ï't
■m
ïin
!o
-f-ïr-
On

90,6 95,1 95,9 100,3
Revolucionarne operacije v Celju
Št. 22/Leto 66/Celje, 18. marec 2011/Cena 1,30 EUR
Svetelškova preslišana resnica
Odkrivamo turistične bisere naših obCin.j^
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Kompostiranje - kaj
5 ^^ ^ ^^ Tole tujko bomo povsem udomačili najpozneje do konca t^J junija. Takrat se nam obeta strogo ločeno zbiranje bio-J ^^ ^ ^^ " loških odpadkov. Saj veste: robčki, ostanki hrane in še
kaj gredo v »rjavo kanto«.


Blagoslov traktorjev v Andražu nad Polzelo
(Na fotografiji kompostarna Bukovžlak)
Zdrava popotnica hujšanju z NT&RC
Nova rubrika: mnenja in razprave
iPi
prijeteni pomladni dan
v PONEDELJEK 21 .3.
VAM ZELI EKIPA
Nirn

JSowo življenje <8.-20
Vsť ZÏ vrt in ddiii
IG. ficjan

I o. nfíifm

CrUSKl SEjE^i
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Med Černobilom in Fukušimo
Zakaj se spominjam tistih zadnjih aprilskih dni pred petindvajsetimi leti? Bili so dela prosti. Po deževnem dopoldnevu se je prikazalo sonce in z otrokom na kolesu smo se odpeljali v lep dan. Naslednje jutro smo izvedeli, da smo vsi, ki smo prejšnji dan brezskrbno uživali v naravi, sebe in otroke izpostavili povečanemu radioaktivnemu sevanju. Slovenijo je, tako kot takrat večino Evrope, dosegel oblak po nesreči v Černobilu. Šok, strah, ogorčenost, ker tega nismo prej izvedeli, vse to se je mešalo tiste dni, ko smo nenehno iskali dodatne informacije o tem, kaj storiti, kako se zavarovati, kakšne so morebitne posledice. Panika je bila odveč, saj smo glavni odmerek radiacije medtem že dobili. O tem, v kolikšni meri je tisto sevanje zaznamovalo vse nas in naše zdravje, lahko še vedno samo ugibamo.
Nelagodje se te dni spet vrača. Resda je Japonska daleč in da nesreči nista podobni ter da je četrt stoletja razvoja vendarle prineslo pozitivne spremembe tako glede boljše tehnologije kot večje varnosti. Še vedno pa strahovi ostajajo, sploh ob spoznanju, da niti natančni Japonci vsega niso mogli predvideti, saj ima narava svojo logiko delovanja, ki človeških načrtov običajno ne upošteva. Ob tem, da naj bi žal tudi tokrat, kot pred 25 leti, nekatere informacije prihajale na dan z zamudo.
Kako ob tem povsem zaupati zagotovilom, da se v naši bližini kaj podobnega ne more zgoditi? Morda tako močni potresi in cunamiji, kot jih poznajo na Japonskem, res niso naša značilnost, kljub temu pa je nemogoče trditi, da so v Evropi jedrske elektrarne povsem varne. Zakaj bi se sicer prav te dni marsikje odločali za zapiranje starih in za moratorij na gradnjo novih?
Pri nas razmišljamo o novem bloku krške nuklearke, ob tem, da je odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov rešeno samo začasno, za visoko radioaktivne pa nima nihče v svetu prave rešitve. Menda primer Fukušime ni razlog za to, da bi odstopili od teh načrtov, pravijo strokovnjaki in politiki, medtem ko ekologi želijo čas za razmislek. In potem smo spet pri vprašanju, kateri tehnologiji dati prednost, da bo zagotavljala dolgoročno oskrbo z energijo, da bo varna in s čim manj posledicami za okolje. Sploh imamo možnost izbire, če vemo, da imajo tudi kopanje premoga in njegovo kurjenje v termoelektrarni ter odlaganje pepela dolgoročne posledice, med njimi tudi obremenjevanje okolja z radioaktivnostjo? Izbira torej je, le da je ena slaba in druga še slabša Brez elektrike pa se žal še nismo naučili živeti.
IZJAVI TEDNA
»Najlažje je nekoga politi z gnojnico, težje pa je to izmiti.«
Župan Bojan Šrot o medijski gonji v primeru objekta Prešernova 19
»Če hočejo Velenjčani bližnjico do Ljubljane, si naj do tja zgradijo kar občinsko cesto.«
Bojan Šrot o »šaleškem lobiju« in priključku Šentrupert
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, grail
Za informacije o dostavi in ceni pol<ličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
Vsi zadovolj(e)ni
CELJE - Svetniki so na torkovi seji mestnega sveta soglasno potrdili proračun občine za letos. Ta je od prejšnje seje in prvega branja doživel kar nekaj popravkov.
»Glede na to, da smo pred drugim branjem v predlogu proračuna upoštevali praktično vse predloge svetnikov in odborov, sem pričakoval podporo,« je komentiral celjski župan Bojan Šrot. Tako so se glede na prvotno predlagan proračun načrtovani odhodki in prihodki povečali za približno 1,7 milijona evrov. Skupno naj bi se v občinsko blagajno tako letos nateklo okoli 60,6 milijona evrov, medtem ko naj bi iz nje za različne namene »odšlo« 63,9 milijona evrov. Celjska občina načrtuje tudi novo zadolževanje v višini 7 milijonov evrov.
Za vrtce in šole kar milijon evrov več
Na prihodkovni strani bo na povečanje najbolj vplivala večja udeležba pri dobičku javnih podjetij, in sicer za 1,6 milijona evrov (pretežno na račun Simbia), dodatnih 700 tisočakov naj bi občina dobila s prodajo stavbnih zemljišč in 300 tisočakov še iz naslova okoljskih dajatev. Se bodo pa prihodki na drugi strani tudi zmanjšali, saj v znesek ni vštet prej načrtovan milijon vladne službe za lokalno samoupravo za Bežigrajsko cesto. Več svetnikov je na prvi obravnavi pozivalo k povečanjem sredstev za obnovo osnovnošolskih in vrtčevskih objektov; prvotno načrtovani znesek za ta namen je bil 400 tisoč evrov, zdaj so ga obogatili na spoštljivih 1,42 milijona evrov. »Največji del proračunskih sredstev bo, tako kot že v prejšnjih letih, namenjen družbenim de-
javnostim. Kar okoli 12 odstotkov proračunskega denarja namreč gre za delovanje vrtcev, ki jih v Celju obiskuje kar 2 tisoč otrok,« je povedal Šrot. Občina bo dodatnih 400 tisoč evrov namenila še za sanacijo plazov, za družbo Nepremičnine 300 tisočakov, za gasilsko zvezo in Poklicno gasilsko enoto Celje pa je občina skupno namenila še 60 tisoč evrov. Mimogrede, gasilsko enoto bo tudi v prihodnje vodil dosedanji direktor, podžupan Janko Požežnik, nov mandat so mu kolegi svetniki potrdili soglasno, bil pa je edini kandidat.
Za priključek v Arji vasi in sanacijo Celjske kotline
Kot je bilo mogoče slišati, so svetniki, ki so se seznanili tudi z letnim načrtom ravnanja s premoženjem, s takšno razdelitvijo sredstev zadovoljni, čeprav bi si želeli kakšen evro več za obnovo cest, terciarno izobraževanje, krajevne skupnosti in mestne četrti _ Večino sklepov so tako izglasovali soglasno. Tudi tistega, v katerem je občina jasno izrazila svoje stališče glede podpore umestitve trase severnega dela 3. razvojne osi med Velenjem ter avtocesto Maribor-Ljubljana s priključkom v Arji vasi. Od vlade in pristojnih ministrstev pa zahteva ponovno proučitev umestitve trase, za katero se svetniki strinjajo, da Celja ne bi smela zaobiti. V Ljubljano pa bo romala tudi podprta pobuda za pripravo zakona o sanaciji Celjske kotline.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Najdražja kurjava se umika biomasi in plinu
SLOVENSKE KONJICE - Vse kaže, da si bodo tisti Konjiča-ni, ki se ogrevajo iz kotlovnice na Prevratu, do prihodnje zime oddahnili. V Slovenskih Konjicah plačujejo odjemalci za ogrevanje zaenkrat eno od treh najvišjih cen toplotne energije v državi, zato bodo kotlovnico temeljito preuredili.
V kotlovnici na Prevratu, za katero skrbi Stanovanjsko podjetje Konjice, ogrevajo meščane še vedno z nekoč poceni kurilnim oljem. V prihodnje naj bi bilo mogoče ogrevanje z dvema različnima energentoma, po vsej verjetnosti z biomaso ter
zemeljskim plinom. Kot je povedal direktor stanovanjskega podjetja Tomaž Rih-teršič, dokončne odločitve o energentih še niso sprejeli in bo znana v prihodnjih tednih. Takoj po odločitvi bodo začeli pridobivati gradbeno in ostala dovoljenja, saj se jim zaradi tega, ker si želijo sofinanciranja z evropskim denarjem, mudi. V primeru, če se bodo odločili za ogrevanje z biomaso in zemeljskim plinom, bo stalo preurejanje kotlovnice predvidoma 1,4 milijona evrov, zato bodo najeli kredit ter dodali lastna sredstva.
Stanovanjsko podjetje Konjice skrbi v mestu za ogre-
vanje vsega skupaj 54 tisoč kvadratnih metrov poslovnih in stanovanjskih površin. Po preureditvi kotlovnice na
Prevratu predvidevajo, da naj bi bila cena ogrevanja nižja za približno desetino. BRANE JERANKO
Na kurilno olje, ki je danes med najdražjimi energenti (dražja sta le še elektrika in utekočinjeni naftni plin), se poleg Slovenskih Konjic ogrevajo le še v občinah Piran in Grosuplje. Daleč najcenejše daljinsko ogrevanje v Sloveniji osrečuje Velenjčane, ki koristijo poceni toploto iz Termoelektrarne Šoštanj. V Slovenskih Konjicah imajo skoraj vsi odjemalci toplotne energije kalorimetre, osnovna cena ogrevanja za megavatno uro (variabilni del) pa jih zaenkrat stane 83 evrov. V Celju plačujejo stanovalci po 58 evrov za megavatno uro (variabilni del cene), za razliko od srečnih Velenjčanov, ki jih to stane komaj 20 evrov.
NOVI TEDNIK
NASA TEMA
Za nekatere je ločeno zbiranje bioloških odpadkov že kar nekaj časa del vsakdana, za druge bo postalo kmalu. Po lani izdani vladni uredbi morajo izvajalci javne službe zagotoviti ločeno zbiranje bioodpadkov najpozneje do konca junija letos, zato se marsikje temeljito pripravljajo.
V največjem mestu naše Tisti, ki kompostirajo doma,
regije so poskusno začeli zbirati biološke odpadke že pred štirimi leti predvsem v strnjenih naseljih. V celjskem podjetju Simbio so nato ločevanje bioodpadkov širili v občine Štore, Šentjur in Vojnik. »Letos računamo predvsem na spodnjesavinj-ske občine, začenši z Žalcem, kjer bomo nameščali rjave posode za zbiranje bioloških
za svoje potrebe, so pri ločevanju odpadkov bolj pozorni ter seveda bolj pazijo, da se med bioodpadki ne bi na primer znašla kakšna škodljiva baterija. Žal so pri večstano-vanjskih hišah pri odlaganju v rjave zabojnike manj dosledni, zato kompost od tam za koriščenje na zelenjavnem vrtu za pridelavo hrane ni ravno priporočljiv.
Hišni kompostnik mora imeti s tlemi neposreden stik. Njegovo osnovo predstavljajo zdrobljene veje, ki skrbijo za zračenje ter preprečujejo kopičenje vode. Zadostno količino kisika zagotovimo tako, da mešamo suh in vlažen material, na primer veje ter kuhinjske odpadke, ki jih je zaradi neprijetnih vonjav ter živali treba prekriti. Med poletno sušo priporočajo vlaženje. Kompostnik po pol leta, zaradi prezračenja in hitrejšega razkrajanja, preložimo.
regijskega centra za ravnanje z odpadki v Bukovžiaku. Tam jih najprej zberejo v zalogov-nik, jih zmeljejo ter jim dodajo strukturni material (drobno vejevje). V posebnih zaprtih komorah z dodajanjem zraka kompost pregnije, nato ga še enkrat zmeljejo ter presejejo. Postopek traja kar tri mesece, lani pa so v Bukovžlaku pridelali kar 2400 ton komposta (zmogljivost kompostarne je pet tisoč ton na leto). Kompost iz Bukovžiaka je primeren na primer za gojenje cvetja ter drugo manj zahtevno uporabo. »Zaenkrat ga uporabljamo za sanacijo brežin na odiagai-nem polju za mešane komunalne odpadke,« omenja vodja tehnične službe v Simbiu. Odložene mešane odpadke pokrijejo s kompostom ter posejejo travo.
Simbio prevzema tudi ioče-ne biološke odpadke iz Šale-
odpadkov maja in junija,« napoveduje vodja tehnične službe v Simbiu Janez Karo. Povsod rjavih posod seveda ne bo, zlasti ne v podeželskem okoiju, kjer prebivaici kompostirajo že od nekdaj. »Tudi zakonodaja v prvi fazi predvideva tam, kjer je le mogoče, kompostiranje bioloških odpadkov doma na vrtu, v lastnem kompostni-ku. S tem se lahko te količine ponovno uporabijo, s čimer se z obdelovanjem komposta ne bremeni javna infrastruktura, uporabniki pa pridobijo za svoje potrebe kakovosten kompost,« opozarja Karo.
V kompostarno
Ločeno zbiranje bioioških odpadkov je koristno zaradi marsičesa. Ti odpadki predstavljajo kar od 30 do 40 odstotkov vseh odpadkov ter so obenem med najtežjimi. Z njihovim ločevanjem ter vračanjem naravi se zato odlagališča mešanih odpadkov manj hitro polnijo, prav tako je manj topiogrednih piinov.
Tisti, ki doma možnosti kompostiranja nimajo, morajo bioodpadke odlagati v rjave zabojnike. V Simbiu odvažajo bioodpadke poleti enkrat tedensko ter pozimi vsaka dva tedna v kompostarno, ki je v okviru
Med biološke odpadke, ki se delijo na kuhinjske in vrtne, se med drugim ne sme odlagati odpadnega jedilnega olja ter cigaretnih ogorkov. V Velenju, kjer so ločevanje uvedli lani, so povedali, da so na začetku med biološkimi odpadki naleteli na meso in kosti, kar prav tako ni dovoljeno. Med biološke odpadke na primer sodijo papirnate vrečke in robčki, kavni filtri in čajne vrečke ter pokvarjena hrana. Bioloških odpadkov ne smemo v rjavo posodo odlagati v plastičnih vrečkah, dovoljene so vrečke iz biološko razgradljivega materiala.
ške doline, kjer jih v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki ločujejo od lani. V Šaleški dolini ter večini občin Zgornje Savinjske doline izvaja dejavnost ravnanja z odpadki podjetje PUP Saubermacher, ustano-vijeno v sodeiovanju z avstrij-
povedal, da uporabnike obveščajo o možnosti oddaje bioloških odpadkov v zbirnem centru v Lokah pri Mozirju, rjave zabojnike pa naj bi biokom ponudiii, če bo dovoij zanimanja.
Začetne težave?
V	Komunali Laško pravijo, da bodo za ločeno zbiranje bioloških odpadkov, ki je tam novost, predpisani rok ujeli. Rjave posode so nabaviii že lani. »Postavljene bodo v starem mestnem jedru ter v blokovskih naseljih Laškega in Rimskih Toplic,« napoveduje Andrej Salobir iz komunale, pri čemer omenja, da bodo občani prejeli posebne zloženke. Laškemu skrbi za io-čeno zbiranje odpadkov ni mogoče odrekati, saj je biio med prvimi siovenskimi občinami z ekološkimi otoki, ki jih je zdaj petdeset.
V	občinah Obsotelja se pripravljajo na nov sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov med drugim z
delavnicami po številnih krajevnih skupnostih, kjer učijo udeležence pravilnega ravnanja z odpadki. Prav tako vzpodbujajo občane, da bi v gospodinjstvih kompostirali sami ter bili čim bolj prijazni do narave. »Rjave zabojnike bomo postavili v občinskih središčih - v Rogaški Slatini, Rogatcu, Podčetrtku, Kozjem, Bistrici ob Sotii ter Šmarju pri Jelšah - ter pri vseh večstanovanjskih objektih. Pričakujemo, da bo letos malo začetnih težav,« pravi direktor medobčinskega komunalnega podjetja OKP Rogaška Siatina mag. Bojan Pirš. Prve posode bodo začeli postavljati maja.
V Slovenskih Konjicah so bolj izkušeni, saj bioodpadke - zaradi omejenega odlagalnega prostora - ločeno zbirajo že dve leti. Vozijo jih v Celje. »Za individualne hiše bomo to uve-dii prihodnji mesec,« napoveduje direktorica JKP Slovenske Konjice Špela Hlačar.
BRANE JERANKO
Rjav zabojnik za ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Po vladni uredbi morajo izvajalci javne službe poskrbeti zanj najpozneje do konca junija. (Foto: GrupA)
V	v v ■
Ste že vesči kompostiranja?
Do konca junija povsod strogo ločevanje bioloških odpadkov - Pravilnega odlaganja teh odpadkov se je treba naučiti - Kako se pripravljamo na Celjskem?
skim koncernom, ki deiuje na območju petih držav ter je postai v srednji Evropi največje zasebno podjetje za ravnanje z odpadki. Letos naj bi ločeno zbiranje bioloških odpadkov širili v Zgornjo Savinjsko dolino. »V Šaleški dolini širimo rjavi zabojnik v gospodinjstva, kjer v lanskem letu odvoza niso želeli, zdaj pa ugotavljajo, da bi to storitev radi imeli naknadno. V Zgornji Savinjski doiini pa je za občine Soičava, Luče, Ljubno, Gornji Grad in Nazarje v izgradnji zbirni center s prekladalno postajo, ki bo zgrajen predvidoma do konca leta 2011. Naslednji teden bodo tamkajšnja gospodinjstva že prejela zgibanko,« odgovarja Alenka Centrih iz podjetja v Velenju. Kot kaže viadnega roka, do konca junija, ne bodo ujeli. V Zgornji Savinjski dolini je težava v ceni ravnanja z odpadki, ki je zamr-
»Letos računamo predvsem na spodnjesavinjske občine, začenši z Žalcem, kjer bomo posode za zbiranje bioloških odpadkov nameščali maja in junija,« napoveduje vodja tehnične službe v Simbiu Janez Karo. (Foto: BJ)
znjena, vsaka dodatna storitev pa predstavija nov strošek,« dodaja Centrihova.
In zgornjesavinjski občini Mozirje in Rečica ob Savinji, kjer ima odvoz odpadkov na skrbi Komunala Mozirje? Tam je Branko Miklavžina
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje www.gorenje.si
gorenje
ODLIČNI UČINKI, ZNATNI PRIHRANKI V A-20% ENERGIJSKEM RAZREDU
Pralni stroj Gorenje
WA 72147
19 programov • LED prikazovalnik • tiho delovanje • zamik vklopa do 24h • kratek program 17' • hladno pranje 15° C • 4-D omakanje • popolna zaščita pred prelivom • SterIlTub samočistilni program • samodejno doziranje vode glede na polnitev • poraba vode 49 l
A-2o%: 20% manjša poraba energije, kot pri energijskem razredu A
Nenehen razvoj na področju zmanjšanja porabe električne energije potrjujejo najboljši modeli, ki porabijo 20 % manj električne energije v primerjavi z energijskim razredom A. To je hkrati tudi najboljši dokaz prijaznosti do okolja.
www.gorenje.si
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Tudi praznina sodi med podobe celjskega Merkurja.
Solze na Hudinji
Merkur bo v Celju odpustil 70 zaposlenih, pet se jih bo vozilo v Naklo, v komerciali bo ostalo 76 ljudi - V maloprodaji
ni sprememb
Težave nakelskega Merkurja se, logično, odražajo tudi na Hudinji. Minuli teden je v celotni skupini 317 zaposlenih prejelo obvestila o nameravani odpovedi delovnega razmerja. Med njimi jih bo delo izgubilo tudi 70 doslej zaposlenih v komerciali celjskega dela Merkurja.
V trgovini na Hudinji ni nič kazalo na krizo, s katero se spopadajo v Merkurju. Je
pa res, da je bilo v začetku popoldneva bolj malo kupcev, a še ti s(m)o se bolj kot ne sprehajali. Pred časom, sploh novembra lani, je bilo iz nekaterih drugih trgovskih centrov po Sloveniji mogoče slišati o praznih policah, kar za celjski del, preverjeno, zdaj ne drži. Naprodaj je vse, od velikonočnega »kiča« do zaščitnih sredstev iz celjske cinkarne. Vendar je že tako
na oko mogoče opaziti, da je v prodajnem delu malo več prostora, tako da so izdelki zloženi nekoliko bolj ohlapno. Prodajalci so vljudni,
mirni, velikokrat se je slišalo: »Informacije, prosim?«
Bolj žalosten pa je pogled na skladiščni del, ki je povsem prazen.
Številke, ki presunejo
Trgovski del Merkurja se torej na nek način rešuje. Kot je bilo sprejeto s sanacijskim programom, je nujno treba okrniti oziroma odpustiti kar nekaj ljudi iz komerciale. Skupno je namero o odpovedi pogodb o zaposlitvi v celotnem Merkurju prejelo 317 zaposlenih, odpoved pogodbe pa bo v ponedeljek vročena 103 delavcem. V Celju in Naklem so sicer ugotovili 132 »presežkov«, vendar jih ima 29 status zaščitenih delavcev. Ostali niso uvrščeni na seznam presežnih delavcev in bodo sočasno z odpovedjo pogodbe dobili novo. To je posledica reorganizacije in nove sistematizacije delovnih mest, ki zahteva drugačno pogodbo o zaposlitvi. Gre za spremembe obračunskih enot, stroškovnega mesta, kraja opravljanja dela in podobno. Zlasti so v Merkurju potrebne prerazporeditve iz komerciale v maloprodajo, kar pomeni nižjo plačo.
V Celju bo odslej v financah, računovodstvu in ostalem komercialnem delu ostalo 76 zaposlenih, pet zaposlenih pa se
»Merkur je največji trgovec s tehničnim blagom v Sloveniji in kot tak pomemben za celotno slovensko gospodarstvo. Je tudi pomemben poslovni partner za Gorenje, ki ponuja celotno paleto naših izdelkov za dom. Kot smo že večkrat povedali, se zavzemamo za rešitev, ki bi Merkur ohranila kot delujoče podjetje, in v tem smislu tudi podpiramo uspešno izvedbo postopka prisilne poravnave. Poslovanje z Merkurjem nadaljujemo tudi v teh mesecih in zagotavljamo, da so Merkurjeve trgovine dobro založene z našimi aparati za dom,« odgovarjajo na poizvedovanje o morebitnih praznih policah v Gorenju.
Kot je znano, se je Merkur v začetku meseca izognil stečaju, saj so delničarji podprli dokapitalizacijo v višini 85 milijonov evrov s pretvorbo terjatev v lastniške deleže. Uprava Merkurja zdaj pričakuje, da bo v dveh mesecih potrjena prisilna poravnava. Lansko leto je sicer Merkur sklenil s 175 milijoni evrov izgube.
je odločilo za dnevno vožnjo v Naklo. Poleg že omenjenih 70 zaposlenih, ki bodo prejeli dokončen sklep o odpovedi, bi bilo odpuščenih še deset zaposlenih več, vendar so v zaščiteni kategoriji (invalidi, starejši, mladi starši na starševskem dopustu in člani sveta delavcev ter sindikalni zaupniki v času trajanja imunitete), pri čemer jih odpoved čaka po izteku zakonske zaščite. Med tistimi, ki bodo ostali brez službe, bi jih sicer glede na točkovnik približno 30 lahko obdržalo delo, vendar se niso odločili za vožnjo v Naklo in so oziroma bodo raje odšli iz Merkurja.
Nič več odpuščanja?
»Postopek odpuščanja se je začel že novembra, ko smo prvič obravnavali program,« je pojasnila sindikalna zaupnica Mateja Tavčar. »Takrat smo zahtevali dodatna pojasnila, tako da se je ugotavljanje presežnih delavcev nekoliko zavleklo, saj so obvestila nameravali poslati že decembra.« Potem je uprava podala zadovoljive odgovore, bi lahko sklepali, in začelo se je. Zagotovo tudi ne brez prizorov, ki smo jim v za-
dnjem času vse večkrat priča. Odpuščanje seveda povzroča solze, vprašanja, očitke, negotovost _ Skratka gre za prizore, zaradi katerih nihče ne more biti ravnodušen. »Prvič, ko smo se srečali z zaposlenimi v Celju, je bilo zelo hudo, prejšnji teden pa so bili ljudje bolj umirjeni,« je omenila Tavčarjeva.
V prihodnje bodo število zaposlenih zmanjševali v skladu z odpovednimi roki. Nekateri bodo namreč odpovedni rok v celoti izkoristili, drugi so se dogovorili za njegovo skrajšanje in ustrezno odškodnino. Sicer je v Merkurju program presežnih delavcev precej krajši, kot je bilo predvideno ob lanski pripravi sanacijskega programa, ko se je govorilo o zmanjšanju zaposlenih v celotni skupini za več kot tisoč ljudi. Kar nekaj jih je, tudi v Celju, v tem času menjalo službo ali se predčasno upokojilo. Kot ocenjujejo v upravi, dodatno odpuščanje, seveda če bo Merkur začel izpolnjevati načrte, zastavljene v programu finančnega prestrukturiranja in bo uspel povečati prodajo, ne bo potrebno.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Sejemski trojček se začenja
Od danes do nedelje na celjskem sejmišču napovedujejo živahno dogajanje, v sklopu treh sejmov pa bodo predstavili skoraj vse, kar je potrebno za urejen vrt in dom, za poroko in zdravo življenje
Začenja se namreč sejemski trojček, ki bo dogajal v štirih dvoranah. Sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture Flora napovedujejo kot pravo pašo za oči z največjo kreativno razstavo cvetja in vrtnarstva v sejemski dvorani K, kjer si lahko letos obiskovalci obetajo posebne atrakcije na temo igrivosti. Tudi letos bo na Flori mogoče prisluhniti številnim poučnim nasvetom ter poklepetati in pridobiti koristne informacije priznanih domačih in tujih floristov.
Sejem Poroka bo letos doživel že 10. ponovitev in je prvi in edini sejem s celovitim pregledom ponudbe za organizacijo poroke. Sejemsko dogajanje bodo znova popestrile atraktivne modne revije poročnih oblačil in dodatkov, bodoči mladoporočenci, njihovi sorodniki in prijatelji pa bodo lahko izbirali tudi med ponudbo ostalih izdelkov in storitev, brez katerih ni pravljične poroke.
Predavanja in predstavitve so vodilo 7. Altermeda. Vsak dan bo več deset predavanj v predavalnicah, predstavitev na Demo odru in prikazov priprave zdrave hrane v Demo kuhinji, kjer bo mogoče pridobiti nove recepte za zdravo kuhanje in se s kuharskimi mojstri pogovoriti o zdravem načinu priprave tudi čisto vsakdanjih živil. Zvrstili se bodo prikazi priprave zdrave hrane, zeliščnih namazov, presne torte barbarella, degustacije od ajdove njive do ajdovih dobrot, karme očiščenih jabolčnih žepkov, kuhali bodo šolarji _ Med številnimi priznanimi predavatelji bo nastopil tudi gost iz ZDA Keith Sherwood, ki bo jutri spregovoril o tem, kako je mogoče pozdraviti svoj energetski sistem, odnose in samega sebe.
V soboto in nedeljo bodo sejemsko dogajanje popestrili še čebelarji, ki se bodo zbrali že na 34. državnem čebelarskem posvetu in mednarodni prodajni razstavi. Napovedujejo pestro dogajanje, namenjeno promociji slovenskega medu.	US
Poslanci proti referendumu
V parlamentarnem odboru za gospodarstvo so v sredo zavrnili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji bloka 6 v šoštanjski termoelektrarni.
Pobudo je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Tadejem Slapnikom. Večina poslancev je poudarjala, da o tako zahtevnem strokovnem vprašanju, o katerem niti ni celovitih informacij, ne bi smeli odločati drža-
vljani. Trdili so še, da je čas za zaustavitev gradnje bloka 6 minil, saj je projekt že predaleč. Zato so ocenili, da pobuda za razpis referenduma ni primerna. Vendarle pa so pozvali ministrstvo za gospodarstvo, da hkrati s povzetkom nacionalnega energetskega programa v roku enega meseca pripravi poročilo o naložbi.
Gospodarska ministrica Darja Radić je menda šele v sredo prejela izdelana po-
ročila in študije o zalogah premoga, smiselnosti prenove blokov štiri in pet ter vodenju projekta, zato jih še ni preučila. Ponovila pa je
svoje stališče, da na podlagi dostopnih podatkov gradnja bloka 6 ni ekonomsko učinkovita.
US
Pivovarna dobila tri mesece
Kot kaže, se je Pivovarna Laško vsaj za nekaj časa izkopala iz najhujših likvidnostnih težav. Konzorcij bank, vključno z Novo Ljubljansko banko, je namreč do junija pivovarni odobril likvidnostno posojilo v višini več kot 10 milijonov evrov ter s tem vsaj za nekaj časa rešil pivovarno iz najhujšega dolžniškega primeža.
Laščani ta denar potrebujejo pred začetkom sezone pijač za nabavo repromateriala in surovin. V skupini imajo sicer več kot 400 milijonov evrov dolga, ki ga skušajo zmanjšati na različne načine. Eden od teh, čeprav bolj kot kaplja v morje, je tudi predvidena prodaja hotelov Hum in Savinja ter športne dvorane Tri lilije, za kar bi v Laškem v najboljšem primeru iztržili malo več kot 5 milijonov evrov. Seveda pa je javnosti najbolj na očeh predvidena prodaja deleža v Mercatorju, ki naj bi, po pisanju medijev sodeč, v ponedeljek »odnesla« tudi prvega finančnika v pivovarni Gorazda Šego. Ta naj ne bi bil naklonjen prodaji deleža hrvaškemu Agrokorju oziroma je opozarjal, da pri prodaji ni smiselno hiteti.	Us
VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
gorenje
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
Zaposleni iz Velenja v Ljubljano
V Mercatorju so potrdili, da bodo zaprli skladišče v Velenju, kjer je zaposlenih 19 delavcev, ki pa jim še niso odpovedali pogodb o zaposlitvi.
Kot so povedali zaposleni, v večjih regionalnih skladi-
naj bi bili nekateri, med njimi tudi takšni, ki so bili v Mercatorju zaposleni po več kot 30 let, že na izrednem dopustu. Trdijo, da so jim samo povedali, da se bo skladišče zaprlo, da bodo dobili »knjige«, podpisali in šli na zavod. Za zaposlene je bil to precejšen šok, saj odpuščanja niso pričakovali.
Uradna različica v Mercatorju se glasi nekoliko drugače. Predvsem, da gre za majhno skladišče, ki ne ustreza njihovim potrebam, poleg tega pa že dlje časa združujejo delo v večjih regionalnih skladiščih. »Že nekaj let poteka optimizacija dela v Logistiki, kar pomeni, da se delo združuje
ščih. Zaposleni so bili na razgovoru, ki je bil opravljen z vsakim delavcem posebej in na katerem so sodelovali tudi predstavniki sindikatov, pri čemer so seznanjeni z razlogi za zaprtje skladišča in tudi z vsemi posledicami, ki jih zaprtje enote prinaša. Zaposlene smo na razgovoru obvestili, da obstoji možnost odpovedi (zaposleni še niso prejeli nobenih dokumentov) ter da jim bomo v tem procesu poskušali zagotoviti drugo delo. Pojasnili smo jim tudi, da bi bilo verjetno drugo delo v Ljubljani, kjer imamo največje centralno skladišče,« je Mer-catorjevo odločitev obrazložil Rok Zupančič, pomočnik čla-
na uprave za kadre, pravne in splošne zadeve.
V kolikor bo prišlo do odpovedi pogodb navedenim delavcem, so se na predlog sindikatov dogovorili, da bodo delavci zaradi odpovedi v odpovednem roku prejeli večje število plač in ob prenehanju delovnega razmerja seveda še zakonsko pripadajočo odpravnino. »To pomeni, da se skupaj s sindikati zavedamo resnosti situacije in poskušamo ravnati, kar se da socialno odgovorno,« trdi Zupančič.
Na Celjskem nič več zapiranja
Ob tem so se v javnosti pojavile tudi napovedi, da naj bi Mercator poleg skladišča v Velenju zaprl še nekaj drugih enot po Sloveniji. Zupančič poudarja, da je v Mercatorju
zaposlenih več kot 10 tisoč delavcev in da vsako leto poleg odpiranja novih enot, ki pomenijo dodatne zaposlitve, nekatere tudi zapirajo - predvsem tiste, ki s poslovnega vidika niso ekonomsko smotrne. »Na Celjskem za letos zapiranje drugih enot in s tem morebitno odpuščanje delavcev ni predvideno,« zagotavlja Zupančič.
Na Celjskem so lani med drugim odprli dva nova trgovska centra, MC Velenje in TC Štore, kjer so tudi na novo zaposlovali. »Gre za delavce, ki imajo primerno izobrazbo in izkušnje za delo v trgovini, kot nam predpisuje Zakon o trgovini. Omenjeni zakon namreč predpisuje tudi minimalne pogoje za delo prodajalcev,« navaja Zupančič.
US, foto: GrupA
Skladišče v velenjskem Mercatorju zapirajo dobre pol leta po odprtju centra.
Gorenju kar trikrat »red dot«
Gorenje je znova, tokrat za inovativni upravljalni modul pečic iChef, prejelo častno priznanje mednarodne oblikovalske nagrade »red dot«. Strokovno žirijo je produkt prepričal z dobro premišljenimi rešitvami detajlov.
Nagrajeni elektronski upravljalni modul z velikim barvnim zaslonom predstavlja najnaprednejše elektronsko upravljanje pečic na dotik in pomeni pomemben premik v razvoju upravljanja gospodinjskih aparatov. Gre za kompleksno inovacijo, ki je prevedena v preprosto uporabo in privlačno obliko. iChef, ki je bil prvič predstavljen na januarskem sejmu v Kolnu, omogoča uporabniku pri upravljanju pečice podob-
ne izkušnje kot priljubljeni izdelki zabavne elektronike. Uporabnik z dotikom barvnega ekrana vstopi v glavni meni, nato pa z logičnimi zaporednimi dotiki barvnih slik in ikon izbira med različnimi programi in funkcijami peke. Pečice z upravljalnim modulom iChef, ki je v celoti rezultat domačega razvoja in znanja, bo Gorenje na izbrane trge začelo uvajati to pomlad. Poleg častnega priznanja je Gorenje letos prejelo še dve nagradi »red dot«. Neodvisna žirija je nagradila kakovost in inovativen dizajn steklokera-mičnega plinskega kuhališča, tretjo nagrado »red dot« pa so prejeli na področju uporabniške telekomunikacijske opreme.
Nagrade »red dot« so bile prvič podeljene leta 1955 in sodijo med najpomembnejše mednarodne nagrade za oblikovanje. Letos se je zanje v kategoriji produktnega obli-
kovanja potegovalo približno 1.700 podjetij iz 60 držav s skupno 4.433 prijavami. Svečana podelitev nagrad bo 4. julija v Essnu v Nemčiji.
US
winiw.radiocelje.com
Medicinski turizem za Ruse
Družba Zdravilišče Rogaška zdravstvo je že pred časom z Rehabilitacijskih centrom Soča, s Kliničnim centrom Maribor in z drugimi družbeniki, ki stavijo na medicinski turizem, registrirala blagovno znamo Slovenia Medical.
Družbeniki se v teh dneh predstavljajo na več sejmih v Rusiji, kjer iščejo različne poslovne možnosti. Sicer je za slatinsko družbo, ki zaposluje 130 ljudi, uspešno leto. Skupne prihodke so povečali za 10, čisti dobiček za 25 odstotkov. Skupno so lani ustvarili 7,5 milijona evrov prometa, ob tem pa 600 tisočakov dobička. Tudi načrti za letos so ambiciozni, saj nameravajo prihodke povečati na slabih osem milijonov, dobiček pa na 730 tisoč evrov.
Projekt povezovanja z Irci v podjetju i-Rose vodi Avstralec Julian Salerno, ki je že dlje časa zaposlen v Laškem.
Laški i-Rose v sodelovanju z Irci
Laško podjetje i-Rose bogate izkušnje na področju različnih IT-projektov uspešno prenaša tudi na tuje trge. Z irskim podjetjem GEA Process Technologies Ireland LTD je namreč podpisalo pogodbo o razvoju programske opreme za dlančnike na Android platformi.
Projekt, ki se uradno imenuje GEA @ssist Mobile Asset Servis, bo uporabnikom omogočal, da bodo preko mobilne naprave (dlančnik, mobilni telefon), ki bo delovala z operacijskim sistemom Android, lahko pridobivali podatke in servis za stranke, ki uporabljajo rešitve podjetja GEA. Programska oprema, ki jo razvijajo v Laškem, bo nudila podporo pri pripravi servisnih dogodkov za opremo vseh strank, ki so registrirana v internem GEA sistemu.
Vodja projekta v i-Rose Julian Salerno pojasnjuje, da bodo lahko z namestitvijo programske opreme vsa sredstva, s katerimi upravlja koncern GEA, vzdrževana in servisirana nadzorovano, z različnimi poslovnimi modeli in ob obvladljivih stroških. Vodja trženja Miha Mirt dodaja, da se s pridobitvijo posla na Irskem izkazuje kakovost rešitev in proizvodov, ki jih ponuja i-Rose in hkrati
potrjuje pravilnost strategije o predstavljanju podjetja na mednarodnih sejmih (CeBit, Drinktec, BrauBeviale) in osredotočanju na evropske in svetovne trge.
GEA Process Technologies Ireland Ltd je del svetovnega koncerna GEA Group, ki je eden izmed največjih svetovnih proizvajalcev sistemov za predelavo hrane in energije. Kot mednarodna tehnološka skupina se koncern usmerja na procesne tehnologije in komponente za zahtevne proizvodne procese na različnih trgih. Skupino sestavlja več kot 20 tisoč zaposlenih po vsem svetu. V laškem podjetju so ponosni, da lahko sodelujejo z velikim tujim partnerjem pri prenosu znanja in ne samo pri izdelavi produkta. Sicer so konec lanskega leta postali strokovni partner z Mestno občino Celje, na področju telekomunikacij nadaljujejo sodelovanje s stalnimi partnerji, prav tako lani pa so uspešno začeli s projektom sledenja sodov z RFID tehnologijo v proizvodnem procesu Pivovarne Laško. Zanimanje za podobne projekte vlada tudi pri ostalih evropskih pivovarnah, v zadnjem času predvsem na Češkem in na Hrvaškem.
US
Obrtniki popustili
Sredin protest obrtnikov in malih podjetnikov, ki se ga je udeležilo kar nekaj članov obrtno-podjetniških zbornic s Celjskega, je obrodil sadove.
Po pogovoru s predsednikom vlade Borutom Pahorjem so namreč prenehali z državljansko nepokorščino. Obrtniki še vedno zatrjujejo, da so želeli z mirnim protestom opozoriti na probleme v gospodarstvu, hkrati pa ocenili, da se je vlada dovolj potrudila, predvsem pokazala politično voljo in odločnost, da nekatere temeljne zahteve uveljavi, premier Pahor pa jim je zagotovil, da bodo reševali tudi še odprto problematiko.
www.novitednik.com
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Za vrtec v Šentrupertu je veliko povpraševanje. Če bo za prihodnje šolsko leto vpisanih dovolj otrok, bodo odprli še en oddelek.
Samo dva prvošolčka v novi šoli
Veliko zanimanja za vrtec, manj za novo šolo v Šentrupertu - Otrokom, ki obiskujejo šolo v Hruševcu, ne bodo več plačevali prevoza
da je treba šolo podreti, saj je bila ne le dotrajana, ampak tudi radioaktivna in s tem za zdravje nevarna. Pušnikova se spominja, da so bili v Šentrupertu dostikrat strokovnjaki iz Inštituta Jožef Stefan, ki so merili radioaktivnost. Krajani se niso strinjali, da bi staro šolo obnavljali, saj so bili prepričani, da tako nikoli ne bi dobili nove šole. Na občini so jim dali prav. In kraj je lani dobil novo šolo, v njej je tudi en oddelek vrtca. Ker so pogoji za učenje zdaj zelo dobri, se v šoli in na občini sprašujejo, zakaj starši svojih otrok ne vpišejo v novo šolo.
Vodja PŠ Šentrupert Irena Gaberšek je prepričana, da bi več otrok pripeljal že nov oddelek vrtca: »Če bi sprejeli vse mlajše otroke, bi ti ostali v kraju. Zato bi bilo dobro, da bi se odprl še en oddelek.« Na občini odgovarjajo, da so sprejeli vse otroke, ki so bili vpisani v vrtec, trenutno jih je v oddelku 17. Zavrnili so le tiste, ki niso izpolnjevali pogojev oziroma še niso bili stari enajst mesecev. Maja pripravljajo vpis v vrtec in če bo otrok dovolj, bodo septembra odprli še en oddelek vrtca.
Konec brezplačnih voženj
Na Občini Laško si želijo, da bi šolo v Šentrupertu napolnili, še preden bodo vsi ti dvole-tniki, ki zdaj polnijo vrtčevske vrste v Šentrupertu, prišli do prvega razreda. Zato so se
Od 1. aprila bodo starši otrok nižje stopnje, ki obiskujejo šolo v Hruševcu, morali otrokom sami plačevati mesečne vozovnice. V Izletniku Celje so nam povedali, da mesečna vozovnica od Šentruperta do Hruševca stane 83 evrov, medtem ko je za otroke do 10 let za polovico cenejša.
odločili, da bodo od 1. aprila prenehali plačevati prevoze otrok v šolo v Hruševec. To velja za otroke prve stopnje, torej od 1. do 5. razreda. Na občini odločitev utemeljujejo, da imajo otroci v Šentrupertu vse pogoje, med drugim tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje. Prav jutranje varstvo bo prihodnje leto pod vprašajem, če se bosta vpisala le dva prvošolčka. Jutranje varstvo namreč ministrstvo za šolstvo plača le, če je vpisanih najmanj pet prvošolčkov.
Na laški občini že razmišljajo, da bi prenehali plačevati tudi prevoze otrok višje stopnje (od 6. do 9. razreda), ki obiskujejo šolo v Hrušev-cu in ne v Debru ali Laškem. Ta predlog so dali v presojo pravnikom. Na občini želijo s temi ukrepi spodbuditi starše, da bi se vendarle odločili in otroke prešolali v Šentru-pert, hkrati pa bo občina s tem privarčevala okoli 30 tisoč evrov letno.
ŠPELA KURALT Foto: TimE
LAŠKO - V torek smo objavili težave Podružnične šole Reka, ki ima premalo vpisanih učencev in bo morala zapreti svoja vrata. Tudi v povsem novi Podružnični šoli Šentrupert se v teh dneh sprašujejo, zakaj starši svojih otrok ne vpišejo k njim. Septembra bo šola namreč predvidoma sprejela le dva prvošolčka, čeprav jih po uradnih statistikah v ta šolski okoliš sodi kar trinajst. Precej učencev bo v šolske klopi sedlo v Osnovni šoli Hruševec, ki je v občini Šentjur. Ker je PŠ Šentrupert popolnoma nova, so se na Občini Laško odločili, da otrokom, ki obiskujejo šolo v Hruševcu, ne bodo več plačevali prevoza. Ta ukrep bo veljal že od 1. aprila.
Razlogov, zakaj starši otroke raje vpišejo v Hruševec, je več. Nekaj staršev dela v Šentjurju, ki je bližje Šentrupertu kot Laško, zato spotoma otro-
ke odložijo v šoli. Ravnateljica Osnovne šole Primoža Trubarja Laško Ljudmila Pušnik
opozarja, da ima vsak starš pravico vpisati svojega otroka
tja, kamor želi. Dodaja, da se nekateri starši za šolo v Šen-trupertu niso odločili tudi zato, ker so otroci prej že hodili v Šentjur v vrtec in imajo tam prijatelje, nekateri imajo starejše brate in sestre prav tako v Hruševcu. Kljub temu Pušnikova opozarja: »Nekoč bi to morali preseči.«
Za novo in ne polno šolo
Zgodba iz PŠ Šentrupert je precej stara, bila pa je tudi zelo medijsko odmevna. Kdo se ne spomni vseh pozivov,
Kozjani hočejo dvorano
KOZJE - V Občini Kozje, kjer se pripravljajo na gradnjo večnamenske športne dvorane, so pridobili gradbeno dovoljenje. Na njegovo pravnomočnost v teh dneh še čakajo.
V največjem kraju osrčja Kozjanskega želijo zgraditi dvorano z dva tisoč kvadratnimi metri površine, katere vrednost ocenjujejo na tri milijone evrov. Obstoječo dvorano pri osnovni šoli bodo porušili ter na istem mestu zgradili novo, ki bo samostojni objekt. »Vemo, da je dvorana v Kozjem zelo stara ter ne ustreza več gradbenim normam, prav tako je premajhna. Za šolski okoliš bi obstoječa dvorana, če bi jo obnovili, še nekako ustrezala, z novo večnamensko dvorano pa želimo zagotoviti možnost športnega udejstvovanja za vse gene-
racije,« omenja župan Andrej Kocman. V novi dvorani v Kozjem bi tako lahko med drugim pripravljali turnirje v malem nogometu, ki je v teh krajih posebej priljubljen. Uporabljali bi jo tudi za igranje košarke, odbojke, rokometa in namiznega tenisa ter za karate, pri čemer so vsi ti športi priljubljeni v okviru športnih društev.
Novo večnamensko dvorano v Kozjem želijo zgraditi s pomočjo evropskega in državnega denarja ter zanjo pridobiti denar na razpisih. Če bodo imeli Kozjani z denarjem srečo, bi jo začeli graditi v začetku prihodnjega leta ter jo nato pred koncem leta dokončali. Glede upravljanja z bodočo dvorano se še niso odločili, kdo naj bi bil njen upravljalec.	BJ
Podružnična šola Šentrupert ima dva kombinirana oddelka, v katerih so učenci od 1. do 5. razreda. Trenutno je v šoli 26 učencev, prav toliko naj bi jih bilo prihodnje leto, vendar bosta prihodnje leto v šoli le dva prvošolčka.
OBČINA POLZELA
Upravna enota Šentjur najbolj varčna v državi
ŠENTJUR - Tamkajšnja upravna enota je v preteklem letu obravnavala malo več kot 34.700 zadev, kar je 5,5 odstotka več kot leta 2009. Vse je rešila v zakonitem roku, in to s 23 zaposlenimi. Predvsem pa se je varčevanja lotila resno in materialne stroške v primerjavi z letom prej oklestila še za slabih 13 odstotkov.
V letu 2008 je na primer porabila na število prebivalcev 5,66 evra (povprečje RS 6,02), v letu 2010 pa je strošek zmanjšala na 4,71 evra na prebivalca. Meritve zadovoljstva strank so zaznale še za odtenek višjo oceno kot lani - 4,92, medtem ko je povprečna v državi 4,58.
Upravna enota izstopa tudi po oceni zadovolj- -
stva med zaposlenimi.	StO
OBČINA POLZELA
ODDAJA GOSTINSKI LOKAL V NAJEM
Gostinski lokal se nahaja v GRADU KOMENDA na Polzeli inje OPREMLJEN.
Info: Občina Polzela, tel.: 03 703 32 00
Razpisna dokumentacija na www.polzela.si
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Za »luksuz« denarja nočejo. Ga bodo za nujo sploh dobili?
Opozicijska večina zahtevala prekinitev pogodbe za sofinanciranje kulturno-turističnega centra na mestu stare šole
DOBJE - Občinski svetniki so na izredni seji v začetku tedna dokončno odrekli podporo projektu rekonstrukcije stare šole. V njej naj bi bil neke vrste kulturno turistični center, za katerega so jim iz sklada za regionalni razvoj odobrili 450 tisoč evrov evropskih sredstev. Po sklepu občinskega sveta je moral župan pogodbo odpovedati, v kratkem pa bodo morali vrniti še 32 tisoč evrov že porabljenih sredstev.
V prejšnjem sklicu občinskega sveta so stavili prav na tega konja, čeprav je bilo že takrat slišati pomisleke, če je smotrno porabiti toliko denarja za tak projekt. V tem mandatu, ko ima opozicija v svetu pet od sedmih glasov, pa so argumenti postajali vse glasnejši. Predvsem ob zahtevah, da se po 30 letih prizadevanj končno zgradi povezovalna cesta Suho-Repuš. Čeprav evropskega denarja ni mogoče kar tako prenašati s projekta na projekt, so prevladali drugi argumenti. Skupina svetnikov je opozorila, da se je vrednost projekta s predvidenih 643 tisoč evrov dvignila na milijon, pri čemer prispevek evropskih sredstev ostaja nespremenjen. Potrebno sofinanciranje iz proračuna bi po njihovem mnenju v naslednjih letih ogrozilo finančno
stabilnost občine, hkrati pa pomembno vplivalo na vzdrževanje cest, vodovoda, zagon rastlinske čistilne naprave, delovanje šole in vrtca. Glede na majhnost občine so kvoto v sodelovanju z drugimi občinami hranili zadnjih nekaj let in čeprav načelni dogovor med župani regije ostaja, pisnega zagotovila, da bodo pridobljena sredstva lahko koristili pri naslednjem razpisu, niso mogli dobiti.
Župan Franc Leskovšek je ob vztrajnem zagovarjanju smotrnosti projekta večkrat opozoril, da bodo evropska sredstva na ta način izgubljena. Kot je povedala mag. Andreja Smolej iz RA Kozjansko, kjer so projekt pripravili, odstop od pogodbe iz različnih razlogov ni nič posebnega, a tudi ne najbolj pogosta praksa. Kaj bo predmet prihodnjega razpisa in kaj bi v Dobju lahko prijavljali, ni želela ugibati.
To potrjuje tudi stališče vladne službe za lokalno samoupravo, kjer so zapisali, da je v tem trenutku nemogoče napovedati, za kakšne namene bodo razpisali nova sredstva in tudi ni zagotovila, da jih bodo lahko Dobjani znova črpali ali za šolo ali celo za povezovalno cesto.
StO
KOMENTAR
Zapravili pol milijona?
Da ti od nekod v žep kane pol milijona evrov, ni mala stvar. Če si majhna občina kot Dobje, še toliko manj. In da ob tem rečeš hvala lepa, kdaj drugič, se zdi skoraj nepojmljivo. Dodajmo še, da bi na mestu zdajšnje podrtije stare šole čez leto ali dve stala čudovita nova zgradba z vsestransko uporabnimi prostori. Tako pa bo moral župan zavoljo dušnega miru, ker ne more prevzemati odgovornosti za nevarno stavbo, na cesto vreči še društvi upokojencev in mladincev. Taka je ta zgodba na prvo žogo. In, kot vsaka, ima tudi drugo plat. Občina bi morala za tak luksuz sama zagotoviti še enkrat toliko denarja. To pa za proračun - tudi če ga raztegnejo na tri leta - ni več mačji kašelj. Z dvema novima zaposlitvama in stroški delovanja pa bi za povrh projekt trajno obvisel na občinskih jaslih. Da bi turistično kulturni center - pomembnost Nika Kureta gor ali dol - v Dobju nosil samega sebe, je iluzorno pričakovati.
Tako napete seje - ne govori se vedno o takih denarjih - v Dobju že dolgo ni bilo. Čeprav smo do zadnjega zadrževali dih, je pet svetnikov brez oklevanja dvignilo roke. Z vero, da bodo obljubljeni denar prihodnje leto lahko pametneje izkoristili. A četudi jim bo na voljo, nihče ne ve, za kaj bi ga sploh porabili. Za tako želeno cesto ga razpisi ne dajo, kanalizacija je premajhne vrednosti, k projektu vodooskrbe obsoteljske skupine občin se ni dalo priključiti. Tako »poveličevana« razdrobljenost lokalne samouprave se je še enkrat proslavila. O golobih torej ni duha ne sluha, vrabec pa je dokončno odletel, kot se je izrazil župan. Ne glede, kako se bo zgodba razvila, pa dilema ostaja. Je opozicija pol milijona zapravila ali je pol milijona prihranila? Odgovor še zdaleč ni tako enoznačen kot se zdi.
SAŠKA T. OCVIRK
Ko so vsi zmagovalci!
CELJE, ROGLA - Gibanje Specialna olimpijada Slovenije je minulo soboto in nedeljo v Celju in na Rogli pripravilo 14. državne zimske igre specialne olimpijade.
Srečanja, namenjenega učencem in varovancem vzgoj-no-varstvenih zavodov, se je v spremstvu 90 trenerjev udeležilo 200 tekmovalcev iz 35 zavodov, včlanjenih v gibanje Specialna olimpijada Slovenije. V soboto so v dvorani Golovec pripravili zdravstveni program specialne olimpijade, v okviru katerega je prostovoljno sodelovalo približno sto zdravstvenih delavcev, zdravnikov specialistov in fizioterapevtov, udeležence iger pa so vodili skozi tri programe - zabavni fitnes, lep nasmeh in dober sluh, zvečer pa še slovesno odprtje iger.
Na največjem dogodku slovenske specialne olimpijade v letošnjem letu je na Rogli tekmovalo 200 športnikov specialnih olimpijcev; v soboto so izvedli predtekmovanja v alpskem smučanju, krpljanju in teku na smučeh, v nedeljo pa so sledile finalne vožnje. In čeprav so se tekmovalci na proge podali še kako zares in so v posameznih kategorijah tudi podeljevali medalje, so bili vendarle zmagovalci vsi, ki so prispeli na cilj. Kot je povedal vodja projektne skupine za organizacijo 14. državnih zimskih iger mag. Tine Kovačič, bodo na Rogli doseženi rezultati tekmovalcem šteli tudi za točkovanje za oblikovanje reprezentance, ki bo Slovenijo leta 2013 zastopala na naslednjih zimskih svetovnih igrah, ki bodo v korejskem Pjeongčangu.
IS, foto: TimE
Prihod tekmovalcev na slovesno odprtje 14. državnih zimskih iger specialne olimpijade v dvorani Golovec
www.hisakulture.si www.gcc.si^ rt. A»
Celje, mesto. ^ ^
1451 - 2011 - 2571 L-'^fc-V'"' (i/
tm r^ A
* s.
POVABILO NA ČAJ nPMrnA^EHME HA HAM
Večerruske glasbe, pesmiin besede ob svetovnem dnevu poezije
Ponedeljek, 21. 3. 2011, 19.00, Narodni dom Celje
Vstopnine ni!
INA KRATKO
Več za pomoč
TABOR - Svetniki so dali soglasje k povišanju cene za storitev pomoč družini na domu, ki jo za njihove občane izvaja Zavod sv. Rafaela Vransko. Storitev se je podražila za 22 centov in po novem znaša 15 evrov za uro pomoči. Od tega je prispevek uporabnika 6,60 evra, preostanek do polne cene subvencionira občina.
BA
medijska pokrovitelja:
rtR
□ " «.9 im3 «amhi wNWJionteihiluioiii
Župan zaskrbljen
PREBOLD - Letošnji proračun občine znaša približno 5,7 milijona evrov. Od tega je za naložbe namenjenih 2,4 milijona evrov.
Čeprav je proračun po besedah župana Vinka Debelaka zastavljen realno, je zaradi njega tudi nekoliko zaskrbljen. Skrbi ga, ali bo občini glede na trenutne gospodarske razmere v državi uspelo zagotoviti za 5,7 milijona evrov prihodkov, najbolj pa to, kako bo uspela uresničevati prihodke iz lastnih virov (nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, komunalni prispevki). »Kajti investitorji bodo zagotovo bolj previdni in bodo iskali investicijsko bolj ugodna območja,« razmišlja Debelak in dodaja, da jih čaka v tem letu veliko dela.
Največja letošnja naložba v Preboldu je razširitev in prenova vrtca. Prizidek, v katerem bodo štiri igralnice, že gradijo. Kmalu bodo začeli graditi še večnamenski prostor vrtca in knjižnico. Dela naj bi bila končana do septembra, naložba pa je ocenjena na 1,2 milijona evrov. Občina je uspela pridobiti 415 tisoč evrov nepovratnih sredstev, ostalo bo morala zagotoviti sama.	BA
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
S celovito prenovo do dijaškega in študentskega doma
V Celju ne bodo gradili študentskega doma - Dijaki in študenti eno leto v istem objektu - S 5,6 milijona evrov do sodobnega objekta
CELJE - Kot razvijajoče se študijsko mesto mora Celje dobiti študentski dom, je bilo mogoče slišati še pred nekaj leti. Natančneje leta 2007, ko sta celjska občina
in ministrstvo za visoko
šolstvo podpisala pismo o nameri za gradnjo doma, vendar do realizacije ni prišlo. Zadnja različica je, da študentje ostajajo v celjskem dijaškem domu, kjer bivajo že nekaj let. Še letos pa se bo s sodelovanjem dveh ministrstev začela temeljita obnova enega največjih dijaških domov pri nas. Tako naj bi dijaki in študenti dobili sodobne pogoje za bivanje v energetsko varčnem objektu.
Prejšnji teden je na sestanku predstavnikov obeh šolskih ministrstev in celjske občine vodstvo celjskega dijaškega doma dobilo navodilo, da mora v naslednjem šolskem letu vse dijake in študente namestiti v en stolpič. Enega od stolpičev bodo namreč morda še v tem letu začeli obnavljati. »Teoretično je to izvedljivo. Trenutno v dijaškem domu biva 200 dijakov ter 80 študentov. Sodeč po zanimanju na informativnih dnevih in po prijavah, jih tudi v naslednjem šolskem letu pričakujemo toliko. V en stolpič lahko namestimo 280 ljudi. Res pa je, da na ra-
V prvi fazi bodo obnavljali stolpič, v katerem bo študentski dom, zatem še drugi stolpič, nazadnje (konec leta 2012) pa fasado, streho in kotlovnico. Najdražja bodo gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela (3,13 milijona evrov), sledita oprema (1,05 milijona evrov) in energetska sanacija (1,19 milijona evrov). V povsem obnovljenem kompleksu bodo uredili dijaški dom z 210 posteljami ter študentski dom s 150 posteljami.
V 80. letih zgrajen objekt je treba temeljito obnoviti. Z deli, vrednimi kar 5,6 milijona evrov, ga bosta ministrstvi za visoko šolstvo in šolstvo uredili v sodoben dom, primeren za bivanje dijakov in študentov.
naj bi bila po etažah in v več fazah, stala pa bo kar 5,6 milijona evrov.
Trenutno pospešeno pripravljajo projektno dokumentacijo, ki bo podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem ministrstvoma pomagajo tudi v oddelku za družbene dejavnosti pri celjski občini, kjer hkrati urejajo prenos lastništva zemljišča na državo. Letos bo že ob-
javljen tudi javni razpis za izbor najugodnejšega ponudnika.
Obnova enega največjih dijaških domov v Sloveniji, ki ima skoraj 600 ležišč, kar pomeni, da je trenutno na pol prazen, bi se lahko začela že konec letošnjega leta, zagotovo pa v začetku leta 2012.
POLONA MASTNAK Foto: TimE (arhiv NT)
čun udobja, saj bodo morali pretežno bivati v troposteljih sobah,« je povedala ravnateljica celjskega dijaškega doma Milena Čanžek. Bivanje dveh populacij z zelo različnimi potrebami v istem objektu je ne skrbi, »saj jih bomo razporedili ločeno po nadstropjih in se ustrezno prilagodili«.
Z obnovo do energetsko varčnega in sodobnega doma
Na obeh ministrstvih so potrdili, da načrtujejo teme-

KEA, d. o. o.
Lokarje 1 a, 3230 Šentjur ZA POSLOVNO ENOTO
AGROKEA
ZAPOSLI

PRODAJALCA/PRODAJALKO
- zaželena izobrazba trgovske ali agro smeri - zaželene so delovne izkušnje
Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prijave pošljite na zgornji naslov s pripisom RAZPIS.
ljito obnovo celotnega kompleksa celjskega dijaškega doma, torej obeh stolpičev, ki sta v petih etažah. Gre za skupno površino skoraj sedem tisoč kvadratnih metrov. »Dom je bil zgrajen v 80. letih prejšnjega stoletja po takratnih normativih in današnjim potrebam po normalnih delovnih pogojih ne utreza. Objekt ima tudi velik potencial za zmanjšanje rabe toplotne in električne energije in vode,« so zapisali v obrazložitvi. Rabo obnovljivih virov energije ter varčnost naj bi zagotovili z obnovo fasade, strehe, z menjavo oken in rekonstrukcijo kotlovnice. Pripravljajo tudi energetsko študijo. Obnovili bodo predprostor z recepcijo, prostore uprave, kuhinjo, v kateri kuhajo tople obroke za dijake več celjskih srednjih šol, jedilnico in ostale prostore. V celoti bodo prenovili vse sobe in jih uredili v eno- in dvoposteljne. Nekaj sob bodo prilagodili invalidom. Načrtujejo apartmajski tip sob z lastnimi kuhinjami in sanitarijami ter rekonstrukcijo skupnih sanitarij. Obnova
Prisiljeni v deložacije iz občinskih stanovanj

"2 Tofeo ^ Tofó StoÎTOO fofog poJ feoŠDJO ZDI'DJI' ID A^SeTO OtlfOÍSOTO
oíwo^očiíwo srečDo oJ^ž'šež'Dje."
rai

'95.1 95.9 1003 90.6 MHz
rmu DO'Bl^ODBLNl KOeN^CEIlŤ
to •
e
apraji»«
=N9Stopili hodo: ^leDb Qocřec, Čeroe, 3sw Kv^s % sfeupíDo, ítossinfeel l9ie ^^jsenfc, Titei Ce^sM, sfetipiD? Foj^ feeDS, JNíki to M§, "Dwid Qfom, foj? Kolteinâ] to
pwci ol 'Lsvs.
'řfisrČDo	w tesícioD^bi dokocfefoi JCODCCTÍ
v »ecfe^o, 20. rojrec 2011, ofc 17.00 v Celjíkew down. leM pofeloDíte lepo powl^doo dařilo, otrokom ps možnost sreČDegs
VstopDto?: 10 e
ÍPO(Í9Í9 ^J§topl^ic: 'f9pîšt^?o Ol Lwf (tel: 03 SO 900) to ÍIC Celje (tel: OB 87 9B6)
VELENJE - »Gre za skrajen ukrep, v katerega je občina, ki mora s svojo lastnino ravnati kot dober gospodar, prisiljena, potem ko so vse druge možnosti izkoriščene,« je nedavne deložacije pojasnil velenjski župan Bojan Kontič. Lani je bilo zaradi neplačevanja najemnin vloženih kar 46 izvršilnih postopkov za izpraznitev stanovanja. Poleg tega je občina morala ukrepati tudi v primerih pritožb glede neprimernega obnašanja nekaterih najemnikov občinskih stanovanj.
Velenjska občina ima v lasti kar 826 neprofitnih stanovanj, v katerih najemniki plačujejo neprofitno najemnino in imajo pogodbe za nedoločen čas. Razlogi, zakaj nekateri najemniki ne plačujejo najemnine, so zelo različni. »Zavedamo se težkih razmer in socialne stiske, zato smo s posamezniki intenzivno iskali rešitve. Na drugi strani imamo tudi primere, ko nekateri najemnine preprosto ne plačujejo, češ, saj me občina ne more kar tako vreči na cesto. Ravnati moramo kot dober gospodar, hkrati pa misliti tudi na stanovanjski problem ostalih občanov. Na seznamu za občinska stanovanja imamo na prednostni listi kar 239 prosilcev, ljudi, ki so pripravljeni plačevati najemnino,« je pojasnil Kontič.
V skladu s stanovanjskim zakonom najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če se je znašel v nepredvidenih okoliščinah in zato ni mogel plačati najemnine. Najemnik mora v takem primeru sprožiti postopek za pridobitev subvencije ali pridobitev izredne pomoči. Občina ima v določenih primerih tudi možnost, da najemnika preseli v drugo primerno stanovanje. V Velenju se nihče od dolžnikov ni odločil za zamenjavo.
Strokovne službe velenjske občine so vse najemnike, ki najemnine niso plačali
pol leta, poklicale na osebni razgovor. Iskali so možne rešitve - obročna odplačila zapadlih dolgov, odprtje trajnikov, administrativne prepovedi - medtem ko so socialno ogrožene upravičence seznanili s postopkom subvencioniranja najemnine. V primerih, ko to ni zaleglo, je bila občina prisiljena najemnikom poslati opomine s 15-dnevnim rokom poravnave zapadlega dolga, kasneje pa odpoved najemnega razmerja (90-dnevni rok). »Do zdaj se je sedemnajst zadev končalo s poravnavo dolga, trije najemniki so pred deložacijo sami rešili stanovanjski problem, dvajset najemnikov je v postoku deložacije, pet najemnikov je že bilo deložiranih, za enega je zaradi zelo slabih socialnih razmer predlagan odpis najemnine,« je naštel Kontič.
Deložacije tudi zaradi motenja bivalnih razmer
Občina se v svojih stanovanjih sooča še z drugačnimi težavami. »V enem od naših objektov se je kar 23 od skupno 52 najemnikov pritožilo oziroma naslovilo na nas vlogo za zamenjavo zaradi motenja bivalnih razmer. Tudi v tem primeru smo morali ukrepati. Na podlagi peticije in prostestov je bilo pet najemnikov toženih zaradi motenja bivalnih razmer, en najemnik zaradi neplačila najemnine in en najemnik zaradi neuporabe stanovanja. En postopek je pravnomočen na prvi stopnji, medtem ko sta dva na drugi. V pripravi je sodni postopek tudi za deložacijo teh najemnikov, vendar še ni končan,« je še povedal Kontič.
Velenjska občina ima za deložirane družine z otroki na voljo štiri bivalne enote. Tistim, ki ostanejo brez strehe nad glavo, pa je na voljo 24 postelj v zavetišču za brezdomce v nekdanjem samskem domu Vegrada.
POLONA MASTNAK
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
Revolucionarne operacije v Celju
Nove operacije poškodovane hrbtenice izvajajo edini v Sloveniji
Travmatologi Splošne bolnišnice Celje so pod vodstvom predstojnika prim. Miodraga Vlaovića lani začeli uporabljati novo metodo operacij poškodovane hrbtenice. Gre za sodobne operativne posege, pri katerih hrbtenico operirajo perkutano (preko kože). Celjski oddelek travmatolo-gije je prvi v Sloveniji, kjer izvajajo te operacije. Tedensko opravijo približno tri, pri čemer so bolniki iz cele Slovenije.
Nova metoda operacij poškodovane hrbtenice je za bolnike precej bolj prijazna, kot so klasične operacije. Pri slednjih so morali bolniku po sredini hrbta narediti približno dvajset centimetrov dolg globinski rez, medtem ko pri novi obliki naredijo okoli dva centimetra dolge reze na mestih, kjer so vijaki. Skozi te
reze s posebnimi orodji vstavijo titanove palice, ki jih pri-čvrstijo z vijaki. Pri tej obliki operacije ne režejo mišic kot pri klasični, manj je krvavitev med operacijo. Bolniki gredo iz bolnišnice že tretji dan po posegu, medtem ko so pri klasični operaciji hospitalizirani najmanj deset dni. Operacije so v celjski bolnišnici začeli izvajati na pobudo prim. Miodraga Vlaovića. Nad to obliko operacij je navdušen: »To je minimalno invazivna kirurgija ali kirurgija tega stoletja.«
Pri kakšnih poškodbah operirate bolnike po tej metodi?
Gre za zlome vretenc pri mladih, zlome zaradi osteo-poroze pri starejših, zlome prsno-ledvene hrbtenice. To so tako imenovane rotacijske poškodbe, kjer omogoča tovrstna kirurgija pri dobri
diagnostiki pri 80 odstotkih pacientov visoko kvalitetno kirurško intervenco z minimalno količino uporabe zdravil za lajšanje bolečin. Ta operacija pa ni možna pri metastatskih tumorjih in pri hudih poškodbah celotnega hrbteničnega stebra. Drugače je ta operacija v 80 odstotkih vseh poškodb prsno-ledvene hrbtenice možna.
Pri operaciji vstavite ob hrbtenico palice. Kakšne?
Vijaki in palice so iz titana. Ce je treba, palice prav tako perkutano skozi te ranice v koži potegnemo ven. Ni običajno, da bi jih jemali iz telesa, ker so indikacije za odstranitev zelo redke. Titan je nereaktivna snov. Ti pacienti lahko gredo na letalo, lahko naredimo magnetno resonanco, česar prej nismo mogli s prejšnjimi materiali.
Predstojnik travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje prim. Miodrag Vlaović: »Prve paciente s poškodovano hrbtenico smo v Celju začeli operirati leta 1983. Zdaj prvi operiramo po tej metodi.«
Ali je operacija možna tudi takrat, kadar so pri zlomu poškodovani živci?
Kadar je poškodovana hrbtenjača, takšnih pacientov je od šest do dvanajst odstotkov, uporabljamo dve metodi. Ena od teh je tudi ta operacija, in sicer v petdesetih odstotkih. Če od stotih petdeset pacientov ni treba »odpirati«, je tudi čudovito.
So te operacije drage?
Te operacije so za zavod za zdravstveno zavarovanje velik prihranek. Inštrumentaci-ja je cenejša kot inštrumen-tacija za odprte operacije, operacija pa je vsekakor bolj prijazna do poškodovanca.
Koliko zdravnikov v celjski bolnišnici izvaja te operacije?
To je moja ekipa, ki jo učim. Zaenkrat sta še dva
zdravnika, ki poleg mene operirata in obvladata to metodo. V zasebni medicini obvlada to samo eden. V javnem zdravstvu se trudim, da bi metodo obvladali vsi štirje. Kolikor sem seznanjen, bodo za menoj te operacije začeli izvajati tudi v mariborski bolnišnici in kliničnem centru.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Lažje do štipendij?
Po novem le za polnoletne dijake in študente na dodiplomskem študiju - Posamezniku tudi več štipendij - Zakon zdaj v rokah poslancev, veljati naj bi začel jeseni
Precej po tihem, v ozadju začetka referendumske kampanje glede uveljavitve Zakona o malem delu, je minuli četrtek Vlada RS sprejela Zakon o štipendiranju. Slednji je zdaj v rokah poslancev, uveljavili pa naj bi ga jeseni. Kot je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik razlagal že lani spomladi, naj bi skupaj z ureditvijo dijaškega in študentskega dela prinesel več reda na tem področju, zlasti pa mladim omogočal boljši gmotni položaj in s tem več možnosti, da v roku končajo šolanje.
Zdaj imamo v Sloveniji tri študent pa lahko prejema le vrste štipendij - državne, ka- eno štipendijo. Med dijaki in drovske in Zoisove, dijak ali študenti je daleč največ pre-
jemnikov državnih štipendij, cenzus za pridobitev le-te pa je za letošnje šolsko leto znašal okvirno 380 evrov mesečno na družinskega člana. Delež kadrovskih štipendij se je zadnja leta močno skrčil, slike nista popravili niti uvedba regijskih štipendijskih shem, po katerih se delodajalcem sofinancirajo kadrovske štipendije z evropskim denarjem, niti dobra volja nekaterih občin, ki so štipenditorjem prav tako ponudile sofinanciranje kadrovskih štipendij. Zoisove štipendije so namenjene nadar-
Bistvena novost je, da bodo štipendisti lahko hkrati prejemali več različnih štipendij, a v primeru, da bi seštevek z dodatki presegel 400 evrov mesečno, se bo državna štipendija znižala oziroma mirovala.
jenim dijakom in študentom, vendar je kriterij za ohranitev teh štipendij zadnja tri leta v primerjavi s prejšnjim obdobjem močno povečan. Dijaki morajo dosegati povprečno oceno 4,1 ali več, študenti pa 8,5 ali več.
Višji cenzus, več štipendij
Bistvena novost zakonskega predloga je, da bodo odslej v Sloveniji štipendije namenjene zgolj polnoletnim dijakom in študentom dodiplomskega študija. Čeprav je Dijaška organizacija Slovenije močno nasprotovala ukinitvi štipendiranja dijakov, mlajših od 18 let, vlada pri tem vztraja in znova poudarja, da se bo gmotni položaj mlajših dijakov reševal z višjimi otroškimi dodatki, štipendiranje študija na 3. bolonjski stopnji pa bodo
uredili na ministrstvu za visoko šolstvo.
Konec leta 2009 je bilo v Sloveniji približno 200 tisoč dijakov in študentov; med njimi je bilo približno 61 tisoč štipendistov - kar nekaj več kot 40 tisoč jih je prejemalo državno štipendijo.
Po vladnih ocenah naj bi jeseni dobilo državno štipendijo približno 10 tisoč študentov več kot zdaj. To bo posledica zvišanja cenzusa, saj bo državna štipendija namenjena vsem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 64 odstotkov povprečne neto plače na družinskega člana v istem obdobju (630 evrov). Osnovni znesek državne štipendije bo glede na gmotni položaj v družini znašal od 70 do 190 evrov, ob tem čemer bo mogoče dobiti še dodatek za oddaljenost (25 do 130 evrov) in učni uspeh (16,66 do 40 evrov), ostaja pa tudi dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (50 evrov). Najvišji znesek državne šti-
info^turnsek.net
03 42 88 198
TELEVIZIJA
TELEFONIJA
pendije bo tako lahko znašal tudi do 400 evrov.
Pri kadrovskih štipendijah je predlagana novost večji delež sofinanciranja (50 oziroma 70 odstotkov za področja naravoslovja, tehnike ali medicine). Predlog zakona določa najnižjo štipendijo, več fleksibilnosti v razmerju štipenditorja in štipendista, novost pa so tudi poskusna doba, enomesečna delovna praksa, ki omogoča spoznavanje štipendista in delodajalca, ter možnost, da brez kakršnihkoli obveznosti prekineta štipendijsko razmerje. Novost so tudi štipendije za deficitarnost, namenjene dijakom (120 evrov) in študentom (140 evrov), ki se izobražujejo za deficitarne poklice in že prejemajo sofinancirano kadrovsko štipendijo ali dokažejo, da ne najdejo štipenditorja.
Za pridobitev Zoisove štipendije bo moral kandidat v bodoče hkrati izpolnjevati več pogojev (povprečna ocena in izjemni dosežek) in ne več zgolj enega, kot velja zdaj, za ohranitev štipendije pa bo zadoščal pogoj povprečne ocene ali izjemnega dosežka.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
TROJČEK
Po novem zakonu bodo štipendije lahko prejemali le polnoletni dijaki.
Uiber Trojček že od 21 € na mesec!
obiščite našo prenovljeno spletno stran -
10
AOICCIJAK
NOVI TEDNIK
Rumena ekipa v nizkem štartu
HUJSAJMO Z NT&RC
Pester začetek
Radovednost, pripravljenost na akcijo, vznemirjenost - vse to je bilo v torek v zraku. Letošnja, že osma ekipa akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje je v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje z uvodnim predavanjem in meritvami začela svoje delo. In tako bo vsak torek v naslednjih mesecih rezerviran za predavanja in teorijo, vmes pa bodo udeleženci akcije za svoje telo skrbeli v Top-fitu. A najprej so si vzeli čas za papirje in vestno izpolnjevali vprašalnike.
Nataša Šuster, vodja centra Top-fit in inštruktorica fi-tnesa, je udeležencem dala ure za prvi obisk centra in vpisne liste. Vseeno pretiravanje v želji po hitrih rezultatih ne sme preglasiti dobrega počutja. Prim. Jana Govc Eržen je jasno poudarila, naj takoj preki-
nejo vadbo in se posvetujejo s strokovnim delom ekipe, če se bodo slabo ali neprijetno počutili. Zaradi posnetka zdravstvenega stanja so izpolnjevali še tabele s podatki o preteklih hujšanjih, krvnem tlaku, holesterolu, krvnem sladkorju in jih dopolnili z meritvami, ki so bile del srečanja. Pri tem je bilo neprijetno soočenje z resnico, a tako mora biti in na koncu bodo s ponosom pokazali te številke in jih primerjali z doseženimi.
Informacije na prvem srečanju so kar prehitevale udeležence. Poleg vsebine naslednjih srečanj so spoznali Brigito Fižuleto, profesorico športne vzgoje, zaposleno v Zdravstvenem domu Celje, ki jih bo seznanila s pomenom telesne dejavnosti, kako veliko pomeni gibanje v vsakdanjem življenju. Z njo bodo osvojili veščine nordijske hoje in opravili test hoje na
dva kilometra. Tatjana Škor-nik Tovornik, samostojna strokovna sodelavka oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na zavodu za zdravstveno varstvo, bo poleg rednih torkovih merjenj udeležencev imela dve delavnici. Poskrbela bo, da bodo optimalno sestavili jedilnik in ob tem spoznavali prehransko piramido.
Za motivacijo so letošnje udeležence akcije obiskali lanski in jim z zabojem jabolk ter sadno ikebano zaželeli veliko volje. Da bi bila ta še večja, so se zavili v blago, dolgo 370 centimetrov - toliko se je namreč skupno zmanjšal obseg lanske skupine - in nazorno pokazali, kaj se da narediti. Vzpodbudo jim je vlila tudi Jelica Agnič iz Šešč, ki je leta 2008 v tej akciji izgubila največ, kar 21,2 kilograma.
NENA LUŽAR Foto: GrupA
Papirjev kar ni zmanjkalo
Nasveti za zdravje
Letošnja akcija Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje bo vključevala tudi vse, ki aktivno berete in želite napisano teorijo preizkusiti v praksi. Če imate vprašanja, ki so povezana z odvečnimi kilogrami, telesno pripravljenostjo, rekreacijo in prehrano, jih bomo na Novem tedniku veseli. Pošljite jih na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali v Prešernovo ulico 19, Celje, s pripisom Nasveti za zdravje. Skupaj s strokovnjaki, ki sooblikujejo akcijo, bomo poiskali odgovore.
Meritve so osnova
370 cm blaga ali manj obsega si je prislužila lanska skupina akcije
Debelost je že prepoznana kot bolezen in zato jo je treba kot tako tudi obravnavati. Prim. Jana Govc Eržen poudarja, da ni čudežnih nekajdnevnih diet, napitkov in obližev, ki naredijo vse namesto vas. Za zmanjšanje telesne teže in dejavnikov tveganja kroničnih bolezni boste veliko naredili zase, če boste:
-	omejili maščobe v prehrani
-	omejili uporabo enostavnih sladkorjev
-	pri kuhi uporabljali posodo, ki ne zahteva veliko maščobe
-	vsaj malo zmanjšali porcije hrane
-	določili uro za zadnji obrok in po tem zaužili le še npr. vodo
-	pili navadno vodo.
-	Gotovo boste kdaj tudi grešili, pojedli kaj ocvrtega, sladkega. V kolikor se še vedno v vsaj v 80 odstotkih držite »zdravega načrta«, si lahko 20 odstotkov pustite za drobne užitke.
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
11
Murskosoboški škof Peter Štumpf je v nedeljo v Andražu nad Polzelo blagoslovil okoli 200 traktorjev; od majhnih do velikih, od čisto novih do »oldtimerjev« ^
Zloščeni in z nageljčki na »žegen«
V Andražu nad Polzelo so v nedeljo drugič blagoslovili traktorje - Škof po doktoratu naredil še izpit za traktor
Po statističnih podatkih se s traktorjem pri nas vsako leto ponesreči okrog 25 oseb. O potrebni varnosti za traktoriste je govoril Boštjan Žula s Policijske postaje Žalec.
Napovedan nedeljski blagoslov traktorjev v Andražu nad Polzelo, to moramo priznati, je v nas vzbudil kanček dvoma. Pričakovali smo udeležbo vsaj dvesto traktorjev (torej vsaj toliko kot pred dvema letoma, ko so blagoslov pripravili prvič), vendar na poti v to idilično vasico nismo srečali niti enega. Še v kraju samem ni bilo čutiti nobene traktorske evforije. Prvi traktor smo ugledali šele tik pod cerkvijo sv. Andraža, a še tega je nekajletni fantič nesel kar v naročju.
Toda vsi dvomi so se razblinili že čez nekaj korakov, ko smo najprej uzrli traktor, obložen s klobasami (!), nato pa po travnikih v bližini cerkve razporejenih še brez števila zloščenih jeklenih lepotcev, ozaljšanih z nageljčki ali zastavami - od čisto novih do »oldtimerjev« (najstarejši na blagoslovu je bil iz leta 1952).
In koliko ljudi! Tako množičnega občinstva niti na najbolje obiskanih celjskih prireditvah nismo vajeni! Med množico smo opazili tudi nekatere vidnejše predstavnike kmetijstva in politike, a po velikih očkah in navdušenih vzklikih sodeč, so na svoj račun očitno najbolj prišli najmlajši.
Fantiči so se okrog traktorjev smukali s fotoaparati in telefoni v rokah in prav zabavno jih je bilo poslušati, kako so modrovali o konjskih močeh, priključkih, novih modelih traktorjev, cenah in podobnem. Tako smo ujeli tudi podatek, da naj bi bilo za novega lepotca s 150 konjskimi močmi in nekaj dodatne opreme treba odšteti vrtoglavih 200 tisoč evrov. Morda je ta znesek res nekoliko pretiran, ampak načeloma velja, da ceno novega traktorja določiš tako, da število >konjev< pomnožiš s tisoč. Nekaj seveda nanese
Marija Zabukovnik je svojega lepotca okrasila z nageljčkom in ga opremila z duhovitim sporočilom: »Tudi sam bom enkrat velik.«
tudi oprema, ki jo ima traktor, so nas podučili lastniki jeklenih lepotcev, ki so na vse pretege hvalili vsak svojega ljubljenca.
Na drugem koncu travnika je mladenič v traktorski kabini na ves glas navijal glasbo. Ne brez razloga. Družbo so mu namreč delala brhka dekleta v visokih petkah, zbrana okrog njegove »mrcine« _ V cerkvi pa se je ravno končala maša.
Škof traktorist
Domači župnik Janez Furman, ki je pred dvema letoma prisluhnil ideji domačinov in z njihovo pomočjo pripravil prvi blagoslov traktorjev, je tokratno »žegnanje« zaupal murskosoboškemu škofu dr. Petru Štumpfu. Za to opravilo bi res težko našel primernejšega kandidata. Škof se sicer v Andraž ni pripeljal s traktorjem, mu pa delo z njim ni tuje. Na traktor je lezel, kot se je izrazil, že kot majhen deček, zanj pa je pred nekaj leti naredil tudi izpit. »Ko sem leta 2002 končal doktorat, bi bil zame prevelik šok tako na hitro končati študij. Zato sem se po opravljenem doktoratu vpisal na kmetijsko šolo, na traktorski tečaj, in opravil izpit zanj,« se je pohvalil škof
Naša država se po številu traktorjev glede na število prebivalcev uvršča v sam svetovni vrh. V Sloveniji je registriranih okoli 85 tisoč traktorjev, k temu številu pa je treba po nekaterih ocenah prišteti še nekaj tisoč neregistriranih.
Dogajanje so popestrili nastopajoči iz Markovcev, kjer je župnik Janez Furman tudi služboval pred prihodom v Andraž.
Kdo pravi, da današnje mladine traktorji ne zanimajo?!
in zbranim zaželel, da bi se vsaka pot, s traktorjem ali s katerim drugim prevoznim sredstvom, končala s srečno vrnitvijo.
Tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je zbranim priznal, da na blagoslov ni prišel s traktorjem. Je pa imel s seboj njegov ključ. »Sem >študi-ral<, da bi se pripeljal z njim, vendar imam na njem plug. Sem namreč sredi oranja,« je pojasnil.
Za pošteno delo pošteno plačilo
Dogajanje v Andražu sicer ni bilo namenjeno samo občudovanju traktorjev, ampak
tudi besedam o slovenskemu kmetu in njegovi ljubezni do zemlje. Predsednik Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je govoril o poštenosti oziroma o tem, da slovenski kmetje za svoje delo niso pošteno plačani. »Upam, da bo ta želja s pomočjo današnjega blagoslova uslišana,« je dejal, Vrisk pa je poudaril, da so se slovenske kmetije v zadnjih letih kljub težavam, s katerimi se soočajo kmetje, zelo posodobile. »Res pa je, da je za delo na kmetijah danes manj ljudi kot pred leti,« je ugotavljal.
Domov so se lastniki traktorjev odpravili z nalepko sv. Izidorja, zavetnika kme-
tov in kmečkega stanu. Še prej pa so se okrepčali z dobrotami na kmečki tržnici, ki so jih pripravile pridne andraške gospodinje. Tedaj nam je končno postalo jasno, čemu gore klobas na traktorju z začetka reportaže.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Prvi traktor so izdelali leta 1892 v ZDA, imel je 20 konjev in eno prestavo. Prva serijska proizvodnja traktorjev pa se je začela pri Fordu v letu 1917. V an-draških koncih so se prvi traktorji pojavili leta 1956.
12
REPOHtTilZA / AHCCIJA
NOVI TEDNIK
Kranjska klobasa na MCC-način
Kakšno zvezo imajo kranjska klobasa, rdeča pesa, repna cima in kozjanska jabolka z vrhunsko kulinariko? Kdo bi to vedel bolje od kuharskih mojstrov Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje! Omenjeno in še kaj so gostom servirali na pepelnično sredo ter s tem v resno skušnjavo spravili vse, ki so se morda zaobljubili postu. V Celjskem mladinskem centru so pripravili prvega v nizu kulinarično-kulturnih popotovanj po svetu. Začeli so - kje drugje kot doma.
Okuse in doživljaje sveta, ki jih obljubljajo tudi v prihajajočih mesecih, so začeli na domačih tleh. In kako si je to zamislil učitelj praktičnega pouka kuhanja v celjski srednji šoli za gostinstvo in turizem Srečko Lešek s svojimi dijaki? »Tako da ljudem pokažemo, da je mogoče tradicionalno slovensko hrano z malo domišljije ponuditi tudi v obliki >finger fooda<. To poskušamo naučiti dijake. Saj je prav, da se učijo o svetovni kulinariki in prehranski tradiciji drugih držav, ampak morajo postati tudi mojstri v domači kuhinji. Tako radi poudarjamo pomen slovenske hrane, domače pridelave. Ampak jo je treba prilagoditi bolj zahtevnim okusom in sodobnim trendom. Tega bi se morali zavedati tudi naši gostinci,« meni Lešek.
Še več kulinaričnih izletov - vse do Azije in Južne Amerike
Seveda se gostje v kavarni MCC niso ravno mastili vsak s svojo kranjsko klobaso »Nanjo smo čisto pozabili, srečamo jo le še v kakšnih enolončnicah in ji delamo krivico,« se je pridušal Lešek, ampak so kolešček te slovenske dobrote okušali na rženem oblačku, ob repni cimi v solati s kislim zeljem in popraženimi bučnimi semeni. To je bil kulinarični obisk Notranjske, izlete v ostale pokrajine pa so kuharji usmerili s pomočjo pršuta in polente, mesnega žlinkrofa z rdečo peso ter kozjanskimi medenimi jabolki. Lepo na pogled in okusno, pa saj ne, da smo dvomili. Vsekakor bi veljalo razmisliti o večkratnem razvajanju s kulinariko. Že več kot pol leta namreč v sklopu MCC goste iz vsega sveta sprejema celjski mladinski hotel. S katerim se radi pohvalijo, da ima storitve na višji ravni kot ostali hostli in je že skoraj primerljiv s hotelsko ponudbo. Tudi struktura gostov je temu primerna. Zakaj jim ne bi ponudili kranjske klobase na način »finger fooda«? Šola in mladinski center sta tudi geografsko gledano soseda in takšen način povezovanja bi vsekakor ponudil dodano vrednost.
Zaenkrat pa, po uspešnem prvem večeru v nizu prireditev
Za štiri hode so poskrbeli Srečko Lešek in dijaka četrtega letnika SŠGT Celje.
Okusi in doživljaji sveta v MCC ob sodelovanju z gostinsko šolo obljubljajo še izlet v Južno Ameri-
ko ter nato na Japonsko. Menda se obetajo argentinske kozice, mini hamburgerji, sušiji in sašimiji _
ter temu primerni kulturni utrinki. Se že veselimo. POLONA MASTNAK, foto: GrupA
Urška Jager in poln voziček, vreden 165,92 evra.
Do polnega vozička
Ženske znajo nakupovati
Ste si srede že rezervirali za poslušanje Radia Celje ob 12.15 in vsem, ki vas poznajo, prepovedali, da vas takrat pokličejo? Do klica v akciji Do polnega vozička brez mošnjička vas ločita le izpolnjen kupon, ki ga najdete vsak torek in petek v Novem tedniku, in sreča pri žrebu.
Srečo je tokrat imela, z veliko pomočjo mlajše hčere, Urška Jager iz Straže na Gori. Hči Natalija poleg tega, da rada peče, pridno pošilja kupone za nagradne igre. Le eden je bil dovolj,
Mala Hana z mami Petro in babi Miro je izžrebala kuverto z jokerjem. (Foto: ZLATKO BOBINAC)
čeprav je mama Urška trdila, da nima smisla pošiljati, ker tako ne bo nič. Klic jo je tako resnično presenetil in dobro, da je hči že prej poskrbela tudi za nakupovalni seznam.
Urška Jager je Sašo in Simono uspešno usmerjala med policami in v voziček je šlo vse od olja, kečapa, moke, margarine, jajc za peko, kave, kapučina, marmelade, kompotov do mesnih dobrot, sira in za piko na i še kar nekaj sladkega v zadnjih sekundah. Olje v vozičku žal ni bilo olivno in tako joker v kuverti
Simona in Saša čakata na znak za nakupovanje.
ni povečal končnega zneska. Ne glede na to je poslušalka Urška dokazala, da ženske vedo, kaj dati v voziček. Z rekordnim nakupom bo razveselila celotno družino in tako bodo v dobrotah
uživali tudi njen mož Stane ter hčeri Mateja in Natalija, ki že imata družini, pri čemer se bo šest vnukov zdaj še bolj vrtelo okoli babice.
NENA LUŽAR, foto: GrupA
12
REPOHtTilZA / AHCCIJA
NOVI TEDNIK
Kranjska klobasa na MCC-način
Kakšno zvezo imajo kranjska klobasa, rdeča pesa, repna cima in kozjanska jabolka z vrhunsko kulinariko? Kdo bi to vedel bolje od kuharskih mojstrov Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje! Omenjeno in še kaj so gostom servirali na pepelnično sredo ter s tem v resno skušnjavo spravili vse, ki so se morda zaobljubili postu. V Celjskem mladinskem centru so pripravili prvega v nizu kulinarično-kulturnih popotovanj po svetu. Začeli so - kje drugje kot doma.
Okuse in doživljaje sveta, ki jih obljubljajo tudi v prihajajočih mesecih, so začeli na domačih tleh. In kako si je to zamislil učitelj praktičnega pouka kuhanja v celjski srednji šoli za gostinstvo in turizem Srečko Lešek s svojimi dijaki? »Tako da ljudem pokažemo, da je mogoče tradicionalno slovensko hrano z malo domišljije ponuditi tudi v obliki >finger fooda<. To poskušamo naučiti dijake. Saj je prav, da se učijo o svetovni kulinariki in prehranski tradiciji drugih držav, ampak morajo postati tudi mojstri v domači kuhinji. Tako radi poudarjamo pomen slovenske hrane, domače pridelave. Ampak jo je treba prilagoditi bolj zahtevnim okusom in sodobnim trendom. Tega bi se morali zavedati tudi naši gostinci,« meni Lešek.
Še več kulinaričnih izletov - vse do Azije in Južne Amerike
Seveda se gostje v kavarni MCC niso ravno mastili vsak s svojo kranjsko klobaso »Nanjo smo čisto pozabili, srečamo jo le še v kakšnih enolončnicah in ji delamo krivico,« se je pridušal Lešek, ampak so kolešček te slovenske dobrote okušali na rženem oblačku, ob repni cimi v solati s kislim zeljem in popraženimi bučnimi semeni. To je bil kulinarični obisk Notranjske, izlete v ostale pokrajine pa so kuharji usmerili s pomočjo pršuta in polente, mesnega žlinkrofa z rdečo peso ter kozjanskimi medenimi jabolki. Lepo na pogled in okusno, pa saj ne, da smo dvomili. Vsekakor bi veljalo razmisliti o večkratnem razvajanju s kulinariko. Že več kot pol leta namreč v sklopu MCC goste iz vsega sveta sprejema celjski mladinski hotel. S katerim se radi pohvalijo, da ima storitve na višji ravni kot ostali hostli in je že skoraj primerljiv s hotelsko ponudbo. Tudi struktura gostov je temu primerna. Zakaj jim ne bi ponudili kranjske klobase na način »finger fooda«? Šola in mladinski center sta tudi geografsko gledano soseda in takšen način povezovanja bi vsekakor ponudil dodano vrednost.
Zaenkrat pa, po uspešnem prvem večeru v nizu prireditev
Za štiri hode so poskrbeli Srečko Lešek in dijaka četrtega letnika SŠGT Celje.
Okusi in doživljaji sveta v MCC ob sodelovanju z gostinsko šolo obljubljajo še izlet v Južno Ameri-
ko ter nato na Japonsko. Menda se obetajo argentinske kozice, mini hamburgerji, sušiji in sašimiji _
ter temu primerni kulturni utrinki. Se že veselimo. POLONA MASTNAK, foto: GrupA
Urška Jager in poln voziček, vreden 165,92 evra.
Do polnega vozička
Ženske znajo nakupovati
Ste si srede že rezervirali za poslušanje Radia Celje ob 12.15 in vsem, ki vas poznajo, prepovedali, da vas takrat pokličejo? Do klica v akciji Do polnega vozička brez mošnjička vas ločita le izpolnjen kupon, ki ga najdete vsak torek in petek v Novem tedniku, in sreča pri žrebu.
Srečo je tokrat imela, z veliko pomočjo mlajše hčere, Urška Jager iz Straže na Gori. Hči Natalija poleg tega, da rada peče, pridno pošilja kupone za nagradne igre. Le eden je bil dovolj,
Mala Hana z mami Petro in babi Miro je izžrebala kuverto z jokerjem. (Foto: ZLATKO BOBINAC)
čeprav je mama Urška trdila, da nima smisla pošiljati, ker tako ne bo nič. Klic jo je tako resnično presenetil in dobro, da je hči že prej poskrbela tudi za nakupovalni seznam.
Urška Jager je Sašo in Simono uspešno usmerjala med policami in v voziček je šlo vse od olja, kečapa, moke, margarine, jajc za peko, kave, kapučina, marmelade, kompotov do mesnih dobrot, sira in za piko na i še kar nekaj sladkega v zadnjih sekundah. Olje v vozičku žal ni bilo olivno in tako joker v kuverti
Simona in Saša čakata na znak za nakupovanje. (Foto: ZLATKO BOBINAC)
ni povečal končnega zneska. Ne glede na to je poslušalka Urška dokazala, da ženske vedo, kaj dati v voziček. Z rekordnim nakupom bo razveselila celotno družino in tako bodo v dobrotah
uživali tudi njen mož Stane ter hčeri Mateja in Natalija, ki že imata družini, pri čemer se bo šest vnukov zdaj še bolj vrtelo okoli babice.
NENA LUŽAR, foto: GrupA
NOVI TEDNIK
KULTURA
13
Prihaja Antigona
Na odru SLG Celje nocoj premiera Sofoklesove tragedije - »Močna« predstava, ki govori tudi o današnjem času
ZGODBE IZ KAMRE
amra
www.kamra.si
Slovensko ljudsko gledališče Celje je pred peto pre-miero v letošnji jubilejni, 60. sezoni. Nocoj (petek) ob 19.30 bodo na oder postavili Sofoklesovo tragično farso Antigona v režiji srbske režiserke Anđelke Nikolić. Kot pravi upravnica SLG Celje Tina Kosi, gre za »močno« predstavo, v kateri je Nikolićevi uspelo združiti zadeve, ki so večne že od antike, ter čutenje današnjega časa.
»Režiserka je v predstavo izjemno dobro vkomponi-rala zbor, s katerim so sicer v antičnih delih lahko večni problemi. Mislim, da imamo >močno< predstavo, ki govori tudi o današnjem času, pri čemer ne gre za banalno aktualizacijo,« pravi Kosijeva. Prav to, torej kako vsem dobro znano Sofoklesovo zgodbo povedati danes, je bila ena od dilem, s katerimi so se soočali ustvarjalci predstave. Kot pojasnjuje dramaturginja Tatjana Doma, se celjska Antigona »dogaja na ostanku civilizacije«, ne samo v fizičnem, ampak tudi moralnem smislu. Dogaja se v svetu, kjer so v resnici že vsi heroji padli, kjer
se sprašujemo o vrednotah v tem svetu, kjer ni jasno, kdo v resnici vlada in kdo je tisti, ki drži vse niti v rokah. Jasno je samo to, da so to ljudje, ki obvladujejo svet iz ozadja. In ravno v tem se kaže aktualnost te antične tragedije tudi v današnjem času. Pri čemer je režiserka Anđelka Nikolić prišla do sklepa, da ni treba hvaliti Sofoklesa, ker je velik pisec in ker so njegova dela še vedno aktualna, ampak bi bilo treba obžalovati sedanji čas, ker se določene stvari od takrat niso nič spremenile.
Osrednja tema Antigone je pokop oziroma prepoved pokopa. Antigonin stric Kreon, novi tebanski kralj, prepove pokop Polinejkovega trupla, ki naj bo plen ujedam, njegovega brata Eteokla pa ukaže pokopati z vsemi častmi. Antigona se kljub prepovedi odloči, da bo bratovo truplo pokopala. S tem se upre ukazu tebanskega kralja Kreona. Njun konflikt se razraste v katastrofo. Oba, Kreon in Antigona, upata na podporo meščanov. Kreon ne more biti vladar brez njihove podpore, Antigona pričakuje njihovo razumevanje _
Po besedah Anđelke Nikolić so ogromen doprinos predstavi dali igralci, pri čemer je največja zanimivost te tragedije po mnenju režiserke v tem, da se gledalci ne bodo mogli odločiti, kateri lik v njej je pozitiven in kateri negativen. V vlogi Antigone nastopa Pia Zemljič. Ob njej v predstavi igra še dobršen del celjskega ansambla (Tanja Potočnik, Renato Jenček, Blaž Setnikar, Aljoša Koltak, Bojan Umek, David Čeh, Lučka Počkaj; zbor: Suzana Grau, Branko Završan, Rastko Krošl in Damjan M. Trbovc.). Celjskemu občinstvu se bo tokrat prvič predstavila tudi nova članica celjskega gledališkega ansambla Nina Rakovec. Sicer so celjsko Antigono ob vseh omenjenih ustvarili prevajalec Kajetan Gantar, scenografinja Vesna Štrbac, kostumografinja Bjanka Adžič Ursulov, skladatelj Branko Rožman, lektorica Metka Damjan, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak in svetovalec za vprašanje žanra in sloga igre Branko Završan.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: UROŠ HOČEVAR
Utrinek iz celjske Antigone - v ospredju Blaž Setnikar (Stražar), Pia Zemljič (Antigona) in Tanja Potočnik (Ismena) ter v ozadju Branko Završan, Damjan M. Trbovc, Suzana Grau in Nina Rakovec
^ jutrišnjega (sobota) koncerta vrhunskega džez pianista Matije Dedića z mednarodno zasedbo iz New Yorka ob 21. uri v Plesnem forumu Celje.
Pianist in skladatelj Matija Dedić je diplomiral na dže-zovskem oddelku glasbene akademije v Gradcu. Nastopal je z manjšimi zasedbami
SLIKOPLESKARSIVO PARKETARSIVO TALNE OBIjOGE
NE ZAMUDITE
in orkestri ter z glasbeniki, kot so Boško Petrović, Alvin Queen, Martin Drew, Marc Murphy, N. H. O. Pederson, Ron Ringwood in drugi. Je iskan studijski glasbenik. Deluje kot solistični pianist in v sodelovanju z drugimi glasbeniki različnih zvrsti. Je stalen član kvinteta Ladislava Fidrija in skupine
SGA/IZEBECd,
VRUNČEVA2 3000 CELJE f GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
New Tribe ter tudi Boilers Quarteta. Sodeloval je tudi z Boškom Petrovićem in Boilers All Stars, s katerimi je posnel album That's It. Leta 1998 je ustanovil svoj trio, s katerim redno nastopa in snema. Objavil je pet samostojnih albumov, večkrat je prejel hrvaško glasbeno nagrado porin in priznanje za najboljšega pianista.
To bo že tretji koncert Matije Dedića v Plesnem forumu Celje, ki bo ob spremljavi vrhunskih džez glasbenikov iz New Yorka predstavil najnovejšo zgoščenko, ki so jo pred kratkim izdali v New Yorku. Vstopnina: 20 EUR.
BA
Nekdanja pivnica in gostilna Skalna klet, kjer so že v 18. stoletju varili pivo.
»Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile
Gostilne na Skalni kleti, Starem gradu in Anskem vrhu
Če se odpravimo na Stari grad po cesti, še sedaj vidimo stavbo, prislonjeno v skalo. Tu je bila nekoč znana pivnica in gostilna Skalna klet, ki jo je zgradil proti koncu 18. stoletja Ivan Jakob Speisenbart.
V bližini je varil tudi pivo. V gostilni so se shajali člani različnih slovenskih društev - Kluba slovenskih akademikov, Slovenskega trgovskega društva, Sokolov itd. - ki so prirejali pevske in tamburaške koncerte. Pred prvo svetovno vojno se je ob četrtkih in sobotah v gostilni sestajalo slovensko omizje na »jour-fixih«. Goste je vabila
OSREDNJA
posebna domača gostinska ponudba, predvsem koline.
Na Starem gradu sta bili dve gostilni: slovenska Zabukov-škova in gostilna Nemškega
JIZNICA Celje
olepševalnega društva, kjer so obiskovalci lahko dobili tudi ključ od grajskih vrat.
Izletnike in nedeljske sprehajalce, ki so si zaželeli teme-ljitejšega sprehoda, sta vabili gostilna na Anskem vrhu s senčnim vrtom in prijazno postrežbo ter Gostilna na Petričku, ki je med obema vojnama nudila tudi nekaj prenočitvenih možnosti. Posebno živahno je bilo poleti ob Savinji, kjer je ob moškem kopališču stala Gozdna restavracija s kegljiščem, pokrito verando in z vrtom v senci debelih bukev. Postavil jo je celjski pivovarnar Karel Mathes že ob koncu 19. stoletja. Veliki salon v restavraciji je bil prizorišče številnih koncertov.
Z današnjim dnem zaključujemo s spominskim popotovanjem po starih celjskih gostilnah, ki sta ga za vas pripravljala Janko Germadnik in Robert Ožura iz celjske knjižnice. Prihodnji petek pa nam bo Kamra posodila zgodbo o Celjskem plesnem orkestru Žabe ob njihovi petinšestde-setletnici.
Gostilna na Petričku je bila zaradi bližine mesta priljubljena izletniška točka, ki je poleg naravnega okolja nudila tudi nekaj postelj.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
14
SPORT
NOVI TEDNIK
Celjski tabor ogorčen, velenjski kot prerojen
Bevc: »Enajstmetrovka je bila le pika na i!« - Pevnik uspešno zamenjal Prašnikarja
V 23. krogu 1. slovenske nogometne lige so kar na treh tekmah od petih zmagali gostje, Velenjčani v Ajdovščini kar 6:0! Celjani so doživeli že četrti domači poraz in sedaj za Triglavom zaostajajo za štiri točke, za Gorico, Rudarjem in Nafto pa za pet. Do zaključka prvenstva je preostalo še 13 krogov.
Če bi se 1. in 2. liga zaključili s sedanjim stanjem, bi Interblock postal prvoligaš, izpadlo bi Primorje, v kvalifikacijah za 1. SNL bi se pomerila CM Celje in Aluminij. Predvidena termina sta 4. in 8. junij, žreb pa bo določil, kdo bo prvi gostitelj. Dve desetletji so navijači celjskega kluba pogledovali, kdo je v določenem krogu izgubil od vodilnih (ali tistih iz sredine lestvice). Zdaj je stanje drugačno, skoraj alarmantno. Poskus bega z zadnjih dveh mest (še) ni uspel, tekmecem uspeva veliko, skoraj nemogoče (zmaga Triglava v Kopru, Nafte v Mariboru!), Celju pa bore malo, pa čeprav je prvi poraz v letu 2011 doživelo šele na peti tekmi. Na srečo vse bolj peša Primorje, proti Rudarju je zaradi zaostajanja plač »stavkalo« kar na igrišču _
»Določene zadeve počel namerno«
Celjani - ob Mariborčanih in Novogoričanih edini vseskozi v 1. SNL po osa-
Lani spomladi sta v Areni Petrol na ekshibicijski tekmi skupaj igrala Robert Pevnik in Stane Bevc (stoji za njim), zdaj pa sta vroča lokalna tekmeca na klopeh Rudarja in Celja.
mosvojitvi - so bili v sredo v Areni Petrol precej časa enakovredni, v prvem delu so bili bližje vodstvu kot Olimpija, preigravanju Rokija Štrausa iz obrambne polovice pa je sledil oster udarec tik ob vratnici. V uvodu drugega dela pa je s 25 metrov zadel bivši član CM Celja Anej Lovrečič,
CM Celje (4-4-2): Muj-činovič - Vidmajer, Aka-kpo, Kapič, Radulovič - Štraus, Krajcer, Brezič, Popovič - Pavlovič, Zajc. Igrali so še Kačičnik, Ba-karič, Bezjak.
ki veselja ni pokazal: »Premišljeval sem že pred tekmo, kaj naj storim, če bom zadel. V celjskem moštvu sem se >super< počutil, tudi gledalci so čudoviti. Seveda sem se razveselil zadetka, toda tega nisem želel pokazati Sledil je sporni trenutek, ko je že tako slab sodnik Miran
Rudar (4-4-2): Jahič - Jeseničnik, Novakovič, Cipot, Dedič - Mujako-vič, Tolimir, Trifkovič, Rotman - Čadikovski, Bratanovič. Igrali so še Kelenc, Korun, Mešić.
Bukovec iz Lendave dosodil najstrožjo kazen; za žogo sta se borila vratar Mujčinovič in gostujoči napadalec. Amel Mujčinovič je poudaril: »To je katastrofa, prvi sem udaril žogo, nato pa nasprotnik mene celo v nos. Sprva sem mislil, da je dosojen prekršek nad mano. Bukovca sem spoštoval, zame je bil eden boljših sodnikov, toda tokrat se mi je zdelo, da je določene zadeve počel namerno. Uničil je tekmo, od prve minute je bil njegov kriterij na strani Olimpije. Doslej sem se izogibal komentiranju sojenja.« Podobnega mnenja je bil tudi Danijel Brezič: »Prelomen trenutek je bila zagotovo enajstmetrovka, ko prekrška sploh ni bilo!« Dolgo je bilo 0:2, da bi Roman Bezjak po asistenci Zajca znižal zaostanek v 92. minuti. Nato so se vsi Celjani nagnetli v ljubljanski kazenski prostor, gol pa prejeli v protinapadu.
»Pristranski kriterij«
Besna kot risa sta bila tehnični vodja Borut Arlič in trener Stane Bevc. Slednji je takole začel: »V naši sla-čilnici vlada silno razočaranje. Sodnik Bukovec je v veliki meri pomagal Olimpiji do uspeha. Pa ne zaradi nje, temveč zaradi nekoga tretjega. V ponedeljek sem v Mariboru ob kavici >izvedel<, da bomo z Olimpijo stoodstotno
Tudi Roki Štraus je bil često v nemilosti sodnika Bukovca.
izgubili. Nisem verjel, toda zdaj mi je vse jasno. Trdim, da >penala< ni bilo, kriterij pa je bil absolutno pristranski. Olimpija je trenutno kakovostnejša od nas, zato tega ni potrebovala. Za prikazano ji čestitam.« Ni težko zaključiti, da je Bevc očital lendavskemu sodniku delo v prid lendavske Nafte. Kri ni voda, Bukovec in trener Nafte Da-mir Rob sta bila soigralca _
Jutri bodo Celjani gostovali v Ljudskem vrtu. Bevc tuhta, kako sestaviti enajsterico ob poškodbah (Močič, Kapič, Bezjak, Popovič), bolezni (Medved) in zaradi suspenza odsotnem Beršnjaku. Maribor pa že dolgo ni bil tako nabrušen, kot bo jutri!
Pevnik štartal s pol ducata
Povsem drugačnega razpoloženja so bili v velenjskem taboru. Po burnih dnevih, ko so želeli prikazati, da je bivši trener Bojan Prašnikar ponudil odstop, ga je uspešno zamenjal njegov dosedanji pomočnik Robert Pevnik.
Rudar je kar s 6:0 slavil v Ajdovščini. Čemu pripisuje tako izdatno zmago proti Primorju? »Že prej odličnemu in trdemu delu. Rezultat je moral priti slej ko prej. Ekipa ima čvrste temelje, veliko smo delali na psihološki pripravi. Tokrat smo bili zelo dobri v obrambi in učinkoviti v napadu. Z Bojanom Prašnikarjem sva imela vizijo, tako da nisem veliko spreminjal v postavitvi, kar pa sem, se je pokazalo kot pozitivno. Toda zmago moramo takoj pozabiti, jutri prihajajo v Velenje odlične Domžale.« Nikakor ne želimo gledati velenjski zmagi »v zobe«, toda Ajdovci niso bili ne le neprepoznavni, temveč celo očitno nemotivirani.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
LESTVICA 1. SNL
1.MARIBOR
2.D0MŽA1£
3.	LUKA KOPER 4.0UMPIJA
5.	RUDAR
6.	NAFTA
7.	HIT GORICA
8.T1IIGLAV
9.CMCEUE 10. PRIMORJE
23	14	7
23	13	5
23	11	4
23	8	7
2	41:13 49
5	35:19 44
8	35:29 37
8	31:17 31
9	39:35 28 8 4 11	33:37 28 7 7 9	26:35 28 7 6 10	24:39 27 5 8 10	29:39 23 5 5 13	27:47 20
7 7
Še deset krogov in prvak bo ^
Vodstvo rokometnega kluba Gorenje želi še vsaj dve sezoni zadržati jedro članskega moštva, zato se vrstijo podpisi pogodb oziroma njihova podaljšanja. Trenerju Branku Tamšetu ter soigralcem Marku Bezjaku, Mihi Sve-telšku, Davidu Miklavčiču, Željku Musi, Niku Medvedu in Aljoši Štefaniču se je pridružil še Rok Šimič.
Korošec, ki igra na levem krilu, je zvestobo obljubil do leta 2013. Zaključni turnir slovenskega pokala za rokometaše bo 9. in 10. aprila v celjski dvorani Zlatorog. Rokometna zveza Slovenije je določila, da bo žreb polfinalnih parov šele v sredo, 6. aprila, v Ljubljani. Med najboljšo četverico so se uvrstili Celje Pivovarna Laško, Gorenje, Koper in Ribnica. Celjani so izgubili kopico igralcev, Velenjčani pa začasno kapetana Marka Bezjaka, ki ima poškodovane kolenske vezi. Gorenje bo v prvi tekmi lige za prvaka že danes gostovalo v Škofji Loki, Celje Pivovarna Laško pa se bo jutri v svoji dvorani skušalo Mariboru maščevati za zadnji poraz. Iz rednega dela so Velenjčani prenesli 42 točk, Koprčani 37, Celjani 32, Trebanjci 27, Škofjeločani 26 in Mariborčani 24. Moštvo iz Zlatoroga se bo skušalo v zdesetkani postavi z bojevitim pristopom dvigniti na lestvici za eno mesto, vsekakor pa obdržati tretje, da se ne bi ponovila katastrofalna sezona 2008/09, ko je pristalo na četrtem položaju.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Na obračunu z Barcelono je Edi Kokšarov igral bolj obrobno vlogo, na drugi tekmi Rusije z Dansko v kvalifikacijah za EP pa je dosegel tri gole. V slovenski reprezentanci, ki je na Poljskem doživela poraz z 32:27, drugič zapored ni bilo niti enega člana Celja Pivovarne Laško.
NOVI TEDNIK
SPORT
15
Celjani košarkarski zvezi »banano«
Mestna občina Celje se ne strinja in ne more sprejeti zahtev Košarkarske zveze Slovenije (KZS). Ta je za organizacijo tekmovalne skupine evropskega prvenstva (EP) postavila kup pogojev, stroški, ki bi nastali, bi se lahko dvignili celo do 1,5 milijona evrov in se krepko zažrli v občinski proračun. »Župani se ne bi smeli pustiti izsiljevati,« je bil odločen celjski podžupan Marko Zidanšek. »Učinki promocije verjetno ne bodo takšni, da bi se nam to splačalo,« je dodal celjski župan Bojan Šrot. Usoda izvedbe prvenstva je bila namreč tudi ena najbolj vročih točk torkove seje celjskega mestnega sveta. Enotno stališče po razpravi: zvezi bo dalo Celje še eno priložnost, da racionalizira zahteve.
Zakaj je vodstvu občine seznam KZS dvignil pritisk, je pojasnil Lado Gobec. Samo za kotizacijo bi morala celjska občina plačati 720 tisoč evrov. K temu je treba prišteti še ostale stroške. Kot so ocenili v ZPO, bi morali za ureditev dvorane Zlatorog v skladu s standardi, ki jih zahteva Fiba, odšteti 475 tisoč evrov. Za nabavo in montažo nove opreme bi šlo še dodatnih 150 tisoč evrov. Subvencija stroškov obratovanja Zlatoroga bi znašala 72.700 evrov, stroški
Po pripravi materialov in uskladitvi z evropsko košarkarsko organizacijo Fiba Europe bo štiri mesta, ki bodo gostila prvi del, izbral Izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenije, in sicer najkasneje do 15. aprila letos.
»Šov tajm« bi bil zagotovljen, toda cena je nedvomno previsoka.
parkirnega režima 33 tisočakov. Skupaj z DDV bi bilo to skoraj 877 tisoč evrov, plus kotizacija.
Še kakšna »glasbena želja«?
Poleg naštetega je KZS, ki ji je organizacijo EP dodelila mednarodna košarkarska zveza, Celjanom poslala še kup drugih zahtev. Občina bi morala med drugim izvesti odprtje, zagotoviti osebje in pokriti stroške za tekme (sodniki, spremljevalni program, zdravstvena služba), namestiti ekipe, osebje in predstavnike medijev, poskrbeti za varovanje, prevoze reprezentanc _ Seveda bi bili VIP-gosti ter ostali predstavniki na stroške občine deležni pogostitve in celo izleta (verjetno Celjska koča ne pride v poštev). Seveda bi moralo Celje, če bi kasneje odstopilo od projekta ali zahtevam ne bi moglo zadostiti, vseeno plačati kotizacijo.
Občina zgrožena zaradi zahtev soorganizacije EuroBasketa 2013 - Stroški rastejo v nebo - Bodo našli skupni jezik?
»Kje bodo spali? Včasih smo to rešili tako, da smo posteljo podaljšali za dva stola. Zdaj to verjetno več ne pride v poštev.«
Štefan Jug o posebnih potrebah nadpovprečno visoko raščenih športnikov
v Celju podajale žogo. V prvem delu bo tekmovanje v štirih skupinah s po šestimi reprezentancami, ki bodo nastopale v štirih različnih krajih. »Koga bomo dobili« in ali bodo zato obiskovalci polnili dvorano, je torej loterija. »Razumem, da se za organizacijo potegujejo mesta, ki bodo na ta račun gradila dvorane, ki jih potrebujejo. Mi imamo Zlatorog,« je bil odločen Šrot. Kandidature so sicer še neuradne, v igri pa so še Ljubljana, Maribor, Koper, Novo mesto, Ptuj in Jesenice.
Lahko pa se zgodi, da bi bilo v Celju tekmovanje (termini še niso natančno določeni) ravno v času mednarodnega obrtnega sejma. Kam bomo dali »sejmarje«, če bodo Golovec zasedli košarkarji, ki bodo tam imeli treninge? Mimogrede, ureditev dvorane Golovec bi stala 220 tisoč evrov _ Če bi se torej termina prekrivala, bi se pojavile še težave z zagotavljanjem prenočišč, saj so v času sejma celjski hoteli polno zasedeni. Pa še zapleti s prevozi na treninge in prometni kaos.
To je bilo za celjske svetnike preveč. Potrdili so sklep, da župan od zveze pridobi dodatne podatke za realno oceno obveznosti celjske občine kot soorganizatorja.
POLONA MASTNAK Foto: KZS
»Dajmo tole malce sešteti,« je Šrot kost vrgel mestnim svetnikom, češ da se mora občina opredeliti glede sodelovanja pri organizaciji prvenstva. Svetniki, ki so jim ob številkah šli lasje pokonci, so našli bolj malo plusov in precej minusov. »To je konec koncev znesek, s katerim bi lahko zgradili vsaj polovico športne dvorane pri I. osnovni šoli,« je računal Zidanšek. Roko na srce, vsak od svetnikov bi našel vsaj deset projektov, v katere bi bilo denar bolj smiselno vložiti. KZS ima v okviru danega sezna-
»Ko smo Celjani edini imeli štadion za velike tekme, smo jim bili dobri, potem so gledali le še nase. Vsaj tekmo s Ferskimi otoki bi nam lahko prepustili
Bojan Šrot o tem, da ga obnašanje košarkarske zveze spominja na sodelovanje z nogometno zvezo
»A se kdo spomni, v katerem mestu je bilo katero prvenstvo? Od lani se iz Turčije spominjam samo Istanbula in Ankare, pa čisto nobenega drugega.«
Bojan Šrot o tem, da bo EuroBasket 2013 velika promocija za Celje
ma še veliko manevrskega prostora, da Celju naloži še dodatne obveznosti. Edini, ki je bolj prijazno spregovoril o »zbliževanju« stališč, je bil Štefan Jug, a ne ravno zagreto.
Preveč denarja,
premajhna
promocija
»Dobro, pa poglejmo še z druge plati. Kaj bi Celje z organizacijo pridobilo?« se je spraševal Šrot. V smislu promocije evropsko prvenstvo verjetno ni zanemarljivo. Kar pa je precej odvisno od tega, katere ekipe si bodo
Šentjur že odpušča
Potem ko so košarkarji Šentjurja zadnji dve leti uspešno sodelovali v ligi za prvaka, lani so bili celo v polfinalu, jim je letos preboj med najboljše ekipe spodletel.
Zadnji vlak so Šentjurčani, ki so sezono začeli s tremi zaporednimi zmagami, lovili v Laškem, ko so klonili še proti Zlatorogu.
Pogodbe
prekinjene
sporazumno?
Ekipa Damjana Novakovi-
ča bo do konca sezone igrala v ligi za obstanek, kjer sta še Škofja Loka in ljubljanski Parklji, nobena od teh ekip pa iz prve lige ne more iz-pasti, saj jih je vsega skupaj le enajst. Za rdeče-modre se bo sezona kaj kmalu zaključila, vsega bo konec že 6. aprila. Na zadnjih tekmah bo Novakovičevo moštvo nastopalo brez treh igralcev, s
katerimi je klub že prekinil sodelovanje. Odšli so Peter Jovanovič, Vjeran Soldo in Dejan Hohler. »Gre za sporazumno prekinitev pogodbe pri vseh. Žal nismo dosegli zastavljenih ciljev, kar obžalujem. Vendar vsi vemo, da so v športu vzponi in padci in verjamem, da se bo klub v prihodnje ponovno dvignil,« razočarano pove trener. Kaj to pomeni za Novakoviča, se še ne ve, saj je do naslednje sezone še veliko časa. Gotovo pa se bo uprava kluba po končani sezoni na skupščini seznanila z vsemi padci letošnjega, ne preveč uspešnega leta in bo za prihajajočo sezono zastavila realne cilje, ki bodo med drugim vključevali razvoj mladih domačih igralcev.
Zlatorog, Elektra in Hopsi v boj
Preostala »naša« tri moštva se bodo borila za uvr-
Damjan Novakovič je letos razočaral tako sebe kot navijače. Je njegova kariera v Šentjurju ogrožena?
stitev v polfinale državnega prvenstva. Boj bo še toliko večji, ker je Olimpija naredila slovenski košarki veliko uslugo, ko je v Jadranski ligi premagala še Radnički in je zaradi najboljšega izkupička zadnjih dveh let v tej ligi Sloveniji priborila štiri mesta. Prve tekme v ligi za prvaka bodo na sporedu že jutri. Najboljšim šestim ekipam, ki so se merile le v državnem prvenstvu, se bosta pridružili novomeška Krka in ljubljanska Olimpija, ki sta do zdaj nastopali v evroligi in Jadranski ligi. Zlatorog bo v uvodu igral z Mariborom, Hopsi z Domžalami, Elektra pa bo gostovala pri Olimpiji.
Ligo za prvaka bodo vse ekipe začele z ničle, tako da vse zmage Laščanov (letos so vknjižili le en poraz) dejansko ne pomenijo ničesar. Vsa moštva so si enaka in vsa bodo imela enake možnosti za preboj v polfinale, ki bo popeljal vse štiri ekipe v ligo NLB.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA (arhiv NT)
PANORAMA
KOŠARKA
1. B SL, 23. krog: Primorac Branik - Rogaška 62:96; Bra-tina 21, Tratnik 8; Smajlovič 23, Tomič 22, Spešič 19, Petrovič 13, Pešič, Ambrož 6, Jotič 3, Plavčak, Kos 2.
1. SL (ž), liga za prvaka, 1. krog: Ilirija - Celje 64:78; Škof 23, Vene 13; Barič 22, Turčinović 20, Abramovič 14, Jagodič 13, Klavžar 5, Klein, N. Belak 3.
ODBOJKA
1. SL (ž), četrtfinale končnice: Nova Gorica - Aliansa Šempeter 0:3. (MiK)
SPORTNI KOLEDAR
Petek, 18. 3.
ROKOMET
1. SL, 1. krog lige za prvaka, Škofja Loka: Loka - Gorenje (19.30).
MALI NOGOMET
1.	SL, 19. krog, Rogatec: Dobovec - Oplast (20).
2.	SL, 19. krog: Nazarje
-	Ajdovščina (19).
Sobota, 19. 3.
NOGOMET
1.	SL, 23. krog, Velenje: Rudar - Domžale (16), Maribor - CM Celje (20.15).
2.	SL, 18. krog: Roltek Dob
-	Dravinja (15).
3.	SL - vzhod, 14. krog: Malečnik - Šentjur, Zreče
-	Grad (15).
Štajerska liga, 14. krog: Šmarje - Pohorje, Poljčane
-	Mons Claudius, Pesnica
-	Šoštanj (15).
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 1. krog, Ljubljana: Union Olimpija - Elektra (18), Polzela: Hopsi - Helios (19), Laško: Zlatorog - Maribor (19.30).
1.	B SL, 23. krog: Nova Gorica - Konjice (19).
2.	SL - vzhod, 20. krog, Vransko: Vrani - Bistrica (16), Podčetrtek: Terme Oli-mia - Nazarje (19).
1. SL (ž), liga za prvaka, 2. krog: Celje - Ježica (19).
ROKOMET
1. SL, 1. krog lige za prvaka: Celje Pivovarna Laško
-	Maribor Branik (18.30).
1. B SL, 17. krog: Sevnica
-	Celje Pivovarna Laško B (19.30).
ODBOJKA
1.	SL (ž), 2. tekma četrt-finala končnice, Šempeter: Aliansa - Nova Gorica (19).
Nedelja, 20. 3.
NOGOMET
2.	SL, 18. krog: Šmartno
-	Interblock (15.30).
3.	SL - vzhod, 14. krog, Kuzma: Tromejnik - Kovinar Štore, Stojnci - Simer Šampion (15).
Štajerska liga, 14. krog: Ormož - Rogaška (15).
16
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Svetelšek: »Bitko v Petrolu bi dobil. Vendar bi me čakale druge. Čemu torej?«
Svetelškova resnica, ki ji javnost ni želela prisluhniti - »Z Mirkom Tušem se nisem bil navajen bojevati
Po odmevnem odhodu z vrha Petrola o Aleksandru Svetelšku nismo veliko slišali - do obvestila, da bo s 1. junijem prevzel vodenje podjetja Pinus Rače. Na vprašanje, če se vrača ali pač nadaljuje pot, Svetelšek odgovarja: »Rekel bi, da nadaljujem. V menedžmentu sem več kot 20 let in mi veliko pomeni, da so pred mano spet novi izzivi. Seveda spet z željo, da kot drugje podjetje pustim v boljši kondiciji, kot sem ga dobil v roke.«
V polnem hotelu Evropa je bil Svetelšek, zagotovo nekdaj najbolj prepoznavno celjsko menedžersko ime, deležen kakšnega začudenega pogleda. In zagotovo je marsikdo pomislil na Petrol in na vse govorice, povezane s Svetelškovim odstopom. »Čemu bi jaz to storil?« je v pogovoru odgovoril vsem, ki so se začudeno spraševali o »čudnem« odkupu terjatev. Vendar pojdimo po vrsti, kot se spodobi za intervju. Oziroma začnimo na koncu, torej v Pinusu: »Sicer bom moral spoznati novo branžo, vendar mi v podjetju ne bo težko štartati, saj imam kar nekaj izkušenj tako na področju biodizla kot s sredstvi za zaščito rastlin. Oboje je bilo že nekdaj del moje stroke. Izzivov je veliko, možnosti vidim predvsem v razširitvi prodaje na tuje trge in
»V Sloveniji se premalo zavedamo, da je treba podjetja in blagovne znamke skrbno varovati. V zadnjih desetih letih sta nastali samo dve podjetji z več kot 500 zaposlenimi. To kaže, kako težko je na novo ustvariti večje podjetje.«
mo in pogovorimo o stvareh, o katerih je to še potrebno.
»Petrol ni odkupil terjatev od Korošca«
Petrol se je po začetni zgodbi o uspehu končal ^
_ zame dosti jasno. Prepričan sem, da sem se odločil prav. Moj odhod iz Petrola zagotovo ni povezan s tem, kar se je pisalo. Se pravi: Petrol ni nikoli odkupil terjatev od odvetnika Korošca, ampak mu je poravnal uslugo, ki jo je odvetnik opravil. Ta možnost plačila je zakonsko dovoljena. Ampak pritiski, tudi grožnje, so bili veliki. In ko sem se vprašal, če je to vredno in potrebno, sem se odločil, da so izzivi zagotovo še kje druge. Tam, kjer bi lahko počel to, česar sem navajen: da delam in da so pomembni rezultati. Da imaš znanega lastnika, ki mu je pomemben rezultat podjetja, ki ga vodiš.
»Resnica o dogajanju v Petrolu se ni hotela slišati. Vedno smo povedali, da nikoli nismo odkupili terjatev od Korošca. Tega se tako ne dela. Mi smo z odkupom terjatev odvetniku Korošcu plačali opravljeno delo. Po zakonu je možno opravljeno delo oziroma posel plačati tudi s sliko, če se tako dogovorimo. Ali z obveznicami, delnicami, nenazadnje tudi odkupom terjatev, ki je prav tako zakonsko dovoljeno sredstvo.«
novih produktih. V bistvu se že kar veselim tega novega posla.«
Kot kaže se boste spopadali s kar nekaj ekološkimi problemi in civilno iniciativo. Kakšen je vaš odnos do okoljskih problemov?
Če pogledamo Jesenice, Štore, Ruše ali tudi tujino: problemi so, vendar takšen tip proizvodnje preprosto mora biti. Mislim, da je treba najti sozvočje. Civilne iniciative so dobre, če opozarjajo na prave, resne probleme in na poslovanje po standardih. Vedeti je treba, da ima Slovenija precej zahtevne standarde, ki jih še zaostruje, s čimer se zagotavlja visoka stopnja varnosti. Proizvodnja mora biti pripravljena in slediti predpisom. Po drugi strani tovarna daje delo 150 ljudem in je pomemben gospodarski subjekt. Drugače kot v sozvočju si dela v nekem kraju ne znam predstavljati in zagotovo bomo sodelovali. Treba bo najti dobre in pametne rešitve za vse.
Do odhoda v Pinus ostajate v Petrolu kot svetovalec. O čem svetujete?
S politiko Petrola se aktivno ne ukvarjam. V bistvu se slišimo, vidi-
»Nihče ni hotel slišati moje zgodbe, očitno pa je to ustrezalo nekaterim interesnim sferam. Ko je bil Petrol podmornica, zanj nihče ni hotel slišati. Za letos smo načrtovali 47 milijonov dobička. Tudi zaposleni mi povedo, da je v tem letu in pol Petrol znova postal pravo podjetje. In prepričan sem, da sem svoje menedžersko delo opravil dobro. Glede tega sem miren, se mi pa zdi, da v nobenem primeru ne bi ostal do konca mandata.«
Nekateri so rekli, če je bilo vredno za tistih nekaj milijonov biti na naslovnicah?
Šlo je za 150 tisoč evrov. Odstopiti sem moral ravno zaradi tega medijskega pritiska, hkrati pa sem prepričan, da sem se prav odločil. V nasprotnem primeru bi se ta vojna oziroma nesoglasja še bolj razplamtela, kar ne bi bilo dobro niti za Petrol niti zame. To bitko, če rečem tako, bi sicer dobil, vendar bi me čakalo ne vem koliko drugih. In sem se vprašal, čemu. Saj so še druga podjetja. Z Mirkom Tušem se nisem bil navajen bojevati. V poslu sva uživala. In ko sem šel, sva šla normalno narazen.
Slišijo se različna mnenja, tudi to, da ste premalo pokvarjeni za politične igre.
Če smem reči o sebi: sem dober menedžer, znam s podjetji, kar sem dokazal. Tudi v kratkem času na Petrolu, ki sem ga po kriznem letu, seveda ob pomoči ekipe, zapustil z najboljšimi rezultati, kar jih je imel. Prejel sem ga v slabem, pravzaprav najslabšem stanju. Sem dober me-nedžer, z ostalimi stvarmi pa se ne
želim ukvarjati, ker mislim, da to ni delo menedžerja. Mogoče se motim, ampak tako mislim.
Telefonija - razlog za slovo od Tuša?
Veliko je bilo ugibanja, zakaj ste zapustili Tuš. Nikoli ni bil čisto jasno in glasno izrečen razlog, le da ste bili na nek način dogovorjeni, da greste.
Tuš smo skupaj vodili osem let, naredili smo odlično podjetje, ki odlično posluje in ga je še danes veselje pogledati. Da se razumemo, govorim o trgovskem delu. Razvili smo drogerije, bencinske servise, gradili planete, osvajali tuje trge _ Velik razvoj je bil in v osmih letih terjal tudi veliko napora. Seveda pa pride tudi do različnih pogledov na nadaljnji razvoj podjetja. Mogoče nisem toliko pristaš telefonije in teh panog, ki so finančno zelo intenzivne. Moj pogled je bil pač bolj usmerjen v trgovski del.
Torej podobno kot banke ^
Težko bi komentiral, kar se dogaja. Po odhodu Tuša nisem intenzivno spremljal. Spremljam ga kot kupec, opazim tudi marketing v medijih _ Ampak še vedno kupujem izključno v Tušu.
Se z lastnikom, Tušem, srečujeta?
Z Mirkom se vidiva, srečava in pogovarjava, ko nanese, kar pa ni prav pogosto. Ko pa se, vedno rečeva kakšno. Ponavadi o Sloveniji.
Kot izkušen gospodarstvenik: kaj pravite o današnjem stanju v Sloveniji? Ne le afere, ki skorajda že grenijo življenje, tudi odziv na vladne predloge. Z njimi niso zadovoljni gospodarstveniki, obrtniki, delodajalci, zaposleni ^
Nisem mislil, da bom kaj takšnega rekel, toda ko gledam te stvari, sem zaskrbljen. Skrbijo me, a ne le mene. Ukrepi: veliko se o njih govori, je pa malo narejenega, da bi gospodarstvo začelo funkcionirati, tako da bi se pokazali učinki. Ne vem, če so se odgovorni dovolj zamislili zaradi protesta obrtnikov. Protest bi razumel, če vlada ne bi sprejela nekih zakonov. Ampak problem je zakonodaja, ki dela obrtnike in druga podjetja nekonkurenčna. Vsi nenehno opozarjamo na neko izvršljivo plačilno menico in plačilno nedisciplino, zame pa je najhujši problem, ker ni investicij. Slovenija bi morala začeti s Tešem, savskimi elektrarnami, z
«
»Psi so že več kot 35 let moja strast, zdaj imam malo več časa. Imam nemškega in kraškega ovčarja. S slednjim spoznavam edino slovensko priznano pasmo. Je čudovit pes, zelo zahteven, ampak izjemen čuvaj, pripaden družini, nežnega značaja do domačih in oster do tujih.«
ša število brezposelnih oziroma da se začnejo ustvarjati nova delovna mesta. To pomeni, da menedžment verjame v podjetja, verjame v projekte in išče nove zaposlene.
V	sredo so protestirali obrtniki. Bili ste na čelu Združenja Manager. Bodo tudi gospodarstveniki šli na ulice?
Pri menedžerjih se verjetno to ne bo zgodilo, ker je to drugačen tip združenja. Obrtniki so bolj povezani in so tudi lastniki tistega, kar imajo in vodijo. Zato bolj z občutkom in bolj prizadeto gledajo na stvari, ki se dogajajo. Ta cehovska povezava jim je omogočila, da so se lahko zedinili pri državljanski nepokorščini.
Biserov ne bi prodajal
Pred časom ste odstopili kot nadzornik laških pivovarjev. Kaj bi rekli o prodaji Mercatorja?
V	pivovarni je tako, da nihče ne ve, kako bi jo rešil brez prodaje Mer-catorja, a tudi nihče ne ve, kako bi Mercator prodali. Že sedmič, če se ne motim. Gre za zapleteno situacijo, ki jo bo treba razrešiti. Mercator mora dobiti aktivnega lastnika, pivovarna pa mora svoj delež odprodati, da bo lahko normalno poslovala. Dlje, ko bo naložbo obdržala, težje bo z bankami, a tudi za poslovne rezultate to ne bo dobro. Vemo, koliko izgube je zaradi prezadolženosti, in vsako leto bo slabše. To je ena od pomembnih gospodarskih tem, ki bi jo morali rešiti, pa je ne. V nedogled takšnega stanja pivovarna ne more vzdrževati. Je pa tudi res, da do pivovarne gojim posebne, ne samo poslovne občutke. Je eden od biserov, ki ga imamo v Sloveniji. Nikoli ne bi prodajal Fructa-
»Čemu bi to naredil? Še enkrat: čemu bi to naredil? O odkupu se je odločalo v vseh procedurah v Petrolu in SCT. Čisto lahko bi odvetnik izstavil fakturo za 150 tisoč evrov, pa bi jo plačali in bi bilo drugače. Problemi so drugje.«
drugim tirom. To so naložbe, ki na dolgi rok prinašajo delovna mesta. Ne le za gradbenike, vključeni so tehnološka podjetja, inženiringi _ To začne vrteti in poganjati celo državo, ljudje začenjajo trošiti, višja potrošnja pa pomeni izhod iz krize. Ker teh projektov ni, je problem, da lahko začnejo propadati dobra podjetja. Če ni dela, tudi najboljše podjetje ne more obstati. Zaskrbljen sem, ker ne vidim projektov, ki bi zmanjšali število brezposelnih. Spomnim se Billa Clintona, ki je med obiskom v Sloveniji rekel, da obstaja samo ena pot za izhod iz krize: da se zmanj-
la, Radenske ali obeh pivovarn: vse družbe so zagotovo med najboljšimi slovenskimi blagovnimi znamkami, z izjemno zgodovino in enostavno niso za prodajo, če se tako izrazim. Poleg tega ima pivovarna dovolj drugih naložb, ki jih lahko odproda. Še enkrat: za pivovarno je treba zdaj, ne čez dve leti, najti rešitev. Predolgo se že ukvarja samo z enim problemom: kako se razdolžiti.
Prodati Mercator Hrvatom?
Tudi to je eno od vprašanj, ki jih je treba zastaviti drugim.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
»Ne pomaga govorjenje o nečem, pomaga samo, kar narediš. Če vladaš, moraš vedeti, kaj je prav. Dober menedžer mora vedeti, kaj je dobro za razvoj podjetja. Rad citiram Fordovo misel: ne živimo od tistega, kar želimo narediti, temveč od tega, kar smo naredili. Tega je v tej državi premalo.«
NOVI TEDNIK
LJUDJE, ZA KATERIMI SE PRASI...
17
(Foto: arhiv Osrednje knjižnice Celje)
Savodnikovi »angeli«
Z Bertom Savodnikom, ki so ga v gostilni Pri angelu zasule ruševine, o različnih podobah podeželskega gledališča
Berta Savodnika Zgornje-savinjčani že dolgo poznajo predvsem kot režiserja oziroma človeka, ki je nepogrešljiv spremljevalec kulturnega utripa v nekaterih krajih. Pravi, da ga delo v teh koncih izjemno veseli. V petek smo ga, sicer roko na srce zgolj po naključju, izjemno razveselili tudi v Novem tedniku. Med Zgodbami iz Kamre je bila ob zapisu o gostilnah v celjskem mestnem središču fotografija gostilne Pri angelu, ki je bila v lasti družine Savodnik.
»Zapis v Novem tedniku je zelo zanimiv, ker navaja celo vrsto gostiln v Celju, ki se jih ljudje niti spomnijo ne več. Dobro je, da se je nekdo v Celju lotil te tematike, čeprav bi bilo mogoče dobro omeniti še nekatere zelo znane gostilne,« je pokomentiral Savodnik in se nato posvetil »svoji« gostilni, ki je kot vse druge sooblikovala življenje v mestu. »Fotografija me je zelo razveselila, ker sem jo iskal dlje časa. Sicer imam kar nekaj posnetkov, slik je ogromno, vendar naša hiša ni nikjer tako izrazita.«
Gostilno Pri angelu sta Sa-vodnikova stara starša, ki sta v Celje prišla iz Maribora, kupila takoj po prvi svetovni vojni. »Naša družina je tam gospodarila do leta 1941, ko
Živ je spomin, ko so 12-letnega fantiča potegnili izpod ruševin: »Oče je bil takrat pod stopniščem. Nanj je padel lesen opaž, ki ga je zaščitil, da ga ni zasulo. Hitro se je rešil, mene pa potem z golimi rokami izkopal izpod opeke. Nekaj bušk sem imel, a hujših poškodb ni bilo.«
so prišli Nemci in jo zaplenili za potrebe tretjega rajha. V stavbi smo obdržali stanovanje do leta 1945, ko so Američani bombardirali Celje. Takrat sem bil star 12 let. Ko se je oglasil alarm, sem na balkonu stegoval vrat, da bi videl ameriške eskadrilje, ki so letele čez Celje. Običajno se ni nič zgodilo, takrat pa so avioni na mesto menda odvrgli 250 odvečnih bomb. Na razdalji 10-15 metrov okrog mene jih je padlo osem. Če bi katera izbrala drugačno smer, se danes ne bi pogovarjala,« se je prešerno nasmejal Bert Savodnik, ki so ga potegnili izpod ruševin.
Spomini iz Olimja
Savodnikovi v hiši seveda niso mogli ostati, ker je bila preveč poškodovana. »Preselili smo se v prazen samostan v Olimje, kjer smo kot begunci iz Celja dočakali konec vojne. Poleg moje družine je bila tudi teta s svojimi otroki, tako da nas je v samostanu živelo 12, včasih 13 ljudi. Oče je ostal v Celju, kjer je bil zaposlen v klavnici. Tam so uporabljali živinsko sol, ki je bila groba, temna in umazana, in vedno je je nekaj ostalo. To sol je potem pošiljal v Olimje, mi pa smo jo delili kmetom. Od njih smo dobivali moko, jajca, skratka osnovna živila, da smo preživeli tiste tri mesece.«
Ne glede na hude vojne čase je Savodnik na hitro obudil spomin na zabaven dogodek, ko so se oglasili trije partizani, češ da po pripovedovanju bližnjega trgovca v samostanu živi grofovska družina, ki da je bogata. Teta je vseh deset otrok »postrojila« v kuhinji in partizanom pokazala »to bogastvo«. »No,
Kot režiser in tudi kot član Savodnik v zadnjem času največ sodeluje s KUD Utrip z Rečice ob Savinji. »V kraju sem našel celo vrsto somišljenikov, ki si z aktivnostmi polnijo življenje, hkrati pa kraju dajejo večjo vrednost. To me izjemno privlači, zelo rad pridem med te ljudi. Sicer pa se z živahno dejavnostjo na Rečici, glede na velikost, lahko primerja le redko kateri kraj.«
potem smo zaradi tistega me-šetarskega trgovca tudi sami preživeli dva tedna. To je bilo moje prvo srečanje s partizani. Spomnim se tudi topov, ki so se slišali, pa Kozjanskega odreda _ Tudi dneva, ko so zaradi mrtvega Nemca zbrali vse moške. Trenutka, ko je župnik Jaklič stopil pred nemškega poveljnika in prosil, naj spusti ljudi, njega pa ustreli _ In bolečine, ko so 15. maja 1945, po podpisani predaji, ustrelili 15 talcev. Žal je to poglavje v partizanski zgodovini nekoliko pozabljeno, danes v Podčetrtku, pri Devici Mariji na Pesku, še spominske plošče več ne najdem.«
Pot življenja
Ravno zaradi župnika Jakliča je Savodnik razmišljal o bogoslovju. »Že v tretjem razredu gimnazije sem se odločil, da ne bom župnik. Med drugimi nas je učil profesor slovenščine Jože Tomažič, ki je igral v celjskem gledališču. Leta 1948 je ustanovil mladinsko skupino, leto kasneje pa smo v gledališču že igrali prvo predstavo.« Ljubezen do Talije je ostala kljub študiju primerjalne književnosti. »Ves čas sem hodil poslušat
nekatera predavanja na akademijo za igralsko umetnost, kjer je bila cela vrsta mojih sošolcev iz gimnazije. Tako nas je gledališka umetnost ves čas povezovala.«
Že v času študija je delal izpite iz nemškega ter angleškega jezika in književnosti, vendar se mu pedagoška pot »ni izšla«. Preusmeril se je v novinarstvo. »Že kot študent sem pisal za časopise, tudi gledališke kritike za takratni Celjski tednik, kar so mi nekateri gledališčniki zamerili, saj sem bil menda preoster. Leta 1965 sem se redno za-
poslil pri takratnem zavodu za informativno dejavnost v Celju, ki je združeval radio in časopis ter deloval kot dopisništvo Dela.«
Leta 1968 je Savodnik začel delati v Ljubljani v uredništvu za notranjo politiko. Štiri leta kasneje, ko je »padel« Stane Kavčič, so mu svetovali, naj si poišče kaj drugega - in dobil je službo v Lesnini, kjer je delal na področju zunanje trgovine. »Kot novinar verjetno nikoli ne bi videl toliko sveta. Je pa res, da sem ves čas ohranil tisto žilico. Še danes, ko zaznam kakšen problem, me mika, da bi kaj napisal. Potem se ugriznem za jezik, si dopovem, da mlajši bolje razumejo današnji čas, in se odpovem skušnjavi.«
Gledališče kot umetnost
Savodnik se je potem, že po upokojitvi, točneje leta 1996, z ženo preselil v Mozirje. Takrat se je lahko v celoti začel razdajati svoji veliki ljubezni, gledališkemu ustvarjanju. Njegovih nasvetov so bili deležni gledališčniki na Lepi Njivi, zdaj na Rečici ob Savinji, veliko je različnih kulturnih večerov, pogovorov s prijatelji iz sveta umetnosti _ »Pevski zbori so ponavadi tudi na podeželju imeli strokovnega vodjo, ki je bil običajno profesionalec. Gledališke skupine pa so prevzemali bolj na ljubiteljski način, medtem ko pravega poklicnega usmerjanja na tem področju ni bilo. V zadnjih časih le dobivamo tudi v gledaliških skupinah ne ravno šolane, temveč izurjene
Bert Savodnik je napisal več knjig. Odmevna je bila njegova Zadrečka dolina v uporu 1941-1945. Poleg tega je precej prevajal iz angleščine in nemščine, nastalo je petnajst knjig. Najbolj ponosen je na Rdeči znak hrabrosti Stephena Cra-ina in Manhattan Transfer Johna Dos Passosa, ki sta uvrščena tudi v izbor 500 romanov.
režiserje in igralce. Tako je v igralski kulturi iz začetkov, ko so se ljudje predvsem družili, zabavali in kratkočasili, nastala večja želja po kakovosti in sodobnem načinu igre. Burkaškega podeželskega igralstva, ki je bilo pred desetimi, petnajstimi leti še precej razpa-seno, ni več.«
Savodnik vse bolj spoznava, da ima vsako okolje določene osebe, ki so nekaj svojevrstnega in ki z lahkoto najdejo pot na oder. Hkrati odkriva še eno razsežnost: da so gledalci v teh okoljih izjemno hvaležni. »Ljudje se še danes spominjajo raznih prizorov in dogajanja iz preteklih iger. Še meni kaj ne ostane v spominu, ljudje pa se spomnijo posameznih prizorov. Zagotovo jim zaradi tega ostane tudi kakšna življenjska izkušnja. Je pa res, da tudi meni daje druženje z ljudmi poseben smisel v življenju. Najslabše je sesti v kot in čakati, kdaj bo prišla teta Matilda. Človek mora biti dejaven do zadnjega trenutka, ker to ohranja življenjsko energijo.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
18
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Z novim sodnikom ponovno sojenje
Bojan Omerza obdolžen povzročitve hudih telesnih poškodb nekdanji partnerki - Predodelitev primera in ponovitev postopka
Na celjskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje zoper 53-letnega Bojana Omerzo iz Velenja. Obdolženca so pripeljali iz pripora, v spremstvu dveh pravosodnih policistov. Očitno gre za nevarnega pripornika, ki mu sodijo zaradi povzročitve hude telesne poškodbe, saj je decembra 2009 v Velenju brutalno pretepel nekdanjo partnerko. Kriminalisti so ga ovadili zaradi poskusa uboja, na tožilstvu pa so nato sestavili obtožnico zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. Zagrožena kazen za to kaznivo dejanje je pet let zapora.
Omerza je leto dni mlajšo nekdanjo partnerko pričakal zgodaj zjutraj na eni od velenjskih ulic, ko je bila na poti v službo. Napadel jo je od zadaj in jo nenadoma z roko močno udaril po glavi in telesu, prav tako jo je po glavi in telesu udarjal s pestmi. Prenehal naj bi šele, ko je nemočna s hudimi poškodbami obležala v krvi. Ženski je - zatem ko je napadalec pobegnil - uspelo vstati in na ulici poiskati pomoč mimoidoče. Imela je hude prelome lobanjske kosti, poškodbe in pretres možganov, prelom desne ličnice in nosne kosti, zlom prstov in številne udarnine. Toda po-škobe niso bile življenjsko nevarne, zato so ovadbo za poskus umora spremenili v obtožbo za povzročitev
53-letni Bojan Omerza je decembra 2009 brutalno napadel svojo nekdanjo partnerko. Zaradi nasilništva nad njo je tistega leta prestajal kazen v mariborskih zaporih. S prostega izhoda se ni vrnil, zato je bila zanj razpisana tiralica. Kar dva meseca naj bi se skrival pri prijatelju na območju Velenja in koval načrt za maščevanje nad žrtvijo.
hude telesne poškodbe. Na torkovi obravnavi so zaslišali izvedenca forenzične stroke Aleksandra Regenta. Regent je pojasnil vrsto sledi, ki so jih odkrili na
obleki, ki so jo Omerzi zasegli po prijetju. Na levem čevlju spredaj so našli sledi krvi, kar kaže na to, da je nekdanjo partnerko brcal. Na levem rokavu bunde in
na kapi pa biološke sledi, gre za sledi bodisi kože, sperme ali sline, katerih večji del pripada Viliju Oštir-ju. Pri njem se je Omerza skrival dva meseca, potem ko je oktobra pred dvema letoma policija zanj razpisala tiralico zaradi pobega iz mariborskega pripora. V tem času naj bi Omerza nosil Oštirjeva oblačila, češ da mu jih je posodil, kar je Oštir na eni od prejšnjih obravnav zanikal. Primer je takrat vodil sodnik Milko Škoberne. Zaradi znanih dogodkov v zvezi z njim je primer prevzel sodnik Martin Jančar, zaradi česar je obdolženčev zagovornik Tomaž Germ zahteval ponovitev celotnega postopka in ponovno zaslišanja prič. Ponovni začetek sojenja naj bi bil 6. aprila.
Omerza je bil večkrat obravnavan za kazniva dejanja. V začetku leta 2009 je bil pravnomočno obsojen na 14 mesecev zaporne kazni zaradi povzročitve hude telesne poškodbe omenjeni partnerki. Kazen je takrat prestajal v mariborskih zaporih, od koder se 10. oktobra ni vrnil s prostega izhoda. Ve-lenjčan je bil že v letih pred tem večkrat obravnavan za kazniva dejanja, povezana z nasiljem. V začetku 90. let je bil pravnomočno obsojen za umor na Dolenjskem, kazen je tudi »odsedel«.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Oboroženi in zamaskirani roparji so nekaj minut po 15. uri istočasno vstopili v poslovalnici Banke Celje in Deželne banke Slovenije. Z denarjem so odšli neznano kam. Poškodovanih k sreči ni bilo.
Oboroženi in zamaskirani ropali na Vranskem
Policisti in kriminalisti še zbirajo obvestila, kdo so bili oboroženi neznanci, ki so v sredo popoldne oropali banki na Vranskem. Gre za poslovni enoti Banke Celje in Deželne banke Slovenije.
Obe banki sta v središču Vranskega in v neposredni bližini. Oboroženi in zamaskirani moški so vanju vstopili istočasno in od uslužbenk zahtevali denar. Za kolikšno vsoto je šlo, še ni znano. Ko so dobili denar, so banki zapustili in se odpeljali z vijoličnim vozilom, znamke Audi 100, letnik 1993, registrskih oznak LJ 38-73Y, ki naj bi ga ukradli na ljubljanskem območju. Vsi, ki so omenjeno vozilo opazili, naj to sporočijo na telefonsko številko 113 ali na anonimno številko policije 080 12 00.
Spomnimo, da kriminalisti še vedno preiskujejo rop v Šempetru. Zgodil se je pred mesecem dni, nekateri podatki pa naj bi pokazali na verjetnost, da so bili storilci tujci. Neraziskano ostaja še eno kaznivo dejanje. Zgodilo se je pred nekaj tedni, prav tako na Vranskem, ko sta neznanca okradla Mercatorjevo trgovino. Drzne tatvine sta se lotila tako, da sta odrinila prodajalko, jo celo udarila v obraz in jo poškodovala. Iz blagajne sta odnesla 500 evrov gotovine. Podobno sta se tatvine kasneje lotila tudi v trgovini v Vinski Gori, od koder sta odšla s tisoč evri. Gre za mlajša moška, ki sta se s kraja odpeljala s temnejšim vozilom karavan izvedbe. Ob tem se postavlja vprašanje zagotavljanja varnosti v bankah, trgovinah in drugih javnih ustanovah na območjih, oddaljenih od policijskih postaj, kjer občani pogrešajo večjo prisotnost policistov na terenu.
MJ
Foto: GrupA
Beata Kanduti Šumej obdolžena goljufij pred prihodom v Ingrad Celje
Na celjskem okrožnem sodišču se je v sredo začelo sojenje proti Beati Kanduti Šumej. Celjani jo poznajo kot nekdanjo direktorico Ingrada Celje in mestno svetnico. Soob-dolžena je poslovnih goljufij iz leta 2000, ko naj bi kot lastnica avtohiše s sedežem v Mariboru za najem kreditov z neunov-čljivimi nalogi in neplačili kreditov oškodovala banke za okoli 130 milijonov takratnih tolarjev oziroma dobrih 500 tisoč evrov.
Kanduti Šumej eva je avtohišo kupila leta 1999 od nekdanjega podjetja Avtohiša Jeklotehne in jo preimenovala v Avtohišo Kanduti. Že takrat je bilo podjetje, kot je soobdolžena dejala v preiskavi med letoma 2000 in 2002, v slabem finančnem stanju, zato je želela to s krediti izboljšati. Takrat je tudi razpisala prom
sto delovno mesto direktorja, ki bi skrbel za sprotne zadeve, medtem ko bi bila sama zadolžena za dolgoročno poslovanje podjetja, se ukvarjala s plačili in terjatvami. Za direktorico je imenovala Marijo Mežnar iz Maribora, soobdolženo kaznivih dejanj poslovne goljufije. Kanduti Šumeje-va se na obravnavi ni zagovarjala, med preiskavo pred desetletjem pa je zanikala, da bi z neveljavnimi žigi zavajala banke. Dejala je še, da je podjetje prišlo v izgubo, ko so banke zasegle velik del premoženja, med drugim Probanka osem vozil znamke Peugeot in rezervne dele za vozila, odvzeli so tudi pisarniško, računalniško in drugo opremo. Vmes so v avtohiši za prodajo na trgu izgubili tudi nekatere znamke vozil. Izhod iz krize so videli v dokapitalizaciji podjetja
Sojenje proti Beati Kanduti Šumej, soobdolženi poslovnih goljufij v obdobju, ko je kot lastnica avtohiše najemala kredite in banke oškodovala za dobrega pol milijona evrov.
in s prihodom novih lastnikov, ko bi odkupi in prodaja vozil znova »stekli«. Na obravnavi so zaslišali tudi predstavnike oškodovanih bank, in sicer celjske Aban-ke Vipa, Probanke, Poštne banke Slovenija in Hypo le-asinga. Direktorica Abanke Vipa Celje Nada Jurko je na primer dejala, da terjatve banke do Kanduti Šu-mejeve znašajo 257 tisoč evrov ter da je obdolžena pri najemanju kreditov kot lastnica avtohiše vselej nastopala kot porok. Jurkova je v zagovoru še dejala, da so Kanduti Šumejevo opozorili na neveljavne žige, vendar odgovora iz avto-hiše nikoli niso prejeli ter da so kredit odobrili na podlagi dostopnih bilanc. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji mesec.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
18
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Z novim sodnikom ponovno sojenje
Bojan Omerza obdolžen povzročitve hudih telesnih poškodb nekdanji partnerki - Predodelitev primera in ponovitev postopka
Na celjskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje zoper 53-letnega Bojana Omerzo iz Velenja. Obdolženca so pripeljali iz pripora, v spremstvu dveh pravosodnih policistov. Očitno gre za nevarnega pripornika, ki mu sodijo zaradi povzročitve hude telesne poškodbe, saj je decembra 2009 v Velenju brutalno pretepel nekdanjo partnerko. Kriminalisti so ga ovadili zaradi poskusa uboja, na tožilstvu pa so nato sestavili obtožnico zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. Zagrožena kazen za to kaznivo dejanje je pet let zapora.
Omerza je leto dni mlajšo nekdanjo partnerko pričakal zgodaj zjutraj na eni od velenjskih ulic, ko je bila na poti v službo. Napadel jo je od zadaj in jo nenadoma z roko močno udaril po glavi in telesu, prav tako jo je po glavi in telesu udarjal s pestmi. Prenehal naj bi šele, ko je nemočna s hudimi poškodbami obležala v krvi. Ženski je - zatem ko je napadalec pobegnil - uspelo vstati in na ulici poiskati pomoč mimoidoče. Imela je hude prelome lobanjske kosti, poškodbe in pretres možganov, prelom desne ličnice in nosne kosti, zlom prstov in številne udarnine. Toda po-škobe niso bile življenjsko nevarne, zato so ovadbo za poskus umora spremenili v obtožbo za povzročitev
53-letni Bojan Omerza je decembra 2009 brutalno napadel svojo nekdanjo partnerko. Zaradi nasilništva nad njo je tistega leta prestajal kazen v mariborskih zaporih. S prostega izhoda se ni vrnil, zato je bila zanj razpisana tiralica. Kar dva meseca naj bi se skrival pri prijatelju na območju Velenja in koval načrt za maščevanje nad žrtvijo.
hude telesne poškodbe. Na obravnavi so zaslišali izvedenca forenzične stroke Aleksandra Regenta. Regent je pojasnil vrsto sledi, ki so jih odkrili na obleki,
ki so jo Omerzi zasegli po prijetju. Na levem čevlju spredaj so našli sledi krvi, kar kaže na to, da je nekdanjo partnerko brcal. Na levem rokavu bunde in na
kapi pa biološke sledi, gre za sledi bodisi kože, sperme ali sline, katerih večji del pripada Viliju Oštir-ju. Pri njem se je Omerza skrival dva meseca, potem ko je oktobra pred dvema letoma policija zanj razpisala tiralico zaradi pobega iz mariborskega pripora. V tem času naj bi Omerza nosil Oštirjeva oblačila, češ da mu jih je posodil, kar je Oštir na eni od prejšnjih obravnav zanikal. Primer je takrat vodil sodnik Milko Škoberne. Zaradi znanih dogodkov v zvezi z njim je primer prevzel sodnik Martin Jančar, zaradi česar je obdolženčev zagovornik Tomaž Germ zahteval ponovitev celotnega postopka in ponovno zaslišanja prič. Ponovni začetek sojenja naj bi bil 6. aprila.
Omerza je bil večkrat obravnavan za kazniva dejanja. V začetku leta 2009 je bil pravnomočno obsojen na 14 mesecev zaporne kazni zaradi povzročitve hude telesne poškodbe omenjeni partnerki. Kazen je takrat prestajal v mariborskih zaporih, od koder se 10. oktobra ni vrnil s prostega izhoda. Ve-lenjčan je bil že v letih pred tem večkrat obravnavan za kazniva dejanja, povezana z nasiljem. V začetku 90. let je bil pravnomočno obsojen za umor na Dolenjskem, kazen je tudi »odsedel«.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Oboroženi in zamaskirani roparji so nekaj minut po 15. uri istočasno vstopili v poslovalnici Banke Celje in Deželne banke Slovenije. Z denarjem so odšli neznano kam. Poškodovanih k sreči ni bilo.
Oboroženi in zamaskirani ropali na Vranskem
Policisti in kriminalisti še zbirajo obvestila, kdo so bili oboroženi neznanci, ki so v sredo popoldne oropali banki na Vranskem. Gre za poslovni enoti Banke Celje in Deželne banke Slovenije.
Obe banki sta v središču Vranskega in v neposredni bližini. Oboroženi in zamaskirani moški so vanju vstopili istočasno in od uslužbenk zahtevali denar. Za kolikšno vsoto je šlo, še ni znano. Ko so dobili denar, so banki zapustili in se odpeljali z vijoličnim vozilom, znamke Audi 100, letnik 1993, registrskih oznak LJ 38-73Y, ki naj bi ga ukradli na ljubljanskem območju. Vsi, ki so omenjeno vozilo opazili, naj to sporočijo na telefonsko številko 113 ali na anonimno številko policije 080 12 00.
Spomnimo, da kriminalisti še vedno preiskujejo rop v Šempetru. Zgodil se je pred mesecem dni, nekateri podatki pa naj bi pokazali na verjetnost, da so bili storilci tujci. Neraziskano ostaja še eno kaznivo dejanje. Zgodilo se je pred nekaj tedni, prav tako na Vranskem, ko sta neznanca okradla Mercatorjevo trgovino. Drzne tatvine sta se lotila tako, da sta odrinila prodajalko, jo celo udarila v obraz in jo poškodovala. Iz blagajne sta odnesla 500 evrov gotovine. Podobno sta se tatvine kasneje lotila tudi v trgovini v Vinski Gori, od koder sta odšla s tisoč evri. Gre za mlajša moška, ki sta se s kraja odpeljala s temnejšim vozilom karavan izvedbe. Ob tem se postavlja vprašanje zagotavljanja varnosti v bankah, trgovinah in drugih javnih ustanovah na območjih, oddaljenih od policijskih postaj, kjer občani pogrešajo večjo prisotnost policistov na terenu.
MJ
Foto: GrupA
Beata Kanduti Šumej obdolžena goljufij pred prihodom v Ingrad Celje
Na celjskem okrožnem sodišču se je v sredo začelo sojenje proti Beati Kanduti Šumej. Celjani jo poznajo kot nekdanjo direktorico Ingrada Celje in mestno svetnico. Soob-dolžena je poslovnih goljufij iz leta 2000, ko naj bi kot lastnica avtohiše s sedežem v Mariboru za najem kreditov z neunov-čljivimi nalogi in neplačili kreditov oškodovala banke za okoli 130 milijonov takratnih tolarjev oziroma dobrih 500 tisoč evrov.
Kanduti Šumej eva je avtohišo kupila leta 1999 od nekdanjega podjetja Avtohiša Jeklotehne in jo preimenovala v Avtohišo Kanduti. Že takrat je bilo podjetje, kot je soobdolžena dejala v preiskavi med letoma 2000 in 2002, v slabem finančnem stanju, zato je želela to s krediti izboljšati. Takrat je tudi razpisala prom
sto delovno mesto direktorja, ki bi skrbel za sprotne zadeve, medtem ko bi bila sama zadolžena za dolgoročno poslovanje podjetja, se ukvarjala s plačili in terjatvami. Za direktorico je imenovala Marijo Mežnar iz Maribora, soobdolženo kaznivih dejanj poslovne goljufije. Kanduti Šumeje-va se na obravnavi ni zagovarjala, med preiskavo pred desetletjem pa je zanikala, da bi z neveljavnimi žigi zavajala banke. Dejala je še, da je podjetje prišlo v izgubo, ko so banke zasegle velik del premoženja, med drugim Probanka osem vozil znamke Peugeot in rezervne dele za vozila, odvzeli so tudi pisarniško, računalniško in drugo opremo. Vmes so v avtohiši za prodajo na trgu izgubili tudi nekatere znamke vozil. Izhod iz krize so videli v dokapitalizaciji podjetja
Sojenje proti Beati Kanduti Šumej, soobdolženi poslovnih goljufij v obdobju, ko je kot lastnica avtohiše najemala kredite in banke oškodovala za dobrega pol milijona evrov.
in s prihodom novih lastnikov, ko bi odkupi in prodaja vozil znova »stekli«. Na obravnavi so zaslišali tudi predstavnike oškodovanih bank, in sicer celjske Aban-ke Vipa, Probanke, Poštne banke Slovenija in Hypo le-asinga. Direktorica Abanke Vipa Celje Nada Jurko je na primer dejala, da terjatve banke do Kanduti Šu-mejeve znašajo 257 tisoč evrov ter da je obdolžena pri najemanju kreditov kot lastnica avtohiše vselej nastopala kot porok. Jurkova je v zagovoru še dejala, da so Kanduti Šumejevo opozorili na neveljavne žige, vendar odgovora iz avto-hiše nikoli niso prejeli ter da so kredit odobrili na podlagi dostopnih bilanc. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji mesec.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
19
Z zvezdicam! zvestobe
tus do izjemnih prilirankov!
goœnje
Sesalnik gorenje VCK2203RCYMARS III
-k moč: 2200 W ■tf HEPA filtracija
•k TURBO l<rtača: odstranjevanje niti«, kosmov in dlak, uporabna za preproge, tapison ter občut jive preproge ■k kapaciteta posode za prah: 1,8 I indikator napolnjenosti posode -k kromirana teleskopska cev ■tf univerzalna krtača + 3 dodatni nastavki •♦r 5 stopenj filtracije ■k 2 leti garancije
' KLUBCENA
62,
Redna cena: €124,90
Na voljo samo v Tuš supermarketih.
Pralni stroj Korting K6.1000N
•k 15 programov
•k LED prikazovalnik
•k ECO program 30° C
-k zamik vklopa: 24 h
•k samodejno doziranje vode glede na
polnitev •k poraba vode: 551 -k strokovne nasvete in pomoč nudi
servisna mreža Gorenje •k proizvedeno v Sloveniji
korting
KLUB CENA
279,
Redna cena: €399,90
Nakup možen samo v TUi supermarketih,
izdelek je na ogled v poslovalnicah, objavljenih na www.tu5.si
Samostojna mikrovalovna pečica gorenje GM020DGB
■k	volumen: 201
mikrovalovna moč: 800 W
■k	moč žara: 1100 W
■ti	elektronsko upravljanje
■k	LED prikazovalnik
"k	hitro segrevanje
"k	črno lakirano ohišje
+	funkcija odtaljevanja
■k	varnostno zaklepanje
>	2 leti garancije
KLUB CENA
84,
Redna cena: €169,90
Rezalnik gorenje R705G
■k moč: 180 W •k kovinsko ohišje trenutni vklop z varovalom ■k dodatno gladko rezilo, primerno za rezanje suho mesnatih izdelkov -k priložen servirni pladenj ■k odstranljivo ohišje omogoča izjemno enostavno čiščenje > 2 leti garancije
KLUBCENA
54,
Redna cena: €109,90
Na voljo samo v TUS supermarketih.
Namizni žar gorenje TG1500B
KLUB CENA
■k moč: 1500 W
5 stopenj temperature ■k odstranljive plošče iz aluminija ■k površina za peko: 35 x 26 cm •k 2 leti garancije
24,
Redna cena: € 49,90

Sesalnik gorenje VCK1601R
■k moč: 1600 w
•k kapaciteta vrečke za prah: 2,51 ■k indikator napolnjenosti vrečke -♦t univerzalna krtača + 3 dodatni
nastavki ★ 4 stopnje filtracije -k nastavitev moči na ročaju 2 leti garancije
KLUB CENA
42,
Kako do zvezdic:
v trgovinah in franšizah Tuš prejmete od 16.3. do 24. S. za vsak nakup nad 10 € in s predložitvijo Tuš klub kartice eno zvezdico zvestobe.
O
zvezdico prejmete za nakup v znesku od 10,00 do 19,99 e
8
zvezdici prejmete za O nakup v znesku	^^
od 20,00 do 29,99 € ^
zvezdice prejmete za nakup v znesku od 30,00 do 39,99 C
Za vsak nadaljnji nakup v vrednosti 10 € prejmete dodatno zvezdico zvestobe.
Sem zvest
•••ker se splača!
Sokovnik gorenje JC800G
★ moč: 800 w
■k XXL odprtina za doziranje celih sadežev
■k prostornina posode za sok: 11 ^ ■k prostornina posode za goščo: 211 > mikro filter ■k nastavljiva hitrost ■tf varnostno stikalo
2 leti garancije	__
KLUBCENA
41,
Redna cena: €82,90
Kontaktni raženj gorenje KR1800KDP
•k ■k
moč: 1800 W snemljivi obojestranski plošči s teflonskim premazom enostavna priprava jedi: meso, ribe, zelenjava 3 pozicije pečenja 2 leti garancije
KLUB CENA
34,
Redna cena: €61,90
Na voljo samo v TuS supermarketih.
20
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
MODRI
Težave z streho
Bralec se je na družinski hiši odločil za novo streho, dolgo malo več kot pet metrov, ki jo je dal prekriti s kritino Gerard. Pozimi, ko v hiši kurijo, opaža v zgodnjih dopoldanskih urah, ko posveti sonce, da po foliji teče voda, vendar se nato posuši. To se je izkazalo takoj
po končanem delu, bralec pa se boji, da bo gniloba uničila late. Garancijo ima le za eno leto, vendar si izvajalec del domnevne napake noče niti ogledati.
Jože Trpin iz Lesnine inženiring, ki je distributer te kritine, odgovarja: »V cilju ohranitve dobrega imena kritini Gerard in Lesnini inženiring, d. d., kot distributerja tega ma-
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
teriala v Sloveniji od vsakega pooblaščenega krovca zahtevamo sprotno in resno reševanje reklamacij strank. Vsak pooblaščeni krovec kritin Gerard je zavezan izdati garancijo na delo za 5 let. Stranko prosimo za povratno informacijo, kako
dolgo garancijo je dobila in v kateri obliki. Vsaka streha v nekem trenutku kondenzira, kar je naraven in ob pravilni izvedbi neškodljiv pojav. Brez dvoma je ob strokovnem pristopu k sanaciji strehe s kritino Gerard njena preverjena življenjska doba nekaj generacij. Ob upoštevanju podrobnosti polaganja te kritine kondenziranje ne škodi ne kritini in ne leseni podkonstrukciji. Pomembno je zagotoviti ustrezen zajem zraka v kapu in odvod v slemenu, da se streha zrači. Kontrolo ustreznosti naj opravi izvajalec. Če bo stranko še naprej ignoriral, prosimo za povratno informacijo.«
BRANE JERANKO

Sobota, 19. marec, ob 20.00 v Domu II. slov. tabora Žalec FOTR, monokomedija, Lado BIzovIčar,
Siti teater, vstopnice 15 EUR.
Ponedeljek In sreda.
In 23. marec, ob 20^0 v Domu II. slov. tabora Žalec
BEBOP, ljubezenska komedija z glasbo, SNG Maribor, za gledališka abonmaja in izven, vstopnice 15 EUR.
J Četrtek, 24. marec, ob 20.00 v Domu II. slov. tabora Žalec KONCERT ANSAMBLOV BRANETA KLAVZARJA in EKART, z gostoma Hermino in Francem Šegovcem, za narodno-zabavni abonma in izven, vstopnice 12,00 EUR.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst-zaleC.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@slol.net
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Direktor le en dan
Sem najstarejši radioamater Društva ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah - YU3ABM - v to društvo me je povabil leta 1958 spoštovani Jože Plemenitaš iz Rogaške Slatine. Radio klub je bil v sestavu ljudske tehnike in v njem sem širil svoje znanje radiotelegrafije, ki sem ga pridobil pri vojakih. Jože Ple-menitaš je bil eden od treh Jo-žetov, ki so prvi v eter poslali
vV

fT Ê^^^m Praznujte z nami in J CCTCa sodelujte v jubilejni
nagradni igri.
ZAVRTITE KOLO DARIL
na osrednjem prireditvenem prostoru od 15. do 18.3-ob 11. in 17. uri, ter v soboto 19. marca ob 11. uri.
KOLEDAR DOGODKOV
četrtek, 17. marec, ob 17. uri:
nastop plesno akrobatske skupine DUNKING DEVILS Petek, 18. marec ob 17. uri: nastop skupine NAViHANKE Sobota, 19. marec, ob 11. uri:
otroška gledališka predstava Maček IVluri išče mačjo kroniko
Sobota, 19. marec, ob l6. uri:
Nastop Maje Keuc in veliko nagradno žrebanje za avtomobil Mazda
*Glavna nagrada je 3-mesečna uporaba avtomobila. Pravila nagradne Igre so objavljena na www.clty-center.sl.
glasove radia Društva ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah.
Zelo me veseli, da sem dal svoj prispevek na pustno soboto v kulturni skupini z Bre-cljevega, kjer sem bil tisti dan direktor Novega radia Šmarje pri Jelšah.
Naše društvo Nov radio Šmarje pri Jelšah si bo prizadevalo skupaj s poslušalci širšega območja, da bomo Štajerski val zopet zadovoljni poslušali iz Šmarja pri Jelšah. Radio je bil ustanovljen za Šmarje pri Jelšah in ne za Šentjur.
SLAVKO JERIČ, Rogaška Slatina
ZAHVALA
Deset let s podporo
Za nami je 10 let bolj ali manj uspešnega dela. Začeli smo z upanjem, da ob novem letu obdarimo otroke domače krajevne skupnosti. Pa smo poskusili še z otroško maška-rado. Oboje je uspelo. Zato še vedno vztrajamo in bomo, dokler bo volja in dokler bomo imeli podporo in tako zveste donatorje, brez katerih prireditev ne bi bilo.
Iskrena hvala vsem, ki nam že desetletje nesebično stojite ob strani: krajevna skupnost Trnovlje pri Celju, trnoveljski gasilci, člani KUD Zarja Trno-vlje (Živko, Cvetka, Vili in podjetja KO-GA, Simbio, Pekarna Geršak, Knjigovodski servis Simona Podpečan, CT-Trade, Kaplja Ljubečna pri Celju, Okrepčevalnica bife Ivan Puncer Trnovlje, Sinteza Lining, Felix, Hermi, Bimex, Vivapen, Avto Golec, Dejan Gorjak, Dikplast, Trgovina Kea, Ober Trade - Trgovine Mass, Magma, Gostišče Medved Škofja vas, Picerija Limbo, podjetje Pavlič, Inox Trnovlje, Biotopic Celje, KM Inštalacije Trnovlje, Mesarstvo Lešer, V. P. C. Celje, Bial, Kolenc Branko, s.p., Inštalacije Razgoršek Trnovlje, Josephine Collection, Bife Friškovec, Mik Vojnik, Celjske mesnine, Slada, Picerija Špica Laško, Vanja Tajnšek in Jure Košenina.
Odbor za prireditve KUD Zarja
r v SPOMIN Viktor Berk
2. marca 2011 se je izteklo življenje pomembnega celjskega fotografa Viktorja Berka.
Rojen je bil na Teharju (20. 7. 1921), osnovno šolo obiskoval v Štorah, po končani meščanski in obrtni šoli v Celju je leta 1935 stopil v uk k fotografu Josipu Pelikanu. Izpopolnjeval se je pri mojstru fotografije Jožetu Pogačniku v Ljubljani in leta 1951 opravil mojstrski izpit. Služboval je pri Podjetniku, nato Fotoliku, potem pa so ga ambicije vodile v Ljubljano, v Moderno galerijo. To obdobje je bilo za njegovo kasnejše delo izjemno pomembno, saj je gradivo, s katerim se je pri svojem delu soočal, vneslo v njegovo fotografsko prakso visoko stopnjo estetskih vrednot. Predmetna stvarnost je zanj postala svojevrstna vizualna govorica in zato ni naključje, da se je po vrnitvi v Celje navezal na kulturne hiše. Zaposlil se je na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, kasneje, vse do upokojitve leta 1984 je
služboval v Pokrajinskem muzeju Celje ter več desetletij spremljal dogodke v Slovenskem ljudskem gledališču in Likovnemu salonu Celje. Njegov obsežen opus, ki še čaka na strokovno obdelavo, je danes hranjen v Osrednji knjižnici Celje. Nastajal je več kot štiri desetletja in poleg zgodovinske resonance poseduje še psihološko globino (to še posebno velja za gledališki opus). Občutek imamo, da so njegove fotografije odplule v mehko, abstraktno minulost in da je njegova fotografska zavest vseskozi drsela od pripovednega k pomenskemu in razkrivala resnice, ki jih danes dojemamo v odtisih večnih spominskih podob. Tudi njegove.
ALENKA DOMJAN
Vinko Jagodič
Sonce vzide z vsakim dobrim človekom, ki živi na tem svetu. Takšen je bil tudi Vinko Jagodič. Sin kmečkih staršev iz Pijovcev pri Šmarju, rojen 26. 11. 1928, je že kot otrok ostal brez matere. Oče se je znova poročil in preselili so se na Ponikvo. Izučil se je za trgovca in nekaj časa je ta poklic tudi opravljal. V času otroštva je občutil mnogo bridkosti, zato si je globoko v sebi želel, da bi pomagal zgraditi boljši jutri.
Ni se branil dela in dolžnosti. Udeleževal se je mladinskih delovnih akcij in bil tri leta pri vojakih v mornarici. Nabiral si je bogate izkušnje, ki so ga vodile do vedno bolj zahtevnih in odgovornih delovnih mest. Vedno je bil trdno prepričan, da se moramo naučiti, da bomo v življenju znali delati in ne da nam ne bo treba delati. Svoj cilj življenja je gradil na vrednotah, kot so dobro, lepo in plemenito. Tako mu je bilo najprej zaupano delo upravnika Kmetijske zadruge Ponikva in ker je v tem času dokončal študij politologije, se je začel tudi politično uveljavljati. Leta 1965 je bil prvič izvoljen za predsednika šentjurske občinske skupščine - župana, po smrti župana Acija Svetine pa še drugič. Znal je vzpostaviti dialog in bil pripravljen za sodelovanje in pomoč. Vedel je,
da dobro človek odkrije le, če ga dela. Pri vsem tem pa moraš vedno biti pošten in odgovoren sebi, družbi, javnosti in zgodovini. Takšen način vodenja je Vinko Jagodič dobro obvladal. Ne le kot župan, tudi kot sekretar Alposa v Šentjurju, kot predsednik izvršnega odbora skupnosti občin, kot republiški poslanec in član odbora SZDL v Beogradu ter kot direktor Območne enote Zavarovalnice Triglav v Celju.
Viharji življenja in boleče preizkušnje so stopili tudi v njegov dom. Mnogo prerana smrt zeta ter zahtevna in odgovorna služba sta mu oslabili dobro srce. Leta 1989 se je upokojil. Huda bolezen ga je ponovno preizkusila. Priklenjen na invalidski voziček je ob pomoči družine poiskal nov začetek v Domu starejših Šentjur.
Dokazal je, da je živel po poti srca. Bil je plemeniti zgled, ki ga v današnjem hitrem, hrupnem svetu znova in znova potrebujemo.
Občina Šentjur
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
21


f ;
DOBER KOT KRUH
Takšen je človek, ki naredi kaj dobrega za koga. In nekaj dobrega je lahko tudi doma pečen kruh. V oddaji Kuhajmo skupaj smo z vašimi nasveti prišli do takšnih receptov, da vam bo krtih res uspel. Je že res, da ga lahko kupite, lahko ga tudi pripravite iz že pripravljenih mešanic, ki jim dodate le vodo, ampak peka kruha doma sploh ni bavbav. Vonj po domačem kruhu bo odtehtal tudi kakšen neuspel poskus, kaj knudu pa boste imeli v rokah tisti pravi občutek za dodajanje tekočine, poigravanje z dodatki in različnimi mokami. Na začetku je hMto tudi vprašanje, koliko vode, koliko soli, sladkorja za kvas. Osnova so dve čajni žlički soli in sladkorja na 0,7S kilograma moke. Vode si po tem receptu pripravite vsaj pol litra in jo počasi dolivajte. Moke različno "pij^o " vodo in skoraj zagotovo ne boste nikoli dolili enake količine. Morda se potem še lotite matematike in izračunate, koliko vas stane doma pečen kilogram kruha v primerjavi s kupljenim. Veselo na delo in dober tek!
"Po dobrem vinu dobro spiš, kdor dobro spi,^ ne greši, kdor ne greši, pride v nebesa. Torej dobro vino pomaga v nebesa!" (William Shakespeare)
DOMAČ KRUH (poslušalka Olga) Sestavine:
1,2 kg pšenične moke 60 dag koruzne moke 2 kocki kvasa voda sol
Priprava:
Koruzno moko pred uporabo poparimo z malo vrele vode in pustimo, da se ohladi. V posodo vsujemo moko, naredimo jamico in zdrobimo vanjo kvas, ki ga zaHjemo z vodo in pustimo, da se vsaj malo razpusti. Dodamo ostale sestavine in zamesimo v mehko testo. Vodo dolivamo po malem in po potrebi, ravno toliko, da z lahkoto mesimo. Pustimo, da vzhaja, premesimo in razdelimo na tri dele. Naložimo jih v modele in spečemo v pečici. To predhodno ogrejemo na 200°C. Ko vanjo damo kruh, znižamo temperaturo na 180°C in pečemo eno uro. Kruh po peki ohladimo na prtičku.
V ventilacijski pečici lahko hkrati spečemo vse tri hlebčke, drugače pač pečemo vsakega posebej oziroma ustrezno zmanjšamo količine v receptu samo za en hleb. Najboljši bo iz sproti zmlete moke, če imamo to možnost.
KRUH IZ KRUŠNE PECI
(poslušalka Lojzka) Sestavine:
3 kg moke, sol (1 stisnjena pest na 1 kg moke) 3 kocke kvasa, olje po občutku voda, sladkor, mleko
Priprava:
Za kvaseč zdrobimo kvas, ga zalijemo z malo mleka in dodamo sladkor, da lažje vzhaja. Združimo sestavine in pripravljen kvaseč ter zamesimo ne pretrdo testo. Ko naraste, ga ponovno premesimo in drugič vzhajanega razdelimo na tri dele. Priprava kmečke peči se začne že vsaj uro pred peko. Biti mora dobro ogreta in zakurjena z bukovimi drvmi. Pred peko kruh premažemo z mlekom in dvakrat zarežemo, nato jih z loparjemo potisnemo v razgreto peč. Čas peke je odvisen od peči, zagotovo pa je pečen takrat, ko votlo zadoni, če potrkamo po hrbtni strani hleba.
NL
GOSTIŠČE BOHORČ ŠENTJUR MALICE OD 21.3. -25.3.2011
PONEDELJEK GOSTIŠČE ZAPRTO TOREK
SAMOPOSTREŽNA JUHA
1 SV. NARAVNI ZREZEK Z GOBICAM, KROMPIRJEVI SVALJKI, SOLATA
2.	PAŠTA FIŽOL S PREKAJENIM MESOM
3.	SIROV BUREK, JOGURT
SREDA
SAMOPOSEREŽNAJUHA
1	SV PEČENKA, PRAŽEN KROMPIR, SOLATA
2	ČUFTIV PARADIŽNIKOVI OMAKI, PIRE KROMPIR
3. MARELIČNI CMOKI, KOMPOT
ČETRTEK
S^rzÍEZE^ DUSEN B,2ZZEl™avO,
SOLATA
2 JOTA S PREKAJENO KLOBASO 3. RIŽOTA Z MORSKIMI SADEŽI, SOLATA
PETEK
SAMOPOSTREŽNA JUHA
1 ŠTEFANI PEČENKA, ZEUNE KRPICE, SOLATA
2.	MAKARONOVO MESO, SOLATA
3.	ZELENJAVNI KROŽNIK S POPEČENO SLANINO
rVEGANSKA ^ PONUDBA
Storman v Hotelu Štorman Celje
od 14.3. do 31.3.
Tel.: 03 426 0426
f^" Bohorč "Ili
DOMAČA KUHtNJA, MAUCÇ, PtOI, KOSIIA, AlA CARD, CErEMNG!Spw|emaíiioittraateavc<teah^^
Bohofí MM^n Hï., DuSane Kvedro M, 3530 Šentjur pri Cejju, Tel.; ++38Ů C0)3 7« 14 30, Mobile.- ++386 (0)41 666 7SĎ
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
nESTAVAACIM
TAVERNA
NE ZAMUDITE!
Za vse tiste, ki ste FEjSTl
17. in 18. junij 2011|
Kojić Milan s.p.
^fiSK/W/VNAOSVETHFU
VINO@FRESER.si	VINOGRADNIŠTVO FREŠtR
.	■ tf % FR£ŠERVUDK0,KAL5E19
^	LEDENO VJNO PRUD^Wm TEL.:02 8034215

verdi
verdi
I z,, z E R I A
Tel.:	r X3riže125
03/5718*21^ 3302 Griže
\/ sLu^i dobre^oy oku^úu
www.gostiscemiran.si
^ila í^eríjcržteín
Vila Herberstein
Kopališka cesta 1,3320 Velenje SLOVENIJA T: +386(0)3 896 1400 F:+386(0)3 8961414
e-pošta: vlla.herberstein@slol.net I KULINARIKA | PRENOČIŠČA | POROKE
Stopce 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
aiTacIJ
_____
'Pestra kulinarična ponudba • Sezonsica kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
21


f ;
DOBER KOT KRUH
Takšen je človek, ki naredi kaj dobrega za koga. In nekaj dobrega je lahko tudi doma pečen kruh. V oddaji Kuhajmo skupaj smo z vašimi nasveti prišli do takšnih receptov, da vam bo krtih res uspel. Je že res, da ga lahko kupite, lahko ga tudi pripravite iz že pripravljenih mešanic, ki jim dodate le vodo, ampak peka kruha doma sploh ni bavbav. Vonj po domačem kruhu bo odtehtal tudi kakšen neuspel poskus, kaj knudu pa boste imeli v rokah tisti pravi občutek za dodajanje tekočine, poigravanje z dodatki in različnimi mokami. Na začetku je hMto tudi vprašanje, koliko vode, koliko soli, sladkorja za kvas. Osnova so dve čajni žlički soli in sladkorja na 0,7S kilograma moke. Vode si po tem receptu pripravite vsaj pol litra in jo počasi dolivajte. Moke različno "pij^o " vodo in skoraj zagotovo ne boste nikoli dolili enake količine. Morda se potem še lotite matematike in izračunate, koliko vas stane doma pečen kilogram kruha v primerjavi s kupljenim. Veselo na delo in dober tek!
NL
"Po dobrem vinu dobro spiš, kdor dobro spi,^ ne greši, kdor ne greši, pride v nebesa. Torej dobro vino pomaga v nebesa!" (William Shakespeare)
DOMAČ KRUH (poslušalka Olga) Sestavine:
1,2 kg pšenične moke 60 dag koruzne moke 2 kocki kvasa voda sol
Priprava:
Koruzno moko pred uporabo poparimo z malo vrele vode in pustimo, da se ohladi. V posodo vsujemo moko, naredimo jamico in zdrobimo vanjo kvas, ki ga zaHjemo z vodo in pustimo, da se vsaj malo razpusti. Dodamo ostale sestavine in zamesimo v mehko testo. Vodo dolivamo po malem in po potrebi, ravno toliko, da z lahkoto mesimo. Pustimo, da vzhaja, premesimo in razdelimo na tri dele. Naložimo jih v modele in spečemo v pečici. To predhodno ogrejemo na 200°C. Ko vanjo damo kruh, znižamo temperaturo na 180°C in pečemo eno uro. Kruh po peki ohladimo na prtičku.
V ventilacijski pečici lahko hkrati spečemo vse tri hlebčke, drugače pač pečemo vsakega posebej oziroma ustrezno zmanjšamo količine v receptu samo za en hleb. Najboljši bo iz sproti zmlete moke, če imamo to možnost.
KRUH IZ KRUŠNE PECI
(poslušalka Lojzka) Sestavine:
3 kg moke, sol (1 stisnjena pest na 1 kg moke) 3 kocke kvasa, olje po občutku voda, sladkor, mleko
Priprava:
Za kvaseč zdrobimo kvas, ga zalijemo z malo mleka in dodamo sladkor, da lažje vzhaja. Združimo sestavine in pripravljen kvaseč ter zamesimo ne pretrdo testo. Ko naraste, ga ponovno premesimo in drugič vzhajanega razdelimo na tri dele. Priprava kmečke peči se začne že vsaj uro pred peko. Biti mora dobro ogreta in zakurjena z bukovimi drvmi. Pred peko kruh premažemo z mlekom in dvakrat zarežemo, nato jih z loparjemo potisnemo v razgreto peč. Čas peke je odvisen od peči, zagotovo pa je pečen takrat, ko votlo zadoni, če potrkamo po hrbtni strani hleba.
GOSTIŠČE BOHORČ ŠENTJUR MALICE OD 21.3. -25.3.2011
PONEDELJEK GOSTIŠČE ZAPRTO TOREK
SAMOPOSTREŽNA JUHA
1 SV. NARAVNI ZREZEK Z GOBICAM, KROMPIRJEVI SVALJKI, SOLATA
2.	PAŠTA FIŽOL S PREKAJENIM MESOM
3.	SIROV BUREK, JOGURT
SREDA
SAMOPOSEREŽNAJUHA
1	SV PEČENKA, PRAŽEN KROMPIR, SOLATA
2	ČUFTIV PARADIŽNIKOVI OMAKI, PIRE KROMPIR
3. MARELIČNI CMOKI, KOMPOT
ČETRTEK
S^rzÍEZE^ DUSEN B,2ZZEl™avO,
SOLATA
2 JOTA S PREKAJENO KLOBASO 3. RIŽOTA Z MORSKIMI SADEŽI, SOLATA
PETEK
SAMOPOSTREŽNA JUHA
1 ŠTEFANI PEČENKA, ZEUNE KRPICE, SOLATA
2.	MAKARONOVO MESO, SOLATA
3.	ZELENJAVNI KROŽNIK S POPEČENO SLANINO
rVEGANSKA ^ PONUDBA
Storman v Hotelu Štorman Celje
od 14.3. do 31.3.
Tel.: 03 426 0426
f^" Bohorč "Ili
DOMAČA KUHtNJA, MAUCÇ, PtOI, KOSIIA, AlA CARD, CErEMNG!Spw|emaíiioittraateavc<teah^^
Bohofí MM^n Hï., DuSane Kvedro M, 3530 Šentjur pri Cejju, Tel.; ++38Ů C0)3 7« 14 30, Mobile.- ++386 (0)41 666 7SĎ
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
nESTAVAACIM
TAVERNA
NE ZAMUDITE!
Za vse tiste, ki ste FEjSTl
17. in 18. junij 2011|
Kojić Milan s.p.
^fiSK/W/VNAOSVETHFU
VINO@FRESER.si	VINOGRADNIŠTVO FREŠtR
.	■ tf % FR£ŠERVUDK0,KAL5E19
^ ledeno VJNO PRUDEWm

verdi
verdi
I z,, z E R I A
Tel.:	r X3riže125
03/5718*21^ 3302 Griže
\/ sLu^i dobre^oy oku^úu
www.gostiscemiran.si
^ila í^eríjcržteín
Vila Herberstein
Kopališka cesta 1,3320 Velenje SLOVENIJA T: +386(0)3 896 1400 F:+386(0)3 8961414
e-pošta: vlla.herberstein@slol.net I KULINARIKA | PRENOČIŠČA | POROKE
Stopce 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
aiTacIJ
_____
'Pestra kulinarična ponudba • Sezonsica kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine
22
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 19. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
NEDELJA, 20. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Andreja Križnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 21. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Andreja Križnik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 22. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 23. marec
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (naro-dnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
ČETRTEK, 24. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
PETEK, 25. marec
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)_
Ne samo o pivu in cvetju
Tokratna gostja v nedeljski oddaji Znanci pred mikrofonom bo direktorica Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško Andrej Križnik.
Večina jo povezuje samo s tradicionalno laško prireditvijo Pivo in cvetje, vendar je Andreja še kaj drugega kot le organizatorka pomembnih dogodkov. O študijskih letih, ljubezni do potovanj in preživljanju prostega časa z družino se bo z Andrejo Križnik pogovarjala Mojca Knez.
Foto: GrupA
Andreja Križnik
Vedno in povsod
Novinarke Novega tednika in Radia Celje so »od hudiča«. Prav nič in prav nihče jih ne zaustavi. Kadar so poplave, si obujejo škornje, na seje občinskih svetov si poleg magnetofona in fotoaparata v torbico dajo še malico, med rožicami brez težav najdejo trnje in plevel, znajo se sukati na parketu, iz tira jih ne spravijo niti bučne vaške veselice. Da se brez težav in mimogrede lahko povzpnejo tudi na kakšen hrib, pa je v preteklih dneh, ko je s sto ženskami šla na Žusem, dokazala Saška T. Ocvirk.
Foto: GrupA
FSK^D®®®
^ ^^ www.radiocelje.cotn
Skupaj na zabavi
Ko je prejšnjo soboto zvečer Klub študentov občine Celje pripravil najboljšo zabavo v mestu, smo bili zraven tudi celjski radijci. Pravzaprav je bila zraven naša sodelavka Tamara Kolenc (desno), ki je skupaj s še tremi mladenkami vrstnike prepričevala, da je najstarejša radijska postaja v mestu tudi najboljša. In kjer je Radio Celje, se v njegovo družbo rada vključita tudi Rok Marguč in Anja Šrot (na fotografiji na sredini).
Foto: Matic Gabriel
		
	20 VROČIH	
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	PRICE TAG - JESSIE J	
	FEAT. B. O. B	(3)
2.	L. I. F. E. G. O. E. S. O. N. -	
	NOAH AND THE WALE	(4)
3.	MR. TOKYO - EVA & THE	
	HEARTMAKER	(1)
4.	HIGHER - CRUZ TAIO FEAT.	
	KYLIE & TRAVIE MCCOY	(4)
5.	MARRY ME (FIRST DANCE	
	MIX) TRAIN	(3)
6.	ROLLING IN THE DEEP ADELE	(6)
7.	TOO LATE FOR LOVERS - GIN	
	WIGMORE	(5)
8.	LET IT RAIN - STRYDER	
	TINCHY FEAT. MELANIE FIONA (2)	
9.	SLEEPWALKER - ADAM	
	LAMBERT	(2)
10.	RESCUE ME - YOU ME AT SIX	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	VANILIJA - MAJA KEUC	(2)
2.	MALISHKA SIDDHARTA	(4)
3.	MOJE LUČI TABU	(1)
4.	LADADIDEJ APRIL	(2)
5.	EJSIDISI BRIGITA MI2	(3)
6.	BISTVO SKRITO JE OČEM	
	OMAR	(1)
7.	FRAJER - FELIX LANGUS	(5)
8.	VIJA VAJA VEN -	
	HAMO & TRIBUTE 2 LOVE	(4)
9.	NI VSE ZLATO ZABUKOWSKI	(3)
10.	NIGHT PHONE LEELOOJAMAIS (6)	
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	BORN THIS WAY - LADY GAGA	
	WHEN WE FIRST KISSED - HEL	-
	LOGOODBYE	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	TI SI TISTI - SYLVAIN, MIKE VALE	
	IN HANNAH MANCINI	
	BILO LEPO BI - NINA PUŠLAR	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	V JESNI ŽIVLJENJA ROBERT GOTER
2.	PRVI PLES - ANS. BRANETA KLAVŽARJA
3.	MED ISKRENIMI LJUDMI ŠESTICA
4.	ZLATA MAMI - OKROGLI MUZI-KANTJE (3)
5.	MINI VELIKANI VIKEND (5) PREDLOG ZA LESTVICO ABRAHAM SEM - JANI IN FRANCI PIRŠ
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	MOJ ŠOCEJ - IGOR IN ZLATI ZVOKI & VRČKOVNIK IRENA(3)
2.	VZEMI MOJE SANJE AKORDI (2)
3.	ŽENINI TRIJE VOGALI - NOVI SPOMINI	(5)
4.	PRIDI KDAJ NA KAVO
- ŠTAJERSKI BARONI (4)
5.	MLINAR - BLOŠKI ODMEV (1)
PREDLOG ZA LESTVICO
DRAGI PRIJATELJI ANS. LOJZETA SLAKA
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com.
NOVI TEDNIK
MNENJA IN RAZPRAVE
23
V	novi rubriki Novega tednika z naslovom Mnenja in razprave bomo vsak petek gostili mnenja predstavnikov civilne družbe, politike, gospodarstva, kulture, športa. Vsak mesec bomo odprli kakšno zanimivo družbeno aktualno temo, ki se dotika tako Celjskega kot tudi širše domovine, Slovenije in Evropske unije. Vabimo vas, da s svojimi pogledi na predstavljena mnenja sodelujete tudi vi. Naš elektronski naslov: tednik@nt-rc.si
V	mesecu marcu bodo svoje mnenje o podobi knežjega mesta predstavili strokovnjaki iz Društva arhitektov in urbanistov Celje.
Arhitekti in urbanisti o razvoju Celja
Mestna občina Celje predstavlja tretje največje mesto v Sloveniji. Ima dobro lokacijo regijskega središča, pestro gospodarsko sliko in bogato kulturo, ki sega daleč nazaj. Vse opisano najbolj določa fizično grajeno okolje, ki ga na kratko poimenujemo in poznamo kot Celje. Še najbolj pa smo mesto ljudje. Mesto naj bi bilo namenjeno vsem in naj bi služilo enako različnim socialnim strukturam. Kar je težko doseči, saj je to težka naloga za vsako mestno oblast.
V zadnjih dvajsetih letih se je v Celju veliko zgodilo, preoblikovalo in postavilo na novo. Vsak razvoj ima svojo ceno in tudi pri nas se kažejo tako uspehi investicijskih
vlaganj kot tudi njihove slabe strani, ki lahko razvoj kraja povlečejo tudi nazaj.
Mesto je kot regijsko poslovno trgovsko središče doseglo velik razvoj, ki je nehote vplival na staro mestno jedro, ki je zastalo v svoji urejenosti. Zadnje čase mestna občina oznanja načrte prenove starega mestnega jedra in ne manjka javnih sporočil, ki nas obveščajo o njeni odločnosti. Imamo pa občutek, da se nas, ki smo strokovno usposobljeni in se tudi poklicno ukvarjamo z oblikovanjem mestnega prostora, tako na širši urbanistični ravni kot pri posameznih grajenih arhitekturah in nenazadnje inventarnih podrobnostih, nekako izloča pri strategiji prenove in da
pravega dialoga med občino in nami ni. Preseneča nas, saj imamo vsi podobne želje. Mogoče se tudi mi arhitekti ne znamo dovolj uspešno vključiti v razvojno strategijo mesta. Nekako imamo občutek, da smo vsi v krču in da med nami ni potrebnega in tako želenega zaupanja ter razvitega sodelovanja, hkrati pa vemo, da imamo iste cilje in da bi bilo več kot dobro, da bi se bolje razumeli.
O podobi mesta dogovor z večino
Kakorkoli, v Celju je veliko arhitektov in odločili smo se, da se bomo združili v društvo, da bomo mogoče tako organizirani lahko bolj uspešno pripomogli h kvalitetnemu nadaljnjemu razvoju mesta. Mestnim poklicno poklicanim akterjem ne oporekamo dobrih namenov, vendar menimo, da trenutno mestu manjka jasna prostorsko arhitekturna vizija in da se večina posegov vodi stihijsko. Moteče je tudi, da je razvoj Celja preveč prepuščen zasebnim pobudam, s čimer ni nič narobe, če bi bile uspešne in bi doprinesle k dvigu
V Likovnem salonu Celje so na ogled arhitekturne rešitve za mestno jedro, ki so jih pod mentorstvom Tomaža Krušca izdelali študenti.
Celjanom prijazna arhitektura
Kakšne urbanistične rešitve bi v celjsko mestno jedro privabile mlade družine ter vanj ponovno vnesle nekdanji utrip? To je bil izziv, s katerim so se na lanski arhitekturni delavnici pod mentorstvom doc. Tomaža Krušca spopadli bodoči arhitekti, študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo. Njihove idejne zasnove in projekte si je mogoče na razstavi v celjskem likovnem salonu ogledati do 24. marca.
Arhitekturne delavnice vsake toliko časa pripravi celjska mestna občina, v četrtek odprta razstava pa je rezultat lanske. Mladi se lahko arhitekturnih in urbanistič-
nih projektov lotijo povsem neomejeni, saj pri zasnovi niso obremenjeni z raznimi zakonodajnimi, političnimi in podjetniškimi zahtevami. Tokratna delavnica je obsegala sedem projektov v starem mestnem jedru. Središče Celja se je namreč v zadnjih dveh desetletjih praznilo, razlog pa tiči tudi v nekontroliranem razraščanju nakupovalnih središč v predmestju. Iz starih mestnih stavb so se na obrobje selile ne le trgovine, ampak tudi ljudje, ki so ustvarjali njegov utrip. »Študenti so zato v okviru sedmih projektov v Celju iskali potencialne proste lokacije ter nezazidane stavbne vrzeli, v katere so potem ume-
stili zgradbe s stanovanjsko vsebino,« je povedal Tomaž Krušec. Bistvo vsega je najti nove površine za bivanje mladih družin. Tako so se bodoči arhitekti »poigravali« na več lokacijah; med drugim je mogoče v likovnem salonu videti izrisane objekte in makete stavb, ki so jih zamislili v sklopu objekta Vrtnica, pa v neposredni bližini mestne tržnice _
»Delo so dobro opravili. Morda bi kakšno idejo lahko, seveda z ustreznimi prilagoditvami, uporabili v praksi. Nič od tega, kar vidite na razstavi, ne bo sezidanega, gre bolj za to, da lahko študenti na realnih nalogah uresničujejo svoje kreativne zamisli,« je povedal Krušec.
POLONA MASTNAK Foto: TimE
Pestrost mestnega jedra (Foto: NK)
urbane kulture v mestu. Žal " pa je ravno nasprotno, zato preveč njihovih posegov deluje neuspešno.
Zavedamo se, da je današnja družba podvržena hitrim spremembam in da je težko biti preroški in nedvoumno obljubiti uspehe urbanističnega načrtovanja. Zato pa se nam zdi še toliko bolj pomembno, da se v prihodnje skuša mestna arhitektura čim bolj uskladiti politično in strokovno. Vemo, da je to dolg proces in da mora biti precej dobre volje na več ravneh. Treba je jasno oceniti in zavzeti odnos do obstoječe grajene strukture
Mnenja gostujočih piscev izražajo stališča avtorjev in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Novega tednika.
in kulturne dediščine, ovrednotiti pomen javnih prostorov in zastaviti jasno strategijo glede prometa in - kar je zelo pomembno - vse skupaj osmisliti s programom novega naseljevanja in zviševanja bivalnih pogojev.
Pomembno se nam zdi, da se vse aktivnosti, ki vplivajo na podobo in funkcionalnost mesta, javno procesirajo, da so postopki demokratično vodeni in da
se skuša doseči skupen dogovor z večino. Zato bomo kritični in bomo skušali sprotno komentirati tako slabe kot dobre posege in hkrati s prostovoljnimi pobudami aktivno prispevati, da bi Celje postalo mesto z jasno prostorsko vizijo in s prepoznavnim arhitekturnim oblikovanjem.
NANDE KORPNIK, Društvo arhitektov in urbanistov Celje
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega
Mozicira
brez mošnjička
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
vsako s^o
H. •
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si, www.novîtedn!k.com in www.radîocelje.com.
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:.
tus
95.1 e.1 100.3 90.6 MHi
Naslov:.
Št. Tuš klub kartice: □□□□□□□□□□□□O
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
24
informacije
NOVI TEDNIK
ALI STE VEDELI
Akupunkturo, najbolj znano metodo tradicionalne kitajske medicine, od leta 1979 priznava in priporočata tudi moderna medicina ter Svetovna zdravstvena organizacijaJanke iglice zdravnik akupunkturistzabodevtočno določene točke na telesu. S tem uravnava pretok vitalne življenjske energije (čij po meridi-anih, da bi v telesu ponovno vzpostavil ravnovesje oziroma zdravje.
Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko yodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobili čim več in kvalitetno.
Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skmmo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani l/si naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč, so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh-za vas se bomo trudili mi-vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestauili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in noši okolici.
I so TUDI VAŠA VRATA ŽE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.o.o., Krnica 33 3334 Lu& ob Savinji, E-mail: iníb@robnik.si
lesena vhodna in notranja vrata za vsak dom!
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si
Knjigovodski servis
^ MDC MANUEL JEKLK.D.
rj^ Zadobrova 34a 3211 Ško^a vas — k Tel.: 03/490 44 00; ^^^ GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jekl@siol.net
flimiKO
BRIGiïABUeARs.|X 1/56 ZO SÍTetlC Proizvodnja in montaža knivslio-ldepatddh izdelliov in strane kndnçPtœinsIa vas 57,3220 Store "
www.streha-metalko.si
gsm:041314531,gsm:051603579 Tel.: 03/57 71495,fel<s: 03/5771499
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NASEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
Pozimi TOPLEJE - poleti HUVDNEJE
IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE OMETE, GRADIMO STANOVANJSKE OBJEKTE
E.KMO SGD www.termosgd.com
Sešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643
CLfl POMlflD DO 30.06.2011 TONDflCH®. DOBRA ODLOČITEV.
GAL
liBJ
:McyK OKVIR
Galerija Okvir, Jančar Emil s.p. StanetovaISa, 3000 Celje, SLO Tel.: 03/54« 50 28
Najboljša Izbira okvirjev v mestu.
Delovni čas:
ponedeljek-petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12
ÍPECI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA	I
IN TEKOČA GORIVA	I
CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLAŠČNE) I BOLJERJI ZA OGREVANJE SANITARNE Vn&i^^J HIDROFORJI OLJNI IJAŠKI]
•	AKUJVIULATORJI^ZALOGOVNIKI VODE^-j^!"^^
•	REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO AU đE JtVulSl ŘRAZTEZNE POSODE	^

KOB TERMOINSTALACIJE Kolodvoralia 8, 3230 Santjur
tal.: 03/749 2S 90, |in: 041/630 764, fax: 03 749 25 91 - iitoekoMHmll.ll .w^.kob-kozelj.»!
I • PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN •STAVBNO KLEPARSTVO •TESARSTVO
' IZOLATORSTVO •BREZPLAČENOGLED \ INSVETOVANJE
■r VKROVSIVO, KLEPUi
BRONISLAV ČANŽEKd.o.o.
Pečovje 19,3220Store tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 mobitel: 041/639-837 , KLCTMSTVO e-poSta:bronislav.canzekm-l.si
I'aI.MOSKK d.o.o.
Nova CerKev XX7,3X03 NOVA CERKEV/Celie
TfeLt 03/780 40 so; Fub 03/7S0 40 SI GSM: 041/786 S03i 04I/*4> 948 e-mall: moikk.osIak9sial.net
tl"W^ www.inoskk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO SXREHO!
prodqjg, montaža, prevo^
NunčlčFrancs.p.
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur GSM: 041787935 e-mail: frenk.nuncic@gnnail.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
-peči
-toplotne črpalke -izdelava ponudb -kolektorji
-	prodaja	- bojierji
-	montaža	- kopalniška oprema
-	sanacije obstoječih sistemov - dimniki
loratát)|>>
FIOF8t8 ClaOaO*
PE Vrtnarija TOPL/KK Gorica 41,3000 Celje GSM: 041 757 879 '
I * poskrbimo za UREDITEV vaše okolice in po * zasaditev in vzdrževanje;
Dih piostorov;
eleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetja;
ZnHAVlLliČilAiKO
f.J
TI lERMANA
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERSININ ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: w»w.iitex.si; e-poíta: nTEX@t-2.NEr


Zelena Hhnik a
SKItVIS - MKmAtA
Kovinarska 8,3000 Celje
15% POPUST do razprodaje zalog
Tel^ 03/491-66-00
Kahvedžić Abdulah s.p. www.zelena-tehnika.eom
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPEUAVTERSANACUAKORALNIC
IHSnUGIIE VERHiniEI d.0.0. Pražinska vas 34/d, Šloie, gsm: 041 682 907
ŠIVILJSTVO
KRPIC^
Mariborska cesta 86 ' 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS:
- manjša EKSPRESNA popravila porlQlnal krejlšanje jeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil
ponedeljek-petek
06:00-19:00
sobota
07:00-13:00
nedelja in prazniki
ZAPRTO
m
VITA-TERM
OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
GSM:040 462 808 Tel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI
á\
; MILAN
ZANESLJIVA DANSKA KVALITETA!
in/io
Tradicionalna kitajska medicina
I/ kitajski medicini zdravje človeka določa njegova sposobnost, da ohrani harmonično notranje okolje. To je razloženo z naukom o jinu in jangu, z naukom o petih elementih ter s teorijo či in meridianov. Bolezen je porušeno energetsko ravnovesje med dvema poloma celote, ženskim principom jin in moškim principom jang. I metodami tradicionalne kitajske medicine odpravljamo energijske blokade in poškodbe, nastale zaradi vpliva patogenih dejavnikov, kot so preobremenjenost, ekstremno oziroma dolgotrajno čustveno stanje žalosti, strahu, skrbi in jeze ter neprimerne, prekomerne ali neustrezne prehrane, neustrezne fizične aktivnosti ipd.
I/ torek, 15. marca, je bil dan odprtih vrat Tradicionalne kitajske medicine v Celju, na Mariborski 122 (v l/ili Fortuna). Obiskovalci so izvedeli podrobnosti o tem, kako poteka pregled in značilnosti zdravljenja po sistemu TKM. Priznani strokovnjaki so opravili mini pregled, masažo, pokazali so prostore in obiskovalce pogostili s kitajskimi napitki. Še posebej so izpostavili področja zdravljenja obolenj kroničnega stresa, depresije, tesnobe, nevroze, glavobolov, migrene, nespečnosti, obolenj vratu, vrtoglavice, bolečine v križu in nogah, mravljincev in otopelosti okončin, oteklosti okončin, pomoči pri revmatskih obolenjih in ^iasu, odpravljanja posledic možganske kapi, vnetja živcev (obrazni idr.), bolečin v želodcu in prebavnem traku, težav s prebavo, neredne in boleče menstruacije, pospeševanja zmanjšanja telesne teže in zdravljenja debelosti in izboljšanja miselne koncentracije, izboljšana sposobnost učenja...
Kako poteka pregled Pregled pri zdravniku kitajske medicine vključuje oceno pulza, ki ga otipa na obeh zapestjih, pregled pacientovega jezika in oči. Če je potrebno, opravi zdravnik tudi fizični pregled, predvsem s tipanjem drugih delov telesa (trebuha ipd.). Po postavitvi diagnoze zdravnik izdela okvirni načrt zdravljenja, ki vključuje število in trajanje terapij. Najpogostejši terapiji sta akupunktura in terapevtska masaža, ki trajata vsaka povprečno od 20 do 40 minut.
TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA
Celje, Mariborska 122, Vila Fortuna (v pritličju)
Delovni čas:
PONEDELJEK-PETEK: od 9:00 do 13:00 in od 14:00 do 18:00 SOBOTA: od 8:00 do 13:00 Telefonska številka: 040 720 189 Splet: www.kitajskamedicina.si
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si
1 11 11
in/io
Tradicionalna kitajska medicina
I/ kitajski medicini zdravje človeka določa njegova sposobnost, da ohrani harmonično notranje okolje. To je razloženo z naukom o jinu in jangu, z naukom o petih elementih ter s teorijo či in meridianov. Bolezen je porušeno energetsko ravnovesje med dvema poloma celote, ženskim principom jin in moškim principom jang. Z metodami tradicionalne kitajske medicine odpravljamo energijske blokade in poškodbe, nastale zaradi vpliva patogenih dejavnikov, kot so preobremenjenost, ekstremno oziroma dolgotrajno čustveno stanje žalosti, strahu, skrbi in jeze ter neprimerne, prekomerne ali neustrezne prehrane, neustrezne fizične aktivnosti ipd.
I/torek, 15. marca,je bil dan odprtih vratTradicionalne kitajske medicine v Celju, na Mariborski 122 (v l/ili Fortuna). Obiskovalci so izvedeli podrobnosti o tem, kako poteka pregled in značilnosti zdravljenja po sistemu TKM. Priznani strokovnjaki so opravili mini pregled, masažo, pokazali so prostore in obiskovalce pogostili s kitajskimi napitki. Še posebej so izpostavili področja zdravljenja obolenj kroničnega stresa, depresije, tesnobe, nevroze, glavobolov, migrene, nespečnosti, obolenj vratu, vrtoglavice, bolečine v križu in nogah, mravljincev in otopelosti okončin, oteklosti okončin, pomoči pri revmatskih obolenjih in ^iasu, odpravljanja posledic možganske kapi, vnetja živcev (obrazni idr.), bolečin v želodcu in prebavnem traku, težav s prebavo, neredne in boleče menstruacije, pospeševanja zmanjšanja telesne teže in zdravljenja debelosti in izboljšanja miselne koncentracije, izboljšana sposobnost učenja...
Kako poteka pregled
Pregled pri zdravniku kitajske medicine vključuje oceno pulza, ki ga otipa na obeh zapestjih, pregled pacientovega jezika in oči. Če je potrebno, opravi zdravnik tudi fizični pregled, predvsem s tipanjem drugih delov telesa (trebuha ipd.). Po postavitvi diagnoze zdravnik izdela okvirni načrt zdravljenja, ki vključuje število in trajanje terapij. Najpogostejši terapiji sta akupunktura in terapevtska masaža, ki trajata vsaka povprečno od 20 do 40 minut.
TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA
Celje, Mariborska 122, Vila Fortuna (v pritličju)
Delovni čas:
PONEDELJEK-PETEK: od 9:00 do 13:00 in od 14:00 do 18:00 SOBOTA: od 8:00 do 13:00 Telefonska številka: 040 720 189 Splet: www.kitajskamedicina.si
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si
rp I 111 11 11
26
TURIZEM / DZa AOfTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Odkrivamo turistične bisere naših občin.
V Jurklošter
v občini Laško
Turistični biser občine Laško je tudi Jurklošter, kjer se nam pogled poleg naravnih lepot ustavi na kartuziji. Še posebej zanimivo bo ob njej na srednjeveškem taboru, ki bo letos na temo srednjeveških pokrival med 23. in 26. junijem.
Kartuzija v sebi nosi veliko pred očetom Hermanom, ki
skritega. Močno je povezana s celjskimi grofi. Friderik II. in Veronika Deseniška sta tam našla svoj azil in se skrivala
je nasprotoval njuni ljubezni. Prav na dan Veronikine smrti 17. oktobra pripravijo mašo v njen spomin, prav takrat
podeljujejo tudi Veronikino vrtnico zahvale. Veronika je bila verjetno pokopana prav v Kartuziji Jurklošter. Kolesarji boste lahko tu uživali ob urejeni kolesarski poti, prav tako pa pripravljajo t. i. tematsko Orionovo pot.
SB, foto: TimE
Most ljubezni, na katerem sta Friderik in Veronika doživela številne zanimive trenutke in uživala ob pogledu na potok Gračnica.
Zupan Občine Laško Franc Zdolšek, direktorica Stika Laško Andreja Križnik, direktor zavoda Odon Janko Cesar, voditeljica oddaje Pojdi z menoj Simona Brglez in tonski tehnik Aljoša Bončina pred Kartuzijo Jurklošter. Tam je med drugim energetska točka, kjer se človek umiri, medtem ko je druga energetska točka sv. Trojica nad Jurkloštrom, ki je tudi opisana v knjigi patra Karla Gržana V znamenju Oriona.
Kuhinja, kjer sta kuhala Friderik in Veronika.
Maybach sponzor muzeja Louvre
Maybach 57 v Louvru
Ne zgodi se redko, prav pogosto pa tudi ne. Nemški Maybach je postal sponzor znamenitega muzeja Louvre v Parizu. V na-
slednjih treh letih se bodo pred slovito piramido, ki je vhod v muzej, predstavljali številni sodobni umetniki, med njimi najprej Britanec Tony Cragg. Kaj si Maybach, ki je sicer izdelovalec prestižnih avtomobilov, obeta od tega sodelovanja, še ni povsem jasno _
Po kupeju tudi grancabrio sport
Letos poleti se bo začela prodaja nove izvedenke Mase-ratijevega GT (granturismo), in sicer z oznako grancabrio sport. Kot kaže, pri motorju ne bo sprememb (bencinski osemvaljnik V-zasnove z gibno prostornino 4,7 litra in 331 kW ter 510 Nm navora), serijsko pa bo opremljen s samodejnim 6-stopenjskim menjalnikom ZF. Prav s tem novim modelom tovarna Maserati uvaja tudi novo barvo karoserije rosso trionfale, ki povzema nacionalne italijanske barve, hkrati pa italijanska tovarna ne pozabi povedati, da je prav z maseratijem sloviti Manuel Fangio v petdesetih letih prejšnjega stoletja osvojil naslov svetovnega prvaka _
www.racliocelje.com
NOVI TEDNIK
MALI OGLASi / INFORMACIJE
27
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
HONDA civic limuzina, rdeče barve, lepo ohranjena, registrirana za vse leto, vse nove gume, prvi lastnik, ugodno prodam. Telefon 548-1147, 031 442-423. 1005 POLTOVORNO vozilo Zastava 35,8, letnik 1989, 95.000 km, vozen z B-kategori-jo, prodam za 1.200 EUR. Telefon 041 288-921.	1033
OPEL astro karavan 1,8 16 v, letnik 1998, kovinsko temno zelene barve, z vso možno opremo, zelo ohranjeno, vredno ogleda, prodam za 930 EUR. Telefon 031 657-697. 1053
SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik Sip 220 in pajek Sip, na dve vreteni, prodam. Telefon 041 261-676. 1013 PRIKOLICO za manjši traktor prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 573-3133. 1032 ENOBRAZDNI plug Batuje, 12 col, ugodno prodam. Telefon 041 763-081. 1038 MOTOKULTIVATOR Honda 620 prodam, tudi menjam za kosilnico Bcs. Telefon 041 550-466.	Š 102
TRAČNO žago za razrez hlodovine prodam. V račun vzamem les. Telefon 041 574-703.
Š 106

IZPLAČILO TAKOJI 03/49003 36
KUPIM
RABLJENA vozila, od letnika 1997, kakršna koli, kupim. Telefon 041 708-497. š 5 DOBRO ohranjen osebni avtomobil znamke Bmw, serija 3 ali 5, od znanega lastnika, kupim. Telefon 031 335-909. 964 VOZILO, celo ali poškodovano, gotovina in prepis takoj, kupim z gotovino. Telefon 031 783-047.	š 104
GOTOVINSKA POSOJILA
Do 36 mesecev na osnovi OD, _P**"]"'"*_
PE CEUE. Ul. XIV. dhrizije ia,
03/4257000 PE MARIBOR. Partinnska M, _Oa/2341000_
BOMAFIM PLUS d.0.0.
Sloiiensiia 27,1000 Uubijana
STROJI
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obrala
-	možnost odloga odplačevanja

VRTAVKASTE brane, znamke Krone, širina 3 m, z noži in dve manjši prikolici za traktor, domače izdelave, prodam. Telefon 041 211-883. 1057
I Žnider'sd.».o..UI. Vila Kraigherja 5. Maribor |
V	ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m^. Pred kratkim menjava strehe in celotnega stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Primerno tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539. 8 44
V	OBRTNI coni Trnovlje, Kulturniška ulica, prodam komunalno urejeno parcelo, najcenejšo na tem področju. Cena 60 EUR/m'. Dostop po asfaltu, kanalizacijski priključek, utrjen parkirni prostor, 1.350 m^ celotne površine. Telefon 031 687-176. š 101
V	OKOLICI Frankolovega prodam starejšo hišo
z gospodarskim poslopjem, nekaj zemlje in vinogradom. Telefon 031 211-874. 945
VINOGRAD in klet v Pletovarju oziroma Dramljah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 837-811. 946
STANOVANJSKO hišo, v manjšem naselju, vseljivo, 10 km oddaljeno od Celja, 2 km od ac priključka Dramlje, prodam. Telefon 041 224-031. 1050
DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, vsi priključki, parcela 700 m^, garaža, sončno, mirno, prodam za 199.000 EUR. Telefon 051 800-370. 1058 STAREJŠI bistro, na deželi, 60 m^, 40 m^ terase in 50 m' stanovanja, prodam za 55.000 EUR + stroški ali po dogovoru. Telefon 041 550-543. 1063
KUPIM
BIVALNI vikend ali zemljišče, v okolici Šmarja, Šentjurja, Kozjanskega, kupim. Telefon 031 687-477. š 104
ODDAM
MAJHNO kmečko hišo (okolica Laškega) z možnostjo pridelave na njivah, oddam. Telefon 031 450-874.	p
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KUPIM
TRAKTORSKI mešalnik za gnojevko kupim.
Telefon (03) 5739-408. l 87 TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1048
POSEST
PRODAM
PRODAM
CEPILEC za drva, na sveder, prodam. Telefon 051 450-110.	951 TRAKTOR Stayer, 15 ks, obnovljen, reg. do konca marca in elektromotor, 1.450 obratov, 7,5 Kw, prodam. Telefon 040 390-693. 981 SIP pajek, novejši tip, dve vreteni, prodam. Telefon 031 835-178, 5791459. 1021 OBRAČALNIK Sip Spider 400 h in zgra-bljalnik Sip Star 330 tandem, dobro ohranjena in vzdrževana, prodam. Telefon 051 371-959. 1018
CELJE, Ostrožno. Vrstno hišo v 4. gradbeni fazi, velikost 130 m', prodam za 120.000 EUR. Telefon 041 389-238. 826 VIKEND prodam ali menjam za stanovanje v 1., 2. nadstropju, Laško, Celje. Telefon 041 919-019, po 15. uri. 1035
DOKTORPC. SI
računalniški servis-
prodaja-odkup v Mercator centru Celje.
Tel.: 041-207-840
Mimat, d. o. o., Titova ulica 8, Radeče
Atrij
stanovanjska zadruga z.0.0.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si
VELENJE
Ul. Františka Foita, lepo vzdrževano in funkcionalno 2-sobno stanovanje v
9. nadstropju. Stanovanje je opremljeno in ima sončno dnevno sobo z balkonom, kuhinjo z jedilnico, spalnico, kopalnico, hodnik, veliko klet.
Cena: 75.000 EUR Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si
PRODAM
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Šentjurju, prenovljeno 2010, klima, nizki stroški, prodam. Telefon 041 236-444. 825 DVOSOBNO stanovanje na Otoku, VP/4, 54 m', takoj vseljivo, zemljiško knjižno urejeno, prodam za 73.000 EUR. Telefon 051 676-604.	973
NA Polzeli prodamo stanovanje, 54 m', dvosobno, adaptirano 2008, 1. nadstropje, lepo urejeno, opremljeno, ugodno. Telefon: 041 944-887. p
BUzfyiavdo dùbre^cuaÀttomobUcu
ŠTORE, Lipa. Prodam trisobno čisto stanovanje, 80 m', z garažo, v bloku, vsi števci, klima, 3. nadstropje. Telefon 041 847-093.	p
ODDAM
PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295. 967 BISTRO, 55 m', opremljen, oddam ali prodam. Telefon 041 720-579. 885 PARKIRNI prostor, 790 m', z utrjenim gramoznim tamponom, ograjen, razen sprednje strani, ob magistralni cesti Žalec (ob tabli Žalec) - Celje, dolgoročno oddamo najboljšemu ponudniku. Telefon 041 611-660.	n V DRAMLJAH oddam v najem vinograd.
Telefon 030 276-219. 1037 STANOVANJSKO hišo, v središču Vojnika, z ogrevano garažo, oddam. Telefon 051 873-087.	1052
STANOVANJE
STANOVANJE v stanovanjski hiši v Arclinu oddam. Telefon 041 726-516. 934 OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje, 45 m', za dve do tri osebe, oddam. Telefon 041 650-737.	987
OPREMLJENO dvoinpolsobno stanovanje, v centru Celja, oddam v najem. Informacije po telefonu 031 208-006. 1022 STANOVANJE v Latkovi vasi, 500 m od avtoceste Šempeter, veliko 45 m', prvo nadstropje, kletna garaža, zunanje parkirišče s shrambo, delno opremljeno, možen poznejši odkup, oddam. Telefon 041 783-121, (03) 714-8090.
1025
PRODAM
HLADILNIK s skrinjo, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 730-279.	1055
Pizzerija Verona
v Celju
zaposli natakarja
ter osebo za razvažanje hrane.
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD, d. o. o., Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije na tel. št.: 051/630-925.
EKJEANSOLITLET
PINOCCHIO, D. O. O. OUTLET- INDUSTRIJSKA PRODAJALNA PETROVČE115, 3301 PETROVČE IŠČEMO kandidatko za delo TRGOVINSKI POSLOVODJA (M/Ž)
Informacije v PINOCCHIO, d. o. o., Gosposka 1, 3000 Celje. Prijave z življenjepisom sprejemamo na e-naslov: ek@pinocchio.si do 22.4.2011
AKUSTIKA
PRODAM
DIATONIČNO harmoniko Melodija, B, S, As, manjše, močne izdelave, prodam za 1.400 EUR. Telefon 041 987-864. 931
ŽIVALI
PRODAM
V	BLIŽNJI okolici Celja oddam opremljeno dvosobno stanovanje urejenemu paru ali ženski. Telefon 031 264-604.1047
V	CELJU, Otok, oddam dvosobno opremljeno stanovanje. Predplačilo dva meseca, najemnina 260 EUR + stroški. Telefon 030 925-748.	1033
PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 1056 PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090.	š 56
[^UPa
v kra|u Štore v bližnji okoikl Celja srno z^aailili 40 :odobno opremljenih oskrbovanih stanovanj velikosti 24 do 45m2, ki so namenjena bivanju ene ali dveh oseb. Neposredno bližino domo starejših občanov Dom Upa omogoča stanovalcem uporabo storitev osnovne in socialne oskrbe v obsegu, ki jo posameznik želi al! potrebuje.
Oskrbovana iron ovo njo se noha|ajo v neposredni bliiini zdravstvenega doma, lekarne, trgovine in poŠte ter bodo dostopna ločeno od doma sta reklih, hkroti pa bodo z njim povezana z veznim hodnikom, kar bo omogočalo nemoten prehod v vseh letnih časih In vseh vremenîklh razmerah.
VîE ínfbriHodje in pofninilo dobite nd
OS 2009 200
NOVI TEDNIK
MALI OGLASi / INFORMACIJE
27
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
HONDA civic limuzina, rdeče barve, lepo ohranjena, registrirana za vse leto, vse nove gume, prvi lastnik, ugodno prodam. Telefon 548-1147, 031 442-423. 1005 POLTOVORNO vozilo Zastava 35,8, letnik 1989, 95.000 km, vozen z B-kategori-jo, prodam za 1.200 EUR. Telefon 041 288-921.	1033
OPEL astro karavan 1,8 16 v, letnik 1998, kovinsko temno zelene barve, z vso možno opremo, zelo ohranjeno, vredno ogleda, prodam za 930 EUR. Telefon 031 657-697. 1053
SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik Sip 220 in pajek Sip, na dve vreteni, prodam. Telefon 041 261-676. 1013 PRIKOLICO za manjši traktor prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 573-3133. 1032 ENOBRAZDNI plug Batuje, 12 col, ugodno prodam. Telefon 041 763-081. 1038 MOTOKULTIVATOR Honda 620 prodam, tudi menjam za kosilnico Bcs. Telefon 041 550-466.	Š 102
TRAČNO žago za razrez hlodovine prodam. V račun vzamem les. Telefon 041 574-703.
Š 106

IZPLAČILO TAKOJI 03/49003 36
KUPIM
RABLJENA vozila, od letnika 1997, kakršna koli, kupim. Telefon 041 708-497. š 5 DOBRO ohranjen osebni avtomobil znamke Bmw, serija 3 ali 5, od znanega lastnika, kupim. Telefon 031 335-909. 964 VOZILO, celo ali poškodovano, gotovina in prepis takoj, kupim z gotovino. Telefon 031 783-047.	š 104
GOTOVINSKA POSOJILA
Do 36 mesecev na osnovi OD, _P**"]"'"*_
PE CEUE. Ul. XIV. dhrizije ia,
03/4257000 PE MARIBOR. Partinnska M, _Oa/2341000_
BOMAFIM PLUS d.0.0.
Sloiiensiia 27,1000 Uubijana
STROJI
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obrala
-	možnost odloga odplačevanja

VRTAVKASTE brane, znamke Krone, širina 3 m, z noži in dve manjši prikolici za traktor, domače izdelave, prodam. Telefon 041 211-883. 1057
I Žnider'sd.».o..UI. Vila Kraigherja 5. Maribor |
V	ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m^. Pred kratkim menjava strehe in celotnega stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Primerno tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539. 8 44
V	OBRTNI coni Trnovlje, Kulturniška ulica, prodam komunalno urejeno parcelo, najcenejšo na tem področju. Cena 60 EUR/m'. Dostop po asfaltu, kanalizacijski priključek, utrjen parkirni prostor, 1.350 m^ celotne površine. Telefon 031 687-176. š 101
V	OKOLICI Frankolovega prodam starejšo hišo
z gospodarskim poslopjem, nekaj zemlje in vinogradom. Telefon 031 211-874. 945
VINOGRAD in klet v Pletovarju oziroma Dramljah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 837-811. 946
STANOVANJSKO hišo, v manjšem naselju, vseljivo, 10 km oddaljeno od Celja, 2 km od ac priključka Dramlje, prodam. Telefon 041 224-031. 1050
DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, vsi priključki, parcela 700 m^, garaža, sončno, mirno, prodam za 199.000 EUR. Telefon 051 800-370. 1058 STAREJŠI bistro, na deželi, 60 m^, 40 m^ terase in 50 m' stanovanja, prodam za 55.000 EUR + stroški ali po dogovoru. Telefon 041 550-543. i063
KUPIM
ODDAM
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KUPIM
TRAKTORSKI mešalnik za gnojevko kupim.
Telefon (03) 5739-408. l 87 TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1048
POSEST
PRODAM
PRODAM
CEPILEC za drva, na sveder, prodam. Telefon 051 450-110.	951 TRAKTOR Stayer, 15 ks, obnovljen, reg. do konca marca in elektromotor, 1.450 obratov, 7,5 Kw, prodam. Telefon 040 390-693. 981 SIP pajek, novejši tip, dve vreteni, prodam. Telefon 031 835-178, 5791459. 1021 OBRAČALNIK Sip Spider 400 h in zgra-bljalnik Sip Star 330 tandem, dobro ohranjena in vzdrževana, prodam. Telefon 051 371-959. 1018
CELJE, Ostrožno. Vrstno hišo v 4. gradbeni fazi, velikost 130 m', prodam za 120.000 EUR. Telefon 041 389-238. 826 VIKEND prodam ali menjam za stanovanje v 1., 2. nadstropju, Laško, Celje. Telefon 041 919-019, po 15. uri. 1035
DOKTORPC. SI
računalniški servis-
prodaja-odkup v Mercator centru Celje.
Tel.: 041-207-840
Mimat, d. o. o., Titova ulica 8, Radeče
Atrij
stanovanjska zadruga z.0.0.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si
VELENJE
Ul. Františka Foita, lepo vzdrževano in funkcionalno 2-sobno stanovanje v
9. nadstropju. Stanovanje je opremljeno in ima sončno dnevno sobo z balkonom, kuhinjo z jedilnico, spalnico, kopalnico, hodnik, veliko klet.
Cena: 75.000 EUR Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si
PRODAM
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Šentjurju, prenovljeno 2010, klima, nizki stroški, prodam. Telefon 041 236-444. 825 DVOSOBNO stanovanje na Otoku, VP/4, 54 m', takoj vseljivo, zemljiško knjižno urejeno, prodam za 73.000 EUR. Telefon 051 676-604.	973
NA Polzeli prodamo stanovanje, 54 m', dvosobno, adaptirano 2008, 1. nadstropje, lepo urejeno, opremljeno, ugodno. Telefon: 041 944-887. p
BUzfyiavdo dùbre^cuaÀttomobUcu
NOVA CMC^//I
STANOVANJA v ^	a..
IN ROGAŠKI	o.
Informacije: Mateja Kompož
Telefon: 03/42 66 586 ali 041519 729 E-pošta: mateja.kompoz@cm-celje.si
BIVALNI vikend ali zemljišče, v okolici Šmarja, Šentjurja, Kozjanskega, kupim. Telefon 031687-477. Š104
MAJHNO kmečko hišo (okolica Laškega) z možnostjo pridelave na njivah, oddam. Telefon 031 450-874.	p
ŠTORE, Lipa. Prodam trisobno čisto stanovanje, 80 m', z garažo, v bloku, vsi števci, klima, 3. nadstropje. Telefon 041 847-093.	p

ODDAM
PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295. 967 BISTRO, 55 m', opremljen, oddam ali prodam. Telefon 041 720-579. 885 PARKIRNI prostor, 790 m', z utrjenim gramoznim tamponom, ograjen, razen sprednje strani, ob magistralni cesti Žalec (ob tabli Žalec) - Celje, dolgoročno oddamo najboljšemu ponudniku. Telefon 041 611-660.	n V DRAMLJAH oddam v najem vinograd.
Telefon 030 276-219. 1037 STANOVANJSKO hišo, v središču Vojnika, z ogrevano garažo, oddam. Telefon 051 873-087.	1052
STANOVANJE
STANOVANJE v stanovanjski hiši v Arclinu oddam. Telefon 041 726-516. 934 OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje, 45 m', za dve do tri osebe, oddam. Telefon 041 650-737.	987
OPREMLJENO dvoinpolsobno stanovanje, v centru Celja, oddam v najem. Informacije po telefonu 031 208-006. 1022 STANOVANJE v Latkovi vasi, 500 m od avtoceste Šempeter, veliko 45 m', prvo nadstropje, kletna garaža, zunanje parkirišče s shrambo, delno opremljeno, možen poznejši odkup, oddam. Telefon 041 783-121, (03) 714-8090.
1025
PRODAM
HLADILNIK s skrinjo, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 730-279.	1055
Pizzerija Verona
v Celju
zaposli natakarja
ter osebo za razvažanje hrane.
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD, d. o. o., Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije na tel. št.: 051/630-925.
EKJEANSOLITLET
PINOCCHIO, D. O. O. OUTLET- INDUSTRIJSKA PRODAJALNA PETROVČE115, 3301 PETROVČE IŠČEMO kandidatko za delo TRGOVINSKI POSLOVODJA (M/Ž)
Informacije v PINOCCHIO, d. o. o., Gosposka 1, 3000 Celje. Prijave z življenjepisom sprejemamo na e-naslov: ek@pinocchio.si do 22.4.2011
AKUSTIKA
PRODAM
DIATONIČNO harmoniko Melodija, B, S, As, manjše, močne izdelave, prodam za 1.400 EUR. Telefon 041 987-864. 931
K
PRODAM
V	BLIŽNJI okolici Celja oddam opremljeno dvosobno stanovanje urejenemu paru ali ženski. Telefon 031 264-604.1047
V	CELJU, Otok, oddam dvosobno opremljeno stanovanje. Predplačilo dva meseca, najemnina 260 EUR + stroški. Telefon 030 925-748.	1033
PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 1056 PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090.	š 56
[^UPa
v kra|u Štore v bližnji okoikl Celja srno z^aailili 40 :odobno opremljenih oskrbovanih stanovanj velikosti 24 do 45m2, ki so namenjena bivanju ene ali dveh oseb. Neposredno bližino domo starejših občanov Dom Upa omogoča stanovalcem uporabo storitev osnovne in socialne oskrbe v obsegu, ki jo posameznik želi al! potrebuje.
Oskrbovana iron ovo njo se noha|ajo v neposredni bliiini zdravstvenega doma, lekarne, trgovine in poŠte ter bodo dostopna ločeno od doma sta reklih, hkroti pa bodo z njim povezana z veznim hodnikom, kar bo omogočalo nemoten prehod v vseh letnih časih In vseh vremenîklh razmerah.
VîE ínfbriHodje in pofninilo dobite nd
OS 2009 200
28
MALI OGLASi / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
R^ZASTAVLIAUIICAm
cIlíe
GOTOVINSKA POSyiA
na podlagi zastavitve

il
Tel.: 031 503-140,051 633-832 Fax: 059 233-752 || E-mail; tial.sp@gmail.coin_i|
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostio, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509061, Andrejeva kmetija iz Jazbin. 878 PRAŠIČE od 20 do 200 kg, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 051 214-174.	Š 86
PRAŠIČE, 100 do 140 kg in odojke, 30 do 40 kg, prodamo. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 916 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800.	p
ŠTIRI čebelje družine, na AŽ satju, okolica Celja, prodam. Telefon 070 550468. 947
JARKICE na začetku nesnosti, grahaste, črne, beli susex, ameriške hajlajn, rjave in bele lahke ter enoletne rjave in črne kokoši, za nesnost ali zakol, po naročilu tudi očiščene, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in enomesečne brojlerje za dopitanje. Prodajamo dnevno sveža jajca. Večje količine dostavimo. Telefon (03) 700-1446. 916 PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg, ugodno prodamo. Možna tudi dostava. Telefon 041 655-528.	š 96
BIKCA, starega 10 dni, sivo rjavega, prodam. Telefon (03) 5739-289. 950 TELICA, stara eno leto in poni, star dve leti, naprodaj. Telefon 041 329-301. 988 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, prodam ali menjam za bikca. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5777-378.	9 65
JAGNJETA ugodno prodam. Telefon 041 628-
156.
š 107
GARAŽNA VRATA
OGRAJNI SISTEMI
NADSTREŠKI
02 48 00 141
TELICO simentalko, v 8 mesecu brejosti, prodam. Kupim telico, težko 200 kg. Telefon 031 430368.	Š 99 TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, od dobre molznice, pregledano, težko približno 550 kg in teličko simentalko, staro 4 mesecev, težko 140 kg, prodam. Telefon 031 840282. 1023
BIKCE simentalce, težke 230 do 250 kg in teličko, težko 170 kg, prodam. Telefon 041 794-301.
1014
TELICO simentalko, težko 500 kg, prodam.
Telefon 031 675-129.	1007
ČEBELJE družine, zdrave, z lanskimi maticami, na 7 in 9 AŽ satih, okolica Celja, prodam. Telefon 040 688-876.	1008
VEČ ovac, po izbiri, v okolici Vojnika, prodam.
Telefon 041 932-160.	1030
TELIČKO limuzin, težko 200 kg, prodam. Telefon (03) 5738-189.	1031
16 dni staro teličko simentalko prodam. Telefon (03) 5794-100.	1043
MLADO bursko kozo, z dvema mladičema, prodam. Telefon (03) 5718030, 031 442-443.
,	,	1064
KUPIM

3&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK ' VCITYCENTRUCELJE '
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
tCRAGOLNIK&KRAGOLNIK cl.o.o., Kettejeva 12, Celje
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Telefon 040 647-223. š 832 DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 87
KMETIJSKI
PRODAM
s plinom in toploto
m
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382-735. p SORTNO belo vino in domačo slivovko prodam po ugodni ceni. Telefon 041 602-075. 944 VINO, domače, rdeče, poceni prodam. Telefon 051 358-296.	980
DOMAČE ocvirke prodamo. Telefon (03) 5774569.	977 SALAME domače izdelave, zelo kakovostne, cena 7 do 8 EUR, prodam. Telefon 041 833-366.
1012
Smtekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje^ d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-poita: lnfo@energefika-ce.si
H!TRO NAROČITE
NOVIfEDNIK
Dodatni
tí Qri plačilu naroč.. ■
Nepreklicno naročam Novi tednilc za najmanj 6 mesecev
Prazni in pusti so polja, travniki, dom in dvorišče. Zastonj oko vas išče. Kamor koli ozre se naš pogled, povsod je vaših idej in zlatih rok sled.
ZAHVALA
Tiho nas je po hudem večletnem trpljenju zapustil in odšel k Stvarniku naš ljubi mož, ate, didi in stric
JOŽE JANČIČ
Svetečev Jožek s Proseniškega 43 a, Šentjur (30. 1. 1926 - 1. 3. 2011)
Iz srca se želimo zahvaliti vsem vam, dragi sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, ki ste ga obiskovali in bodrili v času težke bolezni, za vsa izrečena in pisna sožalja, darovane vence, sveče, sv. maše, darove za cerkev sv. Rozalije in za tako številno spremstvo na žalostni zadnji poti. Srčna zahvala skavtoma Jadranki Škornik in Franciju Rožancu za molitve doma in v Šentjurju, cerkvenemu pevskemu zboru, organistki Emiliji Kladnik Sorčan in pevcem s Planine za sočutno zapete pesmi ter harmonikarju g. Simonu Gajšku za zaigrane melodije našemu atu v slovo. Posebna hvala govorniku g. Janezu Hladniku in g. dekanu Vinku Čonču za njegove obiske in tolažbo v času bolezni ter lepo opravljen cerkveni pogreb. Iskrena hvala tudi dr. Ćoloviču, dr. Pekarovičevi, sestri Mojci Škrubej in ostalemu zdravstvenemu osebju iz Šentjurja in nevrološkega oddelka SB Celje ter pogrebnemu podjetju Zagajšek, d. o. o.. »Veliko ste se na tem svetu trudili, Bog daj, da bi večni mir uživali.«
Žalujoči: žena Cvetka, sin Marjan z ženo Olgo, hčerka Helena z možem Seppom ter vnuki
Florjan, Maja in Claudia	959
CIPRESE za žive meje, navadne in smaragd, ugodno prodam. Telefon 041 573-863.
979
CIPRESE smaragd, 70 do 80 cm, 5 EUR/kos, prodam. Telefon 040 578-587. 9 83 SENO in otavo v rinfuzi ugodno prodam. Telefon 041 518-421, 5799-192. 1044 SILAŽNE bale ugodno prodamo. Telefon 031 734-832.	š 103
RDEČE vino modra frankinja, žametna črnina, prodam. Telefon 041 628-156. š 107 SILAŽNE bale, možnost kakršne koli menjave, Sveti Štefan, prodam. Telefon 031 840078.
š 108
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683.	n
VEČ ton baliranega sena in opel corso 1,4 bencin, letnik 1995, prodam. Telefon 031 646-031.	1006
HLEVSKI gnoj, tribrazdni obračalni plug in travniške brane prodam. Telefon 031 862-081, 041 880-798.	1003
SODOBNE ilustrirane enciklopedije, rusko slovenski slovar, slovensko ruski slovar, predvojna nemška leksikona, sliko v olju prodam. Telefon 031 838-573.	1027
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Dobrota, skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dajal.
V SPOMIN
16. marca je minilo tri leta, kar nas je zapustil dragi mož, oče, sin, dedi, brat, stric in boter
ZVONKO GRAČNER
(8. 1. 1961 - 16. 3. 2008)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, v molitvi in prižigate sveče ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si

1 ' ' ' • —î ' ' i- ////////^
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tedniita. Naročniici imajo tudi pravico do štirih brezpiačnib maiib ogiasov, do ene čestitite na Radiu Celje ter do Icartice ugodnih nakupov.
^POZOR ►	^^'Ja, 4 POZORi.
s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televiiijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glaslie in zaliave.
NOVI TEDNIK

VEDEŽEVANJE ODSLEJ SE CENEJE
Vas zanima ljubezen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupile minute in se s svojim vedeževalcem ali astra logom pogovarjate še ceneje.
DVE klaftri suhih bukovih drv prodam. Telefon 041 265492.	1002
DIGITALNI televizijski pretvornik, zapakiran, zelo ugodno prodam. Telefon (03) 8095036.	1020 SENO v kockah in betonske stebre, okolica Laškega-Lahomno, prodam. Telefon 051 228-922. 9 LITOŽELEZNO peč, 26 Kw, novo, možna tudi montaža, prodam. Telefon 031 611-745.
1046
UNIVERZALNI avtomobilski strešni nosilec 2P43, za pralina, ugodno prodam. Telefon 041 693-692.	1049
ZEMLJO za urejanje okolice in eno paleto strešne kritine Bramac Donav, črne barve, prodam. Telefon 040 754-016.	1060
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, do 160 kg nosilnosti, tudi za zahteven teren, kot nov ugodno prodam. Telefon 031 854-030. p

Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
Zakupite minute, ki jih iahko porabile :a več klicev v obdobju ene^a leta od dneva natiupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko brez dodatnih stroškov. Minute lahko plačale po povzetju, v elektronski banki aSi z moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22
MLADOSTNA, 50-letna ženska iz Savinjske doline želi spoznati prijatelja za občasno ali resno zvezo. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 982 MOŠKI, 45 let, 165, s hišo, avtomobilom in službo iščem žensko za resno zvezo, iz okolice Celja. Telefon 041 942-074.1028 56-letni moški išče žensko za prijateljstvo ali kaj več. Telefon 070 647-035. 1019
L 78
Z
Zdaj rešena si vseh bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše najdražje
ŠTEFKE BOBNIČ
bi se radi zahvalili vsem za pomoč v času njene bolezni. Posebej se zahvaljujemo ZD Celje, dr. Nataliji Koren, Splošni bolnišnici Celje, dr. Tadeji Malenšek, bolnišnici Topolšica in dr. Majdi Kočar. Hvala sosedi Cvetki Gačnik in sestrični Roziki. Hvala tudi vsem, ki ste jo imeli radi, jo v času bolezni obiskovali in jo pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči: Vani, hčerka Milena z družino, hčerki Jožica in Tatjana ter vnukinja Barbara z družino
Kogar imamo radi, nikoli ne umre. Le nekam daleč, daleč gre.
V SPOMIN
MARIJANU ARBEITERJU
(3. 3. 1936 - 19. 3. 2009)
19. marca bo minilo dve leti žalosti in spomina na našega dragega moža, očeta in dedija. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo.
896
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: čiščenje, pomoč na vrtu, urejanje okolice, pomoč starejšim, bolnim. Telefon 031 479-884. 992
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Inlo-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.	n
NUDIMO fasaderstvo, slikopleskarstvo in su-homontažne sisteme Knauf. Telefon 041 710-857, 041 721-057. Andrej Marot, s. p., Mar zaključna dela v gradbeništvu, Reka 27 a, Laško.	l 39
UGODNO nudim selitve in kombi prevoze. Zanesljivo in hiitro, vse dni v tednu. Telefon 031 732- 381, Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, Lesično.	n
INŠTRUKCIJE angleščine, matematike, fizike in prevode slo-ang, nudimo. Telefon 031 793-430. Jezikovno društvo Barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje. 897 PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976. 917 HIPKO vam ugodno nudi selitve in kombi prevoze. Hitro in zanesljivo. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381. Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, Lesično. p KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	1039
Noč, ki ne pozna jutra ni njena poslednja noč.
Naselila se je z zvezdami posuta v očeh nas, njenih dragih, in vseh, ki jih je ljubila nekoč. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše zlate mame, stare mame, prababice in tašče
JULIJANE SEHUR
iz Prapretna 17, Planina pri Sevnici (1. 12. 1932 - 2. 3. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, še posebej sestrama Zaliki in Slavici za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna hvala družini Pekarovič za sočutno pomoč v zadnjih dneh njene neozdravljive bolezni in osebju zdravstvenega doma Planina. Hvala g. župnikoma Vengustu in Jevšniku za lepo opravljeno sv. mašo in besede tolažbe ob zadnjem slovesu. Hvala pevskemu zboru iz Šentvida za ubrano petje pri sv. maši in ob grobu in govornici ge. Ivanki Uduč za besede slovesa. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, darovane sv. maše, cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči njeni otroci: Milan, Danica in Marta z družinami
1062
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj naju je zapustil dragi mož in ljubi ati
RUDI ZOHAR
iz Stritarjeve ulice 8 v Celju (1. 11. 1939 - 9. 3. 2011)
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v krogu najdražjih 11. marca 2011 ter darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju dializnega oddelka, kirurško žilnega oddelka in reševalne postaje Splošne bolnišnice Celje. Hvala patronažni sestri ge. Bredi, fizioterapevtu g. Srečku, osebni zdravnici dr. Katji Žerjav, pogrebni službi Veking in g. župniku za opravljen cerkveni obred.
Žalujoča žena Manja in sin Tomi
Celje, 11. marca 2011
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
Prižgana je luč spomina, v srcih pa ostala je skrita, tiha bolečina.
ZAHVALA
Po dolgem trpljenju se je od nas poslovil naš dragi oče, brat, mož, dedi in pradedi
ZVONIMIR TURK
iz Šentjurja (10. 4. 1923 - 3. 3. 2011)
Iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli k temu, da se je naš dragi oče Zvone dostojno in v spremstvu velikega števila žalujočih poslovil od nas. Prosim, da ga ohranite v lepem spominu. Hvala tudi za darovano cvetje in sveče.
Žalujoči hčerki Vera in Zorica z družinama
Skozi delo in poštenje vodile so tvoje poti, a zdaj zaprle se tvoje trudne oči. Nam ostala je tiha praznina, vedno prižgana ti bo lučka spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in brata
JANEZA PODPEČANA
s Polul (23. 11. 1939 - 8. 3. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, hvala za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč. Hvala zdravniškemu osebju ZD in SB Celje. Iskrena hvala gospodu župniku Mateju za opravljen obred, govorniku g. Lenartu Horvatiču za besede slovesa, pevcem, trobentaču za odigrano Tišino ter vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Žalujoči vsi njegovi
Poštena in delovna si bila, pomagala vsem, nam dobro želela. Zdaj si zaspala, a v naših srcih boš vedno ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame, babice, sestre in tete
MARIJE HABE
roj. Knez iz Strmce 97 pri Laškem (12. 7. 1930 - 8. 3. 2011)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče, svete maše in darove za hematološko onkološki oddelek bolnišnice Celje. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevkam iz Leskovca pri Krškem, patronažni sestri Tanji, govornici Magdi Žagar, še posebej družinama Železnik in Senica ter Verici Albreht. Hvala vnuku Janezu za odigrane melodije. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš. Prižgana je luč spomina, a v srcih pa ostala skrita je bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata in strica
LUDVIKA MASTNAKA
z Ljubečne, Na griču 10 (31. 8. 1930 - 4. 3. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala tudi gospodom župnikom Kostajnšku, Hermanu in Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, g. Marku za molitve na domu, ge. Ivici Kos za besede slovesa, pevcem za petje v cerkvi in ob odrtem grobu ter trobentaču za odigrano žalostinko. Hvala pogrebni službi Primožič za spoštljivo in celovito opravljene storitve ter organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Minka, otroci Marinka, Irena in Ludvik z družinami ter ostalo sorodstvo
n
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 18. 3. do 21. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 12.50, 15.00
Jutranje veselje - komedija 11.30, 19.05
Moja neprava žena - romantična
komedija
20.10, 22.40
Neznanec - misteriozni triler 13.50, 16.25, 21.20, 23.50 Divja vožnja - akcija 3D 21.40, 23.59
Rango - animirana družinska
pustolovščina, sinh.
10.50, 13.10, 15.30, 17.50
Zajčja luknja - drama
12.30, 14.30, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30
Usodni - znanstveno - fantastični triler
12.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20
Justin Bieber - glasbeni dokumentarec
11.20, 13.40, 16.00, 17.00, 18.20, 19.20,
20.40, (23.00 sobota)
Obred - grozljivka
14.00, 16.30, 19.00, 21.25, 23.55
Paul - znanstveno-fantastična
komedija
12.10, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 Kako veš - romantična komedija 13.55, 16.05, 18.35, 21.10, 23.40
legenda: vsak dan
sobota, nedelja,
petek, sobota
II
PETEK in NEDELJA 18.00 in 20.30 Motoristov dnevnik
- biografska drama
SLOVENSKE KONJICE
PETEK in NEDELJA
18.00 Ledena past - triler, drama
PETEK
18.00 Besa - romantična drama 20.00 Burleska - romantična drama, muzikal
21.00 Stric Bonmee se spominja
-	domišlj. komična drama
SOBOTA
18.00 Burleska - romantična drama, muzikal
20.00 Besa - romantična drama 20.30 Stric Bonmee se spominja
-	domišlj. komična drama
NEDELJA
16.00 Alvin in veverički 2 - animirana komedija, sinh.
18.00 Stric Bonmee se spominja
-	domišlj. komična drama
19.00 Burleska - romantična drama, muzikal
20.15 Besa - romantična drama
PETEK, 18.3.
od 10.00 dalje Kulturni center Rogaška
Slatina_
Društvo Gaja: Kulinarična razstava
15.30 do 21.30 Hiša plesa, Šaranovičeva
ul. Celje_
Za priprtimi vrati plesne kreacije
16.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu
sodelujejo otroci slatinskih šol ter Prifarski muzikanti
18.00 Gimnazija Celje - Center
18.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Prepir v pravljičnem gozdu
prireditev ob letu gozdov
18.00 Športna dvorana Podčetrtek_
Dobrodelni koncert - 100 otrok iz BiH v Sloveniji
nastopajo: Marjan Zgonc, Mlada Langa, Marjan Smode, Azalea, Marjan Novina, Amadeus ^
18.00 Knjižnica Velenje
19.00 Dom Svoboda Griže
Zen ali čan mediacija
predava Žarko Anričevič
Majda Anžin: Z zavedanjem in vadbo do pokončnosti
zdravstveno predavanje
Cool knjiga
pogovor vodi Andreja Kac
Janko Melanšek
odprtje razstave
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Matjaž Zupančič: Razred
komedija v izvedbi Fedrinega gledališča I. gimnazije Celje
19.30 SLG Celje
Sofokles: Antigona
Abonma premiera in izven
19.30 Kulturni dom Terme Zreče
3-je dedi smo
komedija
20.00 Galerija eMCe plac Velenje
Skozi šivankino uho
odprtje razstave June Valenčak
21.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Dijaški žur
21.00 Kavarna Nova Velenje
Abba show
koncert
21.00 eMCe plac Velenje
St. Patricks day
22.00 Mestni kino Metropol
This fire plesni večer
Indie/alternative
SOBOTA, 19.3.
od 8.00 dalje v središču Petrovč
10.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Zelišča male čarovnice
lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Maribor
11.00 Središče mesta Na zvezdi
16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Vse barve mavrice
otroški abonma Herman Lisjak v deželi umetnosti in dediščine
Jožefov sejem
Svetovni dan lutk
predstavlja se Škratkovo lutkovno gledališče Celje
19.30 Kulturni dom Šentjur
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Polonca Kovač: Zelišča male čarovnice
Lutkovno gledališče Maribor za otroški abonma in izven
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Tradicionalno srečanje ženskih pevskih zborov
18.00 Župnijska cerkev Zreče
Begunska taborišča na avstrijskem Koroškem po 2. svetovni vojni
odprtje razstave
19.30 SLG Celje
Sofokles: Antigona
Abonma Sobota večerni in izven
19.30 Kulturni dom Terme Zreče
Pevski zbor Strune z gosti
koncert
20.00 Mestni kino Metropol
Krpan vs. Brdavs
abonma Komedija in izven
Vesna Zornik: TangoApasionada
koncert
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Fotr
komedija, Siti teater
20.00 Dvorana centra Nova Velenje
V Velenju plešemo
plesni večer
21.00 Plesni forum Celje
Matija Dedić jazz trio
koncert
NEDELJA, 20. 3.
10.00 Velenjski grad
16.00 Kulturni dom Vojnik
Spoznavajmo muzejske predmete
nedeljska muzejska ustvarjalnica
Taščice
srečanje ljudskih pevcev in godcev
17.00 Celjski dom
Prebujanje pomladi in upanja
dobrodelni koncert OŠ Lava
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Tone Partljič: Partnerska poroka
komedija, Dramska skupina Kostrivnnica, za izven
PONEDELJEK, 21. 3.
17.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Bibito je slabe volje
ura pravljic
17.00 Knjižnica Velenje
17.00 Vila Mojca Velenje
17.00 Hospic Celje
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Rožica za praznik
otroška ustvarjalna delavnica
Zdravo prehranjevanje
šola za starše, predava Tanja Kontič
Makrobiotika od zibelke do groba
predavanje, gostja Ica Krebar
Ciper
potopisno predavanje Damjana Končnika v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
17.30 Vila Bianca Velenje
Petkrat Pika
premiera lutkovne predstave ob svetovnem dnevu lutk
19.00 Narodni dom Celje
Povabilo na čaj
večer ruske glasbe, pesmi in besede ob svetovnem dnevu poezije
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Bebop
ljubezenska komedija z glasbo; SNG Drama Maribor, za gledališki abonma ponedeljek in izven
21.00 eMCe plac Velenje
Mrigo & Ghet z gosti
koncert


^ ■ ^www.radiocelje.com
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Gostujoča arheološka razstava Emona - mit in resničnost, Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Ženski svet(ovi): Zgodbe, gostujejo Muzej in galerije Mesta Ljubljana, do 27. 3.
Osrednja knjižnica Celje: Mavrična doživetja travnikov; razstava fotografskih utrinkov travniškega cvetja, do 31. 3.; Prebujanje spečih potencialov, razstava kozmogramov diplomirane arhitektke in slikarke Olge Pirih - Lore, do 31. 3.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Publika je pomembna, do 26. 3. Galerija Elektro Celje: likovna dela celjskega slikarja Vlada Geršaka: Pomlad prihaja, do 31. 3.
rPLA KO
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi v nedeljo, 20. marca na Monte Flop (1792 m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti se z naročenim avtobusom odpeljemo ob 5. uri zjutraj. Pot zahteva dobro in nepremočljivo obutev. Drugo je odvisno od vremena. Prijavimo se v društveni pisarni. Za prevoz prispevamo 22 EUR.
Klub študentov občine C^Ue
Rekreacija za člane KŠOC Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 in sreda med 19.30 in 20.30; članice KŠOC imajo 40 % popust na vse cene.
Uradne ure: ponedeljek in torek: med 11. - 14. uro, sreda: med 9. in 16. uro, četrtek in petek: med 17. in 19. uro, sobota: med 10. in 12. uro
INFO TOČKA SUBVENCIONIRANE ŠTUDENTSKE PREHRANE Vsako sredo med 11. in 15. uro.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si. Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
Dom sv. Jožef Celje: razstava likovni del z naslovom Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica Galerija Mercator centra Celje:
fotografska razstava Razkriti pogled, arhitekture Jožeta Plečnika - Stane Jeršič, Barbara Jakše Jeršič, do 20. 3. Železarski muzej Teharje: fotografska razstava Fotokluba Štore Steel: Gričkanje november 2010, do 30. 3. Jakijeva hiša - galerija Nazarje:
razstava akademskega slikarja Franca Goloba, do 31. 3.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava kiparskih del Ljubomira Melanška, do 31. 3.
Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Protempore, do 10. 5.
Center starejših Hiša generacij Laško:
klekljarska razstava skupine CSHG Laško: Kitice, do 20. 3.
Kulturni center Rogaška Slatina: razstava fotografij Jožeta Strniše: Brez Photoshopa, do 19. 3.
Dom kulture Slovenske Konjice:
razstava Nike Božič: Tkanja, do 28. 3.; samostojna razstava likovnih del prof. Milana Lamovca - Didija do 3. 4. Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
Galerija Velenje: razstava Apolonije Simon in Dušana Tršarja: Srečanja, do 16. 4.
Sobota, 19. marec, ob 14.30, Telovadnica šentjurskih olimpijcev: rekreacija; košarka, odbojka in namizni tenis
Ponedeljek, 21. marec, ob 19. uri, prostori RA Kozjansko: Pilates
Torek, 22. marec, ob 19. uri v P2 (Športni park Šentjur): Postopki v sili; predavanje Društva jadralnih padalcev LINTVAR
(S
cc
celjski mladinski canifi)
pwut SMM^ ki
Sobota, 19. marec, ob 21.30, dvorana MCC: Nežni Dalibor (Srbija) in The Ghen (SLO); koncert, vstopnina 5 evrov
BREZPLAČNA UČNA POMOČ: Aprila in maja bodo štiri prostovoljke nudile brezplačno učno pomoč za osmo- in devetošolce OŠ Mestne občine Celje za matematiko, slovenščino, nemščino in angleščino. Več na www. mc-celje.si.
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 18. 3. do 21. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 12.50, 15.00
Jutranje veselje - komedija 11.30, 19.05
Moja neprava žena - romantična
komedija
20.10, 22.40
Neznanec - misteriozni triler 13.50, 16.25, 21.20, 23.50 Divja vožnja - akcija 3D 21.40, 23.59
Rango - animirana družinska
pustolovščina, sinh.
10.50, 13.10, 15.30, 17.50
Zajčja luknja - drama
12.30, 14.30, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30
Usodni - znanstveno - fantastični triler
12.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20
Justin Bieber - glasbeni dokumentarec
11.20, 13.40, 16.00, 17.00, 18.20, 19.20,
20.40, (23.00 sobota)
Obred - grozljivka
14.00, 16.30, 19.00, 21.25, 23.55
Paul - znanstveno-fantastična
komedija
12.10, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 Kako veš - romantična komedija 13.55, 16.05, 18.35, 21.10, 23.40
legenda: vsak dan
sobota, nedelja,
petek, sobota
II
PETEK in NEDELJA 18.00 in 20.30 Motoristov dnevnik
- biografska drama
SLOVENSKE KONJICE
PETEK in NEDELJA
18.00 Ledena past - triler, drama
PETEK
18.00 Besa - romantična drama 20.00 Burleska - romantična drama, muzikal
21.00 Stric Bonmee se spominja
-	domišlj. komična drama
SOBOTA
18.00 Burleska - romantična drama, muzikal
20.00 Besa - romantična drama 20.30 Stric Bonmee se spominja
-	domišlj. komična drama
NEDELJA
16.00 Alvin in veverički 2 - animirana komedija, sinh.
18.00 Stric Bonmee se spominja
-	domišlj. komična drama
19.00 Burleska - romantična drama, muzikal
20.15 Besa - romantična drama
PETEK, 18.3.
10.00 Kulturni center Rogaška
Slatina_
Društvo Gaja: Kulinarična razstava
15.30 do 21.30 Hiša plesa, Šaranovičeva
ul. Celje_
Za priprtimi vrati plesne kreacije
16.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu
sodelujejo otroci slatinskih šol ter Prifarski muzikanti
18.00 Gimnazija Celje - Center
18.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Prepir v pravljičnem gozdu
prireditev ob letu gozdov
18.00 Športna dvorana Podčetrtek_
Dobrodelni koncert - 100 otrok iz BiH v Sloveniji
nastopajo: Marjan Zgonc, Mlada Langa, Marjan Smode, Azalea, Marjan Novina, Amadeus ^
18.00 Knjižnica Velenje
19.00 Dom Svoboda Griže
Zen ali čan mediacija
predava Žarko Anričevič
Majda Anžin: Z zavedanjem in vadbo do pokončnosti
zdravstveno predavanje
Cool knjiga
pogovor vodi Andreja Kac
Janko Melanšek
odprtje razstave
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Matjaž Zupančič: Razred
komedija v izvedbi Fedrinega gledališča I. gimnazije Celje
19.30 SLG Celje
Sofokles: Antigona
Abonma premiera in izven
19.30 Kulturni dom Terme Zreče
3-je dedi smo
komedija
20.00 Galerija eMCe plac Velenje
Skozi šivankino uho
odprtje razstave June Valenčak
21.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Dijaški žur
21.00 Kavarna Nova Velenje
Abba show
koncert
21.00 eMCe plac Velenje
St. Patricks day
22.00 Mestni kino Metropol
This fire plesni večer
Indie/alternative
SOBOTA, 19.3.
8.00 v središču Petrovč
10.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Zelišča male čarovnice
lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Maribor
11.00 Središče mesta Na zvezdi
16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Vse barve mavrice
otroški abonma Herman Lisjak v deželi umetnosti in dediščine
Jožefov sejem
Svetovni dan lutk
predstavlja se Škratkovo lutkovno gledališče Celje
19.30 Kulturni dom Šentjur
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Polonca Kovač: Zelišča male čarovnice
Lutkovno gledališče Maribor za otroški abonma in izven
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Tradicionalno srečanje ženskih pevskih zborov
18.00 Župnijska cerkev Zreče
Begunska taborišča na avstrijskem Koroškem po 2. svetovni vojni
odprtje razstave
19.30 SLG Celje
Sofokles: Antigona
Abonma Sobota večerni in izven
19.30 Kulturni dom Terme Zreče
Pevski zbor Strune z gosti
koncert
20.00 Mestni kino Metropol
Krpan vs. Brdavs
abonma Komedija in izven
Vesna Zornik: TangoApasionada
koncert
10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Fotr
komedija, Siti teater
10.00 Dvorana centra Nova Velenje
V Velenju plešemo
plesni večer
21.00 Plesni forum Celje
Matija Dedić jazz trio
koncert
NEDELJA, 20. 3.
10.00 Velenjski grad
16.00 Kulturni dom Vojnik
Spoznavajmo muzejske predmete
nedeljska muzejska ustvarjalnica
Taščice
srečanje ljudskih pevcev in godcev
17.00 Celjski dom
Prebujanje pomladi in upanja
dobrodelni koncert OŠ Lava
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Tone Partljič: Partnerska poroka
komedija, Dramska skupina Kostrivnnica, za izven
PONEDELJEK, 21. 3.
17.00 Dom kulture Slovenske Konjice Bibito je slabe volje
ura pravljic
17.00 Knjižnica Velenje
17.00 Vila Mojca Velenje
17.00 Hospic Celje
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Rožica za praznik
otroška ustvarjalna delavnica
Zdravo prehranjevanje
šola za starše, predava Tanja Kontič
Makrobiotika od zibelke do groba
predavanje, gostja Ica Krebar
Ciper
potopisno predavanje Damjana Končnika v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
17.30 Vila Bianca Velenje
Petkrat Pika
premiera lutkovne predstave ob svetovnem dnevu lutk
19.00 Narodni dom Celje
Povabilo na čaj
večer ruske glasbe, pesmi in besede ob svetovnem dnevu poezije
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Bebop
ljubezenska komedija z glasbo; SNG Drama Maribor, za gledališki abonma ponedeljek in izven
21.00 eMCe plac Velenje
Mrigo & Ghet z gosti
koncert


^ ■ ^www.radiocelje.com
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Gostujoča arheološka razstava Emona - mit in resničnost, Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Ženski svet(ovi): Zgodbe, gostujejo Muzej in galerije Mesta Ljubljana, do 27. 3.
Osrednja knjižnica Celje: Mavrična doživetja travnikov; razstava fotografskih utrinkov travniškega cvetja, do 31. 3.; Prebujanje spečih potencialov, razstava kozmogramov diplomirane arhitektke in slikarke Olge Pirih - Lore, do 31. 3.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Publika je pomembna, do 26. 3. Galerija Elektro Celje: likovna dela celjskega slikarja Vlada Geršaka: Pomlad prihaja, do 31. 3.
rPLA KO
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi v nedeljo, 20. marca na Monte Flop (1792 m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti se z naročenim avtobusom odpeljemo ob 5. uri zjutraj. Pot zahteva dobro in nepremočljivo obutev. Drugo je odvisno od vremena. Prijavimo se v društveni pisarni. Za prevoz prispevamo 22 EUR.
Klub študentov občine C^Ue
Rekreacija za člane KŠOC Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 in sreda med 19.30 in 20.30; članice KŠOC imajo 40 % popust na vse cene.
Uradne ure: ponedeljek in torek: med 11. - 14. uro, sreda: med 9. in 16. uro, četrtek in petek: med 17. in 19. uro, sobota: med 10. in 12. uro
INFO TOČKA SUBVENCIONIRANE ŠTUDENTSKE PREHRANE Vsako sredo med 11. in 15. uro.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si. Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
Dom sv. Jožef Celje: razstava likovni del z naslovom Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica Galerija Mercator centra Celje:
fotografska razstava Razkriti pogled, arhitekture Jožeta Plečnika - Stane Jeršič, Barbara Jakše Jeršič, do 20. 3. Železarski muzej Teharje: fotografska razstava Fotokluba Štore Steel: Gričkanje november 2010, do 30. 3. Jakijeva hiša - galerija Nazarje:
razstava akademskega slikarja Franca Goloba, do 31. 3.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava kiparskih del Ljubomira Melanška, do 31. 3.
Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Protempore, do 10. 5.
Center starejših Hiša generacij Laško:
klekljarska razstava skupine CSHG Laško: Kitice, do 20. 3.
Kulturni center Rogaška Slatina: razstava fotografij Jožeta Strniše: Brez Photoshopa, do 19. 3.
Dom kulture Slovenske Konjice:
razstava Nike Božič: Tkanja, do 28. 3.; samostojna razstava likovnih del prof. Milana Lamovca - Didija do 3. 4. Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
Galerija Velenje: razstava Apolonije Simon in Dušana Tršarja: Srečanja, do 16. 4.
Sobota, 19. marec, ob 14.30, Telovadnica šentjurskih olimpijcev: rekreacija; košarka, odbojka in namizni tenis
Ponedeljek, 21. marec, ob 19. uri, prostori RA Kozjansko: Pilates
Torek, 22. marec, ob 19. uri v P2 (Športni park Šentjur): Postopki v sili; predavanje Društva jadralnih padalcev LINTVAR
(S
cc
celjski mladinski canifi)
pwut SMM^ ki
Sobota, 19. marec, ob 21.30, dvorana MCC: Nežni Dalibor (Srbija) in The Ghen (SLO); koncert, vstopnina 5 evrov
BREZPLAČNA UČNA POMOČ: Aprila in maja bodo štiri prostovoljke nudile brezplačno učno pomoč za osmo- in devetošolce OŠ Mestne občine Celje za matematiko, slovenščino, nemščino in angleščino. Več na www. mc-celje.si.
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
A RAIZITEDRILO
31
Nagradna križanka
KDORŽM
IZDELEK, NAMENJEN TRŽIŠČU
NALETOŠ-
NJIJE ZMAGALA MAJA KEUC
OZNAKA
ZA HEKTAR
V NJEM SOZEM-UEVDI
BLAGO IZ MED SEBOJ ZLEPUENIH VLAKEN, KLOBUČEVINA
MAZILO, KREMA
IZ GLAVIC VRINEGA MAKA
VALJASTA POSODA
ZA KUHANJE
PIKA PEVKA Z RJAVO RDEČIM REPOM
MAKEDONSKO MESTO ZAHODNO OD SKOPJA
13
OPERNI SPEV
POUSKO MESTO VŠLEZUl
OTOK RASTJA V PUŠČAVI GL MESTO
ŠOBA NA
SLOJEV UM. SNOVI
22
DESNI PRI-TOKSAVE
SPOJINA ELEMENTA S KISIKOM
DUHOV. ŠČINA
VOIEL VALJAST
KDOR SE
ŽEU MAŠČEVATI
AVTOR NAČRTOV
PREMICA
DOTV KALNICA NIZKA
HRVAŠKI PESNIK (AVGUSTI
TIBETAN. GOVEDO
KEMJSN ZNAK ZA KOBALT
17
NAŠ STAR JE: TUDI SLEPA KURA ZRNO NAJDE
KOT ŽAMET
16
ZNAK ZA ODŠTEVANJE PEVSKI ZLOG
GLASNIK, OZNAN-JEVALEC
PREDPONA ENOTE,
ENA KVADRIL-JONINA
MESTO, KJER LEŽI DIVJAD
ZNAK ZA RENU
11
ZABAVA OB TECHNO GLASBI
MALENKOST
24
GRENEK ZELIŠČNI UKER
26
HRIB OSAMELfC JV.OD
S PRVIM JEZUSOVIMI ČUDEŽEM f
TURŠKI VEUKAŽ KANDDAT, PRIPRAVNIK
25
FRANC. IGRALEC (CHARLES)

10
TV VODITELJICA CETINSKI
IGRALEC DELON
8
14
GUNAZA VISOKE TEMPERAT. KIT.HLO-ZOF 7 ZI
SREDNJI ZLOG
PRTTR-DILNICA
20
VEUKA mPIBA
IGRALKA MART1-NELU
AMERIŠKA IGRALKA
PERUJSKI MDI-JANCI
15
KRAJŠE DRŽAVA V NOTRANJ. Z AFRIKE
KRAJŠA NARODNO ZABAVNA SKLADBA
21
MIRUJOČI
DEL MOTORJA
KDOR NIMA SREČE
POPOVA UREDNICA VONTA
18
19
0|	* K J ASPIRANT-prosilec, uradniški pripravnik; KAABA - osrednje islamsko svetišče; KANA - biblijski kraj v Galileji severno odNazareta;
OlOVOrCCK, OPOLE-polj mesto v Šleziji; SKRIVALO - šoba na us^u cevi mitraljeza, ki skriva plamen; VANEL, Charles -Jr. igralec (1892-1982).
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon kozmetike Alenke Marguč iz Celja in paket kozmetičnih izdelkov
2.	nagrada: bon za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju in vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
3.-5.	nagrada: brisača NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 24. marca.
Rešitev nagradne križanke iz št. 20
Rešitev: MAJA KEUC, OVIJALKA, KARAKTER, ALA, AO, SAVNIK, KLER, JOR, RAKA, ONO, IŠ, KRHIN, SKI, ANJA, POTOMAC, IDOL, EDA, EMISAR, NIKE, TRLO, ANETO, NATO, RAINER, MAJ, ELANKA, TIR, VISA, REN, OM, ČASTNIK, HK, TRATA, PIA, OTKA, JOTA, AKRON, FIAT, DRAKAR,
IKO, EKVILIBRIST, SET, RAA, IČA, STA, TLA
Geslo: Junakinja s Holmenkollna
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon kozmetike Alenke Marguč iz Celja in paket kozmetičnih izdelkov, prejme: Erika Šilak, Ronkova 16, Celje.
2.	nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri in brisača NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
		9	10	11	12	13	14	15		
16	17	18	19	20	21	22	23	24	25	26
Ime in priimek: Naslov:
Ona; Če ni vse idealno, to še ne pomeni, da morate biti slabe volje. Če bo vaše razpoloženje še naprej tako spremenljivo, boste izgubili vse prijatelje. In kdo sploh še ostane, ko odide še zadnji prijatelj?
On; Prijatelji bi vam radi nagajali, ker so nekoliko nevoščljivi, vendar pa ne zlobni, zato jih ne smete jemati preveč resno. Še najbolje bo, če se boste na njihova »spletkarjenja« odzvali na način, ki ga sploh ne pričakujejo ^
TEHTNICA ^
Ona; Situacija se menja vsak dan. Pred poslovno odločitvijo se rajši posvetujte z dobrim prijateljem in upoštevajte njegov nasvet, ki vam lahko prinese velike materialne koristi. Dober prijatelj je zlata vreden!
On; Z nekaj spretnimi potezami boste zlahka popravili slab vtis, ki ste ga pustili pri svoji partnerki. Nikar ne zamudite priložnosti, saj vas čaka prijeten konec tedna, ki bo prinesel marsikaj novega.

O
Ona; Poskusite se prilagoditi trenutnemu trendu v družbi, v kateri se gibljete. Nekdo vas že dalj časa opazuje in po tihem upa, da ga boste opazili. Pripravite se na precejšnje presenečenje na poslovnem področju!
On; Še vedno lahko pričakujete prijetno presenečenje, pa čeprav ste glavno priložnost že zapravili. Vendar pazite, da dvakrat ne naredite iste napake, kajti lahko se vam še hudo maščuje, še posebej na poslovnem področju.
Ona; Naporen delovni teden se bo končal dosti prijetneje, kot pa je sprva kazalo. S prijateljem bosta spoznala, da se dobro ujemata tudi na drugih področjih, ne le po poslovni plati. Včasih zna biti prav prijetno, če si človek najde sorodno dušo!
On; Vaš trenutni položaj vam pač ne dopušča nikakršnega zanemarjanja vaših obveznosti. Poglejte malo okoli sebe in takoj boste opazili nešteto priložnosti. Čaka vas presenečenje v zvezi z ljubeznijo.
DVOJČKA	^
Ona; Na delovnem mestu vas že težko pričakujejo, saj se zelo pozna vaša odsotnost, ker ni nikogar, ki bi bil pripravljen resno poprijeti za delo. Toda tudi vi ne boste imeli ravno največje želje po delu.
On; Vaše ljubezensko razmerje se bo popravilo do te mere, da enostavno ne boste mogli verjeti svoji sreči. Očitno je kritično obdobje dokončno za vami in se lahko tako nadejate počasni vrnitvi zadev v mirne tokove.
Ona; Prekosili boste samega sebe, še posebej kar se tiče poslovne plati življenja. Finance bodo sicer še malo škripale, vendar pa lahko že kaj kmalu tudi na tem področju pričakujete precejšnje izboljšanje.
On; Kritična presoja vaše partnerke vam bo pokazala, da vendarle ni vse v najlepšem redu, pa četudi na prvi pogled izgleda tako. Prav zato se bosta iskreno pogovorila in konec koncev tudi razrešila nesoglasja med vama.
Ona; Nekdo vas bo kritiziral, a vam bo želel s tem samo pomagati. Sprejmite dobronamerno kritiko, saj se vam bo to v prihodnosti še pošteno obrestovalo. Proti koncu tedna pričakujte obisk in s tem novice.
On; Pripravite se, da bostepo-želi sadove dolgotrajnega dela. Brez tega zaključnega dela bi bilo vse prejšnje delo enostavno zaman. Toda samo brez panike, možnosti so več kot odlične in le težko jih boste zapravili.
KOZOROG
Ona; Kar naenkrat vam bo postalo vse skupaj kristalno jasno, pa četudi ste še pred kratkim skoraj obupali. Zadeve se boste lotili natanko tam, kjer bo najbolj ugodno in rezultati se bodo pokazali kar sami od sebe.
On; Kar nenadoma vas bo obšlo, da se vam godi velika krivica. Kar brez skrbi, saj se vam ni treba prav ničesar bati. In nikar se ne pritožujte, saj niso ostali prav v ničemer na boljšem; kvečjemu obratno ^
prejme: Vlado Grom, Primož 36, Šentjur.
3.-5. nagrado, bon za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejmejo: Breda Siter, Dramlje l3c, Dra-mlje, Aleš Pobirk, Pot na Dobrotin 5, Vojnik in Estera Krajnc, Zabukovica 84, Griže.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona; Pamet v roke - prav ničesar še ni izgubljenega! Vse bo odvisno le od vaših pravočasnih odločitev. Ubogajte prijateljev nasvet, saj se na celotno stvar spozna veliko bolje kot vi sami. Samo enkrat se živi ^
On; Dobronameren nasvet vam bo končno odprl oči. Vse predolgo ste živeli v sanjskem svetu, zato se morate sedaj pošteno potruditi, da boste nadoknadili zamujeno. Ne zavrnite pomoči, ki se vam ponuja.
DEVICA ^
Ona; Nikar se ne jezite na tistega, ki vam bo povedal resnico v obraz, saj bo s tem mislil le najboljše. Pazite se predvsem tistih prijateljev, ki vam bodo le prikimavali, za hrbtom pa bodo govorili povsem drugače.
On; Pravzaprav se bo vse, kar ste že pred časom načrtovali, zares zgodilo, vendar morate imeti povsem jasno predstavo, za kaj gre. Predvsem si ne domišljajte ničesar, v kar se niste prej tudi prepričali.
VODNAR
Ona; Nekaj noči ne boste imela pravega spanca, saj je pod pepelom preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji vas bodo sicer povabili na zabavo, vendar pa boste konec tedna preživeli na povsem drugačen način.
On; Oseba, pomembna za vašo prihodnost, vas bo povabila na večerjo in vas skušala zabavati, zato se svobodno sprostite in se prepustite čustvom. Čaka vas čudovit konec tedna, zato ga nikar ne pokvarite!
Ona; Situacija je res dokaj zapletena, vendar je samo od vas odvisno, kako bo napredovala, zato se ne zanašajte na nikogar. Še posebej pa se izogibajte tistih, ki vam govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega.
On; Uspeli se boste pobotati s svojo partnerko in si zagotoviti malce bolj umirjen tempo v vajinem odnosu. Očitno je včasih bolje malo popustiti in si tako prihraniti marsikateri grenki trenutek.

RUMENA STRAN
KPKílK
Branko Stamejčič ponosno razkazuje svojo prvo medaljo beograjski televizijski novinarki Duci Marković, ki je bila ob hrvaških in makedonskih kolegih gostja srečanja. (Foto: IŠ)
S Kanina z medaljami
Na Kaninu, našem edinem visokogorskem smučišču, ki je, odkar je povezan s smučišči tudi na italijansko stran, eden najlepših slovenskih smučarskih centrov, je bilo minuli teden že 44. srečanje novinarjev smučarjev (20. v samostojni Sloveniji), ki so včlanjeni v mednarodni smučarski klub novinarjev.
Srečanje so zaznamovali neverjetno lepo vreme, izredna gostoljubnost bovških domačinov, tekmovanja in sproščena druženja, ki se jih je udeležilo blizu sto slovenskih novinarjev smučarjev. S Celjskega so bili na srečanju velenjska dopisnica TVS Duška Lah in naš sodelavec Hinko Jerčič ter predstavnika naše hiše Igor Šarlah in Branko Stamejčič. Slednji je v svoji kategoriji celo osvojil svojo prvo medaljo v življenju, saj je bil v veleslalomu tretji. »Med štirimi tekmovalci, od katerih je eden odstopil,« je resnicoljubno priznal Branko. Najuspešnejši je bil v svoji kategoriji zimzelenih Hinko Jerčič, ki je bil v veleslalomu 9., v tekih 3. in v kombinaciji prav tako 3. Duška Lah je bila v svoji kategoriji sedma.
Zmagovalci v najštevilčnejši tekaški konkurenci (z leve): Tone Fornezzi, Rajko Ocepek in Hinko Jerčič
Sadno-zelenjavni šopki
Naši letošnji »hujšarji« so se v torek zbrali na prvem srečanju. Spodbudit so jih prišli tudi nekateri udeleženci iz prejšnjih akcij, ki so jim s svojim zgledom pokazali, da se splača potruditi in izkoristiti kar največ prednosti, ki jih ponuja akcija. Ob tem niso pozabili na darila, ki so bila seveda v »hujšarskem« duhu sadno-zelenjavna. Tako kot šopka, ki ju imata vodja akcije prim. Jana Govc Eržen (levo) in Brigita Fižuleto, ki je lani skupino učila nordijsko hojo. Dober tek!
Foto: GrupA
Matija Kovač je donacijo za zavod na Dobrni izročil Brigiti Kuder.
Za
terapijo s konji zbrali 6 tisoč evrov
Celjski rotaract in interact klub sta v soboto četrtič zapored pripravila dobrodelni pomladni ples.
Družabni dogodek so obogatili s pokušinami, pomladnim srečelovom, kotičkom za fotografiranje, z zanimivimi moderatorji in glasbenimi gosti, ki so nastopili ob spremljavi odlične mlade celjske zasedbe Saxotoxin. Največjo donacijo kluba doslej, šest tisoč evrov, so letos namenili kot pomoč za izvajanje hipo-terapije v CUDV Dobrna. Gre za zdravljenje s pomočjo konja, ki vsestransko pozitivno vpliva na pacienta - jahača. Po 500 evrov pa so prejeli trije nadpovprečno uspešni dijaki treh celjskih gimnazij.
Foto: SHERPA
Otvoritveni ples predsednikov obeh klubov Petre Žohar in Matije Kovača
Po 500 evrov spodbude so namenili glasbenici Viti Janič, dijakinji Gimnazije Lava, pesnici Sari Mergole Vukovič s I. gimnazije v Celju in mlademu debaterju Sašu Vozliču z Gimnazije Celje - Center.