Posamezna številka 10 dinarjev Poštnina plačana v gotovini Izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze de.ovnrti tjndt » Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor Odgovorni uredaik: Stane Suktar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredntitva j« uprave .Zasavski vestnik" Trbovlje 1., uprava rudnika — Teleton $t. 54 — Račun pri podruinici Narodne banke * Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredo -l.etiia naročnina 400 dl«, »oletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 34 din - Posomezna itevilka 10 dm Rokopisi morajo Mti v uredništva najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo leto VII ŠTEV. 12 TBBOVUE, 24. MARCA 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA 13. seji okrajnega zbora ki zbora proizvajalcev je prisostvoval tudi predsednik Izvršnega sveta LRS, tov. Miha Marinko V torek, 16. marca, je Mio v slavfia MO-letnioo svojega ob-Trbovljah skupno zasedanje, stoja. obeh zborov okrajnega ljud-1 Prav iste težave kot za štetega odbora. Poleg članov I klaroo veljajo tudi za kemično obeh zborov se je zasedanja j tovarno v Hrastniku. Posebno udeležil tudi ljudski poslanec bo treba temu podjetju Ietoš-tnesta Trbovlje, tov. Miha Ms- j nje leto pomagati prt premago-tinko. Najobšimejše je bilo po- 1 vanju težav pri proizvodnji točilo o gospodarski in komu- • oziroma pri nakupu potrebnih nalci dejavnosti v okraju Tr-, ji surovin, katerih cena je bovlje v letu 1953, ki ga je po- 1 znatno porastla. dal predsednik gospodarskega i Porast produkcije zaznamuje svetu OLO Trbovlje, tov. Vik- tudi papirnica v Radečah, ven-tor Burkeljc. dar je tudi tukaj potrebna mo- V svojem poročilu je tov. demizacija zastarelega obrata. Burkeljc govoril o industrijski j — Pereče vprašanje skoro vseh Proizvodnji, ki je bila lani za naših industrijskih podjetij je 18 odstotkov višja kot v letu j higiensko-tehnična zaščita ter 1952. Lansko leto je bilo zapo- j izredno visok odstotek nezgod stenih v okraju 13.561 ljudi. Na pri delu v teh podjetjih, saj novo je dobilo zaposlitev minu- j smo zaradi nesreč pri delu lan-lo leto v našem okraju 644 de- j sko leto izgubili 41.026 din, kar lavcev in 18 učencev v gospo- j pomeni za naše narodno go-darstvu. medtem ko se je šte- spodarstvo izgubo 93 milijonov vilo uslužbencev zmanjšalo za' dinarjev. Vsa podjetja so iz- ter je celotni davek znašal planskih instrumentov za leto okrog 50,000.000 din. Od te vsote pa je bilo odpisano okrog 1 in pol milijona dinarjev na podlagi pritožb, od katerih je bilo pri številu 383 ugodno rešenih 271. Od končnega predpisa davka 48,900.000 din je bi- 1954 je okraj Trbovlje dolžan od svojih skupnih dohodkov (ker sodi v skupino od 15.000 do 20.000 din dohodkov na osebo) prispevati 50*/» za pomoč gospodarsko nerazvitim predelom LRS v znesku 476,036.000 102. Akoravno se je preteklo teto število zaposlenih dvignilo, smo vendar imeli ob koncu leta še vedno 394 nezaposlenih ljudi, od tega 354 žena. Problem zaposlitve žena je še vedno najbolj pereč zlasti še, jcer gre večinoma za mlade ženske delovne moči. — V proizvodnji premoga lansko leto ni hite norasta. ker se na rudniku Trbovlje-Hrastnik produkcija premog3 postopoma znižuje, medtem ko se proizvodnja na rudniku Zagorje zaradi razpoložljivih zalog premoga stal- dala lansko leto za higiensko-tehnično zaščito dela 36 milijonov dinarjev, kar pa je vsekakor premalo. Tudi v pogledu delovne discipline smo se lansko Teto premalo borili, saj smo zaradi neupravičenih izostankov izgubili lani 5791 din. Kmetijstvo, elektrifikacija, dohodnina, gozdarstvo Socializacija vasi ter povečanje kmetijskih pridelkov je možno le z ustrezno mehaniza- lo vplačano približno 47,681.000 - din. Po odpisu tega prispevka din. Davčnega zaostanka je še ostane v okraju od skupnih do-okrog 1,226.000 din. Najslabše so ! hodkov 476,037.000 din. izpolnjevale svoje obveznosti; Predlog proračuna okraja Tr-občine Polžnik, Podkum in Do- bovlje znaša 425,000.000 din. Od le pri Litiji. — Gozdarstvu smo tega odpade na občine 154,033.000 posvečali doslej premalo paz- din, na sam okraj pa 270,976.000 ljivosti. V okraju Trbovlje je din. približno 58%. celotne površine Dohodki okraja Trbovlje zna-pokrite z gozdovi. V letu 1953 šajo 101,954.000 din; za izrav-je znašal načrt sečnje 8545 m3,' navo proračuna bodo morala izdano pa je Mio 1315 sečnih naša gospodarska podjetja pri-dovoljemi ter posekano 21.126 spe vali komuni 323,046.000 din m3. Ta nadplanski posek ima Tako ostane gospodarskim pod-svoje vzroke v pojavu lubadar- j jetjem 51,036.000 din ja, zaradi poseka sušic in še i o predlogu proračuna in posebno v zagorskem področju družbenega pfema bodo ljudski zaradi toče. Poleg tega je bil odborniki obeh zborov še raz-potreben izreden posek tudi za- J pravljali in tako pripravili radi posledic mraza ter snego-j sprejem družbenega plana in loma in vetroloma. j proračuna, ki bo sprejet na prvi Plan sečnje za leto 1954 do-; prihodnji seji obeh zborov loča 29.260 m* poseka ter je U-. V nadaljevanja seje obeh lo do sedaj že izdano dovoljenj zborov je bBo nato sprejeto ne-za posek 16.716 m3 lesa. Da se odlokov, imenovanje novih lesne zaloge v bodočih letih dvignejo, se predvideva sečnja članov v cestni odbor, postavljena je bila nadalje lfevidacij- do polovice letnega prirastka, j gjca komisija za trgovino OZZ Ostala gospodarska dejavnost Najbolj pereče naših občinah je ?° viša Vsekakor je pa najte- cjj0 kmečkega dela, kar Da je nrohlem Lansko leto smo .m. J1 vrte j še vprašanje obeh pre- j najtesneje povezano z elektri- diUle 89stanovinf Trbovlje ter sprejet odlok o nadomestnih volitvah v okrajni zbor proizvajalcev v 18. volilni „ enoti skupine industrije, trgo-vprašanj« v vine }n obrtI stanovanjski ___________________ Spomlad, čas izletov v naravo Ješovnikov preskrba jamskega Akacijo vasi. Težišče dela v esa ter njegova izredno visoka trboveljskem okraju se je lan- cena. zaradi česar so na rudnikih začeli že z uvajanjem železnih opornikov v jami. Znižanje proizvodnih stroškov skušajo rudniki doseči s širjenjem dela; v trebna velika investicijska sredstva. Na rudniku Zagorje grozi nevarnost padca proizvodnje premoga, ako ne bo pravočasno izvršil svojega investicijskega načrta. Velike važnosti pa je Rudarsko gradbeno podjetje (RGP). ki deluje v okviru rudnika Trbovlje-Hrastnik te’ je edino tovrstno Podjetje v državi. Proizvodnja ostale industrije V proizvodnji cementa se sicer zaznamuje porast, vendar ne smerne prezreti, da je cementarna v Trbovljah že zastali industrijski obrat, ki uteg- sko leto nagibalo na elektrifikacijo naših vasi, saj je v okraju delovalo kar 23 elektrifika-cijskih odborov. Do sedaj je , , . elektrificirane že 46®/» kmečkih jamske mehanizacije j domačij ali povprečno 297 hiš ta namen so pa po- vsako lete ^ naži osvoboditvi, kar je 4 in polkrat več kot pred vojno. Lansko leto smo zgradili na vasi 17 in pol kilometra primernih električnih vodov ter 65 in pol kilometra sekundarnega električnega omrežja v skupni vrednosti 63 milijonov dinarjev. V tej vsoti pa niso vračunani vsi stroški za elektrifikacijo, saj so zanjo mnogo prispevali kmetje sami — dali brezplačno les za napeljavne drogove in poskrbeli za njihov brezplačni- prevoz, ali pa opravili nešteta druga težaška dela. — Okrajni ljudski odbor je mnogo pomagal kmetom pri izgradnji gnojničnih jam, svinjakov in silosov s preskrbo cementa po znižani ceni. Za in- teli v našem okraju zadovoljiti najnujnejše potrebe, bi mora— zgraditi najmanj 1500 stanovanj. Za leto 1954 je predvideno, da bomo v okraju zgradili brez zasebnikov 172 novih stanovanj. Ostala komunalna dejavnost je bifla preteklo leto dokaj uspešna. Na gospodarsko poročilo je zadnjih dneh v revirjih TRBOVLJE koncert. Goste so pred koncer- [je volilna disciplina od tom sprejeli pred Delavskim do- njih volitev v delavski svet po- m gospodarsko poročilo je j nesreči povozil 8-letoo deklico, i _ _ Trbovljah. ; ostankov od volitev, je bilo psi « to« ne .že prihodnje leto. opešati, kmetijstva je kolikor ne bodo v tej tovarni •zvedene nove investicije, za katere je okrajni ljudski odbor na eni izmed zadnjih sej J okraj poskrbel nadalje za nakup 200 elektromotorjev kmetijskim zadrugam po znižani ceni. kar predstavlja večmili- Pcevzel poroštvo Cementarni j l°n«ko vrednost v Trbovljah so investicijska n . . . . . sredstva nujno potrebna za L'ftn0dnin3 SG DO OuITIGP* ^Tovarne0 to rekonstruk' i jala v bodoče po katastr- . Elektrarna v Trbovljah delu-! skeiTI dOflOSU £t2SS«v E1tS'' v letu 1953 ^ J® dohodnina venrt e5a sisterrla S1®yenije, j^unajg je j*, starih predpisih, svotitf rn^rarn0,.tudi nJei P?* letos pa se bo začela odmerjati glavn vef Peflivosti. ker Je: po katastrskem donosu. Osno-S, električne , va odmero dohodnine Je Ma prav!1® V fkraju Kotlovne na-, lansko leto nekaj nad ^ SSL,,vt trboveljski kalorični, j premogom naših rudnikov, !? že iztrošene, kar je povzro-Cl'o lansko leto večkrat izpad Proizvodnje električnega toka. Kakor predvideno, si bodo v elektrarni v teku leta preskrbeli nov kotel. .. Najmlajša industrija v Trbovca*1 je Strojna tovarna Trbovce (STT). Ta industrija je sre- težnja, naj okraj samo da« — posebno očitno je bilo to prizadevanje pri ljudskih odbornikih z naše vasi. Ljudski poslanec tov. Miha Marinko je diskutiral o vprašanjih komune ter komunalnega gospodarstva. Dejal je, da moramo najprej vedeti, koliko bomo imeli, šele potem naj razpravljamo o tem, kaj bomo dobili. Na razvoj našega gospodarstva moramo gledati z vidika celote, ne pa s stališča ozkih lokalistiČrtih teženj. Ob zaključku je tov. Miha Marinko govoril še o pomoči našim pasiv- frakture na nogi in lobanji, je pa j sedaj — kakor smo izvedeli — že izven nevarnosti. Prav ta šofer, 28-letni Ivan Bulog, je nekaj dni pozneje prišel v Zgornjih Trbovljah po nesreči pod avto. Tudi tega šoferja, ki mu je šel avto čez telo, so takoj odpeljali v bolnico ter je na srečo že prav tako izven j nevarnosti. * Kolektiv mladega podjetja se gostje pokazali kot marljiva Delavski svet bo na svojem pevska družina. j prvem zasedanju, ki bo v krat- * 1 kem, izvolil desetčlanski uprasr-V sredo, 17. marca, je v Domu ni odbor. »Svobode« v Zgornjih Trbovljah | * predaval primarij trboveljske Zadnji četrtek je bflo v dvo-bolnice dr. Virgil Krasnik o rani rudniške restavracije v otroških boleznih. Takih in po- Trbovljah zanimivo predavanje dobnih zdravstvenih predavanj ^ elane sindikalnih organiza naj bi b ilo v razsežnem revir- Predaval je tov- Roman AJ-skem kraju še več. * breht iz Ljubljane o »Sindikatih v pogojih delavskega upravija-Preteklo sredo je imel nada- . nja«. _ Udeležba je bila dobra »Mehanika« v Trbovljah . je jje ko]ektiv rudnika Trbovlje- j ter so bili vsi poslušalci s pre- i Hrastnlk volltve ▼ nov delavski davanjem zelo zadovoljni. ^ sestanku v restavraciji na Vo- svet. Na 15 voliščih so volivci * nim okrajem in zakaj morajo dah sklenil, da bo opravil volit- ^ 130 predlaganih kandidatov gospodarsko razviti okraji nu- j ve v delavski svet svojega pod- j izvolili 83 članov novega delav- Za petek, 19. marca, je bil napovedan bbSrti zbor ZB NOV diti pomoč gospodarsko neraz- ietja v torek, 30. marca. Kolektiv skega sveta. Daši se je volitev mesta Trbovlie vendar ie mo-vitim okrajem. bo izvolil v delavski svet 21 čla- u Slovenije. aa*je mani konkurence spo-1 K<> J' Predsednik LP okraja *°bno. To po eni strani zaradi novonastale moderne steklar-r xi tedustrije (steklarna v Pa-*nu), na drugi strani pa te-onosf in zastarelost hrastni- v, j * * zasiarc s«e tovarne, ki bo Trbovlje, tov. Pavle Kovač, pričel s konferenco. Je podal obširno poročilo o delu v preteklem letu tov. Lado Levec, tajnik LP okraja Trbovlje. Poročilu v kratkem sledeča dlak ustja je bila dokaj Izvolili so nov delavski svet — Volišče na zunanjem obratu rudnika Trbovl je-Hrastnik izčrpna, vendar Je bUo med njo čutiti, da je želja delegatov le, kako bi se pomagalo LP z raznimi subvencijami- Diskusija pa je nadalje pokazala, kako velikega pomena je vzgoja no- meseca junija udeležili telovadca, na prvi spomladanski dan, selekcijskih težccm se je udeležil kot sodnik znana telovadni strokovnjak tov. Milko Bizjak iz Trbovelj, nadalje vrhunski telovadci naše republike Urbanc, Skaza in Jurkovič te Hrastnika. — O izidu teh tekem bomo še poročali •k V nedeljo je gledališka družina »Svobode-Zasavje« te Sp Trbovelj gostovala z igro »Matura« v St. Jerneju na Dolenj- vih mladinskih kadrov, zaradi ______ _ ______________________ česar bo v prihodnje še več za- ; gjeguj; — prav tako so gosto-dovnih tečajev- Dolžnost dru- j VSLy člani prosvetnega društva štev pa je, da se tečajem odzovejo z obiskom. — Mnogo razpravljanja je bilo okrog kandidatov za sestavo plenuma LP okraja Trbovlje. Delegati se s predlagano listo niso strinjali, tako da je bil končno sprejet predlog, naj vsako občino zastopa po 1 delegat, ostali pa se »Planina« (Partizanski vrh) z igro »Vdova Rošlinka« na Kleku. ★ DPD »Svoboda - Dobrna« v Trbovljah je v nedeljo, 21. marca, na prvi spomladanski dan uprizorilo mladinsko igro »Rdeča kapica« v režiji Pavle Dob naj razdele procentualno po nikove. — Pred začetkom igre centrih okraja. — Izvoljen je je tov. Golia bral spomine pobil plenum 21 članov. kotnega pesnika Srečka Koso- O delu okrajnega odbora LP vela. — Prav tako je imela Trbovlje, o diskusiji na konfe- ; SZDL terena Dobrna v ned-po renči in o sprejetih sklepih bo- j dopoldne svoj letni občni zbor. I (Nada mo še poročali. (Nadaljevanje aa 3 strani) KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE Domači zdravnik (Nadaljevanje) ENC1AN (genliana lutea) — je rastlina, ki raste v gorah Sred-nje Evrope. Kot zdravilo uporab- ! ljamo dolge, za prst debele ko- j renine, ki so gubaste, rdečet ja- ' ve barve. Vsebuje grenko snov. Iz korenin kuhamo čaj za želo- ; dec. Tudi z žganjem nastavljena ■ daje dobre kapljice za tek. HREN (cochleria armoracia) je večletna do 1 meter visoka rastlina. Koren (ne starejši od dveh let) uporabljamo za začimbo (zriban s kisom m oljem, pa tudi kuhan) in za povečanje teka. Kot vse druge podobne ostre začimbe, tako tudi hren ni priporočljiv pri želodčnih obolenjih. V narodni medicini se jemlje hren za obklaane pri glavobolu, listje pa se uporablja pri izdelavi neke vrste »zelenega« sira. JABOLKA. Med sadjem zavzemajo jabolka prvo mesto. O lup- ' ljeno in dobro prežvečeno jabol- 1 ko se v celoti prebavi. Ako za- j užijemo vsak dan na tešče po j eno sveže jabolko, deluje to na \ naš organizem kot zdravilo: ureja nepravilno prebavo, odstrani zapeko in deluje blagodejno tudi na ostale telesne funkcije. K mastnim jedem je jabolko najprimernejši dodatek, ker pomaga pri prebavj maščob. Uživanje jabolk je priporočljivo zlastt Trboveljske gospodinje v velikem številu obiskujejo gospodinjska predavanja Kakor lansko, tako tudi letošnjo zimo trboveljske gospodinje zelo rade in v velikem številu obiskujejo strokovna predavanja, ki jih zanje prirejajo skupno kmetijski oddelek LOMO Trbovlje, Kmetijska zadruga Trbovlje in OZZ ter OLO Trbovlje. Pri predzadnjem predavanju, ki ga je imel inž. Fr. Ločniškar in ga spremljal z barvnimi slikami »O ameriškem in našem perutninarstvu«, je bilo nad 150 hvaležnih poslušalk. Pa tudi pri zadnjem predavanju, na katerem je govoril kmetijski strokovnjak pri OZZ Trbovlje, tov. Tone Bantan »O gojenju krompirja, o krompirjevih sortah, o krompirjevih boleznih in škodljivcih ter njih uničevanju«, je bila stranska dvorana v Domu »Svobode n« v Zgornjih Trbovljah polno zasedena. To predavanje so spremljali zanimivi strokovni filmi. Udeleženke so sklenile, naj bo prihodnje predavanje v četrtek, 25. marca, ob 3. uri popoldne, o temi »Kako si lahko gospodinje olajšajo delo*. Predavanje bo kot po navadi v stranski dvorani Doma »Svobode II« v Zgornjih Trbovljah, ki ga bodo po možnosti spremljali strokovni filmi. Pozivamo vse tiste trboveljske gospodinje, ki se dosedanjih predavanj še niso udeleževale, j da pridejo na to predavanje! otrokom, v prvi vrsti seveda svežih jabolk, lahko pa tudi v obliki marmelade, namazane na kruh. Tudi odraslim so jabolka koristna, ker vsebujejo loslor, ki je zelo dobro sredstvo proti poapnenju žil in je neogibno potrebno hranivo možgan, zaradi česar je uživanje jabolk posebno priporočljivo duševnim de- I lavcem. Jabolka se v ljudski medicini uporabljajo kot poseb- I no zdravilo proti driski, sladkor- j ni bolezni in protinu — to pa po' navodilu zdravnika. JAGODE (Fragaria vesca) so zelo tečno sadje, ki pospešuje tek. Nekateri uživanje jagod ne prenesejo, ker jim povzročajo osip po koži in srbež (koprivni osip). Naglo nastane in tudi hitro izgine. — Posušeno spomladansko listje se uporablja v narodni medicini kot čaj zoper drisko, proti obolenju žolča in proti protinu. JANEZ (Foeniculum). Janež je dišavna zel. Jajčaste plodove uporabljamo v kuhinji kot dišavo. V narodni medicini ga jemljejo kot čaj, ker pospešuje prebavo, odpravlja zasluzenost želodca in prsi, pomaga proti nape- tosti, kakor tudi pri slabostih mesečnega perila. Matere, ki dojijo, ga uživajo, da s tem povečajo količino mleka. Kuhan z mlekom pomaga pri bolečinah v želodcu. KAMILICE (Tilrica, Chamomil-la) rastejo povsod. Cvetejo od maja do junija. Iz kamilic kuhamo čaj, ki se mnogo uporablja kot domače zdravilo, zlasti pri motnjah v prebavi, pri driski in krčih v želodcu. V malih količinah jih dajejo tudi dojenčkom. Uporabljajo se nadalje za obkladke pri abscesih, na primer pri ječmenu na očeh, za grgranje proti katarju v vratu. V kozmetiki se uporabljajo za pranje las, s čimer postanejo lasje svetlejši. KUMARE (cucumis sattvus). — Sredica in olupki od svežih kumar so izvrstno belilo ln čistilo za kožo. Kumare vsebujejo mnogo vitaminov in prijetnih kislin, ki pospešujejo prebavo in osvežujejo kri. Tudi olupke uporabljamo lahko kot kozmetičen pripomoček; polagaj sr jih na lice, pa se bo koža osvežila in postala bela. ZADNJE DNI PO SVETU Se vedno je v ospredju mednarodnega dogajanja afera v Italiji, ki maje Scelbovo vlado. Glede na politično napetost, ki so jo izzvale škandalozne afere, pričakujejo, da bo nacionalni svet izrekel svojo sodbo in ukrepe, ki naj bi jih izvedla stranka in vlada. Stranka se je sicer pridružila splošni zaskrbljenosti, ki je zavladala v deželi po razkrinkanju korupcije v državni administraciji in zahtevala energične korake, j vendar je demokrščansko vodstvo želelo, da bi izrazili popolno zaupanje v demoterščamske-ga voditelja Piccionija in Spa-taro, ki sta zapletena v škandal. Zelo verjetno je, da bodo nekateri člani nacionalnega sveta zahtevali, naj podtajnik stranke Spat aro odstopi, da pa vlada ne dopusti, da hi odstopil zunanji minister Piccioni. Dulles je imel v senatnem od- oooooooooooooooooooooo i državnikov. Zunanji minister j Eden je govoril svojim voliv-! cem o bližnji ženevski konfe-| renči, dosedanji britanski predstavnik v OZN Gladwin Jebb pa je govoril o učinkovitosti I Varnostnega sveta. Eden je na-i povedal precej črnogledo, da bo j ženevska konferenca še bolj ! zmedena, kot je bila berlinska, Britanci pa se bodo potrudili, I da bodo prispevali čimveč za njen uspeh. Gladwin Jebb pa je vrgel kot bombo v svet izjavo, da Varnostni svet ni v stanju preprečiti agresije, ker obstaja pravica veta. Dejal je, da bo nujno, da postane Generalna skupščina tisti organ, ki bo prevzel najvišjo odgovornost za mednarodno sodelovanje. boru za zunanje zadeve govor, v katerem je preciziral izjave, dane glede nove ameriške strategije. Dejal je, da lahko ustvari Zahodni svet sistem varnosti le na osnovi kolektivne obrambe, da pa pri ustvarjanju te varnosti ni treba tekmovati z Rusi po načelu »Človek za človeka hi kanon za kanem«, ker se agresija po Dullesovem mnenju ne izplača. Za preprečenje agresije so pa potrebna atomska, pehotna, mornariška in le- Pred obiskom Adenauerja v Atenah in Ankari vlada moreče vzdušje v francoski narodni skupščini. Gre za Posarje. Bi-dault in Adenauer sta se dne 9. marca dogovorila, da bo Van Nattersov načrt skupna osnova za vse nadaljnje razgovore o sporni pokrajini, ki je sicer majhna, a zelo bogata na premogu in rudah. Vendar bi enakopravni položaj Francije in Nemčije v Posarju pomenil izgubo kontrole nad posarsko rudo in premogom, to pa bi povzročilo, da bj postala Zahodna Nemčija že zdaj nesporno najmočnejši faktor v Schumanovi alcupmosti za premog in jeklo, ne samo relativno, marveč tudi absolutno. mSP0M1S1E TESTI Lesa ne sme kupovati vsakdo, upoštevani. Zaradi tega so go- Državni sekretariat za gospo- spodarsko vedno bolj zaostajali darstvo LRS je opozoril, da za drugimi, smejo les kupovati od lastni- j V sežanskem okraju pride n. kov in upraviteljev gozdov le' pr. v letu 1952 na prebivalci državne gospodarske organiza- samo 27.000 din narodnega do- cije, ki so registrirane za pre- hodka, v prekmurskem okraju delavo lesa in trgovino z lesom; : 28.000 din (brez zaslužkov se- med njimi so tudi rudniki, ki zonskih delavcev) in v čmo- kupujejo jamski les, dalje grad- meljskem okraju 30.000 din. bena podjetja in podjetja s ku- Narodni dohodek na posamez- rivom. Les smejo kupovati tudi nega prebivalca v industrijsko kmetijske zadruge in zadružna razvitih okrajih Slovenije pa je . , , , . _ . podjetja. Končno smejo les ku- mnogo večji: največji je v me- ta-lska sredstva. Dalje je p1116- povati zasebnik* za potrebe svo- stu Celju, kjer pride na posa- n-|a' rPora vladati med za- i jega gospodarstva ali obrti, ki meznega prebivale* kar 272.000 veznisknru državami vzdušje pa m0ra bit* po predpisih regi- din narodnega dohodka, med- zaupanje in medsebojnega razu- • strirana. Nakupovalec mora biti tem ko je republiško povprečje mevanja, ne nazadnje pa tudi vpisan v register ljudskega od- narodnega dohodka na enega dobri gospodarski odnosi. Dobesedno je dejal: »Združene države niso samo iz sentimental- hora. i prebivalca v letu 1952 101.000 Prispevek za gospodarsko ne- din. razvite kraje Lani so okrajni Republiški izvršni svet je nosti dajale gospodarske pomo- I ljudski odbori izdelali temeljito sprejel odlok, s katerim bodo či svojim zaveznikom.« — Gle- ! analizo svojega gospodarskega gospodarsko močnejši okraji, de Evrope je dejal, da se ame- 1 razvoja. Ta analiza je za na- mesta, občine in gospodarske riške čete od tam za sedaj ne daljnji razvoj vsakega okraja organizacije na njihovem ob-bodo umaknile niti številčno ; trden temelj in izhodišče za močju prispevale za pomoč go-zmanjšale. čeprav je predvide- 1 napredn* gospodarska prizade- [ spodarsko nerazvitim okrajem, no zmanjšanje ameriških ko- ! vania' V mnogih okrajih se je Ta prispevek bo omogočil tudi pensSdh sil skoraj za 300.000 do ®edai močno razvijala in- pasivnim področjem investicije mož I dustrija. Mnogi gospodarsko I ter oostODno zboljšanje gospo- zunanji minister £*>"£***!& 2«a£,S9! živ,)“lsk' Dulles je izročil sovjetskemu veleposlaniku v Washingtonu Zarubinu »konkretni načrt za uporabo atomske energije v mirnodobske namene«. Sovjetski viri pravijo, d« je ta stvar že toliko napredovala, da se je v bHžnj i bodočnosti nadejati »atomskih sestankov«, na katerih bodo prisotne tudi druge tudi v tem pogledu premalo ni prebivalstva. Okrajni Ijndski odbor Trbovlje, Tajništvo za notranje zadeve. Podaljšanje veljavnosti osebnih izkaznic za območje okraja Trbovlje MALEJEV DALJNOGLED — Naj večji daljnogled sveta je Malejev reflektor v zvezdarnj na gori Palomar v Kalilorniji, ki ga predstavlja slika. Daljnogled ima 508 cm v premeru, tehta 530 ton in sloni na tako gladkih krogličnih ležajih, da ga lahko premika mali elektromotor z eno dvanafsttnko konjske sile, ko zasledujejo skozi njega zvezde pre mičnice v razdalji do ene milijarde svetlobnih let. Zrcalo na dnu njegove cevi, ki tehta 14 in tričetrt tone, so brusili 8 let. Ha lejev teleskop je last kalifornijskega tehnološkega zavoda. Prebivalstvu okraja Trbov- ! boj prinesti dokazilno listino, --- ----- ,-------- ---- 1-ie sporočamo, da se prične po- j n. pr. rojstni ali poročni list. ^atomske države«: Velika Bri- drljševanje veljavnosti osebnih 1 potrdilo o priglašenjn bivanja tanija, Kanada, Francija in Av- izkaznic za območje okraja itd. Na tej podlagi se potem is-Stralija. Trbovlje v soboto, 27. marca vrše določene spremembe v Zaradi sklenitve vojaškega 195‘J- To delo bodo opravljali osebni izkaznici. Proti vsem ti-pakta med Turčijo in Pakista- državni matičarji na sedežih stim, ki iz neupravičenega raznem je vložila sovjetska vlada obe,.n' raz™. Ljudskega odbora I loga ne bodo dali podaljšati protest. Po mnenju ruske vlade “e.stnf obc,,ne Trbctvje’ kjer veljavnost osebne izkaznice, bo ogroža ta pakt »varnost drugih *• opravljal, na se- uveden kazenski postopek. Po- d^žel« in ima za čili vkliučiti 1ežu T Jn,Stva z* notranje za- , daljševanje po tem roku bo dezei« m ma za cuj, vKijuciti d OLO Trbovlje podaljše- »"»«"•'« >- --------- V vaIc s° bod° le “'te osebne iz- naj bi balo istovetno z vzpostav- kaznice< katcrih veijaVnost po-Ijanjem vojaškega bloka na tefe j maja t , bližnjem Vzhodu. Sovjetski pro- Lastniki izkaznic, pri katerih so od časa izdaje osebne izkaznice nastale kakršne koli spremembe v bivališču, priimku, test zaključuje, da ta pakt lahko škoduje odnosom med ZS in Turčijo. V minulem tednu sta se zvr- imenu ali stanu itd., in ta spre-stili v zelo kratkem času dve memba doslej ni bila vnešena pomembni izjavi britanskih v osebni izkaznici, morajo s se- opravljalo le Tajništvo za notranje zadeve pri OLG Trbovlje dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih od 8. do 14. ure. Za podaljšanje veljavnosti osebnih izkaznic se morajo lastniki zglasiti osebno. Trbovlje, 18. marca 1954. (Iz pisarne Tajništva za notr. zadeve OLO Trbovlje.) VI. okrajna konferenca, ki se vrši malo pred Ul. kongresom ZKS, ugotavlja, d* je duh VI. kongresa ZKJ in IV. kongresa SZDL globoko prodrl med naše delovne ljudi, ki z doseženimi uspehi v naši notranji in zunanji politiki razvijajo dalje z vedno večjo vztrajnostjo demokratične principe In socialistične odnose. Na podlagi zaključkov VT. kongresa ZKJ. sklepov II. in III. plenuma CK ZKJ, referata in diskusije, predlagamo konferenci. da sprejme sledeče zaključke: V dosedanjih naporih v izgradnji socialističnega gospodarstva, v razvoju socialističnih odnosov in v delavskem samoupravljanju smo dosegli velike uspehe, za katere nosijo vsa bremena naši delovni ljudje s člani ZK na čelu. Dograditev ključnih objektov, vojne industrije in elektrifikacije naše dežele so močan činitelj naše neodvisnosti, hkrati pa pomenijo predpogoj za dvig življenjskega standarda ter krepitev socialistične zavest] delovnih ljudi. Uspehi, doseženi na gospodarskem področju, pa zahtevajo čim večjo demokratizacijo, čim širše sodelovanje delovnih ljudi v vestnem družbenem samoupravljanju. Naloga članstva ZK je, da se s stalnim in aktivnim političnim delom bori za pravilne socialistične odnose ter stalno pojasnjuje vso našo gospodar-, sko in socialno politiko. Delavsko samoupravljanje na- j laga komunistom in sindikalnim organizacijam še posebno nalogo: vzgojiti slehernega delavca v duhu kolektivnih odgo- I vornosti do sredstev, katere jim je družba zaupala, da jih maksimalno Izkoristijo s pravilnim gospodar jen iem v korist celotne skupnosti. Usposablj»tl organe delavske, ga samoupravljanja, da bodo Zaključki Vi. okrajne partijske konference v TMjaii sposobni ob podpori vsega delavstva sprovajati vse naloge nadaljnjega razvijanja proizvodnje z dviganjem storilnosti, odkrivanjem skritih rezerv, dviganjem kvalitete proizvodnje. kar bo koristilo dvigu življenjskega standarda delovnega človeka v komuni. Članstvo ZK v naših gospodarskih organizacijah se mora z vso ostrostjo boriti proti lokal ističnim in egoističnim težnjam, ki morajo biti toje družbenemu samoupravljanju. Stalno je treba tolmačiti delovnim ljudem, da so posamezni kolektivi sestavni deli komune, v okviru katere se bodo razvijali in uveljavljali preko Zbora proizvajalcev kot novem predstavniku v organih ljudske oblasti. Konferenca sodi 7.a potrebno, da organi oblasti in delavskega samoupravljanja resno proučijo možnosti zaposlitve žena in nezaposlene mladine v že obstoječih podjetjih, s pravilnim gledanjem na zaposlitev, s pravilno razporeditvijo, s povečanjem že obstoječih kapacitet, z dograditvijo začetih objektov ter z ustanavljanjem manjših uslušnostnih podjetij. S tem vzporedno smo dolžni posvečati vso painjo reševanju komunalnih vprašanj v mestih in na vasi In na ta način prispevati k hitrejšemu dvigu življenfekib pogojev naših delovnih ljudi. Osnovne organizacije in vodstva morajo posvetiti več paž-nje sistemu dela ZK, njihovi organizacijski ntrditvi in vskls-dtti praktično delo z organizacijskim. Delo organizacij ZK je usmeriti na ideološko politično vgojo članstva, h globljenu proučevanju naše socialistične stvarnosti, da se bo članstvo usposabljalo za delo med množicami. Sestanki organizacij ZK morajo imeti vzgojni značaj, ki na podlagi kritike in samokritike očrnijo delo in življenje posameznih komunistov in ugotovijo, kaj, kje In kako spro-vajajo naloge, kako se politično uveljavljajo in kaj kot komunisti pomenijo pri svojem delu, doma in v okolici. Takšna skrb organizacij ZK bo dvigala | pri članstvu kolektivno odgo-I vornost, utrjevala zavestne di-j sciplino in zahtevala večjo po-! litično samoizobrazbo. j Vodstva ZK naj sklicujejo ; aktive komunistov v političnih in društvenih organizacijah ter ustanovah, kjer so obstajale organizacije pred VI. kongresom. Na teh sestankih naj komunisti razglabljajo o problemih in osvojijo enotno linijo bodočega dela. Vsestransko delo komunistov bo vzgojno vplivalo nanje, na ustvarjanje pravilnih socialističnih odnosov tndi v organizacijah, v društvih in ustanovah, skratka tam, kjer živijo in delajo. Razen tega posvečati vso pažnjo notranji enotnosti in budnosti, na katero sta opozoril^ II. In in. plenom CK ZKJ. Lastnosti in vloga komunista se mora odražati v njegovi politični in družbeni aktivnosti, v nesebičnosti, požrtvovalnosti in predanosti socializmu, v osebni morali bi skromnosti. Naloga organizacij ZK je, da te smotre zasledujejo vsak dan In na vsakem koraku. Najostreje se moramo boriti proti raznim sovražnim vplivom malomeščanstva, dvoličnosti in nemorale. Z budnostjo komunistov onemogočiti, d* bi se vrinili v naše vrste skriti sovnžni elementi. Če se pojavijo s svojim razdiralnim in sovražnim delovanjem, da bi onemogočili naše napore pri graditvi socializma, jih je treba najodločneje izločiti iz vrst ZK. Borba za idejno čistost naših organizacij je posebna naloga članstva ZK. Med komunisti ni mesta za ljudi z dvojno moralo. Zato očistiti naše vrste vseh škodljivih elementov ter istočasno okrepiti z zdravimi, poštenimi, delovnimi ljudmi. Članstvo ZK, kot najbolj aktiven element v socialistični zvezi delovnih ljudi, ima nalogo stalno vzgajati in krepiti v množicah socialistično zavest, utrjevati vlogo delavskega razreda, voditi in usmerjati borbo za socialistične odnose ter se najaktivneje boriti proti vsem tujim vplivom, Idejni zmešnjavi, ki hoče zamegliti visoko vrednost revolucionarnih pridobitev ljudskih množic in njihovo politično enotnost. Konferenca nalaga članstvu j ZK, da s svojim aktivnim de- j lom usposablja Socialistično! zvezo delovnih ljudi, da Ie-ta prevzame vse družbeno-opera- j tivne, vzgojne in politične na- j loge na svojih področjih ter nadaljnje tradicije OF s široko aktlvizacijo ljudstva za pred-vojaško vzgojo. Socialistična zveza delovnih ljudi ima nalogo skrbeti za dvig ideološkega in kulturnega nivoja delovnega človeka v mestih in na vasi, kajti od kulturne ravni zavisi hitrejši razvoj socialističnih odnosov, socialistične zavesti in tempo izgradnje socializma. Poleg tega mora Socialistična zveza delov- I nih ljudi polagati pažnjo in nu- 1 diti vso pomoč političnim, dru- j štvenim in ostalim organizacijam na svojih področjih. Zato preko njih organizirati najrazličnejša preda vr. n ja, konference, diskusijske večere, tečaje vseh vrst, Izlete itd. in na ta način i dvigati socialistično zavest svojega članstva, upoštevajoč pri tem posebne prilike vasi in kmetijstva. da pospešimo njegov napredek v duhu socializacije. Sindikalne organizacije in komunisti pa morajo več razmiš- Posebno skrb in zaščito moramo posvečati tudi delovni ženi, ker s tem zagotovimo zdrave fizične temelje naše družbe, v kateri bo tako cenjena enakopravnost žena še ugodneje vplivala na javno mnenje in na lepo življenje v družini. Naloga komunistov v prosveti, fizkulturnih, ženskih in ostalih društvih je, da se v nje bolj aktivno vključujejo in uveljavijo. Preko SZDL naj usmerjajo delo teh društev, se borijo za množičnost, prostovoljnost in idejnost, skrbijo za kvaliteto Ijati o sindikalnem delu ter j programov in v njih poglf b-najti ustrezne prijeme v akti- ! Ijajo vzgojno politično delo za vizaciji svojega članstva na boljše odnose v društvih In vseh toriščih družbene dejav- med društvi. Najenergieneje pa nosti. Njihova posebna skrb je moramo odstranjevati tendence strokovno in ideološko izobn- klubaštva, osebne težnje, do-ževanje članstva, kar naj bo mišljavost in želje po privile-osnovna in najvažnejša naloga : eLiih. sindikalnih organizacij Poleg j Več skrbi moramo posvečati stalne brige za razvoj delav- našemu delovnemu človeku skega samoupravljanja morajo' sploh, posebno pažnjo pa po-stalno skrbeti za pravilno iz- ; svečajmo starim borcem, ki so vajanje socialne politike brez prenašali najtežja bremena in vsakega izkoriščanja. j odgovornost za našo revolucijo. ,1 Vodimo brlgo o njihovih živ« Mladinski organizaciji in; ljenj9k,h po^ju, in hn vzgoji mladih ljudi je treba p^jmo Izboljšati njihovo gmot-posvečati največjo pržnjo. Ak- i no stanje tivneje je vključevati mlade Roz voj naše socialistične de-ljudi v vodstva političnih in rnokracije terj* od vseh držav-društvenih organizacij, delav- i Janov večje sodelovanie v or-ske svete in organe oblasti In Kanih ljudske oblasti. Člani ZK jim pomagati pri opravljanju imajo prvenstveno nalogo da svojih dolžnosti. Stalna skrb tudi na področju našega druž-organlzacijc naj bo vključeva- benega samoupravljanja aktivno nje delavske mladine v srednje sodelujejo in vodijo borbo proti in višje sole, ter Jo usmerjati tendencam birokratizma, nrivl-v poklice, ki so našemu gospo- legijev in podobno. Aktivno darstvu najbolj potrebni. Po- morajo delati za akt Muci io sebno skrb Pa je posvečati do- | ljudi pri državni upravi. Z zbori rašcajocl mladini v naših me- volivcev kot osnovno vezjo stih in vaseh jo vključevati v med državljani ln ljudskimi kulturne, fizkulturne in ostale odbori moro jo pooiotl ji sme društvene organizacije ter jo tribune. že od mladega vzgajati v po-j Konferenca poziva vse čkwi-nosnega zavednega »ocialistlč- 1 stvo ZK da na vseh področjih nega državljana. Da mladini delavnosti uveljavlja misli ln omogočimo zdrav razvoj, mo- i zaključke VI. konference -klene ramo upoš*»v-ti posebne mere VI. kongres« ZKT ter II. in v njeno zaščito. m. plenuma CK ZKJ. Dvigajmo strokovne sposobnosti obrtnikov Pri odločitvi mladine za ta kjer bomo od teh kadrov lahko ali oni poklic opajamo mnogo- terjali večje znanje in napre-krat, da zavzemajo starši otrok dek, zlasti pa v kvaliteti lzdel- povsem zgrešen kriterij in odnos do naših praktičnih poklicev, češ »če je otrok slab za šolsko učenje, bo za obrtnika že dober«. Razumljivo je, da iz takšnih vajencev ne more postati posebno dober obrtnik in mojster, kajti tudi obrt terja sposobnega in izobraženega človeka Siliti tega ali onega otroka v obrt pa je spet v mnogih primerih tudi zagotovitev prejemanja otroških dodatkov. je to spet izkoriščanje skupnosti, k, daje otroške do- kov in v pravilnem izkoriščanju osnovnih surovin. Izgradnja Doma za vzgojo in Odločba ljudskega odbora mostno občino Trbovlje V Trbovljah je bil nadalje mizarsko-risarski tečaj. Uspehe Na podlagi 17. odstavka 78. nadaljnje nadstropje 12 din; 16. dimnikarja na pregled dimni-tega tečaja lahko vidimo po člena Zakona o ljudskih odbo- pekovska parna peč: a) z eno kov, ko je stavba v surovem naših delavnicah. j rih in mestnih občin (Ur. list etažo (pečjo) 76 din, b) z 2 ali stanju in v kolavdaciji; 9 na- Glede stanovanjske oprave za ' LRS št. 19/52) in 1. in 4. od- več etažami 100 din; 17. etažna ročila za čiščenje peči in dim- kuhinje in spalnice ___ torej za stavka 43. člena, 2. odstavka peč za centralno gretje, vštevši nikov sprejema Uprava za ko- šolanje industrijskih in obrtnih prostore, kjer prebije človek 44. člena Temeljne uredbe o dimne odvode 30 din; 18. cen- munalno gospodarstvo pri Ljud-vajencev je bila v Trbovljah j že večkrat predmet razpravljanja, vendar ni izgledov za realizacijo tega načrta — izgradnjo takšnega Doma. Zgodi se, da večkrat kritiziramo znanje in strokovne sposobnosti te mladine — dobro bi pa bilo, če bi se vprašali, ali smo zanjo v tem pogledu res vse storili. Odgovor ne bo ugoden. Udeleženci tečaja z vodstvom in predstavniki ljudske oblasti ?koro nolovico svoieea živlie- finančno samostojnih zavodih tralno ogrevalna naprava, vštev- skem odbora mestne občine Trnja nernoremo niti v republi- (Ur. list FLRJ št. 51/53) izdaja ši dimne odvode: a) z malim bovlje, tel. št. 903; 10. odločba Škom merilu trditi da smo na- Ljudski odbor mestne občine kotlom do 8 m® ogrevne po- stopi v veljavo s 1. januarjem pravili kak vidnejši napredek. Trbovlje na svoji redni 17. seji vršine — do 9 členov 60 din, 1954; 11. proti tej odločbi je Vzrok temu pojavu je verjetno premajhna skrb in zanimanje arhitektov in strokovnih birojev za to vprašanje, ker se omenjeni ljudje in strokovnjaki po izgledih poglabljajo v reševanje drugih problemov. In vendar je potrebno, da izpopolnjujemo in izboljšujemo našo stanovanjsko opravo, ki naj bo praktična in ki naj se prilagodi stanovanjskim prostorom in svojemu namenu v družini. Važno poglavje v pohištveni obrti je nedvomno tudi imitacija lesa. Strokovnjakov za to delo v našem okraju nismo imeli, kolikor jih je pa bilo, so bili to največkrat monopolisti, ki niso znali ali pa niso dne 5. marca 1954 odločbo o cenah in izvajanju dimnikarskih uslug I. del Tarifa 1. Odprto kuhinjsko ognjišče 35 din; 2. kmečka kuhinja z dvojnim stropom 50 din; 3. plezalni dimnik vseh kurilnih naprav razen naprav, navedenih pod 6: a) v pritličn' hiši 35 din, b) v hiši z več nadstropji za vsako nadaljnje nadstropje 8 din; 4. ruski ali valjasti dimnik: a) v pritlični hiši 14 din. W v hiši z več nadstropji za "S!™*- "*■»»■» nadstropje . ravno za take monopoliste je moral marsikak naročnik odšteti večjo vsoto za opravljeno din; 5. dimna cev do dveh metrov 5 din; 6. dimnik centralne b) s srednje velikim kotlom do možna pritožba v 15 dneh po 12 ms ogrevne površine — do sprejemu te odločbe na Izvršn: 14 členov ICO din, c) z velikim | svet pri skupščini LRS kotlom nad 15 m* ogrevne po- ] vršine — nad 14 členov 125 din; 19. odpiranje, izžiganje in čiščenje lončnih peči: a) brez zamazanja pečj 175 din, b) z zamaeanjem 200 din, c) za izžiganje (na uro) 70 din; 20. pregled in struganje novih dimnikov v surovem stanju in ob končni izgradnji 25 din. II. del Splošne določbe • 1. Za dela, opravljena ob nedeljah ali na dan državnih praznikov, se sme zaračunati do Trbovlje 5 marca 1954 Predsednik: Alojz Dular Vrtičkarji pozor Uprava za komunalno gospodarstvo pri LOM O Trbovlje obvešča prebivalstvo, da bo del zemljišč Splošnega ljudskega premoženja oddala prebivalstvu v najem za vrtove (grede), im sicer: V petek, 26. marca: pri Amer-šku, Del. domu Terezija in Vid-50°/« pribitka na veljavno ta- marju: v soboto, 27. marca: pri rifo; 2. v nestmjenih naseljih mestni kopalnici, v Urhovčevi (n. pr. Dobovec, Planinska vas, Loki, pokopališču in Partijskem Knezdol, Partizanski vrh, Čeče, domu: v ponedeljek, 29. marca: kte-de in nosi tudi stroške za yzdrževanje učnega kadra ter izdatke za preskrbo učnih pripomočkov za take vajence, ni treba naglašati posebej. Ob zasedbi službenih mest Po naših podjetjih s takimi vajenci je razumljive, da v uče-nio praktičnih poklicev ne prihajajo najsposobnejši učenci, ^ bi mogli dosti več doprinesti k dvigu naših strokovnih kadrov. Premajhen napredek in stanje strokovnih sposobnosti naših obrtniških kadrov pa nare- Okrajna obrtna zbornica si? cer do neke mere odigrava svojo vlogo v pogledu organiziranja strokovnih tečajev. Tako je bil lansko leto v Trbovljah čevljarski tečaj, ki so ga kandidati dobro obiskovali. Tudi o krojaškem tečaju se govori že več kot osem mesecev ter bi ga tudi že lahko imeli, saj je zanj dosti interesentov, če bi ljudje, ki radi veliko govore in filozofirajo, to svojo zgovornost tudi uresničili Samo z govorjenjem in obljubami res ne bomo dvignili strokomie ravni naše- kujeta, da ustvarjamo pogoje, ga obrtniškega kadra. V zadnjih dneh v revirjih (Nadaljevanje s 1. 6tranl) V nedeljo je praznovala nadalje mladina osnovne šole na Vo-^ prvi spomladanski dan. Učenci, okrašeni s trobenticami 7/ gumbnicah, so se ob osmi uri Zjutraj zbirali pred svojo šolo, nato pa so v strnjeni vrsti odkorakali na lutkovno igro v Delavskem domu, ki jo je tamkaj uprizoril Lutkovni oder iz Ljubljane. ★ ZAGORJE 2e štirinajst dni so se zagorski namiznoteniški igralci pridno pripravljali na republiško prvenstvo, ki bo v soboto in nedeljo, 27 in 28. marca v Kočevju. Na to prvenstvo bo odpotovala članska in mladinska ekipa. — Dramska družina »Svobode I.« v Zagorju se v večernih urah marljivo pri-Pfavlja v Domu »Proletarca« na uprizoritev predzadnje gledališke premiere v tej sezoni, na Haškovega »Dobrega vojaka ovejka«, ki ga bodo dali v Do-uiu TVD »Partizan«, 3. in 4. aPrila t.l. ★ V petek je bilo v okviru Ljudske univerze v Zagorju Predavanje o življenjskem standardu pri nas in v tujini. Predavate1 j tz Ljubljane je s svo-Phil izvajanji navzočim ugajal. ★ Tudi v Zagorju so imeli na Umniku volitve v delavski svet. Ud loo kandidatov je izvoljeno članov, med njimi 1 žena. 0:1 je vladalo za volitve veliko 2animanje. kaže, da se jih je Udeležilo 96 odst. volilnih upra-vičencev. Neupravičeno je izostalo od volitev 0.9 odst., ostali postanki so pa upravičeni. Sindikalne podružnice po rudniških obratih so bile pri teh vojnah zelo aktivne ter bo naj-uoljša dobila pohvalno listino 051 KSS Zagorje. ★ v nedello dopoldne In popol-flne je bil v osnovni šoli v Za-Soriu vojaški razpored. — Nogometne tekme ali drugih pri-delitev v Zagorju ni bilo. Tudi Uaoovedana nogometna tekma "uadincev »Svobode« iz Kisov-S? in mladincev »Rudarja« iz Trbovelj je izostala. — Vreme h5 bilo v nedeljo pusto, zato je Precej Zagorjanov ostalo popol-?de doma pri radioaparatih, filfr 80 Poslušali prenos kvalt-I;kaci1sko tekme za svetovno Prvenstvo med Izraelom in Jugoslavijo — mladina pa se je zvečer vrtela v Domu TVD '‘Partizana«. Ko pa je Okrajni obrtni 1^)° ^^t^inih^pS^^h8 5st zbornici le uspelo organizirati gostinskih in zavodskih štedil- ogrevalne naprave ali pekov-1 Katarina, Marko) se računa pod gozdom nad sindikalnim do doiA ii-At i«. bilo to nravzaorav i ske Parne peči: a) do vštevšega 20®/« pribitka k cenam iz I. dela mom in nad Foto Veissom; v to-pravzaprav JI. nadstropja 30 din, b) za vsa- te odločbe; 3. za večja dela, ki rek, 30. marca: od mizarja Cest- niso vsebovana v tarifi, se do- nika proti Staknetu in Dunaju loči cena sporazumno med (nad Splošnim strojnim nrizar- , , ... „ ,. , ... —-— —---------------------- strankami na osnovi zamujenega sW>m)i v sredo, 31. marca: v *uk tečaj v Trbovljah, ki je bil njk0V do I. nadstropja 14 din, časa; 4. čiščenje dimnikov, ki Gabrskem in Podmejo. tri mesece v podjetju »Splošno d) ^ vsak0 nadaljnje nadstropje so v uporabi, je obvezno enkrat Delitev zemljišč' bo v tiavede-strojno mizarstvo« razumljivo 4 dill. 7 j^nal centralne ogre- mesečno; čiščenje štedilnikov dneh dnevno od 8. ure na-da to tein monopolistom m šlo vajne naprave, pekovske parne in peči je neobvezno, dvakrat prei v račun. Tečaju tudi niso prav pejj m zavodskih peči: a) do letno pa se mora izvršiti kon- . stranke, ki so imele v najemu trolni pregled istih; za kon- vrtove (grede) od zemljišč Sploš-trolni ogled štedilnikov in peči, nega ljudskega premoženja ▼ ki jih dimnikar ne čisti, se preteklem letu, naj prinesejo s plača 50*/« veljavne tarife iz seboj potrdilo o vplačilu najem-I. dela odločbe; 5. stranke so dolžne storitve dimnikarja potrditi v kontrolni knjigi dimnikarja, ki vpiše vsako storjeno delo; 6. inkaso se opravlja na zborSra3 vabila kOIM3hnahp^ 5m.70 din- b) veliki <** 5 m na-moč tečaju se je pokazala zlasti štedilnik, vštevši dimno cev iz Zagorja, od koder je bilo do lm 20 din; 9 štedilnik v najmanj tečajnikov. j gostinskih obratih ali zavodih: Tečaj za imitacijo vseh vrst a) mizni, prosto stoječ ali z na-lesa, ki ga je vodil predavatelj stavkom, v srednjem gostinskem in mojster tov. Jože Pečar iz obratu, javni kuhinji in po-Ljubljane in ki ga je obiskova- j dobno 50 din, b) mizni veliki, lo preko 20 tečajnikov iz Tr- j prosto stoječ ali z nastavkom' terenu tromesečno; ob priliki bovelj, Hrastnika, Zagorja. Ra-1 v velikih restavracijah, javnih inkasa mora inkasant stranki deč in Litije, je pa le odlično kuhinjah, zavodih in podobno izdati potrdilo o plačilu z na-uspel v popolno zadovoljstvo 80 din; 10. ogrevalec vode (boj-' vedbo plačanih uslug ozir. sto-interesentov in komisije, ki je ]er) 10 din; 11. grelci posod 15 ritev; 7. dimnikarske usluge ob zaključku tečaja izrekla po- din; 12. pralni kotel, kanallza- plača gospodar ozir. lastnik ali sameznikom svojo oceno, zbor- cija za odvod dima 15 din; uprava stanovanjske skupnosti; niča pa izdala spričevala. 113. običajna železna peč do 2 m interna dela v stanovanju, kot Letošnja obrtna razstava, ki cevi 14 din; 14. peč sistema j n. pr. čiščenje štedilnikov in -je začrtana v okviru prazno- »Lutz« ali podobno 25 din — iz- peči ali podobno pa stanovalec- s™6 "a Izlakah s teoret ičnim de- vanja 100-letnice trboveljske redno velika pečica 40 din; 15. najemnik; lastnik zgradbe po- , šoferskega tečaja. Interesen- nine za leto 1953. Najemnina za oddano aemlji--šče (gredo) za leto 1954 znaša 3 din za kvadratni meter. Uprava za komunalno gospodarstvo. Trbovlje Šoferski tečaj na Izlakah Avto-moto društvo na Izlakah bo pričelo v prvj polovici meseca aprila v prostorih osnovne štva. Na sestanku je bilo skle- vanja 100-letnice trboveljske redno velika pei njeno, da se podeli staremu od- občine, mora dokazati, da tudi pekovska pec za premog ali j razdeli stroške čiščenja dimni- « za tečaj iz okolice Izlak naj boru razrešnica, vendar morajo j naše obrtništvo resno ’ želi do- drva: a) navadna, vštevši dim- i kov sorazmerno po številu oseb se priglasijo pri tajniku društva prizadeti, ki so napravili lansko ! prinesti svoj delež k izgradnji nik, kanal in dužke 48 din, b) na posamezne uživalce; 8. gra- tov. Ivanu Arhu v pisarni Kme- leto v društveni blagajni primanjkljaj, škodo poravnati. * Pri Ljudskem odboru mestne občine Hrastnik so ustanovili odbor za olepšavanje Hrastnika, kar vsi domačini seveda toplo pozdravljajo. Ta odbor je imel pretekli petek že svojo prvo sejo. O sklepih na tej seji bomo še poročali. * V soboto popoldne so imeli člani pomlajenega Gasilskega društva Hrastnik-matica svojo prvo gasilsko vajo- Nabralo se je novih mladih gasilcev kar za dve desetini. — V soboto sta nadalje godba na pihala in orkester »Svobode II.« iz Spodnjega Hrastnika gostovala v Šmartnu pri Litiji, kjer sta priredila celovečerni koncert. socialistične Jugoslavije. dimnik, peči (poda) za vsako ditelji zgradb morajo poklicati tijske zadruge Izlake. Tudi mladinska organizacija rešule problem brezposelnosti mladine Družbene organizacije se v precejšnji meri ubadajo z vprašanjem brezposelnost: med mladino. V zadnjem času se je resno lotila tega problema tudi mladinska organizacija. Ko govorimo o brezposelni j mladini, seveda ne mislimo na nekaj stotin pokvarjenih delo-mrznežev, ki so v časih, ko je vladalo pomanjkanje delovnih moči, iskali le boljša in lažja delovna mesta, izkoriščali gospodarske težave, pri tem pa hoteli le malo slišati o svojih dolžnostih. Namen akcije, ki jo bo v prihodnjih mesecih vodila mladinska organizacija skupno s slovenskim Združeniem učiteljev in profesorjev srednjih šol in drugimi zainteresiranimi činitelji, bo ta, da zagotovimo doraščajoči mladini, ki zapušča osnovno šolo, vključitev v ustrezajoče in »Za stanovanje gre«, ki jo je ! za današnji čas najpotrebnejše trebah po kadrih, o razmerju 1 4. Pokazati staršem in mladini, med številom kvalificiranih de- da je izbira poklica za vsakogar lavcev in vajencev z nekvalifi-' najresnejše življenjsko vpraša. ciranimi, in o problemih, ki lah- nje in da se je treba na to do-ko v bodoče nastanejo, če bo v bro pripraviti, tem pogledu obstajal« nesklad- | V vseh okrajih se bodo formi-nost rale komisije, ki se bodo ubada- le s tem problemom. Okrajni komiteji pa naj za to delo določijo dobre mladinske aktiviste, ki se bodo v imenu organizacije in mladine resno prizadevali, da čim uspešneje rešimo te težave. Prva spomladanska nedelja je bila prav kisla zaradi oblačnega vremena in hlada. Namesto izletov v planine in okolico so Hrastničani v nedeljo obiskali oba hrastniška kinematografa, zvečer pa gledališko komedijo ponovila odrska družina »Svobode II.« v Sp- Hrastniku. * poklice. Skupina članov CK LMS se je lotila posebne naloge, da prouči probleme zaposlene delavske in vajenske mladine ter njeno vključevanje v industrijo in obrt. Ta komisija je že začela z delom Omenimo še, da so v soboto na Dolu pri Hrastniku ustanovili svoje Planinsko društvo, v nedeljo pa je ^1.."?. JP01^ 1 ln je na prvem sestanku razprav- br? 10 Prikrlu brezposelnosti, ki "“v nn tomkaišnU šoli. nrav ta- ‘Je značilna ^ pasivne agrarne predele Slovenije. V teh krajih nek na tamkajšnji šoli, prav ta ko je bil v nedeljo na Dolu letni občni zbor tamkajšnje Socialistične zveze. Javna produkcija Glasbene šole Glasbena šola v Zagorju je tudi letošnje leto izvedla svojo prvo glasbeno produkcijo ter pokazala napredek mladih glas benikov. Glasbena dela, ki so jih predvajali, so bila sorazmerno težka, vendar so jim bili gojenci kos. — Ta šola pa ima tudi težave. Primanjkuje ji zlasti glasbil. Z dosedanjimi starimi, že skoraj dosluženimi glasbili res ne morejo pokazati vseh svojih sposobnosti. Potreba po novih inštrumentih je torej pereča. Sola upa, da se bodo že nekje našla sredstva v ta namen, da bo mogoče v večji meri razvijati in popularizirati glasbeno umetnost tudi med še ni zrn AGTviir našimi rudarji. Danes pa HRASTNIK pravega razumevanja za to, ™ sklepu občnega zbora' zlasti ne med našimi rudarji, in k'- € *•“ 12 Zs' Hrastnika 1 ki bi morali še boli pošiljati i® bil v petek ponovni sestanek svoje otroke v to Šolo. Sola bi -anstva, na katerem je podal v d~nem primeru lahko še bolj Iztočilo nadzorni odbor dru- napredovala in uspevala. je precej mladine, ki doma na majhnih posestvih ne more živeti, a ne najde dela drugod. Ta od centrov v oddaljenih predelih živeča mladina dostikrat niti ne ve za posredovalnice za delo in zato pri njih nj registrirana. V tem pogledu so najbolj prizadeti pasivni ali pa močno naseljeni 1 okraji — Dolenjska, Kozjansko, Primorska in Prekmurje. Komisija je sklenila, da bo najprej zbrala podatke o stanju brezposelnosti v teh predelih. Pri tem ji bodo moral,- pomagati tudi OK LMS. V tem prizadevanju zasleduje mladinska organizacija naslednje smotre: 1. Zmanjšati brezposelnost mladine nad 14. letom starosti. 2. Oblikovati osebnost mladih ljudi, ki kot brezposelni izgubljajo perspektivo v življenju, postajajo ravnodušni do graditve socializma ter zelo lahko za-padajo slabemu političnemu in moralnemu vplivu in postajajo breme družbi. 3. Vodilnem gospodarskim či-niteljem hočemo prikazati, da je treba temeljito razmišljati o po- bo samo v nedeljo, 28. marca 1954 v Trbovljah v kinu ,SV0B0DA-CENTER‘ (Delavski dom). Predprodaja vstopnic tri dni pred revijo pri blagajni kina, Širom po našem Zasavju Jz Litije in okolice Vsem naročnikom ,.Zasavskega vestnika"! Zaostalo naročnino poravnajte pri tov. Marjanu Oblaku* blagajniku Narodne banke v Litiji. Tam se lahko naroče tudi novi naročniki. »Zasavski vestnik« ima v kol-portaži tov. Forbici v kiosku poleg pošte. Podaljšanje osebnih izkaznic Opozarjamo vse prebivalce litijske občine, da si podaljšajo osebno legitimacijo. Komisija uraduje po posebnem razporedu, ki je objavljen na oglasni deski na litijski mestni občini. V predilnici se pripravljajo na volitve DS Kolektiv litijske predilnice se pripravlja na volitve novega delavskega sveta. Volitve bodo konec tega meseca, kjer bodo predilničarji izvolili v novi delavski svet 40 članov. Spričo okoliščine, da je litijska predilnica med največjimi delovnimi kolektivi v Litiji, se zanimajo za te volitve v vsei občini. Litijska predilnica podpira lz svojih prostih presežkov tudi naša društva in druge ustanove, s čimer dokazujejo naši predilni-čarji, da imajo razumevanje za kulturne in prosvetne potrebe domačega kraja. V litijski predilnici prevladujejo žene, zato j je bila v tem letu predsednica DS tov. Repovževa. Prvič 90 si izvolili naši pre-dilničarji svoj delavski svet 9. septembra 1950. V spomin na ta dogodek, ko so delavci prevzeli tovarno v svoje roke, je ob vho. du v predilnico spominska plošča Trboveljčani na občnem zboru litijskega Aerokluba Gotovo je, da je treba med vsemi zasavskimi društvi in drugimi enotami čim več in čim tesnejše povezave. Z lepo gesto so potrdili to načelo člani trbovelj- j skega Aerokluba, ki so prišli na 1 redn,- letni občni zbor litijskega Aerokluba »Milan Borišek«. j Občni zbor je pozdravil v imenu gostov iz črnega revirja tov. Ja- j Pelj, ki je nakazal probleme zasavskih letalskih društev, ki nimajo na razpolago dovolj potrebščin za izvajanja svojih načrtov. , Tov. Japelj je žel za svoja izva- j Janja aplavz celotne dvorane. Zdravniško predavanje dr. Germa Novi zdravnik dr. Radoš Germ, trboveljski rojak, kj je nedavno nastopil državno službo v Litiji, je predaval na roditeljskem sestanku osnovne šole v Litiji in dal staršem navodila, kako je treba skrbeti za zdravje šolske mladine. V šmarski občini plačujejo davke redno V občini Šmartno pri Litiji so ime!: v lanskem letu za en milijon več predpisanih davkov kakor 1. 1952. Občina pa je razdelila davke na skupnih posvetih z davkoplačevalci, zato so izdelali lestvico plačil sporazumno. Davki za preteklo leto so domala že vsi plačani, le nekaj tisočakov je še neporavnanih. Ra-kor kaže zadnji posvet zzaostan. karji, bodo v bližnjih dneh plačani še ti zaostanki, tako da bo likvidiran celotni davčni predpis za preteklo leto v skupnem znesku 8,300.000 din.» Ali bodo Prežaanje do 1. maja elektrificirane? Občina Prežganje ima trt večja središčai Prežganje, Trebelje-vo in Štango. Ta občina je med tistimi redkimi občinami v ljubljanskem okoliškem okraju, ki še nima elektrike. V zadnjem času pa iP vrše pripravljalna dela za napeljavo elektrike. Po prizadevnosti domačinov, ki so se resno lotili tega perečega gospodarskega problema, bodo po naklonjenosti ljudske oblasti, ki j-'h pod-pira. ,v Prizadevanju po elektrifikaciji, in po izjavah strokovnih delavcev, ki bodo napeljali žice, dobili v te? odročni zasavski ob_ č ni elektriko do 1. maja, praznika delovnega ljudstva. Električarji ?o izjavili, da bodo napeljali žico v Šestih tednih. Ob pomembni kulturni obletnici slikarja Marčiča Letošnjo pomlad bo poteklo 50 let, odkar je litijski rojak, akademski slikar Rudolf Marčič priredil svojo prvo razstavo, in sicer v Zadru. Od tedaj je šla njegova pot z nevzdržano silo vedno k novim uspehom. Sedaj je slikar Marčič po vsej pravici ocenjen za enega izmed naših najboljših marinistov, to je slikarjev, ki se poglabljajo v motive našega Jadrana in obmorskega življenja. Prav zato preživlja ta naš zasavsk: rojak jesen svojega plodnega življenja ' v Lovranu, ob našem sinjem Ja_ i dranu. V zadnjem času je iz de- | lal vrsto zanimivih motivov iz ! tega kraja in okolice, ki so jim j priznali vso umetniško vrednost j tudi izbirčni tujci. Tako vrši sli-kar Marčič plemenito in uspešno propagando za naš Jadran. Na željo umetnikovih prijateljev se bo vršila ob polstoletnici prve Marčičeve razstave razstava tudi v Ljubljani, ki bo prikazala njegove umetnine iz najnovejše dobe. Pri litijski „Svobodi“ so ustanovili ženski pevski zbor Delo litijske »Svobode« se razveseljivo širi. V zadnjem času so obnovili žensk; pevski zbor, vodstvo pa je prevzel tov. prof. Vereno Korošec Na zadnji prireditvi je nastopilo skupno kar 130 starih in mladih pevcev, in sicer moški zbor »Lipe«, ki je postdl v zadnjem času odsek »Svobode«, litijski gimnazijski zbor in novoustanovljeni ženski pevski zbor. Ta množična pevska tovarišija je zapela veličastno »Pesem o svobodi« in bila deležna živahnega aplavza. Spominek na prvo dvokolo domačega izdelka Pri posestniku Ponebšku, po domače Miškarju v Gradiških Lazih pri Litiji, hranijo še danes dvokolo domačega izdelka, ki ga je izdelal domači sin še v preteklem stoletju. Fant je bil izredno bister, in ko so zidali hišo zunaj vasi, so imeli domači fantje precej potov. Da bi si skrajšali pot, so izdelali leseno dvokolo. Prvo kolo je bilo izredno visoko, kakršna so bila pač tedaj vsa taka prevozna sredstva. Na tem kolesu domačega izdelka se je vozila potem vsa vas in se je vaška mladina zabavala z vozilom še do nedavnega. Zdaj je kolo nekoliKo poškodovano, pa ga bodo Ponebškovi popravili, nakar ga bodo izročili bodočemu litijskemu muzeju. S tem starim kolesom se je vozil tudi eden izmed Pregljevih sinov, ki je dosegel še v stari avstrijski armadi čin generala. Ta mož Ivan Pregelj je bil gotovo eden prvih generalov iz litijske okolice. Nanj hranijo pri Miškarjevih še več zanimivih spominov. Tuberkulinizacija goveje živine V okraju Ljubljana-okolica so sprejeli sklep o obvezni tuber-kulinizacijl goveje živine. Veterinarska ambulanta iz Grbina pri Litiji je opravila pregled 1200 glav goveje živine, kolikor Jih premorejo ▼ vsej šmarski občini. Tuberkulinizirali so vso goved'.n ugotovili, da je v občin; domala 2 odst. bolne živine, največ pa v Kostrevniški dolini. Bolno živino so že začeli odstranjevati iz hlevov. Tako bo okrajni sklep le rodi; zaželene uspehe in izboljša; našo živinorejo. Občni zbor TVD »Partizana" v Trbovljah V mali dvorani Doma TVD »Partizan« v Trbovljah je bil v četrtek 18. marca redni letni občni zbor društva. Poleg članstva sta se ga udeležila tudi sekretar MK ZK Trbovlje tov. Dušan Povše in predsednik LO MO Trbovlje tov. Alojz Dular. ŠD Rudar je zastopal tov. Ivo Sajovic. Po uvodnih besedah predsednika Mata Filipiča je sledilo poročilo tajnika in načelnika društva. Iz poročil je videt; bogate uspehe društva, ki si je pravilno začrtalo svoje delo, in to z delom pri najmlajših. Društvo je preteklo leto napravilo lep napredek z dokončno ureditvijo društvenih prostorov ter razširitvijo telovadišča. Tudi za razvoj telovadbe na naši vas: Je društvo skrbelo, saj je med letom priredilo več propagandnih na/stopov v Kleku, Podkumu, na Dobovcu, v Čečah in drugod. Diskusija je pokazala, da morajo naši prosvetni delavci v večji meri sodelovati v TVD »Partizan«. Prav tako so v diskusiji obravnaval: vprašanje, kako pritegniti v vrste »Partizana« čim več mladine. Program dela za letošnje leto je zelo obširen ter obsega poleg telovadbe, iger pionirjev jn streljanja še razna tekmovanja v j orodni telovadbi, propagandne nastope na vasi ter dograditev letnega telovadišča. V načrtu je tudi letn; nastop vseh telovade-čih 6. junija ter tri akademije. V nov odbor društva je bilo izvoljenih od 30 predlaganih članov 24 članov, iz katerih bodo izbrali upravni in gospodarski odbor društva, prav tako so izvolili tud; dlsciplinsk; odbor ln f častno razsodišče ter nadzorni odbor. O načrtih društva »Partizan« ter o njegovem delu bo-, mo še poročali. Zakaj različne cene v trboveljskih kinematografih? Pod gornjim naslovom smo prejeli dopis sledeče vsebine: Sem stalen obiskovalec filmskih predstav ter si včasih ogledam filme v vseh treh trboveljskih kinematografih. Sprašujem se samo, zakaj pri enakovrednem sporedu niso tudi enotne cene vstopnicam? Medtem ko Imata kinematografa v Delavskem domu in Trbovlje II enotne cene, ima kinematograf Zasavje za 5 din višje cene vstopnic. Opažam, da je v tem kinematografu višja cena pri vseh filmih, ki se predvajajo preko nedelj, medtem ko se ta razlika poveča za celih 10 din, pri filmih, ki so na sporedu med tednom. Kinematograf v Delavskem domu ima n. pr. cene vstopnicam prvega prostora 25 din, Ali ne kinematografa o tem razmišlja- „ŽELEZNINA", TRBOVLJE barve, laki, fimež, terpentin, čopiči, klej, razna olja. Tudi naša mladiha se bo udeležila velikega mladinskega festivala v Kopru Na zadnjem plenumu CK LMS so sklenili, da bodo zaradi še tesnejšega sodelovanja med hr_ vatsko in slovensko mladino priredili velik mladinski festival, ki bo trajal cel teden, vršil pa se bo v bujskem in koprskem okraju. Predvideno je, da se bo tega v Zasavju pa 35 din. festivala udeležilo tudi okrog 50 bi morda uprava tega tisoč mladine iz naših okrajev, ravno toliko mladih ljudi pa bo prišlo na to slovesnost tudi iz sosedne hrvatske republike. Ze sedaj je sklenjeno, da bo tudi okraj Trbovlje sodeloval na tej manifestaciji mladih ljudi, na kateri bo nastopila mladinska godba na pihala iz Trbovelj ter novoustanovljeni mladinski pevski Zbor Vajenske šole iz Zagorja. Na zaključek te mladinske slovesnosti pa bodo odšli številni aktivi mladinske organizacije iz celega našega okraja. O podrobnostih tega festivala bomo še poročali. M. »ŽELEZNINA", TRBOVLJE šipe, ste’ 'o, porcelan, keramika, emajlirana posoda, pocinkana posoda. Iz Hrastnika Prostovoljno Industrijsko gasilsko društvo kemične tovarne je v letošnjem letu spet nekako oživelo. Lanj niso imeli člani tega društva volje do dela, ker tehnično vodstvo nt bilo na svojem mestu. V novi odbor je bilo izvoljeno polovico novih članov, z njim: tudi izkušeni novi poveljnik tov. Jože Jelen, delavec kamnoloma kemične tovarne, ki je hkrati hrastniški sektorski poveljnik. Sedaj se je pričelo novo življenje v tem društvu. Člani so spet z veseljem poprijeli za delo, uprava tovarne jim pa vsestransko pomaga. Zato so izgledi, da se bo to društvo spet povzpelo na višino, na kateri je bilo nekoč. Za usipešno društveno delo bi pa potrebovali nov gasilski dom. V sedanjih vlažnih prostorji se uničuje gasilsko orodje in gasilska obleka. Z združenimi močmi uprave podjetja in društva bodo tudi ta cilj dosegli. ★ Šolsko dvorišče pr; osnovni šoli povečavajo, ker ja izgubila šola prejšnjega na severni in sprednji strani zaradi razširitve in preložitve hrasttijške ceste. Mestni ljudski odbor je zato kupil bivšo Čeplakovo hišo, kjer sta sedaj prodajalni »Naše knjige« in »Slov.poročevalca«. Bivši Čeplakov vrt med šolo in omenjeno trgovsko hišo so preuredili sedaj v šolsko dvorišče, kjer se bo šolska mladina v prostem času lahko razgibala. Ta prostor je seda) ograjen z lepo ograjo. * Kulturnonrnsvetno delo v Radečah V zadnjih mesecih je v Radečah opaziti večjo razgibanost la ter se prilagodila cenam ostalih dveh kinematografov? Mnogim, ki radi obiskujemo filmske predstave, bi bilo s tem zelo ustreženo. Upam, da se bo to kmalu zgodilo, saj noben trboveljski kinematograf ne more reči, da lahko nudi več ugodnosti proti drugim. Spored v vseh kinematografih je približno enak, dvorane so ogrevane s centralno kurjavo, v nepo- Iz Konjščice Iz Konjščice, od koder tako redkokdaj kaj slišimo in beremo, nam pišejo: Mladina Konjščice se najiskre-neje zahvaljuje Ljudski prosveti okraja Trbovlje, ki je dala prvo osnovo za knjižnico, namreč 22 knjig. Med njimi je tudi knjiga »Jeklena pest« {.■* katere bomo spoznali vso zgodovino NOV ščijo kozarček vina za kosilo ali večerjo. Občni zbor Društva prijateljev mladine bo v petek, dne 26. marca, v Puharjevem domu. Vsi člani ln ostali hrastniški prijatelji mladine se na ta zbor vabijo. ★ Na spomladanskem zagrebškem velesejmu razstavlja svoje izdelke tudi hrastniška steklarna. Običajno je imela tudi kemična tovarna iz Hrastnika razstavljene svoje izdelke na tem velesejmu. Letos pa tega ni storila, ker ima že vso letošnjo produkcijo razprodano. * Hrastniški fotoklub obstaja že 20 let. Prvi predsednik je bil rudniški inž. Silvin Burger, I enajstkrat. To priljubljeno odr- , drugi rudniški inž. Rikl Frever. sko delo avtorja Radovana i sredni bližini so gostilne itd. Zasavja. Mladinci in mladinke Zasavčan., v Konjgč;ci smo sklenili, da šte-vilo knjig v najkrajšem času po- PotUJOČI kino LP Trbovlje1 večamo na 60. Kdor ima kakšno Potujoči kino predvaja od 26. knjigo doma, jo bo daroval skup. »ŽELEZNINA", TRBOVLJE Obrtna podjetja imajo pri večjih nakupih 5 odstotkov popusta. v kultumoprosvetnem delu. Nedvomno je najbolj delaven gledališki kolektiv radeške »Svobode«, ki je v zadnjih treh mesecih uprizoril domačo opereto »Planinska roža« kar »ŽELEZNINA". TRBOVLJE šipe po meri. Prevzamemo montažo šip za cele stavbe. Klub je imel svoj sedež takrat pri »Logarčku«. Pred 18 leti je pa prevzel vodstvo tega kluba Mirko Grešak. Pod njegovim predsedstvom se je društvo I prav razcvelo. On je postavil že Kino »Svobode I« v Zgornjem 1 Hrastniku veUno »o,| ££ j nico z vsemi modernimi pritiklinami. razstavno dvorano in stanovanje hišnika. Da je fotoklub v Hrastniku zaslovel po vsej Sloveniji, je v prvi vrsti zasluga tov. Grešaka. Zato je bil na nedavnem občnem zboru sprejet sklep, da se da tov. Grešaku priznanje za njegovo neutrudno' ln nesebično delo pri fotoklubu. Oblika priznanja se bo določila na eni izmed prihodnjih odborovih sej. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo že v jeseni obljubljena klubova razstava fotografij in da bodo letos popravili Puherjev dom. »ŽELEZNINA", TRBOVLJE štedšlniike uvožene plošče, glinaste peči, kmečke in salonske. »ŽELEZNINA", TRBOVLJE komplet^ kopalnice, razne vrste štedilniki, vse vr*tc železnina. kakor smo že poročali v našem listu. Sedaj pomladi so uredili tudi dohod do kina, lcl se nahaja na hribčku na Logu. Obnovili so ograjo ob poti in popravili stopnice do kina. Poleg kina je obstajala do nedavnega privatna gostilna Amalije Loger na hribu. Ker pa je Amalija odšla od hiše, Je konceisija te gostilne ugasnila in so edino gostilno na Logu zaprli. Ker pa je število prebivalcev — rudarjev na Logu po osvoboditvi zelo naraslo, je nujno, da se ta gostilna spet odpre. Ker po novi odredbi ne smejo več obstajati privatne gostilne Hrastniški taborniki so bili za svoje uspešno delo nagrajeni od taborniške centrale s tem, da bodo smeli poleg novomeških in jeseniških tabornikov sodelovati na prvomajski proslavi v Beogradu. Ob tej priliki bodo tudi tri dni letovali v bližini Beograda. Na pobudo hrastniškega »Rodu temnega i hrasta« bodo napravili poleti: pohod vseh slovenskih taborni-! razen določenih Izjem, bi biio I kov v Kumrovec. — Na sestan- j potrebno, da odpro na tem kraju ku klubovih članov so se tabor -mestno gostilno. Za silo je se- I niki po zanimivem referatu tov. daj odprt *res dan kino bife, kjer Volka (J Kenka) preimenovali1 si lahko potrebni rudarji prlvo- I v klub »Dobrih tovarišev«. Gobca si je v Radečah ogledalo . 3400 ljudi. Za uprizoritev te I spevoigre imajo največ zaslug režiser Ivan Pešec, pevovodja dr. Karl Matko in Janez Pešec, ! ki je naštudiral balet, seveda! pa gre priznanje tudi vsem ostalim. Prihodnja gledališka prireditev v Radečah bo komedija Jaroslava Haška »Dobri vojak Svejk«, za njo pa pridejo na vrsto Kreftovi »Celjski grofje«. Poleti nameravajo v Radečah spet ponoviti lansko leto uspelo prikazano ljudsko igro »Miklo-vo Zalo«. — Mladinski odsek »Svobode« v Radečah je štirikrat uprizoril Igrico »Srce igračk«, prav tako so Imeli v Radečah lepo otroško maškarado, sedaj pa spet pripravljajo novo mladinsko igrico Kakor je bila v Radečah v zadnjem Času aktivna dramska sekcija, je opaziti manjšo delavnost v ostalih odsekih »Svobode«. Godbeni odsek se ub^da s finančnimi težavami. Na občnem zboru Je ta odsek Izbral novega kapelnika ter se odločil, da se v odsek lahko sprejemajo tud! podporni člani. — Ljudska univerza v zadnjih mesecih ni imeča nobenih predavanj — šele prve dni meseca marca so imeli v Radečah predavanje o 150-letnici prve srbske vstaje. — Knjižnica v Radečah posluje normalno ter je v zadnjih treh mesecih izposodila 890 knjig. Pevski odsek je sodeloval pri uprizoritvi »Planinske rože«, sedaj pa ima vaje ter se pripravlja na samostojen koncert. Občni zbor ZB mesta Trbovlje bo v petek, dne 26. marca t. I,, ob petih popoldne v klubu rezervnih oficirjev (Rudniška restavracija). — Udeležba za vse delegate ZB NOV dolžnosti! ODBOR do 30. marta jugoslovanski film »SINJI GALEB«. (Po knjigi Bratovščina Sinjeg3 galeba.) V petek 26. marca, ob 13. uri za gimn. Trbovlje (dom Svobode ID: petek, 26. 3., ob 18. uri ha Dobrni' (dom Svobode); sobota, 27. 3., ob 8. uri za osn. šolo Zagorje in Toplice (kino dvorana); sobota, 27. 3., ob 10.30 za gimnazijo Zagorje (kino dvorana); sobota, 27. 3., ob 13.30 za osn. šolo Trojane in St. Ožbalt v Št. Gotardu; sobota, 27. 3., ob 16.30 v Čemšeniku (Prosv. dvorana); sobota, 27. 3., ob 19.30 v Kotredežu (Gr.sil. dom); nedelja. 28. 3.. ob 10. uri v Pod- . ... „ . kumu (Prosv. dvorana); nede- P®™’™1 Ija, 28. 3.. ob 13.30 v Jagnjenlci Ze okr?g,. «-dmih * zvečer so se začeli zbirati va- sosednih ve- ni knjižnici, alf. pa bodo dali denar, da knjige nakupimo. Tako bo lahko vsak mladinec in mladinka prebrala namesto ene knjige šestdeset. V prihodnje bomo to število še povečali na en ali drug način. Trdno smo prepričani, da ne bo ostalo samo pri načrtih, kajti v nas vseh je volja in tudi sposobnost, samo prostor za delo nam pa še manjka. LMS Konjščica. Lepa prireditev v Vrhovem V soboto, 13. t. m., je bilo v 28. 3., ob 16. ponedeljek. 29. 3., ob 8. za osn. I kotička, nekaj jih je pa moralo šolo in gimn. Dol pri Hrastni- | ^atl C®10 zuna5 311 Pa ku (Prosv. dvorana); ponede- i domov ljek, 29. 3.. ob 11.30 za osn. šolo 1 Kmalu P° sedmi uri ****** in gimnazijo Radeče (kino dvo- Iee 3e Priola proslava Dneva delovnih žena. Slovesnost je | odprla tov Anica Martinček, rana); ponedeljek, 29. 3„ ob 18. v Zidanem mostu (Prosv. dvorana); torek, 30. 3., ob 17 uri v Izlakah (Prosv. dvorana); torek, 30. 3., ob 19.30 v Mlinšah (Prosv. dvorana). Takih vzgojnih predavanj še vef! , Pred dnevi so imeli v Zagorju roditeljski sestanek, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladine v Zagorju. Na tem sestanku je predaval univerzitetni profesor dr. Stanko Gogala, ki je govoril o pomenu vzgojnih posvetovanj in o pravilnih odnosih v sami družini. Predavanje je bilo dobro obiskano. Vsi poslušalci so z zanimanjem sledili govoru, po njem pa se je razvila diskusija. Diskutanti so poudarjati važnost vzgojnih posvetovanj, zlasti tovrstnih pogovorov med starši in poklicnimi vzgojitelji: uspehi takih posvetovanj sekretar LMS Vrhovo. V svojem govoru je orisala pomen 8. marca. Za tem govorom so Sledile pevske točke deklet in žena iz Vrhovega, ki so navzočim zapele nekai narodnih in partizanskih pesmi Na sporedu so bile tudi razne deklamacije. Višek programa pred začetkom igre »Mačeha in pastorka« pa je bila vsekakor simbolična vaja s petjem- »Slovenka sem«, ki so jo izvajale okusno oblečene male deklice. Za to lepo točko gre največja zahvala tov. Jevševarjevi, ki je vajo sama naštudirala in tudi deklice naučila. Tud: njih petje je ugajalo. — Igro »Mačeha in pastorka«, ki so jo izvajali člani mladinskega aktiva, so zeio dobro uprizorili, zlasti še, če pomislimo, da eo igro morali igrati na zelo majhnem odru in da se bodo pokazali šeie pozneje. j Martinček, ki je bil — lahko rečemo — njen prvi nastop na odru. — Vsekakor pa moramo izreči priznanje tudi pevskemu zboru. M': lok je na vasi, pa tudi vzgojeni, ki so v času pustnih i Y v*£Jih krajih naletimo na ta- žssssz d k *» m* p?«"- v i- as jai nekdo v diskusiji. Med starši in pedagog; mora vladati medsebojnp zaupanje. Ce lega ni, potem ni mogoče izmenjati misli odkritosrčno, »Takšni starši prav gotovo niso dobro Društvo bo moralo zavzeti ostro stališče proti takim pojavom. Društvu naj pomagajo vsi ostali delovni ljudje, saj smo za vzgojo otrok odgovorni prav vsi člani družbe. Starši so poudarili, da si takšnih predavanj želijo še več K. OGLAS Zaradi nameravane preselitve prodam srednje veliko posestvo, zbora. Največja težava je tudi s prostori, ker razpolagajo samo s šolsko sobo. dvorane pa ne premorejo Zato bi bilo želeti, dn bi pristojni činlteljj kaj storili v tem pogledu, d« bi tudi v tej vasi zaživelo kulturno življenje Zanimivo pri tej proslavi pa je to, dn je vas Vrhovo to slovesnost imela, ni pa je bilo v Radečah, kjer ni nobenih ovir glede kadrov in prostorov. Ko smo 9e po končani proslavi noslavljalt smo vs: želeli enoi uro od železniške postaje Vrhovčanom mnogo uspehov v Lilija, — Frane Kokalj. Gradišče endrdintem kulturnem griza— 6, pošta Šmartno pri Litiji. devanju. priza- j. a i, Kotiček za naše pionirje Mož s cilindrom i Če pogledate tega moža s ci- ! •mdrom na glavi, boste rekli, da klobuk previsok. Ako pa vzamete v roke merilo ter zmerite Mnno okrajcev cilindra in višino Pokrivala, boste nemalo začude-JV: * centimetrom boste ugotovili’ so okrajci širši kot pa vi-*ma cilindra. — Neverjetna op-ocna prevaral Dobro je, da veste Pred kratkim so preizkusil; na Pred Rockefellerjevim nebotičnikom v New Yorku najino in najmočnejšo žarnico. ^*rnica meri v obsegu dober me-ter’ Visoka je nad 1 meter in je za 75.000 vatov, to je 1000-krat močnejia, kot so žarnice, ki jih uporabljamo na primer po naših kuhinjah. To žarnico so napravi-11 v spomin na rojstni dan Edi-sona. Dne 11. februarja je preteklo 107 let od rojstva tega velikega izumitelja, ki je pred 75 leti izdelal prvo električno žarnico. Uganete rojstni dan kakšnega človeka? Pomnoži dan tistega messeca, katerega se je rodil kak človek z 2, k zmnožku (produktu) pri-štej število 5, vsoto množi s 50, naposled pa prištej še število tistega meseca. Vse to naj izračuna kak drug tvoj tovariš zase, a tebi naj pove je končno število. Ako odšteješ od imenovanega števila 250, tedaj dobiš število, ki ti pove v prvi (prvih dveh) številki dan in v poslednji (poslednjih dveh) mesec rojstva. Na primer: Nekdo se je rodil 6. decembra. Sam naj izračuna 6x2=12, k 12 prišteje 5, torej 12+5=17, to vsoto pomnoži s 50, (17x50=850) in sedaj še prišteje število meseca (december je dvanajsti mesec), torej 850+12=862. To število ti povejo in ti izračunaš 862—250=612. Tisti človek je h;' torej rojen 612 = 6. decembra. REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA Pravilna rešitev magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v zadnji številki našega lista kot nagradno uganko za naše pionirje in pionirke, se glasi (vo-i doravno in navpično); 1- noži, j 2 ovir, 3. žila, 4. Iran. I Strogi žreb je tokrat določil pride ali pa pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo. NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE Dragi pionirji! Danes za spremembo nekaj novega. Poskusite narisati zgornjo geometrično sliko s črto v eni potezi, ne da bi narisano črto kjer koli pre- Rojstva, poroke in smrti križali. Ce znate to napraviti, potem sliko narišite ter nam jo prinesite ali pa pošljite po pošti. Na narisani sliki zaznamujte to črto s puščicami, ki bodo kazale, po kakšni poti gre črta. — Pravilno rešitev bomo prinesli v prihodnji številki. Rešitve nam prinesite ali pa pošljite do sobote. 27. marca, za nagrado Francko Voje, učen- j opoldne. Izžrebani pionir bo do-ko 4. razred* osnovne šole na | bil od nas lepo knjigo v spo-Savi pri Litiji, ki naj ob priliki rmin. Našim naročnikom in bralcem 1 V prihodnji številki bomo končali povest plemenite Mamm — gospe Caer-lonove, njene nesrečne hčerke Edith in njenega moža ter srečne Dulcie In An-thonyja. V naslednji, 14. številki, »ZASAVSKEGA VESTNIKA« pa bomo začeli priobčevati v ponatisu roman Mire Pucove TIHA. VODA »Tiha voda« je ljubezenski roman, ki se je odigral v Zabukovjn (v Trbovljah!) pred več ko 80 leti. Glavni junaki tega zasavskega romana so Parašuhova Francka, Žgajnarjev Julijus in lepa tujka v trboveljskem rudniku — Agata Novotny. Parašuhovo domačijo in Zgajnarjevo hišo (danes Podlesnikova) poznajo vsi starejši Trboveljčani. Preden začne Mira Pucova pripovedovati ta ljubezenski roman, pravi sledeče: »Vse, kar je ostalo še po vas, Julijus, Francka, Agata in Novotny, je nekaj porumenelih fotografij z malone izbrisanim žigom »Johan Arzenšek, fotograf«. Vem, da je bil to prvi fotograf v našem Zabukovju in te fotografije izmed prvih, kar jih je izdelal pred več ko osemdeset leti... Te stare slike in pa trije zapnščeni grobovi pričajo, da ste nekoč res živeli — Julijus, Francka, Agata in Novotny. Morda sem vašo davno minulo povest opisala nekoliko drugače, kakor je bila v resnici, ko pa vem o vas le to, kar so mi ntegnile povedati neke stare, že pozabljive ustnice. Več mi odkrivajo vaši smehljaji, otrpli na papirju, Agatina lepa žalostna roka s poročnim prstanom in Novotnyjev obraz, ki zre vame z dvignjeno zgornjo ustnico. In vse mogoče mi pripovedujejo Franckine drobne oči, ki vedo, kaj hočejo, Julijusov nemirni pogled in pest, ki jo nekam razočarano stiska Za vašimi slikami pa vstaja privid stare vasi, ki mi je ljuba, in ljudi, ki že davno spe na starem »britofu« za gabrovo mejo.« Tako pravi Mira Pucova v predgovoru. — Upamo, da bomo s to ljubezensko povestjo iz našega Zasavja našim bralkam in bralcem ustregli. Veselilo nas bo, k Franckinim ramenom... če boste na ta trboveljski roman opozorili tudi svoje prijatelje in znance. Izrežite to povest iz našega lista vsak teden in jo skrbno čuvajte. Vsaka revirska in vsaka zasavska hiša naj hrani to povest v svoji domači knjižnici za svoje otroke, vnuke in pravnuke, katerim bo ta zanimiv ljubezenski roman nekoč v daljni prihodnosti prav tako ljub in drag spomin na stare Trbovlje, kot je danes nam. Se nekaj. — Tej številki našegp lista smo priložili poštno položnico. Kdor še ni poravnal naročnine za »ZASAVSKI VESTNIK« za letošnje leto, naj to zanesljivo stori do 30. aprila t. 1., s čimer pride v seznam tistih naših naročnikov, ki bodo prišli pri našem bližnjem nagradnem žrebanju v poštev. Kdor pa ima naročnino že plačano, naj položnico shrani, ali pa jo morda da kakšnemu novemu naročniku našega »ZASAVSKEGA VESTNIKA«. Ako se bodo ti takoj naročili na naš list, bodo lahko brali naš nov roman »Tiha voda«. Prav tako pridejo ti novi naročniki v poštev pri našem nagradnem žrebanju, če bodo naročnino za »ZASAVSKI VESTNIK« nakazali po položnici ali pa v naši upravi plačali do 30. aprila t. I. UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA« Meseca februarja 1954 se je v našem okraju rodilo 77 otrok, umrlo je pa 50 ljudi. Poročili so se v februarju sledeči pari: V OBČINI CEMSENIK: ru- dar Jože Zidar in delavka Frančiška Brvar, kmet Alojz Grob-ljar in kmečka delavka Frančiška Kreže; rudar Dominik Brvar in krneč, delavka Štefka Fakin. DOL PRI HRASTNIKU: rudar Bruno Vnuk in delavka Ana Ramšak; delavec Albin Jančič in delavka Štefanija Bizjak. HRASTNIK: elektroinštalater Janez Klemen in šivilja Frančiška Vidmar; delavec Peter Pap in delavka Angela Zupanc, roj. Pencel; rudar Franc Žnidaršič in poljedelka Marija Fli-sek; delavec Franc Blatnik in delavka Frančiška Starina; ključavničar Ivan Zupan in delavka Marija Bučej; rudar Dominik Dušak in delavka Helena Bizjak; rudar Peter Pokrivač in delavka Antonija Frankovič; delavec Stjepan Peršič in delavka Ana Zupan; delavec Edmund Delpin in delavka Olga Urana; delavec Anton Avbelj In delavka Terezija Fan-| tinato. LOKA PRI ZID. MOSTU: uslužbenec Albin Jenčič in uslužbenka Martina Petrovčič: železničar Anton Flis in gospodinja Ana Brežan; delavec Franc Klenovšek in gospodinja Ljudmila Krempus; kmet Andrej Kranjc in delavka Justina Vidmar. Podkum; rudar Andrej Mikuž in delavka Marija Smagur; rudar Edvard Mikuž in delavka Zinka Jakoš; delavec Franc Dolanc in delavka Kristina Ravnikar. POLSNIK: kovač Anton Tori in delavka Marija Glavač. RADEČE: miličnik Franc Božič in uslužbenka Milena Brilej; delavec Štefan Biaj in gospodinjska pomočnica Daniela Skubic; delavec Franc Strehar in delavka Frančiška Hočevar; posestnik Jože Kranjc in gosp. jvomečn. Štefanija Zupan; kmetovalec Alojz Strnad in gospodinja Hildegarda Gole. Trbovlje: inženir metalurgije dr. Božidar Cimerman in trg. pomočnica Cvetka-Florjana Na-yrlnik; zidar Anton Cetina in gospodinja Brigita Mlakar; logar Anton Dolinšek in natakarica Anica Smodiš; uslužbenec Jože Lapornik in kurirka Hedvika Vonta; delavec Edvard Go-stej in posestnica Leopoldina Bušič, roj. Dolanc; ključ, mojster Jakob Možina in strežnica Justina Žnidaršič, roj. Golob; strugar Jože Sever in delavka Marija Kuhelj; električar Konrad Kresnik in delavka Frančiška Gorjup; šofer Bogomir Gačnik in gosp. pomočnica Helena Forte. ZAGORJE: delavec Franc Pirnat in posestniška hči Rozalija Golčnik; nameščenec Ivan Lesar in delavka Ana Balantič; ključavničar Ivan Ramšak in trg. pomočnica Angela Jamšek; rudar Stefan Sinko in name-šče.nka Marija Jcvnikar: delavec Dušan Babič in delavka Eleonora Jevnikar; rudar Franc Erjavec in delavka Barbara Duh; rudar Stefan Grošelj in posestnica Antonija Zmrljak; delavec Anton Ferdin in delav- ka Ana Kokelj; delavec Alojz Berčič in delavka Marija Pike! j; delavec Jože Klemenčič in nameščenka Marija Brvar; rudar Milan Božič in delavka Marija Flisek, UMRLI SO: DOL PRI HRASTNIKU: Pavlina Vastič (72 let); Marija Brinar, roj. Sovre (82 let). HRASTNIK: Marija Urbajs, roj. Draksler <92 let); Marjana Dragar (3 mes.); Lidija Brinovec, roj. Knez (32 let); David Stopinšek (59 let); Frančiška Majdič, roj. Borštner <62 let). LOKA PRI ZID. MOSTU: Mihael Borštnar (62 let); Antonija Korl>ar (69 let); Alojz Bizjak (40 let); Rozalija Soper (70 let); Marija Pajer, roj. Strajner (84 let); Anton Hostnik (73 let). MLINSE: Angela Rebolj, roj. Perger (63 let). POLSNIK: Franc Podlogar (63 let). RADEČE: Martin Tržan (81 let); Fister Fink (77 let); Iv# Blatnik (19 dni); Franc Cet (99 let); Franc Klanšck (73 let); Alojzija Tomažič (65 let); Franc Strniša (54 let); Janez Kokotee (88 let). TRBOVLJE: Mihael Jamšek (70 let); Marija Skraber (73 let); Franc Šiknšek (5 mes.); Pavla Bola (48 let); Marija Borišek (89 let); Janez Pohar; Mlhaai Cestnik (51 let); Fnuoc Kovač (74 let); Katarina Glavač, roj. Jaklič (73 let); Antonija Jager, roj. Jerman (78 let); Frančiška Zakofek, roj. Turnšek (75 let); Frančiška šuln, roj. Ranko (90 let); Karlina Divjak (Z mtfc); Ana Basa (27 let); Helena Smode (7 mes.); Franc Dobriek (1 dan); Martin Mlinarič (64 let); Ana Mervar, roj. Potivek <87 let); Barbara. Petrič (72 let); Andrej GSavač (80 let); Matevž Kuščar (69 let). TROJANE: Franc Iziakar (06 let). ZAGORJE: Rozalija Vrbovšek (78 let); Frančiška Pograjc (80 let); Leopoldina Šmid (78 let); Ana Jeglič, roj. Javortek (87 let); Ana Klopčič, roj. Lipovšek (79 let); nič zalegla. Pop je šel že drugič pod vislice. Merrick, prepričan, da je Pop nedolžen, je razburjen iztrgal šerifski znak, tedaj mu je padla iz žepa ura, ki jo je bil pred dnevi pobral pri ubitem Ro-denu. Bila je Danova. Zdaj je razumel, zakaj se je Dan toliko gnal, da bi hitro obesili Popa, kajti °n ie bčl ubijalec svojega brata. Ura ga je izdala. Se preden ga je Merrick mogel prignati pod vislice, je Dan pobegnil, toda šerifova krogla ga je podrla. Zločinec je bil kaznovan. Stari Pop s hčerko Ann in Mer-rickom je pojoč odjezdil domov. 2e drugič se je izmuznil vislicam in najbrž za zmirom. Ameriški film „0b veliki Ločnici" Rodenovi so imeli na zanki starega Popa Keitha, da bi ga obesili, ker da je ubil njihovega najmlajšega sina Eda. Še o pravem času je prijezdil s svojim po. močnikom novi sodnik Len Merrick. Popa je aretiral z namenom, da ga odpelje v Santa Loma na zaslišanje in obsodbo. Linčanje ni uspelo in jeznj farmarji so se umaknili. Pot v Santa Lomo je bila dolga in naporna, zato so se vsi zatekli v hišo starega Popa. Ko so se približali farmi, jih je presenetilo divje streljanje. Lepa Ann Keith je hotela braniti očeta. Nič ni pomagalo, šerif Merrick je oba gnal na sodišče. Med potjo so jih napadli Rodenovi, ki so hoteli na vsak način linčati Popa. Merrick se jih je komaj uhranil. Izgubil je enega svojih spremljevalcev, ujel pa je Dana Rodena. Na poti skozi strahovito puščavo se mu je uprl še en spremljevalec, tako da je ostal sam prot; trem aretirancem. Ann je na vsak način hotela osvoboditi očeta. Ko ie pa videla, da ga hoče oče ubiti, ga je pregovorila, da so nadaljevali pot v Santa Lomo, ker s® je naveličala , potepuškega življenja, Na razpravi so Popa obsodili na smrt in tudi šerifova obramba ni Gledališka dejavnost v Trbovljah se je v zadnjem času razživela ste«, k: se je začela že tedaj z uspehom uveljavljati na kulturnem in političnem področju. Veseloigra »On in njegova sestra« tudi v Trbovljah ni nepoznana, saj je že pred drugo svetovno vojno neštetokrat polnila dvorano Delavskega doma. Prepričani smo, da bo tudi v sedanji izvedbi nudila gledalcu dovolj prijetnega razvedrila, ki je našemu delovnemu človeku po njegovem napornem delu potreben. Slednje pa je predvsem namen številnih nastopajočih, ki so skoro vsi iz vrst delavcev in ki pod režijo Poldeta Majdiča pri predstavi sodelujejo. Pevske vložke spremlja Šramel, ki jik je za to priložnost uvadil tov. Tone Hudarin. Upamo, da bodo Trboveljčani tudi tokrat z uprizoritvijo zadovoljni. Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal ameriški kriminalni film »SKRIVNOSTNA CESTA« Razpored predstav bo razviden z lepakov. Kino »Svoboda« Trbovlje II pa ima na sporedu ameriški pustolovski film »OB VELIKI LOČNICI« Razpored predstav bo razviden z lepakov. Bogato in pisano gledališko sezono nadaljuje kolektiv gledališča »Svobode-Center« z uprizoritvijo veseloigre »On in njegova sestra«, ki pride kot peta premiera letošnje gledališke sezone na oder v dneh 25. in 27. marca t. 1. Je to vesela in lagodna zgodba, posneta po znani filmskj opereti, ki je bila v režiji Vlaste Buriana pred leti na sporedu skoro v vseh večjih kino gledališčih kontinenta. Obravnava na mikaven in šaljiv način borbo med tako imenovanimi »višjimi kjogi«, med katere so se štele poleg raznih skrahi-ranih baronov in malomeščanči-čev tudi različne operetne dive dvomljive preteklosti na eni strani, in poštenim delovnim ljudstvom malih ljudi na drugi strani. V tej bitki zmaga zdrav razum in sposobnost »nižje ka- P- P- B.: »Seveda tam maUai..." rJ^skočil sem. Ne toliko za-d ^ njenega pošastnega izgle-pJ.R®* Pa kcr se tako ne-‘kovano pojavila pred me-h potem sem jo spoznal, lovi* 1 86111 spet 1510 Pe'0 varalo obleko ter plavajoče in terS-0^ korake prikazni, ska-cu\“1'> se mi je že nekoč bela gT1}® Približala. Spomnil sem j,, tudi, da ima prikazen pre-^“šen kavelj za želodec. Me-J« svetil ta večer čudovito m-*" ,pzi zelenkasto mrežo za ^ttuje, ki jo je imela bela da-s* nataknjeno čez glavo, pa Vfj,* svetilo dvoje žarečih člo- je bliže. Umaknil sem . &Ve meje. Tu sem se Stormi zlx>del 8 trnom v hrbet. Droi v.sod.« Stala vsa tamkaj oba, na nebu p« je sijal mesec. Dehtelo je po cvetju belega trna. Neki ptič je še pel Mislim, da je bil slavček. Z Gordonom sva se srečala z očmi. »Me boste izdali, gospod?« »Ne, Gordon!« »Res ne?« Odkimal sem z glavo. Tu je Gordon umolknj, me z začudenjem pogledal in mi da) roko. To je pomenilo več kot kopica besed. Dobro sem ga razumel Hotel je povedati več, kot je mogoče izraziti z besedami. Segel sem Gordonu v roko, ako-ravno bi se Anthony nad tem prav gotovo zelo čudil. Gordon me je krepko zgrabil za roko. »Hvala vam, gospod!« Smilil sc mi je. Slavček je pel svojo pesem naprej. Bila je dolga pesem ljubezni. Z Gordonom sva šla počasi proti hiši. Spala je, kakor spijo hiše ponoči. Njeni zidovi so izžarevali čez dan nabrano sončno toploto. Zgoraj v neko okno. Razmišljal sem, da sem bil to noč že drugič pri- prvem nadstropju je mežikalo nje, ki sem ga pričakoval v tej ali oni obliki. Jay Eddingtonje torej odnesel eno izmed cevk. siljen k molku. Molk je lahko Bilo mi je jasno, da bo to ee-dober, lahko pa rodi tudi zle j kundo padla odločitev, če moj posledice. Upajmo, da sem ubral, molk in molk gospe Mamm pravilno pot. Nihče ne ve, kje j drži Ce bi Anthony resno raz-se mavrica neha. i iskoval. bi spričo nevarnosti te * ! cevke storil vse, da izve o stva- To noč sem spal trdno in 1 ri kaj natančnejšega. Grozila je sem globoko. Sanje me niso preganjale, niti »rožnato rdeče«, ne kakšne druge hude sanje. Ob desetih dopoldne sem šel v pritličje. Anthony je bil v dvorani. »No, kako ti gre? Upam, da že bolje.« »Res sem si nategnil kite,« mi je dejal. »Pa gre. Palica mi bo potrebna.« Na naslonjalu njegovega stola je visela malakka palica. Z glavo je opozoril nanjo. Njegov obraz je bil resen, kot sem ga videl le malokdaj. »Prisedi!« me je prosil. »Nekaj te moram vprašati. Danes zjutraj sem v laboratoriju pre- I rok?« gledoval svoje poizkuse. Ob tej priložnosti sem ugotovU, da je ena izmed cevk, v kateri 6em imel tetanusove kulture, izginila. Takoj sem poklical Gor-dona. Pa ne ve nič o tem. Govoril sem tudi z njegovo ženo. Ta mi je zatrjevala, da je laboratorij prestopila samo v moji prisotnosti, da ga očisti. Ti si me že dvakrat nekako skrivnostno vprašal, ali ne bi bilo pametno, če bi laboratorij boljše zaklepal. Veš morda ti, kam je prišla manjkajoča cevka?« Napeto me je pogledal. Možgani so mi delali z velikansko brzino. Bilo je vpraša- n e varnost, da pride vse na dan. Ta trenutek, pa sem se odločil poslednjikrat, da prevzamem nase vlogo igralca. »Cevka mi je padla iz rok, Anthony.« Planil je s stola. Izgledalo je, da se hoče vreči name. »Ga-ston!« »Bodi brez skrbi, Anthonj-. Nobena nesreča se ne more več zgoditi. Zal mi je le za tvoje delo in trud.« »To je malenkost. Tri kulture sem gojil. Pa leako se je zgodilo, da ti je cevka padla iz »Bil sem radoveden. Dolgočasil sem se, ko si odpotoval v London. Ogledal sem si tvoje kulture in stopil z eno izmed cevk k odprtemu oknu. Tu mi je cevka zdrknila iz rok in padla na vrt. Takoj sem hitel tjakaj. Cevka 6e je ubila. Kaj sem hotel storiti? Nikomur nisem povedal o svoji nesreči, ne Gordonu ne njegovi ženi, pač pa sem prinesel iz garaže kanto bencina. Polil sem z njim nevarno mesto in prižgal bencin. Vse je zgorelo do kraja, Anthonj’. Ali mi moreš oprostiti?« (Konec prihodnjič) ie zbrano že lOS nagrad za nagradno žrebanje naročnikov »Zasavskega vestnika*' Zadnjič smo sporočili našim naročnikom in bralcem. da smo imeli doslej za nagradno žrebanje naročnikov »Zasavskega vestnika zagotovljenih 98 nagrad. danes pa je teb nagrad še 108. Omenili smo, da bo teh nagrad za vse naročnike, ki bodo do 30. aprila t. I. poravnali naročnino za naš list za celo leto v naprej, preko sto. Do danes je torej vseh teh nagrad še 108, in sicer: Kompletna kuhinjska oprava (darilo »Zasavskega vestnika«), voziček premoga (darilo rudnika v Trbovljah). 1 par smuč) (darilo drž. mojstra Ferda Laznika. Radeče), brezplačno slikanje in naprava 6 fotografij po želji (darilo mestnega podjetja »Foto« v Trbovljah). 5 steklenic slivovke (darilo»Slovenija-vino«, Ljubljana), 3 steklenice laškega rizlinga (darilo restavracije Strojne tovarne v Trbovljah), 20 nagrad po 500 din (darilo uprave »Zasavskega vestnika«), 10 knjižnih nagrad •Svet humorja in satire« (darilo uredništva »Zasavskega vestnika«), 1 torta po želji (darilo Mestne slaščičarne v Trbovljah) — sedaj so se pa te nagrade povišale za 5 steklenic laškega rizlinga (darilo kolodvorske restavracije v Zid. mostu), 3 garniture Prešernovih knjig za leto 1954 (darilo Prešernove družbe v Ljubljani), brezplačno letovanje 10 dni v Počitniškem domu na Partizanskem vrhu (darilo Sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah), 1 otroška posteljica (darilo drž. mojstra Mirko Kovača, Hrastnik;, 3 kolači sira po 4 kg (darilo Mlekarne v Ptuju) ter 2 nagradi po 5 vreč cementa (darilo cemen tarne v Trbovljah) in 2 električni svetilki za posteljno omarico (darilo »Železnine« v Trbovljah 1 električni kuhalnik na 2 lonca (darilo Elektrarne Trbovlje), 2 steklena servisa (darilo Steklarne Hrastnik), 3 nagrade v denarju >o 300 dinarjev (darilo drž. mojstra Maksa Škrinjarja v Zagorju). 2 toni apna (darilo Rudnika Zagorje), 2 zavitka pisemskega papirja (darilo Papirnice Radeče), 1 moška kapa (darilo krojaštva Zvonko Arnšek, Trbovlje), brezplačen obisk nogometnih tekem SD »Rudarja« za leto 1954 (darilo nogometnega kluba »Rudar«, Trbovlje). 7-dnevno brezplačno letovanje z oskrbo v planinski koči na Mrzlici (darilo Planinskega društva Trbovlje), 5 vreč cementa, nadalje 9 m’ plošč »Izolit« (darilo Industrije gradb. materiala v Radečah — Zidani most), 1 kos volnenega blaga za žensko obleko (darilo Trg. podjetja »Potrošnja«. Trbovlje), 1 lonec za kuhanje perila (darilo novo ustanovljenega podjetja »Kovinsko-elektro-tehniška delavnica Trbovlje), 1 steklenica konjaka (darilo Trg. podjetja »Preskrba«, Hrastnik), 3 zaprte steklenice namiznega vina (darilo Restavracije cementarne v Trbovljah). 1 garnitura čopičev za pleskarje (darilo »Chcmo«-Eksport-Import. Ljubljana); 1 ščetka za loščenje parketa (darilo istega podjetja); 1 zbirka knjig (opis zasavskih krajev, darilo tov. Jožeta Zupančiča, Litija); 1 suha salama (darilo podjetja »Meso«, Trbovlje); 1 šunka (darilo podjetja OZZ Trbovlje, Meso-promet«), 1 tona apna (darilo Industrije gradb. materiala. Zagorje); 1 otroške smučke (darilo Trg. podjetja »Potrošnja«, Zagorje); 1 steki, likerja (darilo Trg. podjetja »Izbira«, Zagorje); 1 kuhinjski stolček (darilo Les-no.predelovalnega podjetja, Zagorje); 1 steki, renskega rizlinga (darilo DDR, rudnik Zagorje); i suha jezika (darilo Klavnice, Zagorje); 1 moško kapo (darilo Kro-jrške delavnice, Zagorje); 2 1 desertnega vina (darilo Mestnega gostinstva, Zagorje); 1 velika slika planinske postojanke Mrzlica z okvirom (darilo Mest. podjetja »Foto«, Trbovlje); 2 dobitka (darilo Trg. podjetja »Potrošnik«. Hrastnik); 1 knjigo v vrednosti 1000 din (darilo Knjigarne, Trbovlje); 1 moška srajca (darilo Trg. podjetja »Izbira«); 1-letna naročnina na list »Zasavski vestnik« (darilo krojača Jakoba Gabrijela, Zg. Trbovlje); 1 dobitek (darilo Trg. podjetja »Preskrba«, Trbovlje); 1 dobitek (darilo podjetja »Mehanika«, Trbovlje); 1 steklenica likerja (darilo Trg. podjetja »Vitaminka«, Trbovlje); 1 moške hlače (darilo Mestnega krojaštva in šiviljstva, Trbovlje); 1 steklenica likerja (darilo KZ Zagorje); 2 lepa keramična pepelnika (darilo Tovarne kemičnih izdelkov, Izlake); 1 steklenica likerja (darilo gostilne »Svoboda-Zasavje«, Sp. Trbovlje). UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA. S prirodo k novemu človeku j pomembni dan ter vesele In raz-i igrane obraze tabornikov. V tabor je prihajalo vedno več gostov. Vsi so se z nami veselili svetnim nastopom ob tabornem i jevanje šotorov ter vrisk in ter hotelj ostati pri nas. ognju, ki so se ga udeležili tu- | smeh kopalcev v sinjem morju, j Vse prehitro sta minila mese- di starejši borci in otrokom pri- zadovoljne obrsze ob dobri hra- ; ca julij in avgust. Član rodu n|l'rippovedovali o svojih doživljajih,! ni, pa spet čofotanje otrok po »Temnega hrasta« so videli dosti S . rop e • tgj. 2 obdarovanjem smo končali j vodi ter na soncu svetlikajoča lepot naše domovine. Mladina je taborjenje. Ti dnevi bodo ostali j se mlada rjava telesa — po iz- spoznala, zakaj je vredno ljubiti vsem v lepem spominu. datni večerji pa taborni ogenj domovino. Morda nosi že danes (Nadaljevanje ln konec) Rimske Toplice! — Kdo ne pozna lepot tega kraja in nje- PetUištirideset mladih tabornikov je pod vodstvom načelnika rodu »Temnega hrasta«, tov. čanžka, uživalo krasote tega kraja na mali jasi topliških gozdov, se kopalo in urilo v taborniških spretnostih. Ker je mod taborjenjem večkrat prav pošteno »zalivalo«, so se mladi fantje in dekleta prirode spomnili modrosti nekaterih hrast -niških mestnih očetov, »da voda še za čevelj ni dobra«. Se nekoliko mokre je taboreče obiskala celotna uprava rodu »Temnega hrasta« in še mnogi drugi prijatelji kar v taboru. Skupno so s člani razvili prapor svojega rodu in prisegli ob njem ostati zvesti prirodi, domovini in Titu! V tem času sta uprava roda »Temnega hrasta« v Hrastniku in organizacija ZB Hrastnik pripravljala za otroke padlih borcev NOV skupno letovanje. Za letovanje partizanskih otrok s področja Hrastnika in Dola so izbrali mesto šotorov v Rimskih toplicah. Polovico so jih sprejeli v goste že na odhod pripravljeni taborniki, za drugo polovico so pa postavili še nekaj novih domov — šotorov, s čimer je bilo pripravljeno 14-dnevno letovanje 66 partizanskim otrokom. Za čim lepše in brezskrbne dni oddiha ter naše brige najbolj potrebnih in vred Na taborjenju v Loganki dolini IZPRED SODIŠČA. Zaradi tatvine so se zagovarjali Pred okrajnim sodiščem so se zagovarjali Rudolf Grobelnik, doma iz Slovenskih goric, stanujoč v Trbovljah, Savinjska cesta, Ludovik Drofenik, doma iz Poljčan, stanujoč v Trbovljah, Bevško št 19, Ludovik Drofenik ml., stanujoč v Trbovljah, Bevško št. 19 in Ivan Drofenik, stanujoč v Šmarju pri Jelšah, zaradi tatvin, in sicer sta Rudolf Grobelnik in Jože Grobelnik v marcu in aprilu leta 1953 iz skladišča Okraj, gradb. podjetja na gradbišču Doma »Svo-bode-Zasavje« vzela 20 vreč cementa, Ludovik Drofenik st istotam 5 vreč cementa, Ludovik . , , -. , Drofenik ml. 55 vreč cementa — pisal številko ena jn tako ostal Ivan Drofenik je pa v juniju 1 v<* 638 doma Da rM>staT,ek lanskega leta od Mestnega gradbenega podjetja v Trbovljah kupil 60 vreč cementa i« ga 46 vreč dalje prodal za višjo ceno. Sodišče je obsodilo Rudolfa let, Ludovlka Drofenika ml. na 6 mesecev zapora in Ivana Drofenika na 20.000 din denarne kazni. Poleg tega pa morajo Rudolf Grobelnik, Ludovik Drofenik ml. in Ludovik Drofenik st povrniti trboveljski cementarni vso storjeno škodo. Potrdilo vojnega odseka je ponaredil Maks Korbar Je bil na orožnih vajah. Ko 6e je vrnil, je dobil na vojnem odseku potrdilo, namenjeno za delodajalca. Korbar si Je pa mislil, da Je mogoče to potrdilo ponarediti ter Je svojo udeležbo na vojaških vajah podaljšal za 10 dni s tem, da je pri številki pet pri Doma v Hrastniku je pa upra- i ob lepi slovenski pesmi na spa- v srcu obljubo, da bo branila, va Rodu med tem časom že pri- nje odpravljajočih se mladih kar je našega, tudi s svojim živ- pravljala nov tabor na morju v hrastniškib tabornikov. — Kdor ljenjem, da ohranimo naše naj- nih otrok so skrbele 4 kuharice, I sončni Istri, Rabacu. Dvain- koli nas je obiskal namenoma, večje vrednote našim znancem, skrben ekonom, 3 učitelji in dve dvajsetim mladim tabornikom ali pa je merda samo po na- ge enkrat smo razpeli lansko vodnici, skoro vsi taborniki. —; so se pridružil! številni starej- ključj-i naletel na naše mestece iet0 svoje šotore! ___ Okroglical Vsakdo, ki je obiskal tabor, je ši člani Rodu nekaj staršev in šotorov, si je sam želel preži- — Kdo ni poslušal z zadržanim mogel pohvaliti red, zavestno j dva učitelja. Po skrbnih pri- j veti nekaj dni z nami ob morju, dihom besed tovariša Tita, ko je disciplino in tovarištvo med ta- I pravah je tako v sredo, prav v i Hrastniški taborniki so častno precj 300.000-glavo množico po-bomiki, skrb za njihovo zdrav- ' začetku meseca avgusta, že sta- i zastopali svejo organizacijo pred gnal fašiste od naših meja, ko je in lep oddih v urejenem ta- lo v starem oljčnem nasadu ob letoviščarji iz vse države, ki so jjm je prikrajšal grabežljive borišču. Celo sonce je storilo I lepi peščeni plaži novo taborni- I Se mudili v Rabcu. Višek na- nohte. k,- so jih hoteli zasaditi v svoje ter vse dni brez oddiha ško mestece s šotori. Ponosna šega taborjenja pa je bil zadnji j nage narodno telo in zemljo. Tu- črnilo mala relesca otrok in jim Učka je gledala štirinajst dni j dan pred povratkom domov, ko S di hrastniški taborniki smo bili ponujalo svojo blagodejno to-, vsako jutro zbor in jutranjo j STno na pobudo iznajdljivega; na tej zgodovinski manifestaciji-p loto. Z lepim kultumo-pro- telovadbo tabornikov nato ure- ; tov. Mirka Kavška — njegovo ponosno smo prišli z razvito ta- bojno ime ie »Može« — napra-! borniško zastavo na Okroglico, vili enodnevni izlet v Pulj, za Naš harmonikar je s koračnico i katerega nam je dala uprava j pripeljal četo na zborno mesto. | rudnika Rsša-Labin na razpo-1 v lepih, enotnih krojih taborni-1 lago svoj novi avtobus. Vožnja ' jke organizacije, s titovkami na | v Pulj, mesto samo in kopanje glavi smo skupno z ostalimi mno-ter povratek zvečer v tabor bo žicam: čakal; na prihod tovariša ostalo vsem nepozabno doživet- Tita. Ni nas videl, zato pa smo je. j mi videli njega in glasno pritrjen In spet smo doma. Toda na vali njegovim besedam Duha postaji že čaka nova skupina ponosa m neomajne predanosti tabornikov. Pišemo že 16. av- domovini in našra vodite- gust - Logarska dolina in bistra »;em f™° pnneslj z Okroglice v J Savinja sta cilj novega taborje- Hrastnik. ! nja. Visoke Savinjske planine; Mislim, da nam nihče ne bo | in duhteča jasa ob bistri Sa- zameril, če smo se v oktobru in i vinji so sprejeli v svoje okri- novembru malo oddahnili in polje vasico belih šotorov z njiho- čivali. Misef na občni zbor, ki j vimi prebivalci-taborniki. Tri- naj bo lepši in uspešnejši kot 1 deset se jih je zbralo na tečaj- prvi, nas je znova zdramila. Z nem taborjenju z nalogo, da si ( delom so začeli Rodova uprava, pridobe kar največ taborniške- ] njegov gospodarski odbor, odbor ga znanja, da ga prihodnje leto j za srečoiov in tehnični odbor, posredujejo drugim. — Nemo-; Vsak je pripravljal ;n skrbel za goče je opisati spomine iz ta- j svoj delež dela. Cela so se nam borjenja v Logarski dolini Do- j gubala, ko smo pregledoval; še pcldanske ure so potekale v de- i nekatere neporavnane obvezno-lovnem razpoloženju: nekateri Sf;. pa smo spet iskali in tudi Da ne bo do lačni opravičil, je mislil, da se to lahko napravi na enostaven način in da o tem ne bo nihče vodil kontrole. Obtoženec je sicer na razpravi zanikal, da bi to listino ponaredil, vendar se je sodišče na podlagi vpogleda v matični vojni karton vojnega odseka prepričalo, koliko časa je bil obtoženec na vojaških vajah, opaziti pa je bilo že na prvi pogled, da je bilo potrdilo popravljeno. — Sodišče je obtoženca obsodilo na 7 dni zapora in na plačilo stroškov kazenske obravnave. Mestno gradbeno podjetje v Trbovljah je ogoljufal Mladoletni V. V. ee je pred sodiščem zagovarjal, ker je kot voznik pri nem podjetju v Trbovljah v času od junija do septembra priglašal večje število voženj, kot jih je dejansko opravil, zaradi česar mu je nato podjetje na osnovi takih lažnih podatkov izplačalo za približno 11 neizvršenih voženj nad 35.000 dinarjev. — Obtoženi mladoletnik se je sicer zagovarjal, da je dnevno priglašal po dve ali tri vožnje več, ne da bi mu kdo prišel na sled Mislil je, da nihče ne vodi kontrole o stvari Sodišče Je spoznalo mladolet- so se učili Morsejeve abecede, signaliziranja na vse načine, našli pomoč. Tokrat na OLO Trbovlje pri tov. predsedniku drugi spet so se vadili v orien- ! Martinu Gosaku. Ko je videt na-taciji s pomočjo geografske je zaskrbljene obraze in slišal o karte in kompasa, tretji so se naših dejanjih, ie rekel: »Poma-pa izpopolnjevali v pridoblje- gajmo jim!«. Pa je še dodal, da nem znanju ter se pripravljali | nas bo drugo leto pobaral, kako na prvi izpit itd — Lepo je bilo j je z našo mladino — z našim' na izletih v okoliške kraje, na Okrešelj, k slapu Rinki, na Kamniško sedlo, ki so se kon-čavali s pesmijo v taboru. Obvestili so na«, da pride tovariš Tito v Logarsko dolino. Ves dan smo ga pričakovali v nepopisnem veselju pospravljali in urejevali tabor, da ga nad vse srečni pozdravimo v naši sredi. taborniki. nega obtoženca za krivega ter, _ . ga Je obsodilo na 3 mesece za- prtm M delo. kaiti spo- pora pogojno za dobo 1 leta in j ročill so nam da tov. Tita ne Mestnem gradbe- / na plačilo kazenskega postopka. Akoravno je že zapadel prvi sneg, smo življenje ▼ taboru na- Uspeh Rudar'a prot! Lokomotivi daljevali: tovariši so pravljal; na zaobljubo. Grobelnika na 3 mesece zapora kombininmiJm mo*tvom zagrebla d o vika Drofenika st. na 3 ške Lokomotive in domačim Ru_ mesece, pogojno Za dobo dveh darjem j in uslužbence, da sTpo zakonu o ' Za Pr°!‘ sanitarni inšpekciji dolžni ude- Vzmihip',.{? ...~»u«k i Higienska postaja Trbovlje Perc na lep predložek Opresnika _ __ _ i igro izenačil. Tekma v prvem i polčasu je bila očitno v premo-PREKLIC | {f igralcev Rudarja, saj se je ta Preklicujem izgubljeno osebno ; premoč izrazila tudi v kotih 9:1 izkaznico na ime Ana 2elezni- v korist domačega moštva. metrovke. Opresnik ta dan ni imel sreče. V drugem polčasu so imeli gostje več od igre, vendar pa je bil Opresnik uspešen v 53. minuti za Rudarja. Gostje so igro izenačili v 68. minuti ter v 79. minuti prešli v vodstvo 2:1. 2e |e izgledalo, da bodo gostje odšli kot zmagovalci, vendar je v zadnji minuti Opresnik streljal kazenski strel, katero žogo je prestregel Perc in porinil usnje v mrežo. V predtekmi je Rudar II premagal moštvo Dobrne s 6:2. Bratstvo (Hrastnik)— Kovinar (Štore) 5:4 (2:4) Bratstvo iz Hrastnika je imelo v nedeljo v gosteh nogometaše : uporabljal proti nespečnosti celo iz Štor, ki so člani slovenske 11- : sam voditelj Indije in prvi borec Domače moštvo je na-topilo za njeno neodvisnost Mahatma 4:2 po zaslugi dveh avtogolov nizaciji ln socialistični domovini, domačinov (Groznika jn Kovača). Taborni vodja je pripenjal tabor-Na splošno je bila igra slaba, niške rutice in potrjeval nova Sodil je dobro sodnik Benčina iz taborniška imena posameznikov. Hrastnika. Za Bratstvo so bili Pedi, Sinja, Kresniček itd. — neuspešni Komlanc z 2, Pajer z 1, vi taborniki so si stiskali roke s Stihar z 1 in Haberl z 1 golom, starejšimi in visok plamen ta-■ ' bornega ognja je osvetljeval ta Tropska rastlina proti krvnemu pritisku Po vesteh z bostonskega vseučilišča (ZDA) »o znanstveniki Iz rastline »rauvvolfovia serpentina« izločili posebno snov, ki prav dobro deluje proti nevšečnostim pri povečanem krvnem prit sku. To rastlino uporabljajo domačini v Indiji kot domače zdravilo proti tej bolezni. Pravijo, da jo je Kino »Svoboda Zasavje« bo predvajal ameriški film »TRAMVAJ P02ELENJE« Predstave popoldne: v sre. do, 24. marca, ob 5. Ih 7. urlj v četrtek, 25. marca, ob 5. in 7. uri. Ameriški barvn; film »ONSTRAN MISSOURIJA« Predstave popoldne: v soboto, 27. marca, ob 5. in 7. uri; v nedeljo, 28. marca, ob 5. in 7. uri v ponedeljek, 29. marca, ob 5. in 7. uri. Cenjene kino obiskovalce obveščamo, da bomo oh nedeljah ob 10. dopoldne ln 3. popoldne, ter vsak torek ob 3. ju 5. uri popoldne predvajali izredne filme, katerih naslovi bodo razvidni z reklamnih lepakov. ge. Domače moštvo je nastopilo za kar, Trbovlje, Ulica 1. junija 16. Opresnik je imel tri lepe prilož- i z oslabljeno zasedbo in bi kma- i Gandi. Dobra in poceni kapljica se dobi vsak dan v kleti pri Pravdičn v Trbovljah. Nudimo vam odlično dolenjska črnino po ceni 115 din za 1 liter pri nakupu najmanj pet litrov. Priporoča se TRGOVSKO PODJETJE OZZ TRBOVLJE v likvidaciji)