Št. 47. V Goriri, v toro.k dne 13. jimija 1905. Letnik VII. Izhaja vs;i' ton*k iiiHubotoob 11. ui i |in'(l[)()|iiii<' za iiicslo 1lo. Ako pndo ii;i ta dncvii praznik izide dan prejob raČunijo po petit- vrstah in sicer ako st» tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vcčkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Politični položaj. V sredo se torej zopet snide na I)unajn poslanska zbornica. Po doseda- njih določilih predsedstva bi imela po- slanska zbornica reäiti v tern svojem po- lotnem zasedanju najprej prvo branie zakonskega načrta glede zboljäanja du- hovniških plač, potem proračanski pro- vizorij in še nekaj manjših vladnih pred- log. Ker je bilo pa zasodanje ceäkega df^.elnega zbora tako rnirno, je vlada zatfela domnevati, da ho se nasprotja med Nemci in Čehi že nekoliko ublaiila in da bi v.sled tega ne bilo morebiti na- pačno, ako bi že v tern zasedanju priäla pred zbornico s kakirn važnejšim in koč- Ijivejäim predmetom. Zato pa pišejo zad- nje dni listi, da namerava vlada že v prvi seji predložiti poslanski zbornici tudi trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Avstrijo v odobritev. Nova trgovinska pogodba med Avslrijo in Nemčijo, ka- koršno ho sestavili zastopniki oboh vlad in ki sloni na novem nemškem carin- skem tarifu, katerega je nemški državni zbor pred meseci sklenil, je pa za Av- strijo mnogo neugodnejSa od prejänje in bodo trpele vsled nje posebno korisli avatrijskega kmetijskega stanu, ker ro se za ronogo poviäale posebno postavke na nvoz avstrijske živine in avstrijskih po- Ijedelskih pridelkov v Nemčijo. Zalo pa so proli omenjeni pogodbi v prvi vrsti češki agrarci, ki imajo na češko ljudstvo mnogo vpliva in ki so vsled tega jako nevarni dosedanji vodilni mladočeški slranki in njrnim voditeljem. Zategadelj pa je torej skoraj gotovo, da se bodo tndi Mladočehi odločno apirali proti odobritvi nove pogodbe med Avstrijo in Nemčijo, ker bi inače v očeh čeakega ljudatva mnogo izgubili. Le pod pogojem, ako bi vlada hotela zadovoljiti nekate- rim narodnim čežkim zahlevam, bi mo- rebiti Mladočehi dopustili, da bi priäla omenjena trgovinska pogodba že v seda- njem zasedanju v razpravo. Nastane potem vprašanje, kaj pa Nemci V Nemci so sicer v češkem dežel- nem zbora opastili obstrakcijo. Ali sto- rili so to zaradi tega, ker so ae v zad- njem zasedanju češkega deželnega zbora razpravljale točke, kojih rešitev je bila istotoliko Nemcem v korist kakor Če- hom. Vsled lansko slabe letine so trpeli nemški okraji na Čeakem istotako, kakor so trpeli češki okraji, in podpore iz de- želnih sredstev, iatere je dovolil češki deželni zbor v zadnjem svojem zaseda- nju, deležtii bodo kakor Čehi tako tudi Nemci. Torej ni nikakor čudo, ako so Nemci prenehali z obstrukcijo, ko je ista njih volilcem le äkodovala. Ravno isto je ladi z dovoljenjem začasnega proračuna. Z deželnim denarjem se podpirajo de- želne ustanove, ki so na korist obema narodoma, Cehom in Nemcem. Iz vsega tega torej sledi, da so Nemci prenehali in sicer začasno prenehnlt z obstrakcijo v češkem deželnem zboru le zaradi tega, ker je to tako njim kazalo. Vse drugače pa bode v državnem zboru, ako bi ho- tela vlada v narodnem pogleda kaj do- voliti Čehom, s čimur ne bi bili Nemci zadovoljni. Iz tega sledi, da je naš politični polnžaj vedno in vedno kritiČen in da se nahaja redno delovanje naSega par- Ismenta prej ko prej in vsaki dan v ve- liki nevarnosti. Pred meseci se je govo- rilo in pisalo, da je ministerski predsed- sednik bar. Gautsch, ko je nastopil vlado, Čehom obljubil, da jim hoČe nekatere zahteve v narodnem pegledu izpolniti in da se je imelo to žgoditi že letos o Veliki noči. Slae;ai pa je hotel, da je ministerski predsednik ravno o veliko- nočnem čaba äe precej hudo obolel. Na- ravno je bilo, da so ga Čehi za öasa njegove bolezni pustili pri miru in da so morali čakati na njegovo ozdravljenje. No, sedaj je baron Gautsch ozdravil ter tadi uže prevzel vse vladne posle. Zdaj bo moral pokazati, je li v atanu izpolniti to, kar je Čehom obljubil. Mi smo pre- pričani, da bi baron Gautsch prav rad držal svojo obljabo, ko bi se preveč ne bal Nemcev. Ker se pa Čehi, ako nočejo priti pri svojih volilcih od ves vpliv, ne amejo več ozirati na desno in na levo in ne smejo tadi baronu Gaatschu veČ delati Hake, ako jih on za to ne poplača z izpolnitvijo vsaj kake danih jim ob- Ijub, priSla je vlada zdaj, ko hoče sto- pili pred poslansko zbornico z velevaž- nimi točkami, zopet do nekega razpotja, do neke Scile in Karibde, katerih se bo prav težko ognila, ako ji ne priskočijo na pomoč sedanje ogrske homatije, ki so tadi za tostransko državno polovicojako nevarne in ki zahtevajo od njenih naro- dov največjo previdnost in složno posto- panje. Te homatije, pravimo, bi znale baronu Gaatscha kaj koristiti, ker bi znale v očigled nevarnosti, ki preti naši državni polovici od strani Ogrske, Nemce in Čehe prisiliti, da bi jedni in dragi vsaj nekoliko popustili ter vatvarili med Heboj kak modus vivendi. Dopisi. Iz Gorice. — Slač»jno sem prejel i^tev. 39. „Soče", ki pravi : nln ti junaki ho ustanoviii bolniško blagajuou. Odgovor : „Junaki so da, ki so se toliko upali. Torej priprosti delavci in nazadnjaki, za sto let nazaj so mogli (po- kazati pot razsvitljenim „naprednjaškim" glavam, kakor se sami imenujejo. V ätev. 41. „SočeH prečitam tudi nek dopis iz Mirna, ki pravi, da dobro poznajo „Sočini" čitatelji mirenske „kle- rikalce" in koliko jim je verjeti." — Ti zappani, krmižljavi „klerikalci", pardon , razsajači so ustanovili slov. „Bolniäko blagajno", ki je velikega pomena za Miren in okolico. Koliko kronic je romalo prej v nenasitne predate laäkega „Podpornega društva" in poleg tega še bolni udje so rao- oditi veökrat praznih rok ter zaničevani od strani draätvenega zdravnika s psov- kami: „Kaj pohajate in lumpate, bejStega delat, ki ste zdrav !u In zdaj, ko so se reŠili teh sitnih laških muh ter ustanovili avojo blagajno, so pa začeli dragi „bej- štegau drezati ob to društvo in njega sotrudnike. Vpraäali boste, kdo? To so mirenski „rdeökarji" — „liberalci", pardon slavnogoreči narodnjaki. To so vam lisice, ki cvilijo, da se zlorablja druStveni denar, da se podpira lenobo. Prašajo pa tudi g. predsednika, kje ste bili, ali ste igrali „cviku ali ,šipola, da ne vidite takih rečij. Potem se drezajo ob g. tajnika ter ma predbacivajo ne- usmiljenost itd. Nasprotno pa vem jaz, da se je prvi mnogo tradil in se äe, ter mnogo časa zamadil, predno so to pre- potrebno druätvo ustanovili. In kaj zdaj? Lop po njem ! To je torej plačilo za Vaä trad, kaj ne g. predsednik? Ravno to velja tadi o dragem neasmiljeneža in äe več. Koliko poti in pisarenja je napravil, predno so to vdobili. No, in to je mi- ren8kim narodnjakom, ki ne znajo dra- gega nego prirejati plese, ki äkodujejo v duänem in telesnem oziru ter jim ne pri- nesejo nikoli kakega dobiöka, ampak le izgobo, deveta briga. Opazovalec. Iz županije Sv. Križa, dne 7. ju- nija 190Ö. — Ud takih mož ne Öakaj narod mili, da vek zasije domovini zlat Predstoječe besede sem navel, ker 96 mi zde veljavne govorniku, kteri je na veselici narodnega „izobraževalnega draStva" v Vel. Žabljah 4. janija imel pozdravni govor, ali bolje rečeno, pravo politično govoranco. Radko Hrovat, kteri je čitateljem „Gorice" gotovo znan iz istega lista, je namreč kot ostanovitelj imenovanega družtva imel kakor rečeno govor, katerega jedro podajam tukaj v na8lednjem. Po pozdravu občinstva pričel je razpravljati o raskojaponski vojski, ob- žalujoč raaki poraz na Dalnjem Vztoka, kajti ruski poraz je tudi naä porai. Mi Slovenci, govori dalje, upali smo edino od Rn8ije pomoči..., a sedaj smo pre- puSčeni sami sebi. Sarao absolutizem, ari8tokracija in raske cerker je vzrok sedanje ialostne raska osode. Navajal je klerikalizem kot eno največje zlo za obstoj in napredek narodov. Zatorej preč 8 klerikalno rimako nadvlado, in sveta naloga naj bode vsakega rodoljaba, da pomaga uničiti klerikalnega zmaja, kteri je toliko zla rodil. Zatorej 8e enkrat: Preß a klerikalizmom. Do sedaj je ve- ljalo geslo: „Vse za Tero, dom, ceaarja", ge8lo, ktero je rodilo toliko zla. Tedaj dragi moji, preč s tern geslom 1 Zavlada naj geslo, ki zamore osrečiti človeštvo, osrečiti slovenski narod, geslo namreč: „Vse za omiko, napredek, svobodo in LISTEK Čašica kave. Saloigra v enem dejaiiju. Noinäkl spiHal W. Pailler, poHlovcnil N. N. (Day«.) Otroka (molčita, manjša punčka ei briSe oöi). Matilda: Za božjo voljo! Zdaj se boata začela jokatil (Pozvoni.) Moja dekla vaju bo peljala h gospej Trček! Je vama prav tako, otroka? L i z i ka (vstopi): Kaj želite, gospa? Matilda: Lizika, pelji ta dva otroka h gospej Trček. Prišla sta voščit k godu, pa sta zgrešila stanovanje. (Poda starejäi deklici pisanje nazaj.) Tako, otroka, aedaj pa le pojdita ! Lizika (iztegne roki): Pojdita, otroka! Otroka (si oba brišeta oči). Matilda: Zakaj pa se jočela? Saj se vama ni nič hudega zgodilo. Po- čakaita, rajn hočem potolažiti ! (Da vsa- kemu kosi ˇ »»tju........» n 1* n C«J«J1.........ii .) 1" — „ za pitanje čebel . . . • „ „ 1 20 L Na debelo po znžanlh cenah.| , ^ «P V ^ ^ Wittmann Feliciental, p. Tu- cholka v Galiciji, spričrje, daje nje- gova soproga o- krevala od težke bolezni vsed rabe železnatega vina G. Piccoli-ja, dvornega založniha Nj. Svetosti in le atja v Ljubljani. Pollitr8ka steklenica Btane 2 K in se vna- nja naročila izvräujejo z obratno poälo. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ulica Vetturini 3. flnton Kuštrin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoča öaititi duhoväcini iu slavncmu oböinatvu v meHtu in na dež«>li hvojo trgovino jedilnega blaga n. pr. k;tvo Santos, Saiidomingo, Java, Ojlon, l'or- loriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü» istersko in dalraatinsko. Petrolcj v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko Št. 0, 1, 2,8,4, 5. Veö vrat riža. Miljareoe prve in druge vrste, namreČ od '/„ kila in ob enega funta. Testenin« i* tvornice Zuideriiö & ValenCiÖ v II. Biatrici. Žve- plenke druibe sv. Girila iu Metoda. Moka iz MajdiČevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovädini. Vse blago prve vrate. ^m^ ¦^^F' ¦^^r- •^m^- -^t^ ¦^m^ ~^^r ^^pr ^r -^mr ¦^^ „Narodna Tiskarna" priporoča vizitke, 041 tae naprej. TOMBOLA! Vinarsko, sadjarsko društvo v Rihembergu prlredi enöTOMBOLOGTl© 18. junija na binkoštni semenj na občinskem prostoru. Isti dan priredi „Pevsko in bralno društvo v Rihembergir na zaprtem prostoru gostilne Ličen pies v venčkih. Začetek tombole ob 2. uri pop., potem pies. Podpirajte kmetijska društva! ODBOE. Pozop! 1'rva kranjska i, vodno silno na tui-hino dcliijot'ii tovarna stolov na r>aro FHA1TÖE S7IQELJ na J3regu, p. J3orovnica, j, pospeäujejo in zboljšujcjo prebavo, Čistijo kri in čreva. Pr«*ž<»no vdike in malt' gllst«* ter vse od glist izhajajoče bolczni. lMujejo izborno pruli hripa- vosti in prohlajenju. Lesiijo vsc bolezni na jetrib in slozeli, preženojo mrzlieo in vs«! iz nje fzhajajoČe bol^zni. Te kapljic«» so najboljä<> sn'dstvö proti ma- lcrnici in madronu in iie bi smele manjkati v nobcrii hi^i. Dobivujo He samo: 2tfScstna lckarna, Zagreb, zatu naj sc nuručtijo lodno pod naulovum: Mestnalekarna, Zagreb, Markov trg 95,tik cerkve sv.Marka Denar se poäilja naprcj ali pa povzanic Manj kot ona dvanajtorica ho \w pošilja. Cena je naslednja in sicer franko: I ducat (12 steklenlo) 4 K, 2 ilucata 8 K, 3 duoute 11 K, 4 ducate 14 60 K, 5 ducatev 17 K. - - Imam na li hoöc priznalnib pisd 56 1 najirej, Na /ab^evu po^ilja tudi u/oree. Zflloga piufl Auerjevih dedičev v Ljubljani, in piaenjskega piva „pra- zdroj" iz alovoče češke „Me- ščanske ßizwvarne". Zaloga leduf katerHga m>. od- daja le nadebelo od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in toöna. Centralna posojilnica" pegistroVana zndruga 0 Gorici, ulico 1/Btturini hiH. Hteu. 9. PoBojujp svojim članom od 1. aprila 1906 dalje : na menico po 5'|2ü|ü, na vknjižbo pa po 5°|0 7. ' VVo npravnoRH prispevka za vsaco^a pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge OHt»,nn nespremonjena. Prosiva «ahtovati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za slranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijsLvo, sadjerejo in vinorejo, ter .vsakovrstna orodja. Cone nizke, aolidna postrežba! Eno kroilO nagjracle izplačava vaakemn, kdor dokaže H polrdili najine nove «merikanske blagajne, da je kapil pri naja za 1(X) kron blapa. Prosiva aahtovati listke! Poaor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri malohpvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom. sestavljen že- leznat hranilni preparat. Povekšuje tek in sboljšuje prebavo. Nenavadii npekl Dobi se v leharnah C. F. Boehringer und Söhne Mannheim - Waldhof.