru, ministrstvu za trgovino in industrijo, banski upravi, okrajnemu načelstvu v Slovenj-gradcu, banskemu turističnemu svetu in Tujsko-prometni zvezi v Ljubljani in Mariboru. K banski upravi se bo podala posebna depulacija, obstoječa iz zastopnikov mestnega sveta Olepševalnega in tujskoprometnega društva, trgovine in obrti. Spomenica se glasi: Celje s širšo okolico in vso srednjo in spodnjo Savinjsko dolino se je skozi stoletja ponašalo s čistim vodovjem reke Savinje, ki je privabljala v Celje tisočo tujcev, občudovalcev prirodnih krasot in kopalcev. Pred mnogimi desetletji so pričela ob Savinji in njenih pritokih obratovati rudniška in industrijska podjetja, ne da bi bila v vseh teh letih kvarno vplivala na čistost Savinje, ker so spoštovala koristi prebivalstva in odredbe ohlastev, ki so budno n odločno čuvala interese tujskega prometa, ribarstva, trgovine in obrti Celja in Savinjske doline. V letih 1936 in 1937 pa Savinja z nekaterimi pritoki prinaša v Celje stalno onesnaženo, gosto in temno vodovje, vsebujoče zdravju škodljive komične izločke in obilico premoga. Klici prizadetega prebivalstva, napori mestne občine, vrste društev in ustanov ter oblastev v tem pogleda do danes niso rodili nobenega uspeha, nasprotno se je v zadnjih dneh ob pričetku nove tujskopro-metne sezone stanje še občutno poslabšalo, tako da prihajajoči tujci bežo iz Celja in objavljajo v tu- in inozemskem časopisju porazne članke o koncu lepega Celja kot letoviščarskega kraja, o koncu savinjskega ribarstva in o veliki gospodarski oslabitvi mesta. V interesu tujskega prometa, gospodarstva, ribarstva in davčne moči Celja in Savinjske doline je, da se nemudoma odločno pokrene vse, da preneha stalno onesnaževanje Savinje in njenih pritokov. Zato meslni svet prosi in zahteva; "" 1. Vodopravno oblastvo prve stopnje naj brez odloga prepove rudnikoma v Zabukovici in Libojah pranje premoga in metanje premoga ter drugih odpadkov, nastalih pri produkciji premoga, v potoke. 2. Usnjarni Woschnagg v Šoštanju naj se brez odloga prepove vsako odvajanje odpadnih vod v Pako, ki dovaja v Savinjo pene in druge ostanke, izvirajoče od usnjarske industrije. 3. Napram vsem, in naj bodo to podjetja v državni eksploataciji ali pa zasebnih strank, naj se postopa enako in z vso trdoto zakona. 4. Zahteva naj se očiščenje potokov Stiska, Bistrica in Artišnica po vodopravnih predpisih in zavarovanje obrežij proti vsipanju premoga v struge. 5. Mokra separacija naj sc rudniku v Zabukovci ne dovoli. Šved Hilding Rosenberg ter Italijan Francesco Malipiero. 23. junija. — Koncert pihalnega in trobilnega orkestra Republikanske garde, na sporedu: Francozi Paul Dukas, Claude Debussy, Maurice Ravel, Albert Roussel (vsi že izvajani v Ljubljani), Florent Schmitt, Gabriel Pieme, Roger-Ducasse; Italijana Alfredo Casella in E, Lovreglio; Nemec Richard Strauss ter Španec Mannuel de Falla (že izvajana v Ljubljani). 24. junija. — Komorni koncert, na sporedu: Madjar Sandor Veress, Nemec Peter Schacht, Francoz Darius Milhand( že izvajan v Ljubljani), Avstrijec H. E. Apostel ter Norvežan Henk Badings. 25. junija. — Orkestralni koncert. Izvajani so bili: Čeh Alois Haba (ouvertura k operi »Nova Zemlja«), Francoz Jean Fran<;aix, Nemec Hans Eisler, Danec Conrad Beck, Argentinec Juan Car-los Paz, Španec Josep Valls ter Slovenec Demetrij Žebre (loccata). Žebretovo skladbo je izvajal orkester Filharmonične družbe v Parizu ob vodstvu češkega dirigenta Karla Aučerla. 26. junija. —- Komorni koncert, na sporedu: Angležinja Elizabeth Maconchy, Srb Miloje Milojevič (Grimaces rytmiques za klavir-solo), Italijan Luigi Dallapiccola ter Šved L. Erik Larsson. Poleg teh rednih festivalnih koncertov se je vršilo več izrednih glasbenih prireditev. 20. junija je bil v opatiji Abbaye de Royaumont koncert duhovne glasbe starih in sodobnih skladb, izmed katerih je bila najzanimivejša skladba J. Ph. Rameaua »Quam dilecta« (za zbor, soli, orkester in orgle). 23. junija se je vršil koncert sodobne poljske glasbe s celo vrsto manj znanih skladateljev. Isti dan je bila prirejena recepcija v Versaillesu v zvezi s koncertom francoske glasbe iz 17. in 18. stoletja. 24. junija se je vršil mal festival francoskih skladateljev Debussya in Ravela. 25. junija je priredila češkoslovaška sekcija ob vodstvu skadatelja Aloisa Habe komorni koncert četrttonske in šestinolonske glasbe. Na sporedu so bili: G. Kovalski, K. Reiner, F. J. Wiesmayer in A. Haba. 27. junija se je vršil orkestralni koncert francoske glasbe. Priredil ga je orkester »Colonne« ob vodstvu dirigenta Paula Paraya. Izvajani so bili: P. Dukas, M. Ravel, V. d’Indy, F. Schmitt, E. Chabrier in A. Roussel. Z ozirom na izvedbo je bil to najboljši koncert festivalskih prireditev. V dnevih 28., 29. in 30. j'unija se je vršila mednarodna konferenca »Društva za glasbeno vzgojo« S. H. V. (Společnost pro hudebni vychovu), ki ima svoj sedež v Pragi. Konferenci je predsedoval francoski skladatelj Roger-Ducasse. Jugoslavijo je zastopal M. Milojevič. V zvezi s to konferenco so se vršili tudi koncerti za mladino. Značilno je, da so bila na rednih festivalskih koncertih izvajana dela sicer sodobnih skladateljev, toda slog skladb je bil po večini nesodoben. (Prav sodobna so bila sledeča dela: A. Honegger —-II. godalni kvartet, K. Reiner — Nonet za 9 pihalnih in godalnih glasbil, A. Busch — Morceau du concert za čelo in klavir, J. Fitelberg — II. koncert za violino in orkester, H; E. Apostel — Štiri melodije, A. Haba — Ouvertura k operi »Nova Zemlja«, J. C. Paz — Passacaglia, D. Žebrč — Toccata za orkester, M. Milojevič — Grimaces rythmiques za klavir.) Zato so mlajši zastopniki narodov in držav na zborovanjih, ki so se vršila v okviru festivala, žahtevali, naj mednarodno razsodišče upo-. šleva na prihodnjih festivalih predvsem dela, ki bodo po značaju sodobna in ne le po rojstni letnici skladatelja. Na festivalskih zborovanjih je bila sprejeta tudi temeljita reforma društvenih pravil, ki pa je večinoma formalnega značaja. Za novega predsednika je bil izvoljen francoski skladatelj Albert Roussel. Prihodnji glasbeni festival se bo vršil v Londonu leta 1938. Hrovatin R, f Šolski svetnik prof. Franc Jelovšek Maribor, 13. julija. Danes popoldne je umrl v mariborski bolnišnici profesor v pok. šolski svetnik gr. Franc Je-rovšek, v visoki starosti 84 let. Pokojnik je bil nestor slovenskih profesorjev, v Mariboru pa markantna osebnost, popularen med svojimi bivšimi učenci in meščani. Bil je skoraj 40 let aktiven profesor, večino tega časa pa je deloval na mariborski gimnaziji. Nešteto generacij naše inteligence je šlo skozi njegove roke. Bil je izvrsten pedagog in navzlic navidezni trdi skorji srčno dober človek. Udejstvoval se je tudi literarno in znanstveno. Pogreb blagega moža bo v četrtek ob pol 16 na pobrežkem pokopališču. Svetila mu večna luči 3 in pol milijarde |e zazidanih v povojni Belgrad Belgrad, 14. julija, m. Po podatkih belgrajske mestne občine je bilo v Belgradu od zedinjenja do danes zgrajenih 6.500 novih zgradb, ki so stale nič manj kot 3.5 milijarde dinarjev, Belgrad, 14. julija, m. Narodna skupščina tudi danes zaseda in bo sprejela štiri mednarodne konvencije, ki so na dnevnem redu za danes. Popoldne bo pa spet imel sejo odbor za proučevanje konkordata. Pričakujejo, da bo ta odbor že nocoj konča! svoj posel, najkasneje pa jutri. Verjetno je torej, da bo konkordat prišel na dnevni red skupščinske seje morda že jutri, na vsak način pa pojutrišnjem. Zmeda v Knafljevi ulici... j____ Včeraj je v Narodni tiskarni nastal nenadoma velik kraval. Ljudje, ki so tisti čas hodili skozi Knafljevo ulico, pripovedujejo, da se je iz hiše slišalo strahovito vpitje in kričanje. V hiši se je namreč povsem nenadoma in nepričakovano pojavil čuden gost, ki je gospodo spravil čisto v obup. Doslej se v tej liiši namreč še ni bilo zgodilo, da bi bil ta gost prihajal med gospode v tako kritičnih časih in da bi jim zlasti pripovedoval resnične dogodbice iz življenja njihovih ljudi. Takih reči gospodje v tej hiši ne prenesejo. V »Jutru« se je v ponedeljek zjutraj pojavil »tiskarski škrat«, ki je povedal, da se je bilo na Jesenicah pri telovadbi nabralo vsega točno 600 gledalcev. Še isti dan pa je popoldne »St. Narod« oznanil, da je bilo pri telovadbi na Jesenicah 8000 ljudi. Pri lem »Sl. Narod« navaja {»moto »Jutra«, češ da je namesto 8000, naštelo lu 600 gledalcev, kar je zakrivil tiskarski škrat. Današnje »Jutro «pa je med beležkami zapisalo, da je bilo na Jesenicah pri telovadbi navzoč-nih ne 600 in ne 8000, marveč — 6000 ljudi. In je obenem »Jutro« svojemu neljubemu gostu, »tiskarskemu škratu«, ki se je pritepel v hišo — ti prekleli klerikalci — naravnost iz Jugoslovanske tiskarne, zagrozilo, da ga bo pošteno nasekalo okrog ušes. Zelo zanimiv jc la čudni gosi pri »Jutru«. Le zakaj ni vsaj pri obeh bratcih v hisi ugotovljena enaka napaka. Tako pa navajajo v hiši zdaj kar tri različne številke in se pri lem sklicujejo na »tiskarskega škrata«. In da bo stvar izgledala vsaj nekoliko bolj opravičljivo, so gospodje dobavili »tiskarskega škrata «enkrat izjemoma naravnost iz naše tiskarno. Mi smo sc za stvar zanimali in smo dognali, da je vest »Jutra«, vsaj kar se tiče izhodne točke »tiskarskega škrata , da je namroo prišel v »Jutro« iz Jugoslovanske tiskarne, popolnoma resnična. Celo več; dotično »Jutro« s poročilom z Jesenic je bilo v celoti tiskano v Jugoslovanski tiskarni, nakar ga je »tiskarski škrat« naložil na cizo ter ga odpeljal v Knafljevo ulico, kjer je gospode zalotil pri prepiranju okrog lestvice, na kateri so bile za vse letošnje prireditve že vnaprej napisane številke. Zato je razumljivo v hiši nastal tak kraval, da zdaj gospodje ne pridejo iz nerodnega položaja. Jugoslovanska tiskarna nam je namreč, sporočila, da bo »Jutru« poslala račun za natiskano naklado ponedeljskega »Jutra« ter obenem tudi za ukradenega »tiskarskega škrata«. O zanimivi razpravi pred sodiščem bomo svoje čilatelje pravi čas obvestili. Do tedaj pa velja, da je bilo na Jesenicah pri javni telovadbi navzočnih (500 in 8000 in 6000 gledalcev, torej skupno 14.000 in en ftkofjeločan povrh, ki je povedal, da je moral na Jesenice, ker so mu v ta namen dali denar. Kulturni koledar Anton Linhart 11. julija 1793 je umrl v Ljubljani prosvet-Ijeuec. zgodovinar in dramatik Anton Tomaž Linhart. Rodil se je tl. decembra 1756 v Radovljici. Gimnazijo je končal v Ljubljani. Stopil je v cistercijanski samostan, a je po 2 letih jzstopil in se odpravil na Dunaj. Leta 1780 se je vrnil v Ljubljano, kjer se je boril za služi«). Bil je izredno agilen tako kot uradnik kakor tudi ^ kot znanstvenik. Uspel mu je predlog, da so deželni stanovi kupili frančiškanski samostan in ga preuredili v novo licejsko poslopje. Linhart je čutil predvsem kranjsko domačinsko dolžnost, da skrbi za slavo svoje domovine, da izpričuje njeno nemško kulturno vez s širokim svetom. Zaradi tega nima tesnejših zvez s »Pisanicami* in ista misel se ponavlja v uvodu njegovih pesmi: >Blumen aus Krain«. Napisal je tudi nemško tragedijo Miss Jenny Love. Iz te tuje miselnosti ga je potegnil šele Zois. Iz te preorienlacije je nastalo njegovo delo: Versucb einer Geschichte von Krain u. der iibrigen siidlichen Slaven Čsterreichs«, ki je prva kritična in prosvetljena zgodovina Kranjske in Slovencev. Druga njegova velika zasluga pa je | prizadevanje za slovensko gledališče. Iz tega je nastala prireditev J. Richterjeve Din Feldmiible: Županova Micka in prireditev po Beaumarchaisju Veseli dan ali Matiček se ženi. Železnica Novo mesto-Brežice rešitev za dolino Krke Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 14, julija: Bonaventura. Jutri: Henrik. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Trnkoczi, Mestni trg 4., dr. Kmet, Tyrševa cesta 41 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. KINO UNION: »Njegova hčerkica je Peter. UNION Št. Jernej, 12. julija. V letošnjem letu se je obnovila akcija za zgraditev železniške proge, ki naj bi zvezala Novo mesto z Brežicami. Obnovila pravimo zato, ker je io staro pereče vprašanje spodnje Dolenjske nameravala zadovoljivo rešiti pred svetovno vojno že Avstrija, ki je že tudi dejansko pričela s predpripravami za graditev proge in izvedla že tudi traso na terenu. Po svetovni vojni je bilo to vprašanje oživljeno, ko se je pokazala nujna potreba prečne zveze med glavno podolžno progo Zidani most—Zagreb in pa dolenjsko progo Ljubljana— Novo mesto. Neki manj pomembni razlogi, ki so odločali med varijantama St. Janž—Sevnica in pa Novomesto—Brežice, so odločili v prilog prve možnosti. Ta odločitev je šla mimo javnosti manj opaženo in niso kraji med Novim mestom in Brežicami tedaj niti prikazali svoje vitalne potrebe po dobri in času primerni prometni zvezi z osrčjem Slovenije in pa zvezi proti jugu (Zagrebu), kamor po svoji geografski orijentaciji ti kraji močno gravitirajo. Potrebe, kakršna je železniška proga, ki naj steče ob dolenjskem toku Krke, čas ne more ubiti, ampak jo nasprotno le krepi. Posebno živa postaja zahteva po tej železnici v zadnjem času in se bo po vsem videzu v bližnji bodočnosti storilo mnogo odločilnega v tem pogledu. Vprašanje te naše bodoče železnice je sprožil na letošnjem banovinskem zasedanju banski svetnik krškega sreza gosp. dekan Anžič. Kr. banska uprava je uvidela tehtnost sproženega vprašanja in ga bo, kakor smo poučeni, tudi energično podprla na vseh odločilnih mestih. 1 » M>iu « „ — f. - .• y 7 —*#*' '"•l* < ~ . . ,a. ». ^ f * , ~ . v ^ > ~ ^ ~ * r Vr' - . \ • '»-'N - _ .. Traudl Stark, čudovito dunajsko dete v ivojl filmski veseloigri Njegova hterklca te Peter Paul Horbiger Carl Ludvig Dlehl Predstave danes oo 19-16 m 21-16 uri Štipendija marsejske občine Ljubljana, 14. julija. Ministrstvo prosvete ponovno razpisuje štipendije marsejske občine, imenovane »Štipendije Aleksandra Jugoslovanskega«. Štipendijo more dobiti za redno študiranje na filozofski fakulteti (fa-cultč des sciences) ali na šoli za medicino in farmacijo (ecole de medecine ct de pharmacie) v Mar-seilleu samo oni slušatelj jugosl. narodn. in državljanstva, ki jc z odličnim uspehom končal srednjo šolo (gimnazijo, realno gimnazijo ali realko) in s prav dobrini uspehom položil izpite, katere je bil dolžan polagati po predpisih uredbe one naše fakultete, katere redni slušatelj je do tedaj bil. šti- j pendist ne sme biti oženjen niti biti starejši od 25 let, a mora biti popolnoma zdrav. Štipendija znaša 9000 francoskih frankov na leto. Prošnjam naj se priloži te-le dokumente: 1, Podrobno biografijo s fotografijo; 2. izpričevalo o višjem tečajnem izpitu; 3. potrdilo fakultete o položenih izpitih in ocenah; 4. nravstveno izpričevalo; 5. krstni list; 6. domovnico; 7. potrdilo davčne uprave o davkih, ki jih plača prosilec, oziroma njegovi starši; 8, potrdilo državnega zdravnika, da je kandidat popolnoma zdrav. _ Prošnje je vlagati potom pristojnega dekanata najkasneje do 10. avgusta t. 1. V Ljubljani, dne 8. julija 1937, L. S. Rektor: Samec, s. r. Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana obvešča svoje člane, da bo glavna uprava organizirala skupinski izlet v Pariz na svetovno razstavo, ki bo združen z ogledi raznih gradbenih, tehničnih in industrijskih podjetij. Izlet je nameravan v času od 10. septembra do 1. oktobra t, 1. Vozni stroški od naše meje v Pariz in nazaj do naše meje bodo znašali v III. razredu 1041 din, v II. razredu pa 1571 din za osebo; po naših železnicah je odobren 50% popust na vozne cene. Cena stanovanja s polovičnim penzionom (zajrtkom in kosilom) je preračunana na 55 frankov dnevno, večerja od 15 frankov navzgor tako, da bo celotno potovanje stalo 2800 din z vožnjo v III. razredu in 3500 din z vožnjo v II. razredu. Člani, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, naj se najkasneje do 16. julija prijavijo sekciji in pošljejo podatke glede morebitnih spremljevalcev, hkrati pa nakažejo predujem po 800 din za vsakega udeleženca. Prijava postane veljavna še le po plačilu predujma. Tečaj za popravne izpite, ki ga organizira Društvo brezposelnih prof. kandidatov, se bo pričel 19. julija na prvi državni realni gimnaziji. Informacije o tečaju dobite vsak dan od 10—11 v vralarjevi loži na univerzi. —Odbor DBPK. Lastniki konj in druge vprežne živine se opozarjajo, da bo v sredo, 14. julija 1937, ob 7. zjutraj na Ambroževem trgu vojaški pregled živine za mesto Ljubljana. Pregledala se bo vsa doslej še ne* pregledana živina. Kdor ima tako živino, naj jo zanesljivo prižene k pregledu, da se ogne neprili-kam in kazni. K preureditvi šolskih prostorov na Tinju Tinje na Poh., 13. julija. Tinjska župnija je ena največjih na južnem Pohorju. Čeprav njena obljudenost ne odgovarja velikosti, vendar je bilo treba 1. 1932 spremeniti tedanjo dvorazrednico v trirazredno šolo. Ker pa ni bilo v poslopju primernega prostora, se je preuredila občinska pisarna, ki se je nahajala v pritličju. Tam se je potem nastanil tretji razred. Kmalu pa se je pokazalo, da je prostor za učilnico neprikladen radi prevelike vlažnosti in malega obsega. Vlaga prihaja od tal in kamenitega zidu. Učilnica ne bo smela več dolgo obstojati v sedanjem prostoru. Tukaj se ne počutijo dobro učenci in tudi ne učitelj. Pozimi vlada v njej silen smrad, da se mora ob najhujšem mrazu odpirati okno zaradi zračenja, kar pa silno neugodno vpliva na zdravje vseh. Vsak si lahko predstavlja, da to tudi ni v korist učitelju, ki se mora po pet ur dnevno mučiti v prostoru, ki ne odgovarja učilnici. Poleti ob silni vročini pa se vsi kar kuhajo. Položaj je vedno bolj nevzdržen, ker so se pokazale pri nekaterih učencih posledice. Letošnje leto sta dva celo obolela na tuberkulozi. Soba meri okoli 60 kubičnih metrov, iz česar se da sklepati, da 55 učencev, ki razred obiskujejo, ne čaka ničesar dobrega, ako v tej zadevi ne bo že tekom počitnic temeljite izpremembe. \ * . A kar je bilo že ponovno poudarjeno. Dalje nudi vso moralno podporo akciji za novo železnico uaša Industrijska zbornica, posebej pa še njen glavni tajnik gosp. dr. Golja, ki se je za njo z vnemo zavzel. Najjačji impulz pa je dala doslej akciji ljubljanska sekcija Združenja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov v svojem »Programu javnih del v dravski banovini«, ki ga je združenje v lastni režiji izdelalo in letos izdalo. »Program« uvršča graditev progo Novo mesto —Brežice med nujne in neodložljive izpopolnitve našega železniškega omrežja, ter jo označuje kot »del gospodarsko in strateško zelo važne proge r, ki naj bi postopoma zvezala po najkrajši poti Radgono s Sušakom. V drugi etapi naj bi se namreč potem podaljšala proga preko Brežic po dolini Sotle na Rogatec, Ptuj in Radgono. Brez dvoma ne bo v bodoče zadostovala satno ugodna zveza Ljubljano z Jadranom, ampak bodo morali dobiti tudi vzhodni deli Slovenije tako zvezo, ki jo bo posredovala prav omenjena nova zveza.' O gospodarski, turistični ter tujskoprometni vrednosti tega projekta ni treba danes, ko imamo te stvari dokaj razčiščene, skoro nič več izgubljati besedi. Razbremenitev proge Zidani most-Zagreb K temu bi hoteli dodati prav z ozirom na »Program javnih del« še neko zanimivo ugotovitev. Z zgraditvijo železnice Novo mesto—Brežice l*o dosežena obe.iem druga ugodna železniška zveza Ljubljane z Zagrebom, ki bo tekla vseskozi vzdolž sedanje cestne zveze. Če se v smislu »Programa« izvrši še rekonstrukcija glavne dolenjske proge, ki naj bi jo prilagodili za večje hitrosti in večjo kapaciteto, potem bi utegnila proga Ljubljana—Novo mesto—Brežice—Zagreb znatno razbremeniti sedanjo zvezo vzdolž Save, vsaj v njenem zgornjem kritičnem teku, torej obenem tudi železniški vozel Zidani most, ki po »Programu« danes ne zadostuje dejanskim potrebam. Nujnost nadaljnje preureditve Zidanega mosta, ki je tudi predvidena med neodložljivim deli, bi se na ta način ublažila in bi se preko Zidanega mosta po-1 tem lažje sprostil promet proti Mariboru. Blagoslov za dolino Krke K tem vidikom najsplošnejših koristi^ naj pridružimo še nekaj dejstev lokalnega značaja. Dolina dolenje Krke je brez dvoma gospodarsko zelo pomembna ali bolje, postala bi pomembna, kakor hitro bi bila vključena v železniško prometno omrežje. Dokler pa ta vključitev ne bo dosežena, bodo šli nekdaj tako uspevajoči kraji med Novim mestom in Brežicami nevzdržno svojo sedanjo pot gospodarskega propadanja. In to in končno nič čudnega. V Gorjancih raste najlepši les, ki se pa v nekaterih predelih sploh ne seka in gnije brez haska na mestu, kjer ga vihar ruši. Vobče pa ima les v tej dolini le majhno ceno in ne gre v prodajo, ker ne more vzdržati konkurence lesa, ki raste blizu železnice. Prav to breme duši tudi vse ostalo gospodarstvo. Starinski »furmanski« promet podražuje vina tako, da se ga proda le malo; prav zato ne najde razmaha sadjarstvo, ki ima sicer vse pogoje najlepšega uspevanja kakor le še ponekod na Štajerskem. Prav to velja za vse ostale pridelke. Tako se ne prodaja nič ali le slabo, kupuje pa v trgovini prav iz istega razloga zelo drago. V Št. Jerneju so na primer trgovine neprimerno dražje kakor pa v Brežicah. Železnica pa bi gospodarsko rešila te kraje in jim vrnila nekdanji pomen. Oživila bi tako rekoč mrtve kraje, ki niso propadli po svoji krivdi. Cilj akcije za zgraditev železnice Novo meslo —Brežice je jasen: Tudi Belgrad je treba uveriti, da jc zaželjena zveza »nujna in neodložljiva«, kakor je to spoznal že naš inženjerski forum. Res da ima tudi država to zgraditev v načrtu, toda ne med nujnimi deli, kar pomeni, da se utegne zavleči v nedogled. Znano je, da so železnice v Sloveniji najrentabilnejše in najbolj frekventirane ter da jim je treba zato posvetiti posebno pažnjo. Že potniški promet spravlja v krški dolini poštno upravo včasih v zadrego, blagovni promet pa 60 vobče ne more razviti. Želeti bi bilo, da bi se za vprašanje zavzeli zlasti naši domači politiki in zastavili na pristojnih mestih svojo vplivno besedo. Saj brez dvoma ne zahtevamo s to gradnjo kako nerentabilno investicijo, marveč tudi za državo ugodno naložbo, ki se bo obrestovala v različnih oblikah in ne samo v neposredni železniško-prometni bilanci. Poleg vsega je še tudi gradbeni teren zelo ugoden in ne nudi nikakih težkoč, kar je med drugim tudi močna opora akciji, ki ji želimo skorajšnji uspeh. Beograd išče novih atletov Belgrajski SK Jugoslavija je v soboto zbral na svojem igrišču okoli 150 mladih fantov v starosti od 10 do 14 let in priredil 6 temi najmlajšimi veliko lahkoatletsko propagandno prireditev. Otroci šobili razdeljeni v skupine po rojstnem letu in 60 tekmovali v vseh panogah. Rezultati so bili presenetljivo dobri z ozirom na dejstvo, da so nastopali mladi atleti, ki prav gotovo niso imeli mnogo vaje. Najdaljši skok v daljino je bil dolg 590 cul, prav tako tudi kopje letelo presenetljivo daleč. Celo prireditev najmlajših lahkoatletov je obiskal tudi načelnik ministrstva za telesno vzgojo g. Vuk Gračič. Take prireditve dokazujejo, da delajo belgraj-ski atleti po točno izdelanem načrtu in zelo na široko in da hočejo na ta način vzbudili zanimanje pri najmlajših za ta šport. Uspeh jim prav gotovo ne bo izo6tal in gotovo bo mogoče uajli izmed teh 150 mladih atletov vsaj nekaj talentov, ki bodo nekoč lahko postavljali nove rekorde. To smo zapisali samo radi tega, da nas doma ne bi prevzelo lenobno spanje po pravkar dobljenem troboju proti Belgradu in Zagrebu. Že po končanem troboju smo pokazali na šibke strani, ki jili ima Ljubljana in kje bo treba poprijeti, da ne bomo naenkrat stali pred dejstvom, da smo imeli nekoč dobre atlete in jugoslovan. rekorde, in da moramo v bodoče samo gledati, kako nam jih bodo oteli drugi. Zaenkrat šo ni nevarnosti, vendar smo prepričani, da bi med našo mladino našli še mnogo novih talentiranih atletov, ki bodo znali v pravem času stopiti na igrišče in zamenjati današnjo prvake. Le na ta način si bomo lahko še nadalje ohranili premoč v jugoslovanski lahki atletiki. Ali ne bi morda kazalo, da bi tudi konzuli, ki čuvajo na našim lahkoatletskim športom, skušali na sličen način organizirati kako mladinsko lahko atletsko prireditev v večjem stilu. Prostora za lo imamo v Ljubljani več kot dovolj. Šolsko upraviteljstvo je vložilo te dni na bansko upravo poziv za komisijo, ki naj pregleda prostor in ukrene vse potrebno, da se bodo razmere obrnile na boljše. Vsa tinjska javnost, ki hoče zdravo mladino, pričakuje, da bodo oblasti pripomogle k hitri in popolni rešitvi nad vse važnega vprašanja. Kai bo nudil VI. Mariborski teden 1. Letošnji VI. Mariborski teden, ki se bo vršil od 31. julija do 8. avgusta, bo nudil popolno sliko gospodarskega in kulturnega življenja našega severnega obzorja, zlasti pa Maribora in njegovega zaledja. 2. Mnogo koristnega v obliki številnih razstav, pa tudi mnogo zabavnega, saj pripravljajo prireditelji najrazličnejše atrakcije, med njimi tudi take, ki jih v Mariboru še nismo videli. 3. Popolno industrijsko in gospodarsko obi-ležje, ki ga bosta pokazali splošna industrijska in posebna tekstilna razstava. 4. Veliko obrtno revijo, ki bo našim vrlini obrtnikom dala možnost, da se uveljavijo kot povsod priznani in odlični delavci. 5. Fotopatološko razstavo in razstavo zgodovinskih predmetov, ki ju pripravlja priinani mariborski arhivar g. prof. Baš. Zanimiva bo zlasti kmečka 6oba z zgodovinsko opravo. 6. Tuisko-proinetno razstavo z lepimi diagrami sončnih Slovenskih goric, zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega otoka. Pokrajinske lepote naše ožje domovine nam bodo naborno prikazovali krasni fotografski psnetki. 7. Vinsko razstavo s pokušnjo, ki bo tudi onkraj meja še bolj utrdila 6loves naših svetovno znanih vin in vrlih slovenskih vinogradnikov. 8. Pestro grafično razstavo mariborskih grafičnih podjetij in akvaristično razstavo, ki jo pripravlja ob sodelovanju Gradčanov mariborski klub akvaristov. 9. Modno revijo naših obrtnikov, ki jo že nestrpno pričakuje naš ženski svet, saj pa bo tudi zelo zanimiva in zabavna, ker bodo modo razkazovale lepe manekenke, za razvedrilo pa bo skrbel zabavni konferansije. 10. Mnoge turnirje, športne prireditve in kongrese. Tako je zlasti športni program letos izredno pester, ker bodo sodelovale vse športne panoge z prezentanti tujih in naših mest. Privlačnost bo tudi mednarodni plesni turnir in pa uprizoritev Shakes-pearejevega dela »Sen kresne noči« v parku. Z vrtnarskimi izdelki nas bo seznanila velika vrtnarska razstava, 6j nameravjo naši vrtnrji spremeniti VI. Mriborski teden v cvetoči vrt. Za časa Mariborskega tedna je dovoljen 50-od6totni popust na železnicah od 29. julija do 10. avgusta. Drobne iz bolnišnice Ljubljana, 14. julija. Celo vrsto ponesrečencev so pripeljali včeraj v bolnišnico iz najrazličnejših krajev Slovenije. Zgodile so se zlasti tri hujše avtomobilske nesreče, katerih žrtve se zdaj zdravijo v bolnišnici. Tako je avto povozil delavca Golmajerja Gašperja iz Sv. Ane nad Tržičem. Enako je avto povozil v Grahovem pri Cirknici hlapca Žagar Franceta. Končno se je podobna avtomobilska nesreča zgodila tudi v Ljubljani, kjer je na Sv. Jakoba trgu avto povozil delavca Simoniča Jakoba, stanujočega na Ižanski cesti. Vsi trije ponesrečenci so dobili hude notranje poškodbe, posebej pa še Simonič hujšo poškodbo na desni nogi. Nesreča na cirkularki V Begunjah nad Cerknico pa se je na eni številnih tamkajšnjih žag pripetila hujša nesreča delavca Primožiča Ivana, kateremu je cirkularka razmesarila vse prste na desni roki. Kako se je ta nesreča zgodila, ni ugotovljeno. Nesreča s sekiro V Šiški je mizarski pomočnik Jagodič Ivan sekal drva; pri tem pa mu je sekira spodletela ter se mu je zapičila v desno nogo. Vsega okrvavljenega so pripeljali v bolnišnico. Z nožem obklan Celo iz Štajerskega so pripeljali v bolnišnico 20-letnega posestnikovega sina Hribarja Franceta. Fanta je v Mariji Reki blizu Celja oklal z nožem neki neznanec ter mu prizadejal nevarne rane na desni roki. Od tu in tam Narodna skupščina je včeraj spet začela delo z raznimi interpelacijami. Eno je vložil poslanec Milan Mravlje na pravosodnega ministra o postopanju drž. tožilstva v Ljubljani pri cenzuriranju časopisov. Pravosodni minister g. dr. Subotič je sprejel nujnost interpelacije ter bo v prihodnjih dneh Mravljetu odgovoril. Mravlje kaže zares pohvale vredno vnemo za svobodo tiska. Samemu sebi pa ni zvest, ko vemo, da se pred leti, ko je kazinska cenzura dušila >Slovenca« in drugo časopisje na najbolj mesarski način, ni postavil v obrambo te svobode. Danes je vesel, da je našel za demagoško ropotanje spet neko koščico. Saj drugačno njegovo poslansko delo sploh ne more biti. Okrog 20.000 ljudi se r naši državi bari s sladkovodnim ribarstvom, vrednost njihovega plena pa znaša okrog 50 milij. Din. Tako ugotavlja v svojem poročilu kmetijski minister Svetozar Stankovič, s katerim je pospremil zakonski osnutek o sladkovodnem ribarstvu, ko ga je včeraj Narodni skupščini predložil v obravnavo. Skupščina je zakon sprejela še na včerajšnjem zasedanju s 167 proti 17 glasovom. Ekskurzijo v šoštanjsko tovarno kož bodo priredili zagrebški čevljarski mojstri in pomočniki. Obrtna zbornica je zanje priredila že več strokovnih tečajev, za zaključek pa bodo obiskali in si ogledali našo naj večjo tovarno kož, ki je last g. Woschnagga v Šoštanju. Proslava rojstnega dne dr. Vladimira Mačka se bo začela na predvečer z velikansko razsvetljavo m ognjemetom. Zraven bo nastopilo nekaj deset godb. Za prireditev bodo jx>birali vstopnino. Ves dohodek bo prejel socialni odsek hrvatske seljacke stranke, nakar se bo spet razdelil med reveže. A elika lovska razstava bo letos na jesenskem zagrebškem velesejmu ali »Zboru«. Na razstavo bodo lovci oddali vse, kar bi utegnilo pokazali lovsko bogastvo v naših pokrajinah, dalje lovsko trofeje, razne statistike in drugo. Tako razstavo smo v manjšem obsegu videli že na ljubljanskem j pomladanskem velesejmu, ko je bila iz programa odstranjena razstava slovenskega novinarstva ler namesto nje vstavljena lovska. Tri in pol metra dolg morski pes se je te dni nepričakovano ujel v ribiško mrežo pri Luni-I bardi na otoku Korčuli. Poznavalci vseh vrst mor-skih živali so dognali, da je ta pes čisto svojo vrste. Ne spada med nevarne zverine, temveč med bolj pohlevne. Čeprav je tako dolg in spada v rod orjaških morskih psov, ima ploskaste zobe ter se hrani na podoben način kakor kit. Takega morskega psa so ujeli leta 1084 pri Kraljeviči blizu Sušaka, le da je bil dolg 7 metrov in pol. /aradi redkosti so ga preparirali in spravili v zagrebškem muzeju. Skupina berlinskih akademikov in unirerzi-| tetnih profesorjev bo dopotovala prihodnje dni v i Jugoslavijo. Akademiki so zoologi in bodo v naših krajih proučevali živali, ki so zelo redke. Med , drugim se zanimajo za črnega kuščarja na otočku | Krušniku pri Visu in za tritone v Prokoškein Jezercu na bosanski planini Vranica. Večinoma se bodo berlinski študentje mudili po Bosni, Hercegovini in nekaterih južnih dalmatinskih otokih. Nekaj jo med njimi tudi lakih, ki se v prvi vrst zanimajo za posebne vrste kač, ki jih je po našem Krasu veliko. • J0!??- nesreča sc je dogodila v Šipadovi žagi pri Dobrljinu. Vagonček za prevažanje lesa se ic | preobrnil in stisnil pod seboj dva delavca. Eden je umrl za drugega pa se zdravniki trudijo, -da bi ga ohranili kljub težkim poškodbam pri življenju. Na tej žagi razvažajo les vagončki, ki imajo posebno avtomatsko pripravo za raztovarjanja. Dva delavca sla hotela stresti iz vagončka žaganje ter sprožila avtomatsko napravo. Vagonček se je prekucnil na drugo stran, dočim sta de-lavca stala na nasprotni strani. Nenadejano pa se je vagonček potem prevalil na tisto stran, kjer I sta stala delavca ter ju potlačil. , Novo stanovanjsko hišo bo zgradil v Splitu Pokojninski zavod iz Ljubljane. Te dni se je tamkaj mudil predsednik zavoda dr. Milavec v družbi I zavodovega inž. Šubica in pregledoval zemljišče, i na katerem bo stala hiša. Palača bo veljala dva milij. dinarjev, večina stanovanj pa bo imela ]x> ! dve li tri sobe s pritiklinami. Umor 10 dni starega otroka! Včeraj popoldne je pri obisku domačega groba našel mestni tržni nadzornik gomilo razrito in odstranjenih nekaj cvetlic, ki so bile nasajene na gomili. V zli slutnji i je začel brskati po zemlji in našel pod tenko plastjo zemlje, v raztrgan ženski predpasnik ovito I trupelce 10 dni starega dečka. Zadevo je takoj prijavil oblastem, ki so odredile obdukcijo telesa. Verjetno je, da je kakšna ženska iz bede umorila svoje dete in ga potem položila na blagoslovljeni I prostor. Za proslavo rojstnega dne dr. Vladka Marka so po vseh hrvatskih krajih pripravili velike svečanosti. Največje proslave bodo seveda v Zagrebu, kamor bo prišlo mnogo tisoč kmetov iz bližnje in j daljne okolice. Pastirji so se udarili na otoku Pagu pri vasi Golice. Peter Sabačič in Mate Maržič sta pasla na istem pašniku. O tem pašniku nihče prav točno ne ve, čigav je. Občina trdi, da je njen, Sabalifi pa trdijo, da je njihova last. Večnim prepirom in pretepom so se pastirji izognili tako, da so gonili ovce past drugam, sporni pašnik pa prepuščali Sabaličem, ki so bili nasilni ljudje. Mato Maržič pa je kljub temu prignal svoje ovce na ta pašnik. Saba.lič ga je napadel s kamenjem in hudo zadel s kamnom v glavo. Skoraj onemogel je Mate potegnil samokres in ustrelil v Sabaliča. Strel je zadel Sabaliča v glavo, da je obležal mrtev. Mate se je šel sam javit orožnikom. Z žetvijo so končali Vojvodinčani te dni. Na splošno je pridelek obilen, čeprav nekoliko manjši, kakor lani, ko je bila žetev najboljša v nizu zadnjih let. Zgornjebanatčani so naželi precej vou in boljše pšenice kakor pa Dolnjebanatčani. Povprečno cenijo letino za 15 odstotkov slabšo kakor I iani. Tudi letos se bo iz Vojvodine izvozilo ogromno pšenice. Poštarico je v Petrogradu ustrelil pismonoš« Slavko Kavič. Poštarica je bila stara že 40 let, morilec pa je bil znan pijanec in zapravljivec. Zakaj je Ravič dejanje izvršil, se ne ve, ker si je potem sam pognal krogli v glavo. Poštarica je v tistem času sedela pri okencu in pisala. V sobi pa jo bil navzoč se en uradnik. Pismonoša Ravič je brez besed potegnil samokres in petkrat ustrelil v Gavričevo, ki se je takoj mrtva zgrudila na tla. Takoj nato sta padla še dva strela, ki si jih je morilec sam pognal v glavo. Romanje na Brezje organizirajo v goriški škofiji. Po vojni bo to prvo večje romanje. Vodil ga bo sam škof Margotti, ki bo imel na Brezjah slovesno , pontifikalno mašo. Romarji ae bodo vračali skozi Ljubljano. boljo na taboru y Trnovem 40 LJUBEZEN, KI UBIJA Na prvi pogled se mi je vse to zdelo neresnično in nemogoče, nekaj kar more vzra-sti samo v bolni domišljiji. Brat, ki najame svojega brata, da bi ubil nekega človeka, čigar ženo bi rad poročil. Ze sama misel na kaj takega je spadala med najbolj neverjetne in najbolj nenavadne stare sanjske utvare. >Bodi kakorkoli,« sem si rekel, »v področju zločinov ni nič neverjetnega. Saj ko se zločinec samo odloči, da bo moril, že krene s tem z navadne poti, po katerih teče človeško življenje.« In dvajset podobnih vzgledov se mi je vzbudilo v spominu. Vsi tisti zločini so se zgodili tudi v tako izjemnih, v tako nenavadnih okoliščinah, kakor umor mojega očeta, o katerem sem jaz prav tisti hip ugibal, ali je verjetno, da je potekel tako ali ne. Ce sem enkrat priznal, da se je ta zločin lahko zgodil v tej obliki, kako da sem bil jaz prvi, ki je prišel na to sumnjol Kako da gospod Masolle, ki je bil tako spreten uradnik, tako navajen težkih zadev, ni iskal od teh plati razlage te krvave skrivnosti, pred katero je stal brez moči. »Eh, gospod Masolle ni prišel na to misel,« sem si odgovarjal. >To je vse. Vprašanje je v tem, da vemo, če se je dejanje res tako zgodilo, ne pa, ali je preiskovalni sodnik prišel na to misel ali ne.« Kočno kaki dokazi pa naj bi bili Masol-lea pripeljali na to pot? Če bi bil raziskoval zasebno življenje očetovo, bi bil prišel do prepričanja, da je moja mati bila poštena ženska. Videl bi bil njeno iskreno žalost in ne bi bil dobil v svoje roke pisem, ki sem jih imel jaz in .v katerih je oče razodel svojo bolečino in ljubosumnost zaradi hinavskega prijatelja. A recimo, da bi bil sodnik zagrabil stvar 6 te strani, kako, bi bil mogel takoj prve dni sumiti o krivdi mojega bodočega očima, šlo je za to, da bi odkril krivca, a bilo je dokazano, da je bil tisto uro, ko se je zgodil zločni, gospod Ter-mond pri nas. • Kaj če se je gospod Masolle spomnil na Termondovega brata, ki je izginil. Morda! A kje naj dobi kako sled 6 njem? Kje in kdaj? Ce sta bila Edvard in Jakob udeležena pri zločinu, ali ni bila njuna prva skrb, da sta si izmislila za medsebojno občevanje neko sredstvo, ki je moralo uiti očem postave? Ali nista vsaj za nekaj časa popolnoma prekinila z dopisovanjem? Sicer pa, kaj sta si imela poročati? Edvardu je šlo za denar, Jacques pa si je prizadeval, da bi si pridobil srce moje matere »Prav,« sem ponavljal,, »pa naj bi gospodu Masolleu manjkalo pravih dokazov, naj tudi ne bi vedel za Termondovo ljubezen do umorjen-čeve žene — a vedela je za vse to teta, moja teta, imela je v rokah neovrgljiv dokaz, da oče ni zaupal temu prijatelju. Kako da ne bi ona nikdar mislila tega, kar sem mislil jaz to uro?« A kdo mi je dajal zagotovilo, da tega ni mislila. Suinnje so mučile tudi njo prav gotovo? Živela in umrla je v njih. Razlika je bila le v tem, da je vanje mešala tudi mojo mater, ker ji ni mogla odpustiti, da je zaradi nje toliko trpel brat, ki ga je tako ljubila. Če bi pa delala kaj proti materi, bi se reklo, da dela proti meni. Tega si pa nikdar ni hotela dovoliti. Če bi si bila kaj takega drznila, kako bi pa bila prišla kam naprej iz dvomljivih sumničenj, ko ni mogla dvomiti o očimovi pričujočnosti in ni prav ničesar vedela, da Edvard Termond v resnici živi,. Vse to ni dokazovalo, da bi bil jaz prvi, ki si je skušal razlagati očetov umor tako, ampak iz tega je sledilo samo, da sem jaz imel nove podatke, kako se je zločin izvršil in da domneve, ki sem jih gradil na teli podatkih niso bile nesmiselne. Novi pomisleki so se javljali. Če bi bil očim najel za umor svojega brata, kako da bi bil potem kdaj omenil žejii kdaj o njem. Odgovor na to vprašanje je prhajal sam od sebe. Če se je zločin zgodil v teh preprostih oblikah, potem je bil ves dokaz v tem, da bi človek vedel, kaj je napisano v tistih dveh ali treh pismih, s katerimi je Jakob Termond poklical Edvarda v Evropo. Edvard je ta pjsma prav gotovo shranil. Z njimi je lahko držal Jacquesa v škripcih in mu je grozil, da jih pošlje materi. Očim je moral to grožnjo prehiteti in sicer na ta način, ker to bi se reklo, da že v naprej odbije od sebe vso nevarnost, vsaj delno. Če se je človek, ki je umor povzročil ,kdaj odločil, da to skupno skrivnost zaupa umorjenčevi vdovi, ki je postala njegova žena, je na ta način lahko ovrgel, da bi bila pisma, ki jih je imela dobiti, resnična, ker se je lahko skliceval na staro prijateljstvo. Pokazal je tako lahko vso nesramnost zločinskega človeka, ki se hoče maščevati nad njim. In potem, ali ne bi tega zaupanja do žene opravičeval še drug razlog, zlasti če se je zločin izvršil tako, kakor sem sumil jaz? Vest, ki je grizla očima, kakor sem mislil jaz, in njena znamenja, ki so se kazala na zunaj, nikakor niso mogli uiti skrbnemu ženinemu očesu. Ni ji bilo težko razločiti in razbrati, da leži na duši tistega, ki ga je ljubila in ki je čutila, da jo on ljubi, da leži na njegovi duši temna skrivnost, ki je nikdar ne more pregnati. Koliko oblakov je videla na tem čelu in njena navzočnost jih ni mogla pregnati! Koliko mračnih sanj v teh očeh, ki jih njena nežnost ni mogla napolniti s popolno, globoko srečo. Morda je poznala to ljubosumnost, ki je hujša od vseh, ljubosumnost do neke neizbeg-ljive misli, ki ti je ljubljeni človek noče zaupati. On ji je dal nekaj resnice, da bi ji prihranil nemir, da bi odšel sam vprašanjem, ki mu jih je vest delala neznosne. »SloveoBtt dom« izhaja vtak dolarni* o*> IS M««e8na naročnina 12 Din. ca lnotem*tro 25 Din OredniStvot Kopitarjeva olica 8/TIL Telefon 2994 ta 2996. Uoravai &.oDitarieva k Tolftfaa VtX Za JugMltiiao#ka tiskar no i Ljublj&ou K. Ce& Izdajatelji lvaa Bakoveo. Urednik; J eie Količek „Živl:enje ie kakor svilen plašč .. Milijonarje in samomorilce imajo tudi na Kitajskem. Oboje to je dobila znana kitajska osebnost Chiu Poi. Svoje življenje si je končal s strupom. Preden pa je storil ta korak, je napi6al pi6tno, ki ga je namenil policiji. V njem je povedal tudi vzrok svojega dejanja. To pismo se končuje z besedami: »Bolje je umreti, dokler še vlada mir.« Za slovo od tega sveta pa je zapustil še drugo pismo, napisano v klasičnem kitajskem 6logu. Uvodne besede so tele: »Življenje je kakor svilen plašč, ki ga zavržeš, če se preveč oguli. Ali ima danes še sploh kakšen 6misel nositi tak plašč. Zjutraj, ko bo vzšlo 6once kot mož, ki hiti na srečno svidenje 6 svojo ženo, bom odhitel tudi jaz tja, odkoder ni več vrnitve. Šel bom k Bogu miru in upam, da bo On sprejel mojo žrtev in moja 6mrt bo ohladila boja-željnost na tej zemlji in ublažila vsa nasprotstva.« Otok brez žensk . Sredi Tihega oceana 6everno od otočja Phoenix leži samoten in do zadnjega časa skoraj popolnoma pozabljen in zapuščen otočič Hovvland, ki komaj dosega velikost kakega večjega letališča. Meri samo kakih 12 kvadr. kilometrov. Odkril ga je že 1. 1842 neki mornariški kapitan, ki je brodil po Tihem morju in brskal za zakladi. V svojem dnevniku ga omenja čisto na kratko, češ da je na njem le nekaj mršavih kokosovih orehov in velikanske množine ptičev, ki so seveda »pridelali« izredno veliko guana, dragocenega in pa redkega apnenčevega gnojila. Zato so 6e nekateri srečolovci vendarle odpravili tja, postrgali, nagrabili in odnesli, kar se je dalo odnesti, preplašili ptiče, ki se niso hoteli več naseliti ter tako vzeli otoku popolnoma vsako vrednost, radi česar se tudi nihče ni potegoval zanj. Leta 1935 pa je Amelia Earhardt proučevala polet okoli sveta in sjx>znala, da bi bil neznani otoček kakor nalašč zelo pripravno oporišče za letala, ki letajo nad Tihim morjem med Ameriko in Avstralijo. To se je zdelo tudi ameriškemu trgovinskemu tajniku Millerju, ki je obenem 6poznal, da otok uradno nt last nobene države. Zato je hitro dal prepeljati nekaj havajskih krepkih, zdravih fantov, ki naj bi zasadili na otoku ameriško zastavo. 'Ko sta Anglija in Japonska videli, kako važno pristajališče jima je odšlo izpred nosa, sta se seveda trkali po čelu. Po toči zvoniti...! In sedajo se je uboga Amelia morala zgubiti ravno v bližini otoka, ki si ga je izbrala in pokazala svoji državi za letališče. Morda se ji skušajo zato oddolžiti. Saj pravijo, da stanejo iskanja za izgubljeno letalko ameriško vlado 250.000 dolarjev na dan. Precej drago bodo plačali to neznatno, iz rožnobarvnih koralnikov in rjave gline sestavljeno letališče, kjer v lesenih kočicah živi kakih dvajset fantov, čisto samih. Nobena ženska namreč ne vzdrži tega neznosnega dolgočasja, enoličnega pošumevanja morja in žalcetne 6amote. (g) Najmanjši motor na svetu _ Mlad mehanik v Italiji je izdelal čudovit motorček, tako majhen, da ga lahko postaviš in spraviš v gibanje na nohtu. Tehta samo 25 gramov in je sestavljen iz 45 delčkov. Praktične vrednosti seveda nima. Morda bi pa s svojimi osmimi tisočinkami konjske sile lahko gonil majhno žepno uro. Nove pijače Vsako leto po nepotrebnem zgnije, 6e zavrže ali prekuha v žganje na tisoče ton sadja, ker ga ni mogoče prodati po kolikor toliko pametnih cenah. Zato so v Nemčiji, Angliji in Ameriki začeli izdelovati poseben sadni 6ok, ki nima v sebi popolnoma nič alkohola, j>a tudi moštu ni podoben. Sedaj bomo torej lahko pili še »jabolkado«, »hruškado« ali »čes-pljado« poleg »limonade« in malinovca. (g) Radio Podroben program ljubljanske in »seb errop* skib postaj dobite » najboljšem in najeenejšem ilustriranem tednika »Radio Ljubljatia«. ki stane mesečno samo deset dinarjev. —» Programi Radio Ljubljana Sreda, 14. julija: 12 Pesmico za ples (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — n Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Mesečni kulturni pregled (iz Belgradu) — 19.50 Sali — 20 Slovenske narodne (plošče) _ 20.10 Kostel in Kostelei (g. Marjan Tratar) — 20.30 Prenos koncerta iz Rog. Slatine — 22 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski orkester — pevske vložke pojo g Mirko Premelč. ‘ Društvo bodočih veteranov Pred nekako dvema letoma je bil v Ameriki velik kongres starih boievnikov, vojnih veteranov, ki 60 zahtevali stalno državno pvodporo, pa je bil menda predsednik Roosevelt proti temu, češ, da je država že toliko storila zanje in še misli storiti in da veterani ptomemjo zanjo pravcato moro. Nato pa 6e je v Princetoronu (New Jersey) sestalo osem akademikov, vsi sinovi najbogatejših družin, ki so vkljub svojemu bogastvu stali na precejšnji intelektualni višini ter sklenili, da mora država tudi njim dati veteransko podporo. Svoj sklep so kaj logično podprli: »V vojski sicer še nismo bili; toda kakor vse kaže, bo zopet kmalu svetovna vojna, v kateri se bomo morali tudi mi boriti; zato se lahko reče, da smo že nekaki možni veterani, veterani bodoče vojne in kot taki imamo pač pravico, da nam država že sedaj odšteje letno 1000 dolarjev nagrade ozir. odškodnine. Sedaj jih bomo vsaj znali dobro, z užitkom porabiti; kot pravi »starinarji« bomo gotovo že vse preveč kisli in zagrenjeni, da bi od svoje nagrade kaj imeli! Ustanovili so torej »Društvo veteranov«, ki je v kratkem času zajelo dijaštvo vseh univerz in število članstva je doseglo 60.000. Na vsakem vseučilišču je društvo imelo svoje podružnice s pisarnami in poslovnim osebjem. Potem pa se je vsa stvar nenadoma končala. V6e skupaj je bila samo gorostasna šala, ki je morda hoteia nekoliko pičiti preveliko objestnost tistih prostovoljcev, ki za 6voje pustolovščine zahtevajo še javnega priznanja in plačila. Obenem pa je imela tudi blagodejen uspeh na ameriško mladež, ki se je tako živo zavedla bodočnosti in vojriih nesreč in se navdušila za pacifizem, za mirovno delovanje, za delovanje proti oboroževanju. (g) Oporoka: Igrajte moj film! Brez zanimivih dogodkov tudi v Avstraliji ni60. Ko je v tamkajšnjem mestu Kalgoorlie umrl župan, bi mu bili za njegove zasluge njegovi občani gotovo postavili spomenik, če ne bi bila županova poslednja volja drugačna. Mesto Kalgoorlie je mesto, ki leži na avstralskem zahodu. V njem teče pravo velemestno življenje. Ko so odprli županovo oporoko, so videli, da ta mož ne želi, da bi mu po-6tavili kak spomenik, kakršnega navadno postavijo zaslužnim možem. Želel je samo to, da bi v spomin nanj vrteli v Kalgoorlieu zvočni film, ki prikazuje vse zanimivosti tega avstralskega mesta in ki ga je dal posneti župan sam. Mestno zastopstvo je takoj sklenilo, da se zgradi jsosebna zgradba, kjer naj bi bila velika kino dvorana. Cim 60 to zgradili, 60 takoj začeli s predvajanjem filma. Nekaj časa že vrte ta film in je še vedno dovolj obiskovalcev. Vsakemu je dovoljen prost vstop k predstavi, odrasli in otroci. Vse kaže, da se zanimanje zanj še ne bo tako kmalu poleglo, kajti V6em je zaslužni župan še v živem spominu, še bolj pa se vsem zdi upoštevanja vredna njegova poslednja volja. Pra; vi jo, da kmalu ne bo nikogar več v teip mestu, ki ne bi še videl te predstave. Zaradi velikega spoštovanja do svojega nekdanjega župana, ali pa zaradi zabave, so nekateri šli gledat film že kar po večkrat. Zabavajo 6e tam najbrž tudi radi, ko je pa v Kalgoorlieu pravo velemestno življenje. Mrtvi pomagajo živim Marsikateri specialist za očesne bolezni je že z uspehom vcepil v oko slepcev del mrežnice iz zdravega očesa in tako vrnil nesrečnežem vid. Na žalost pa se take operacije nikdar ni60 mogle posplošiti, ker je pač skrajno težko dobiti mrežnice. Le kdo bi bil toliko požrtvovalen, da bi se dal oslepiti za drugega, tudi če bi šlo' za velik denar! Zato je doslej število takih operacij vedno spremljalo število nezgod, ki so zahtevale ali povzročile iztaknjenje očesa in dajale strokovnjakom f>otrebno snov za zdravljenje slepcev. Prava sreča v nesreči, ali enemu smrt, da lahko živi drugi! Pred kratkim pa je ruski učenjak Filatov za svoje operacije sklenil poskusiti mrežnice pred kratkim umrlih, ko stamčje obdrži še V60 svojo svežost. V dveh letih je Filatov rešil okoli 400 ljudi pred slejx>to in se prepričal, da 6e mrežnica mrtvecev mnogo uspešneje uporablja v kirurgiji, kot mrežnica živih, ker 6e veliko lažje prilagodi novi podlagi. Podobne poskuse je delal tudi na drugih delih telesa. Tako je n. pr. pri neki bolnici zamenjal vso kožo na obrazu, katerega je razjedel lupu6 in dosegel neverjetno dober uspeh. (g) Staroveška odkritja Pod vplivom izredno velikega razvoja znanstvenih in tehničnih naprav v zadnjih dveh stoletjih prevladuje splošno mnenje, da 6ta stari in srednji vek za znanost brez posebne vrednosti, zaviti v gosto meglo nevednosti in zaostalosti. Ce pa pogledamo nekoliko natančneje, moramo priznati, da so ravno one temne dobe pripravile pot vsem modernim iznajdbam. Največja ovira za napredek je bila morda v tem, da niso poznali nobene druge gonilne sile, kot silo ljudi in živali. Zato se pa tudi niso nikdar pritoževali zoper nadproizvodnjo takega »blaga«, vedno je bilo prostora in dela zadosti za vse, ne da bi morali, kakor danes, tisoči in tisoči ljudi stati ob strani vrtoglavega drvenja, praznih žepov in praznih želodcev. Ogenj je še vedno glavni vir energije. Kdo bi fia vedel pokazati njegovega iznajditelja? Samo to-iko vemo, da je svetil že v črnini prazgodovine človeka. Že nevedni s'ari vek nam je dal vse glavne kovine, ki jih pridelujemo in izrabljamo še danes: baker, bron, železo. Kdaj so izdelali prvi vijak, na videz tako preprosto in vsakdanje 6tvarco, ki pa je še danes temelj vseh tehničnih naprav, bodisi kot sredstvo za pritrjevanje, bodisi kot najvažnejši sestavni del najrazličnejših 6trojev? Kdor si je izmislil žago in drugo gozdarsko orodie, vsekakor ni bil bedak. In koliko je še takega vsakdanjega orodja, na katerega nihče ne pomisli, kar 6e mu tako razumljivo zdi, kot to, da je voda mokra in ogenj vroč. Druga industrijska panoga, ki sega že v več tisočletno preteklost, je t k a 1 s t v o. Egiptovske tkanine, ki so jih našli v grobovih faraonov, po svoji kakovosti in barvah še do danes ni6o našle 6ebi primernih tekmovalk. Tudi stavbarstvo je doseglo v Egiptu toliko popolnost, da ga še danes ve6 svet občuduje. Da so mogli najtrše skale izsekavati, obsekavati in oblikovati z neverjetno natančnostjo, pač kaže, da so bili neprekosljivi strokovnjaki in imeli kdo ve kakšno čudovito orodje, ki ga še danes ne poznamo. V nekem grobu iz leta 1700 pr. Kr. so našli kovačnico pop>olnoma tako opremljeno kot današnje, z mehom vred. Starorimske mostove, predore, vodnjake, viadukte, ceste itd. občudujejo vsi današnji veliki graditelji in stavbeniki. Prav tako njihovo umetnost v gradnji obokov in kupol. Kdo bi se mogel kdaj ponašati z iznajdljivostjo velikega matematika in početnika številnih geometričnih in fizikalnih načel, ki so ovekovečila njegovo ime, Arhimeda, ki je živel že v 3. stol. pr. Kr.! On je iznašel gibljivi škripec, ki ga še danes upo-rabljajo najmodernejše tovarne, ki je bistveni del ogromnih žerjavov, ki lahko dvigajo gorostasne tovore. Velikanski praktični pomen 6voje iznajdbe je Arhimed že sam spoznal, ko je zaklical: »Povej mi, kam naj stopim, pa ti premaknem zemljo!« On je tudi iznašel zobata kolesa, ki še vedno tvorijo temelj vseh gonilnih naprav. Koliko je še drugih grških učenjakov, ki so postavili osnove za ves poznejši razvoj znanosti in tehnike, 6ami so 6e pa morda učili pri še mnogo starejših znanstvenikih Perzije,' Asirije in Babilonije. Vse veličastne bazilike in katedrale v bizantinskem, romanskem in pa gotskem slogu, katerim 6e niti moderni razvajeni svet ne more dosti načuditi in katere bi Amerika, dežela nebotičnikov, s ponosom razkazovala, so nastale v onem temnem, nevednem in toliko zaničevanem in obrekovanem srednjem veku. Koliko pa se je v starem veku storilo na polju umetnosti in filozofije, je poglavje zase in že vsakomur kolikor toliko znano. (g) Gorenjski tabor r Kranju: Narodne noše pričakujejo kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo Med službo