URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto IX V LJUBLJANI, dne 20. januarja 1953 Številka 1 VSEBINA: 1. Ukaz o sklicanju Ljudske skupščine LRS k IV. rednemu zasedanju. 2. Ukaz o začasnem finansiranju proračunskih potreb Ljudske republike Slovenije. 3. Ukaz o prenosu pravice gorpodarjenja z zemljišči in s poslopji MLO glavnega mesta Ljubljana na Svet vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. 4. Pravilnik o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja LRS. 5. Tarifa za prodajo električne energije. e. Dopolnitev seznama arbitražnih izvedencev. — Popravek pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca. Odloki ljudskih odborov: 1. Odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju MLO Maribor. 2. Odlok OLO Murska Sobota o omejitvi oziroma prepovedi izdaje gradbenih dovoljenj za območje naftnih polj. 3. Odlok o obvezni tuberkulinizaciji goveje živine na območju OLO Šoštanj. 4. Odlok OLO Tolmin o odpravi odloka o nazivih In plačah v logarski službi. Piiloga: Kazalo za leto 1S52 Prezidi] Ljudske skupščine LRS i. Na podlagi 1. točke 72. 'člena ustave LR Slovenije izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije UKAZ o sklicanju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Ljudska skupščina LR Slovenije drugega sklica se skliče k IV. rednemu zasedanju na dan 28. januarja 1953. U št. 171 Ljubljana, dne 19. januarja 1953. Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r. 2. Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije in tretjega odstavka 29. oiiena zakona o proračunih Izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije UKAZ o začasnem finansiranju proračunskih potreb Ljudske republike Slovenije I Do izdaje proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1953 se bodo proračunske potrebe Ljudske republike Slovenije začasno finansirale na podlagi mesečnih proračunskih načrtov dohodkov in izdatkov v r..e:ah proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1952. n Zneski dohodkov in izdatkov, pobrani oziroma porabjjeni na podlagi tega ukaza, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov po, proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1955, III Ta ukaz dobi obvezno moč takoj — z veljavnostjo od 1. januarja 1953. U št. 136 Ljubljana, dne 9. januarja 1953. Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: France Lnbssj 1. r. Josip Vidmar 1. r. 5. Na podlagi 22. točke 4. člena zakona o Prezidiju Ljudske skupščine LR Slovenije z dne 23. IV. 1947 in drugega odstavka 29. člena zakona o Ljudskih odborih mest in mestnih občin z dne 8. VIL 1952 izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije po zaslišanju Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana UKAZ o prenosu pravice gospodarjenja z zemljišči in s poslopji od Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana na Svet vlade LR Slovenije za ljudsko zdravstvo in socialno politiko 1. člen Od Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana se brez povračila protivrednosti prenese na Svet vlade LR Slovenije za ljudsko zdravstvo in sociaino politiko pravica gospodarjenja z nepremičninama parceLa št. 236/2 — travnik In parcela št. 18 — stavbišče, ki sta obe pripisani vložku št. 2497 k. o. Trnovsko predmestje. 2. člen Ta ukaz velja takoj. U št. 135 Ljubljana, dne 9. januarja 1953. Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r, Josip Vidmar 1. r. Ministrstva in sveti vlade LRS 4 Na podlagi 6. in 7. člena uredbe o sklepanju pogodb v gospodarstvu (Uradni list FLRJ, št. 103—723/46) in na podlagi pooblastila Gospodarskega sveta vlade FLRJ izdaja Gospodarski svet LRS na predlog predsednika Sveta vlade LRS za industrijo. PRAVILNIK I * o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja LRS I SPLOŠNE DOLOČBE 1. Pravilnik o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja LRS ureja dobavo električne energije iz javnega omrežja po dobaviteljih ter odjem električne energije po odjemalcih. 2. Pod javno omrežje LRS spadajo vsa omrežja in naprave visoke in nizke napetosti od obratov za proizvodnjo električne energije, ki obratujejo v elektroenergetskem sistemu LR Slovenije, do uvoda v stavbo, pri kabelskih priključkih pa do priključne omarice pri malih odjemalcih oziroma do transformatorskih postaj do vključno konzole oziroma vključno kabelske glave pri pogodbenih odjemalcih. Izjemna razmejitev med zunanjim priključnim vodom, ki je sestavni del javnega omrežja, in notranjim priključnim vodom, ki je v odjemalčevi lasti oziroma v upravi, se pri veleodjemu po potrebi določi s posebno pogodbo. 3. Dobavitelj je podjetje, ki dobavlja električno energijo in javnega omrežja pogodbenim in malim odjemalcem. Pogodbeni odjemalec je tisti, ki odjema električno energijo po pismeni pogodbi o dobavi in odjemu električne energije. V mali odjem se štejejo odjemalci, ki prejemajo električno energijo od dobavitelja, pa nimajo za dobavo in odjem z njim posebnih pismenih pogodb. 4. Posebno pismeno pogodbo o dobavi in odjemu električne energije morajo z dobaviteljem obvezno sklepati vsako leto vsi odjemalci, ki plačujejo odjem po tarifi za veleodjem ali po tarifi za posebne odjemalce. 5. Ta pravilnik nadomešča posebno pogodbo za preskrbo z električno energijo ter velja, kolikor ni razmerje med dobaviteljem in odjemalcem s posebno pogodbo drugače urejeno. II INSTALACIJA ODJEMALCEV Pojem 6. Instalacijo (industrijsko ali hišno) sestavljajo vse napeljave in naprave, vključno porabnike, ki se nahajajo za števcem, po katerem se električna energija zaračunava odjemalcu. Pri veleodjemalcih in pri posebnih odjemalcih se montirajo števci praviloma na visokonapetostni strani. Pri pavšalistu se šteje instalacija od mesta, kjer bi moral biti montiran števec. Način izvedbe 7. Instalacija mora ustrezati varnostnim predpisom ter mora biti projektirana in izvršena tako, da se električna energija v njej uporablja gospodarno, in tako, da v nobenem primeru ne moti niti dobavitelja niti odjemalca pr! dobavi oziroma odjemu električne energije ali obratovanju z njihovimi električnimi napravami. 8. V instalaciji naj ne bodo priključeni električni motorji z večjo močjo, kot je potrebno, ali neustrezni transformatorji, ki bi v praznem teku ali pri delni obremenitvi povzročali slabo delavnost električnega toka. V izjemnih primerih si mora odjemalec izposlovati dobaviteljevo privolitev. 9. Električni motorji morajo biti praviloma opremljeni s primernimi napravami za zmanjšanje zagonskega toka. Vsi porabniki, ki bi mogli povzročati tokovne sunke ali kolebanje napetosti v električnem omrežju, morajo biti primerno opremljeni z napravami, ki zmanjšujejo sunke in • kolebanja. Nadzorstvo 10. Preden dobavitelj montira merilno napravo in jo priključi, pregleda in preizkusi odjemalčevo instalacijo, ali ustreza vsem veljavnim predpisom in pogojem, ter določi mesto, kjer se bo instalacija priključila. S pregledom instalacije kakor tudi z njeno priključitvijo pa dobavitelj ne prevzame nobene odgovornosti za kakovost njene izvedbe, pač pa je dolžan od dneva uveljavitve tega pravilnika odkloniti priključitev instalacije, ki ni napravljena po veljavnih predpisih. 11. Dobavitelj je upravičen zahtevati od odjemalca, da v primernem roku odstrani vse ugotovljene napake in pomanjkljivosti, ki motijo ali bi utegnile motiti redno dobavo električne energije ali redno obratovanje električnih naprav dobavitelja ali drugih odjemalcev. 12. Pomanjkljivosti, ki sicer ne motijo redne dobave električne energije ali obratovanja električnih naprav, povzročajo pa negospodarno uporabo električne energije, prijavi dobavitelj oblastvenemu organu, ki nadzira pravilno uporabo električne energije. 13. Dobavitelj je upravičen odkloniti priključitev instalacije ali jo odklopiti v vseh primerih, v katerih niso izpolnjeni pogoji, določeni v tem poglavju. 14. Odjemalec je dolžan povrniti škodo, ki je dobavitelju nastala zaradi nepravilnega obratovanja z odjemalčevimi napravami. Dobaviteljeva odgovornost za škodo zaradi nepravilnega načina in obsega dobave pa je določena v V. poglavju tega pravilnika. III PRIKLJUČNI VOD Pojem 15. Priključni vod je sklop vodov in naprav visoke ali nizke napetosti od dobaviteljevega omrežja do števca, s katerim se meri dobavljena električna energija zaradi obračunavanja. Priključni vod je zunanji in notranji. Pri prostovodih sega zunanji priključni vod do uvoda v stavbo, pri kabelskem omrežju pa do priključne omarice- Notranji priključni vod sega do uvoda v stavbo oziroma od priključne omarice do števca. Izjemna razmejitev med zunanjim in notranjim priključnim vodom ter med priključnim vodom in instalacijo se pri veleodjemu po potrebi določi s pogodbo. Graditelj 16. Montažna in preureditvena dela na priključnih vodih in merilnih napravah izvršuje dobavitelj. Dela na priključnih vodih sme pod dobaviteljevim nadzorstvom opraviti tudi odjemalec ali podjetje s primerno strokovno sposobnostjo. 17. Za vzdrževanje zunanjega priključnega voda je dolžan skrbeti dobavitelj, v primerih drugega odstavka 2. točke tega pravilnika na stroške lastnika oziroma upravitelja, za vzdrževanje notranjega pri-kljjUČnega voda pa odjemalec pod dobaviteljevim nadzorstvom. Odjemalce priključuje na električno omrežje samo dobavitelj. Način izvedbe 18. Praviloma ima vsak odjemalec samo en priključni vod in merilne naprave samo na enem mestu. Le če zahtevajo posebne okolnosti, dovoli dobavitelj odjemalcu več priključnih vodov, več odjemnih mest in ločene merilne naprave. 19. Priključni vod mora biti izveden tako, da bo čimbolj dostopen dobaviteljevemu kontrolnemu osebju zaradi lažjega nadziranja in vzdrževanja. Notranji priključni vodi ne smejo potekati skozi tuje stanovanjske ali poslovne prostore in morajo biti montirani tako, da je vsak nekontroliran odjem nemogoč. 20. Stroški za zgraditev priključnih vodov, za montažo števčnih in drugih merilnih naprav, za pregled instalacije, izvršene pred priključitvijo, se zaračunajo odjemalcu po veljavnih cenah. V utemeljenih primerih ima odjemalec pravico zahtevati od dobavitelja da sklene poseben dogovor o tem, kako se povrne del stroškov v primeru, ko bo na novozgrajeni priključni vod priključil nove interesente. Višina plačila in način povračila dela stroškov v primerih sprednjega odstavka se določi vnaprej. 21. Pred začetkom montažnih del na priključnem vodu sme dobavitelj od naročnika zahtevati neplačilo za delo in material. Upravni organ oz. lastnik priključnega voda 22. Zunanji priključni vod je praviloma sestavni del javnega omrežja in spada v dobaviteljeva osnovna sredstva. 23. Če dobavitelj souporablja odjemalčeve naprave za svoje potrebe, se morajo medsebojne razmere urediti s posebno pogodbo. 24. Predpisi o prilagoditvi sedanjega stanja določbam tega pravilnika so v X, poglavju. IV NASTANEK POGODBENEGA RAZMERJA IN OBVEZNOSTI ODJEMALCEV Nastanek pogodbenega razmerja 25. Pogodbeno razmerje med dobaviteljem in odjemalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o preskrbi z električno energijo ali pa s iem, da dobavitelj priključi odjemalca na javno omrežje. Prijava 26. Interesent, ki želi postati odjemalec električna energije, se mora dobavitelju pismeno prijaviti na predpisanem obrazcu. Izpolnjene prijave za nove instalacije sc pošiljajo dobavitelju po instalacijskem podjetju, montažnem oddelku odjemalčevega podjetja ali dobaviteljevem instalacijskem oddelku ter morajo biti podpisane od naročnika in od osebe, odgovorne za montažna dela. Soglasje dobavitelja 27. Za priključek nove instalacije ali dodatnih električnih naprav z novim priključkom mora odjemalec predložiti načrt instalacije in izposlovati dobaviteljevo soglasje. Dobaviteljevo soglasje je potrebno tudi za bistveno povečanje priključene vrednosti instalacije. Za tako povečanje se pri malem odjemu šteje povečanje za več kot 1 KW nazivne moči porabnikov, kolikor dobavitelj glede na zmogljivost svojih proizvodnih, prenosnih ali razdelilnih naprav ne predpiše drugačne meje. Priključna vrednost instalacije je vsota nazivnih moči vseh porabnikov električne energije v instalaciji. Priključna vrednost pa je lahko tudi manjša, če je instalacija urejena tako, da ni mogoče uporabljati vseh porabnikov istočasno. 28. Dobavitelj je dolžan dati svoje soglasje po 27. točki tega pravilnika samo takrat, če razpolaga s potrebno energijo ter je možnost prenosa do kraja porabe podana. V tem primeru predpiše v skladu a tem pravilnikom posebne pogoje, ki jih ima za potrebne. Obveznosti odjemalcev 29. Interesent, ki ni istočasno tudi upravitelj oziroma lastnik zemljišča ali stavbe, mora svoji prijavi priložiti pismeno privolitev upravitelja oziroma lastnika, da daje na svojih nepremičninah dobavitelju služnostno pravico za napeljavo daljnovoda oziroma hišnega priključka ter da glede tega priznava veljavno;! tega pravilnika. 30. Odjemalec je dolžan podpirati dobavitelja pri odkrivanju nevarnosti za njegove naprave, pri iskanju kvara in pri ukrepih za preprečevanje in skrajšanje motenj v obratovanju ter pri preprečevanju nesreč in škod s tem, da ga obvesti o nenavadnih pojavih, ki jih je opazil ali za katere je izvedel, ter o napakah in nevarnostih, ki groze njegovim napravam in ki bi mogle povzročiti motnje v obratovanju, nesreče ali škode. Za take usluge je odjemalec upravičen zahtevati povračilo stroškov. 31. Odjemalec je dolžan omogočiti dobaviteljevim uslužbencem, ki se izkažejo s posebnim pooblastilom, vsak čas neoviran pristop do vseh priključnih vodov, merilnih naprav in instalacij vse do porabnikov. 32. Stroške za zavarovanje proti požaru, streli in električnim obratnim škodam plača vsaka stranka za svoj del naprave. V NAČIN IN OBSEG DOBAVE Obseg 33. Dobavitelj je dolžan v mejah obstoječih tehničnih možnosti in javnih gospodarskih interesov dobavljati odjemalcem električno energijo nazivne napetosti in frekvence, tako da je napetost in frekvenca na odjemnih mestih kolikor mogoče stalna, to je v mejah ±5% pri napetosti in ±3% pri frekvenci. 34 Če se pokažejo dalj časa trajajoča odstopanja od zgoraj predpisanih mej ali če se taka odstopanja večkrat ponovijo, ima odjemalec pravico zahtevati, da organi elektroenergetske inšpekcije preverijo odstopanja. 35. Pogodbeni odjemalec, ki razpolaga z odjemnimi napravami na dveh ali več ločenih mestih, sklene za vsako mesto prevzema posebno pogodbo. 36. Poleg količin električne energije, ki se dobavljajo oziroma prevzemajo, se določi v pogodbi za vsako delovno izmeno tudi maksimalna obtežba, ki traja 15 minut. Pogodbene obtežbe je treba razumeti pri faktorju moči cos 9> = 0.85. Če je ta na mestu prevzema nižji, se pogodbena obtežba sorazmerno zmanjša. 37. Dobavitelj je dolžan dajati električno energijo odjemalcu na razpolago ves čas, dokler traja pogodbeno razmerje, v obsegu, določenem v odobreni prijavi oziroma v pismeni pogodbi, in praviloma podnevi in ponoči, kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno. Omejitve 38. Dobavitelj in odjemalec sta dolžna držati se določb uredbe o elektro energijski dispečerski službi (Ur. L FLRJ, št. 95-530/50). Dispečerjeve odločbe o spremembi načina in okvira dobave ter o višini obtežbe so obvezne. 39. Če dobavitelja pri proizvodnji, prenosu, razdeljevanju ali dobavi ovira višja sila, preneha dobavna obveznost vse dotlej, dokler ovira traja Za višjo silo veljajo nepričakovane in od dobaviteljev nezakrivljene okvare na proizvodnih, prenosnih in razdelilnih napravah. Nastale ovire je dobavitelj dolžan kar najhitreje odstraniti. 40. Količine električne energije, ki so zaradi primerov iz 38. in 39. točke tega pravilnika ostale nedobavljene, ugotovita skupaj dobavitelj in odjemalec, vendar pa brez pravice do kakršnekoli odškodnine. Na ta način izostale količine se morejo naknadno dobaviti samo po medsebojnem sporazumu. 41. Dobavitelj sme dobavo prekiniti ali skrčiti zaradi vzdrževalnih, razširitvenih ali premestitvenih del ter zaradi kontrolnih merjenj in preizkusov na svojih napravah. Navedena dela izvaja po možnosti ob nedeljah in praznikih v dnevnem času, ob nujni potrebi pa tudi ob delavnikih in v vsakem času po poprejšnjem sporazumu s podjetji in večjimi odjemalci. O predvidenih prekinitvah je dobavitelj dolžan obvestiti odjemalca vnaprej, po dnevnem časopisju ali drugače. Odjemalce z občutljivejšim odjemom pa mora obvestiti najmanj 24 ur vnaprej. Povračilo škode 42. Dejansko škodo, ki je pogodbenemu odjemalcu nastala zaradi omejitev v dobavi iz vzrokov, ki niso zapopadeni pod 38., 39. in 41. točko tega pravilnika, ali zaradi prekomernega kolebanja napetosti in frekvence, je dolžan flobavitelj povrniti pogodbenemu odjemalcu, kolikor je škoda nastala po dobaviteljevi krivdi. Ta dobaviteljeva odškodninska odgovornost se s pogodbo ne more izključiti ali omejiti. VI OMEJITEV ODJEMA Omejitve 43. Odjemalec sme uporabljati dobavljeno električno energijo samo za lastne potrebe. Oddaja prejete električne energije drugim odjemalcem, med katere se štejejo tudi odjemalčevi uslužbenci, je dopustna samo z dobaviteljevo posebno pismeno privolitvijo. 44. Odjemalec sme odjemati električno energijo samo v določenem obsegu in za določene namene, kakor je predvideno v odobreni prijavi oziroma v pismeni pogodbi in kolikor to dopuščajo določbe tarife, dispe-čerjeve odredbe in drugi zakoniti predpisi. 45. Če je dobavljeno oziroma prevzeto manj kot 90% pogodbene količine električne energije, mora pogodbena stranka, ki je za to odgovorna, plačati penale v znesku 10% vrednosti koliičine, izračunane po povprečni ceni dotičnega obračunskega razdobja, ki je do navedene meje ostala nedobavljena oziroma neprevzeta. Količine, ki niso bile dobavljene oziroma prevzete iz razlogov, navedenih v 38. in 39. točki tega pravilnika, se pri obračunu penalov štejejo za dobavljene oziroma za prevzete. 46. Če prevzame odjemalec več kot 110% pogodbene količine električne energije, mora plačati penale v znesku 5°/o vrednosti količine, ki je bila prevzeta nad navedeno mejo (gl. 45. točko). 47. Penali pod 45. in 46. točko tega pravilnika se ne plačajo, če se obseg dobave med letom spremeni iz objektivnih razlogov, ki jih ob sklepanju pogodbe ni bilo mogoče predvidevati. Penali izpod 1.000 din mesečno se ne zaračunavajo. 48. Če odjemalec brez dobaviteljeve privolitve prekorači dovoljeno obtežbo, mora obtežbo na prvi opomin znižati na dovoljeno višino. Pri vsaki prekoračitvi pogodbene konice brez dobaviteljeve privolitve mora potrošnik plačati penale v znesku 100 din za vsak prekoračeni KW. Poleg tega je potrošnik dolžan na zahtevo povrniti na ta način nastalo škodo dobavitelju in prizadetim potrošnikom. Penali pod 45.—48. točko se zaračunavajo mesečno. Neupravičen odjem 49. Če odjemalec porablja električno energijo v nasprotju s tem pravilnikom in določbami tarife ali pa nekontrolirano, je dobavitelj ne glede na eveni kazensko prijavo upravičen zahtevati od njega: a) plačilo odškodnine za odvzeto energijo, b) povračilo stroškov, zvezanih z ugotovitvijo in obračunom neupravičenega odjema, c) povračilo stroškov odklopa in ponovnega priklopa. Dobavitelj je upravičen zaračunati odjemalcu vso škodo in stroške, ki so nastali, če je odjemalec samo- voljno odstranil ali poškodoval priključni vod, merilne in varovalne naprave, plombe in pod. 50. Za nekontrolirani odjem električne energije velja tista poraba, ki je nastala tako, da je odjemalec svoje naprave priključil pred števcem, ali števec premostil oziroma kakorkoli vplival na števec, da ni kazal celotne odjemalčeve porabe. Za nekontrolirani odjem pri pavšalnem odjemalcu velja poraba, ki jo povzročijo neprijavljeni porabniki. Enako se obravnava utaja podatkov, ki vplivajo na Odmero tarifnega prispevka. YII MERJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Merjenje 51. Količina, moč in kakovost dobavljene in odvzete električne energije se redoma ugotavlja z ustreznimi merilnimi napravami, kolikor se izjemoma ne ugotavljajo pavšalno. Meri se na določenih prodajnih mestih. 52. Merilne naprave odčitavajo zaradi obračuna dobaviteljevi pooblaščeni uslužbenci praviloma vsak mesec po možnosti na isti dan. Obračunsko obdobje pa more dobavitelj iz tehtnih razlogov podaljšati ali skrajšati. 53. Če se ugotavlja odjem električne energije z dvema merilnima napravama in znaša razlika več kot 5%> manjše izkazane vrednosti, se izvrši preizkus in popravilo, toda tako, da ostane ena merilna skupina vselej vgrajena. Začasni podatki ene take skupine oziroma števca se vzamejo kot dokončni, če se po preizkusu ugotovi, da se razlika giblje v mejah ±3%>. V nasprotnem primeru se mora obračun popraviti. Umerjen je 54. Merilne naprave morajo biti preizkušene in umerjene ter opremljene z veljavnimi žigi in plombami urada za umerjenje in žigosanje števcev v terminih, ki sp določeni s predpisi o kontroli mer. Nabava merilnih naprav 55. Merilne naprave dobavi praviloma dobavitelj, z njegovim dovoljenjem pa se smejo uporabljati tudi merilne naprave, ki niso njegova last. Odjemalec je upravičen nabaviti kontrolno merilno napravo, ki se more v izjemnih primerih uporabljati tudi sama za obračun. Svoje in odjemalčeve merilne naprave montira dobavitelj na odjemalčeve stroške. Nadzorstvo in vzdrževanje 56. Dobavitelj je zaradi kontrole odjema upravičen vsak čas pregledati priključne vode, merilne naprave in instalacije vključno porabnike ter vgraditi registrirne aparate. Dobaviteljevim uslužbencem, pooblaščenim za merjenje in kontrolo, je odjemalec dolžan omogočiti neoviran dostop ter jim dajati potrebna pojasnila, pri čemer mu pripada pravica, sodelovati osebno ali po zastopniku pri njihovem delu. 57. Število, vrsto, merilni obseg in namestitev merilne naprave za obračun električne energije določa dobavitelj, kolikor tega ne določa od revizijske komisije odobreni projekt. 58. Dobavitelj je upravičen svojo merilno napravo vsak čas zamenjati, pri malih odjemalcih pa tudi odvzeti. 59. Za redno vzdrževanje, popravljanje in za umer-jenje svojih in odjemalčevih merilnih naprav skrbi dobavitelj. Ti stroški bremene lastnika. Če odjemalec meni, da dobaviteljeva merilna naprava ne deluje pravilno, sme zahtevati, da se merilna naprava preizkusi. Če se pri preizkusu ugotovi, da naprava ni merila v mejah toleranc, dopustnih po veljavnih predpisih, plača stroške dobavitelj, v nasprotnem primeru pa odjemalec. Prijava kvara 60. Odjemalec je dolžan takoj obvestiti dobavitelja, če opazi, da so poškodovane merilne naprave, njihove zaščitne naprave, plombe ali če sumi, da posamezne naprave ne delujejo pravilno. Odgovornost za merilne naprave 61. Odjemalec odgovarja dobavitelju za njegovo merilno napravo in za poškodbe na njej, kolikor jih ne povzročijo višja sila ali dobaviteljevi uslužbencu Pavšalistl 62. Količina in moč dobavljene električne energije se določa pavšalni, v primerih, ko jo je mogoče dovolj natančno ugotavljati in če dobavitelj nima na razpolago zadostnega števila merilnih naprav. Dobavitelj je pri pavšalistih upravičen napraviti vse potrebne ukrepe, da se omeji možnost uporabe močnejših porabnikov oziroma odjema večje moči, kot je v pavšalu določeno. Pri pavšalistu se šteje, da je v uporabi vsak porabnik, ki je v njegovi posesti ter njegova uporaba ni onemogočena. Dobavitelj lahko v pavšalistovo instalacijo vsak čas montira števec in mu po njem obračunava dobavljeno električno energijo. VIII OBRAČUNAVANJE IN PLAČILO Obračunavanje 63. Dobavitelj zaračunava dobavljeno električno energijo odjemalcu po veljavni tarifi. Če se tarifa, ki je veljala ob sklenitvi pogodbe, z odločbo pristojnih organov spremeni med pogodbeno dobo, mora dobavitelj po novi tarifi obračunati odjemalcu dobavljeno energijo do dneva njene veljavnosti. Električna energija, ugotovljena na podlagi odčitkov merilnih naprav, se zaračunava za nazaj, pavšalno zaračunana električna energija in stalni prispevki pa veljajo za mesec, v katerem se je račun izstavil. 64. Če se merilna naprava na odjemnem mestu pokvari ali pa je začasno montirana drugje, se izgube med odjemnim mestom in začasnim krajem meritve upoštevajo. Kjer sta montirani dve merilni garnituri, je za obračun odločilna aritmetična sredina obeh odčitkov. 65. Če se ugotovi, da merilne naprave niso registrirale ali pa so registrirale napačno, oceni dobavitelj velikost porabe v zadnjem obračunskem razdobju na podlagi podatkov za poprejšnje in naslednje obračunsko razdobje ali na podlagi podatkov o porabi v preteklem letu ob primernem upoštevanju dejanskih okolnosti. Če se nepravilno registriranje merilnih naprav zanesljivo ugotovi, se obračuni popravijo za ves čas trajanja napake, vendar največ za 6 mesecev nazaj. 66. Izgube energije zaradi napake v instalaciji (odvod zaradi slabe izolacije), ki jih ni povzročil odjemalec, se cbračunajo po najnižji tarifni postavki odje-malčeve kategorije, če so te izgube znatne. Popravila instalacije se v tem primeru obračunajo nosebej. 67. Ugotovljeni nekontrolirani odjem se obračuna po določbah tarife. Dospelost računa 68. Račun za porabljeno električno energijo je plačljiv takoj ob predložitvi. Od tega dneva do plačila tečejo zak. obresti, če račun ni plačan v treh dneh od predložitve. Ugovori proti računu 69. Morebitne ugovore proti pravilnosti računa mora pogodbeni odjemalec predložiti dobavitelju pismeno v treh mesecih, drugi odjemalci pa v 8 dneh po prejemu računa. Če se pri pregledu računa ugotovi, da je bilo odjemalcu zaračunano preveč, se razlika, ki ne presega enomesečnega računa, upošteva pri računu za naslednje obračunsko razdobje, večja razlika se na odjemalčevo zahtevo povrne v gotovini. Varščina 70. Dobavitelj je upravičen v zavarovanje svojega zahtevka iz naslova dobavljene električne energije zahtevati vsak čas od odjemalca plačilo varščine do višine predvidenega računa za dvomesečno porabo. Sankcije 71. Če odjemalec ne plača računa v 10 dneh po njegovi predložitvi, mu sme dobavitelj dobavo električne energije ustaviti. 72. Manipulacijske stroške, zvezane z naknadnim izterjevanjem računov, sme dobavitelj zaračunati posebej. IX USTAVITEV DOBAVE IN PRENEHANJE POGODBENEGA RAZMERJA Odklopitev 73. Dobavitelj je upravičen ustaviti dobavo električne energije, če odjemalec krši določbe tega pravilnika, zlasti čei a) odjema električno energijo nekontrolirano ali v nasprotju z dispečerjevimi odredbami in drugimi zakonitimi predpisi, b) prekorači brez dobaviteljevega dovoljenja pogojeno ali prijavljeno višino odjema, c) samovoljno priključi svojo instalacijo na dobaviteljevo omrežje, č) poškoduje merilne naprave ali odstrani plombe na njih, d) povzroča motnje v dobaviteljevem omrežju s pogrešnim obratovanjem ali z uporabo neustreznih instalacij, e) ne vzdržuje svojih instalacij v predpisanem stanju in jih na dobaviteljevo zahtevo ne popravi, f) preuredi svojo instalacijo brez dobaviteljeve vednosti ali poveča njeno priključno vrednost brez njegove privolitve. g) odstrani dobaviteljeve plombe na hišnih priključnih varovalkah, h) prepreči dobaviteljevim pooblaščenim uslužbencem dostop do merilnih naprav in pregled instalacije vse do porabnikov, i) ovira dobavitelja pri vzdrževanju njegovih naprav in svojega priključnega voda ter pri dobavi električne energije drugim odjemalcem, j) ne poravnava računov za porabljeno električno energijo ali računa za vzdrževalna dela na svojem priključnem vodu v 10 dneh po prejemu računa, k) odkloni plačilo zahtevane varščine za plačilo tokovine. Dobavitelj odklopi odjemalca po predhodnem opozorilu, v primerih navedenih pod točkami a), c) in č) pa lahko tudi brez opozorila. Ponovna priklopite v 74. Dobavitelj priklopi ponovno odjemalca šele po popolni odstranitvi vseh ovir ter proti predhodnemu plačilu za to določenih zneskov. Stroške odklopa je dobavitelj upravičen zaračunati tudi takrat, če je dobaviteljev' uslužbenec prišel z ustreznim pismenim nalogom k odjemalcu, pa odklopitve ni izvršil, ker je odjemalec med tem odstranil vse ovire. Ob kršitvi dispečerjevih omejitev zaradi pomanjkanja električne energije je dobavitelj upravičen odložiti ponovno priklopitev pri malih odjemalcih za ves čas trajanja dispečerjevih omejitev, najdalje pa za dobo enega meseca. Prenehanje pogodbenega razmerja 75. Pogodbeno razmerje med dobaviteljem in odjemalcem preneha z odpovedjo odjemalca. Odpoved mora biti pismena in začne veljati z odklopitvijo, najkasneje pa po preteku 14 dni po odpovedi, kolikor ni s posebno pogodbo določeno drugače. 76. Dobavitelj ne more odpovedati pogodbe o dobavi električne energije. 77. Če odjemalec ne odpove pogodbenega razmerja ali če v odpovednem roku ne omogoči odklopitve instalacije od dobaviteljevega omrežja, jamči za plačilo tokovine in za izpolnitev vseh drugih obvez do prenehanja pogodbenega razmerja po 75. točki oziroma do izvršene odklopitve. X PREHODNE DOLOČBE 78. Za spore med dobaviteljem in odjemalcem je pristojna državna arbitraža oziroma sodišče v kraju, v katerem je sedež dobaviteljevega podjetja. 79. Zaradi prilagoditve sedanjega stanja določbam tega pravilnika sta dobavitelj in odjemale, dolžna skleniti do konca leta 1956 posebne pogodbe o razmejitvi med javnim omrežjem in omrežjem v upravi oziroma lasti odjemalca, določeno po 2. točki tega pravilnika. 80. Glede na to, da doslej vprašanje pripadnosti zunanjega priključnega voda ni bilo enotno urejeno, se zaradi ustrezne prilagoditve dejanskega stanja priznavajo dobavitelju in odjemalcu tele pravice: a) dobavitelj je upravičen odkloniti prevzem in priključitev zunanjega priključnega voda k javnemu omrežju v vseh primerih, v katerih ugotovi pri zunanjih priključnih vodili odjemalcev kakovostne pomanjkljivosti, ki jih odjemalec na njegovo zahtevo ne odpravi v primernem roku. b) odjemalec, ki je zunanji priključni vod zgradil na lastne stroške, je upravičen zahtevati od dobavitelja sklenitev posebnega dogovora o načinu povračila dela stroškov v primeru, ko bo na odjemalčev priključni vod priključil nove interesente. Navedena dobaviteljeva oziroma odjemalčeva pravica ugasne po preteku enega leta. ko začne veljati ta pravilnik. 81. Predpisi tega pravilnika začnejo veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 11-38/1-53. Ljubljana, dne 24. decembra 1952. Podpredsednik vlade LRS in predsednik Gospodarskega sveta vlade LRS: Ivan Maček 1. r. Predsednik Sveta vlade LRS za industrijo: Franc Leskošek 1. r. 5. Na podlagi 53. člena zakona o planskem vodstvu narodnega gospodarstva (Uradni list FLRJ, št. 58-569/51) in ob smiselni uporabi odločbe o državnih organih, ki sinejo predpisovati cene in tarife (Uradni list FLRJ, št. 39-486/52) ter v zvezi s 170. in 173. točko 5. člena uredbe o vskladitvi gospodarskih predpisov zveznih organov državne uprave z novim gospodarskim sistemom (Uradni list FLRJ, št. 40-489/52), Gospodarski svet vlade LRS na predlog predsednika Sveta vlade LRS za industrijo odloča: Tarifa za prodajo električne energije, ki jo je predpisal Svet vlade LRS za industrijo dn-' 14. januarja 1952 pod št. 593/1 se spremeni in dopolni tako, da se njeno prečiščeno besedilo glasi: TARIFA za prodajo električne energije I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Porabljena električna energija se obračunava po eni od spodaj navedenih tarif, in sicer: a) po tarifi za maloodjem: b) po tarifi za veleodjem; c) po tarifi za posebne odjemalce. 2. Po tarifi za veleodjem se obračunava poraba: a) odjemalcev, ki odjema jo letno 50.000 kWh ali več na istem prodajnem mestu ter so z dobaviteljem sklenili pogodbo o dobavi in prejemu električne energije; b) odjemalcev, ki imajo v svoji instalaciji priključen porabnik (motor ali podobno) z učinkom 30 kW ali več; c) odjemalcev, ki sami proizvajajo električno energijo z lastnim generatorjem z učinkom 30 kW ali več ter prevzemajo iz javnega omrežja samo dodatno ali pa rezervno energijo; č) odjemalcev, ki prevzemajo električno energijo zaradi preprodaje. 3. Po tarifi za posebne odjemalce se obračunava poraba električne energije: a) za elektrokemijo: b) za elektrometalurgijo; c) za elektrovleko v mestnem in medkrajevnem javnem prometu. Instalirana moč porabnikov za namene, navedene pod a, b in c mora znašati najmanj 500 kW ter se mora v ta namen porabljena električna energija ugotavljati posebej. 4. Poraba vseh drugih odjemalcev se obračunava po tarifi za maloodjem. Izjemoma mora dobavitelj na odjemalčev predlog uvrstiti v to tarifo tudi javni vodovod z motorjem do 100 kW. Za javne vodovode se štejejo komunalni vodovodi in vodovodi za preskrbo stanovanjskih naselij. 5. Po določbah te tarife se ne obračunava izmenjava električne energije med LR Slovenijo in LR Hrvatsko ter oddaja električne energije v inozemstvo. 6. Kolikor je po določbah te tarife višina cene odvisna od porabe električne energije v dnevnem in nočnem času oziroma od porabe v zimskem'ali poletnem času, traja: a) dnevni čas (podnevi) od 6. do 22. ure; b) nočni čas (ponoči) od 22. do 6. ure; c) zimski čas (pozimi) od 1. oktobra do 31. marca; č) poletni čas (poleti) od 1. aprila do 30. septembra. 7. Porabljena električna energija se praviloma fakturira mesečno. Dobavitelj pa je upravičen ta rok poljubno podaljšati ali pa skrajšati na polovico oziroma na tretjino meseca. Poleg dekadnih ali pa polmesečnik faktur se ob koncu meseca izstavlja faktura za ves mesec, od katere se za to razdobje že izstavljene fakture odštevajo. 8. Električna energija po tej tarifi se dobavlja na podlagi pravilnika o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja LRS z dne 24. decembra 1952. (Uradni list LRS. št. 1-4/53.) H. TARIFA ZA MALOODJEM 1. Prodajna cena električne energije sestoji: a) iz prispevka; b) iz cene za porabljene kWh. 2. Prispevek se odmerja po tarifnih enotah ter se plačuje mesečno vnaprej. Prispevek se zaračuna za ves mesec, če je bil priključek prijavljen pred 15. v mesecu oziroma če je bil priključek odjavljen po 15. v mesecu, sicer pa se prispevek za tisti mesec ne zaračunava. 3. Tarifa za maloodjem se deli v tele kategorije: a) gospodinjstvo (G) b) razsvetljava poslovnih prostorov (R) c) razsvetljava društvenih prostorov (D) č) motorji in aparati (M) d) poljedelski motorji (P) e) zadružništvo (Z) f) javna razsvetljava (J) 4. Po tarifni kategoriji za gospodinjstvo se obračunava poraba električne energije v gospodinjske namene, t. j. razsvetljavo stanovanj s pripadajočimi stranskimi in gospodarskimi prostori ter za razsvetljavo dostopov k stanovanjskim hišam; za pripravljanje hrane, za pranje, likanje in šivanje; za čiščenje stanovanj; za gretje in hlajenje; za radijske, in gramofonske aparate; za dvigala in motorje centralne kurjave v pretežno stanovanjskih hišah; za črpanje vode za gospodinjske potrebe, če moč črpalncga motorja ne presega 1 kW, in podobno. Jsto velja za otroške, dijaške, delavske in invalidske domove ter za domove onemoglih in upokojencev. Poraba energije v upravnih prostorih navedenih domov se obračunava po tarifni kategoriji za razsvetljavo poslovnih prostorov. Kot pretežno stanovanjska hiša se šteje tista, v kateri zavzemajo stanovanja več kot 50 odstotkov skupne površine prostorov. 5. Po tarifni kategoriji za razsvetljavo poslovnih prostorov se obračunava poraba električne energije za razsvetljavo, če ta ne spada pod točke 4, 6, 9 in 10 tega poglavja. Enako se obračunava poraba električne energije, ki se priložnostno rabi za termične aparate v poslovnih prostorih, kolikor se ti aparati ne uporabljajo v pridobitvene namene. 6. Po tarifni kategoriji za razsvetljavo društvenih prostorov se obračunava poraba električne energije v prostorih, ki jih izključno uporabljajo množične, prosvetne, telesnovzgojne, sindikalne, strokovne in gasilske organizacije, če se ne uporabljajo za pridobitvene namene. Isto velja za športne prostore navedenih organizacij na prostem. V to kategorijo more dobavitelj na odjemalcev predlog uvrstiti tudi porabo energije za razsvetljavo uličnih izložb in reklamno razsvetljavo na prostem, če se ta hkrati nc uporablja za razsvetljavo lokala. 7. Po tarifni kategoriji za motorje in aparate se obračunava poraba električne energije za vse motorje in aparate, kolikor ti nc spadajo pod točke 4, 5, 6, 8 in 9 tega poglavja, kakor tudi takrat, kadar se z električno energijo proizvajana svetloba rabi neposredno v proizvajalne namene (n. pr. v kopirnih zavodih, pri fotografih itd.). 8. Po tarifni kategoriji za poljedelske motorje se obračunava poraba električne energije za motorje, ki so namenjeni za predelavo pridelkov iz lastnega kmetijskega gospodarstva. Če ima ta predelava obrtno naravo, se poraba energije obračunava po točki 11/7 te tarife. 9. Po tarifni kategoriji za zadružništvo se obračunava poraba električne energije za razsvetljavo prostorov kmetijskih zadrug (splošnih, delovnih, sadjarskih, vinarskih in pod.) ter za motorje in aparate, ki jih uporabljajo izključno kmetijske zadruge. 10. Po tarifni kategoriji za javno razsvetljavo se obračunava poraba energije za razsvetljavo ulic, cest in trgov v naseljih. 11. Odjemalce uvršča v ustrezne kategorije malo-odjema dobavitelj. O sporih o uvrstitvi odloči sodišče oziroma arbitraža. 12. Kategorije, navedene pod točko II/3, razen razsvetljave društvenih prostorov in javne razsvetljave, imajo po dve stopnji: a) stopnjo z nižjo ceno za kWh in višjim prispevkom (nižja stopnja — n); b) stopnjo z višjo ceno za kWb in nižjim prispevkom (višja stopnja — v). 13. Tarifno stopnjo si lahko odjemalec izbere sam. Ce si odjemalec do konca meseca, v katerem je predložil prijavo priključka, ne izbere tarifne stopnje, ga dobavitelj uvrsti v višjo stopnjo. Odjemalcu se prizna naknadna pravica izbire tarifne stopnje, ee dokaže, da brez lastne krivde ni mogel pravočasno prijaviti svoje odločitve. Sprememba tarifne stopnje, izvršena na odjemal-čevo zahtevo, ne velja za nazaj. 14. Izjemoma pripada dobavitelju pravica, izbrati tarifno stopnjo, v tehle primerih: a) če odjemalec odjema rezervno ali dodatno energijo v dopolnitev energije iz lastne pogonske naprave; b) če odjemalec odjema električno energijo neupravičeno. 15. Tarifno stopnjo, ki jo je izbral odjemalec ali določil dobavitelj, lahko odjemalec menja samo 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra z omejitvijo, da lahko 1. aprila preide samo na nižjo stopnjo, 1. oktobra pa samo na višjo stopnjo. Odjemalčeva odločitev je za dobavitelja obvezna, če jo dobavitelju pismeno sporoči najpozneje do konca tromesečja. 16. Odjemalec mora dobavitelju dati vse podatke, ki so potrebni, da se določi prispevek. Najpozneje do prvega naslednjega odčitavanja števcev mora sporočiti dobavitelju vsako spremembo, ki vpliva na višino prispevka ali na obseg porabe električne energije. Dolžnost prijave je šele tedaj izpolnjena, če dobavitelj pismeno potrdi prejem prijave. 17. Če odjemalec nastalih sprememb, ki so odločilne za zvišanje prispevka, ne naznani pravočasno, zaračuna dobavitelj prispevek za vsako neprijavljeno enoto po stopnji, ki že velja za njegov odjem. Pri tem se za vsako neprijavljeno enoto odmeri prispevek po postavkah za prvo tarifno enoto. Tako določeni prispevek se zaračunava samo za nazaj od dneva nastale spremembe. Če se čas nastanka ne da določiti, se prispevek zaračunava od dneva, ko je bil zadnjič določen prispevek, največ pa za 12 mesecev nazaj. 18. Spremembe, ki so odločilne za znižanje pri-spevka, upošteva in obračuna dobavitelj po določbah točke II/2 te tarife od dneva prijave dalje. 19. Odjemalcu se za vsako odjemno mesto zaračuna najmanj ena tarifna enota (začetna). 20. Če odjemalec prejema električno energijo po več priključkih, se v tarifnem pogledu šteje vsako odjemno mesto kot samostojen odjemalec. 21. Če se poraba več odjemalcev zaračunava po skupnem števcu, se po postavkah za prvo tarifno enoto zaračunava toliko enot za vsako kategorijo, kolikor je samostojnih odjemalcev, t. j. zaključenih stanovanj, poslovnih in društvenih prostorov. 22. Pri neupravičenem odjemu električne energije se množina porabe določi na podlagi ugotovitve legitimiranega dobaviteljevega zastopnika: pri tem se šteje, da so porabniki neupravičenega odjemalca bili priključeni: žarnice in likalniki 6 ur, drugi porabniki najmanj 12 ur dnevno. Če pričetek manipulacije ni nesporno ugotovljen, se šteje, da je manipulacija trajala od dneva zadnjega uradnega pregleda odjemalee-vih naprav, vendar pa z omejitvijo, da se zaračuna največ za 12 mesecev za nazaj. Gospodinjstvo (G) 25. Tarifne postavke za gospodinjstvo znašajo: a) mesečni prispevek za stopnjo Gn Gv za prvo tarifno enoto "5 din 30 din za vsako nadaljnjo enoto 45 din — h) cena za 1 kWk 3 din 15 din 24. Kot tarifne enote veljajo: a) vsak stanovanjski prostor ne glede na to, v kakem obsegu je izvedena v njem elek-triCna napeljava; b) pri stanovanjskih prostorih nad 40 nr vsaka začeta talna površina po 40 m2; c) pri vodovodnih črpalkah ter motorjih za dvigala in centralno kurjavo tarifne enote, ugotovljene po določbah tarifne kategorije za motorje in aparate. 25. Kot tarifne enote se ne štejejo: a) prostori s talno površino pod 6 m2; b) neopremljene veže in odprte verande, stopnišča, kopalnice, stranišča, kleti in klelni prostori, pralnice, drvarnice, podstrešja in podobni prostori; c) garaže in gospodarski prostori, n. pr. kašče, shrambe, hlevi, skednji in podobno. Prostori, navedeni pod točkama b) in c), se ne štejejo kot tarifne enote, če se uporabljajo samo za označene namene in se ne izkoriščajo v obrtne namene. 26. Kuhinja se šteje kot tarifna enota, četudi nima talne površine 6 m2. 27. Prispevek se zaračunava: a) če v točki 11/25 navedene prostore uporablja več strank; b) če so veže in stopnišča opremljene za bivanje. V teh primerih se v pretežno stanovanjskih hišah kot tarifna enota šteje vsakih začetih 40 m2 skupne talne površine navedenih prostorov. 28. V pretežno poslovnih ali pa društvenih hišah se poraba energije v prostorih, navedenih pod točko 11/25 te tarife, obračunava po kategoriji za razsvetljavo poslovnih ali pa društvenih prostorov. Enako se obračunava poraba energije v navedenih prostorih tudi v pretežno stanovanjskih hišah, če se ta meri po števcu poslovnega ali pa društvenega prostora. 29. Če se prostori, navedeni v točki 11/25, uporabljajo za obrtne namene, se v njih porabljena električna energija zaračunava po postavkah za razsvetljavo poslovnih prostorov oziroma po tarifi za motorje in aparate. Isto velja, če se posamezni prostori v stanovanjih uporabljajo za obrtne ali poklicne namene (n. pr. delavnice, ateljeji, prodajalne, pisarne, posvetovalnice, ordinacije, čakalnice itd,). Razsvetljava poslovnih prostorov (R) 30. Tarifne postavke za razsvetljavo poslovnih prostorov znašajo: a) mesečni prispevek za stopnjo Rn llv za prvo tarifno enoto 200 din 50 din za vsako nadaljnjo enoto 160 din — b) cena za 1 kWh je 5 din 25 din 31. Kot tarifna enota velja vsakih začetih: 20 m2 skupne talne površine prodajaln, pisarn, delavnic, čakalnic, učilnic, gostišč, bolniških sob, ordinacij, poslovnih in podobnih prostorov; 60 m2 skupne talne površine dvoran, zborovalnic, skladišč itd.; 100 m2 skupne talne površine hlevov, lop, kleti, stopnišč, hodnikov itd. 52. Pri reklamni razsvetljavi (izložbah, napisih, iluminacijah itd.) in pri razsvetljavi na prostem velja vsakih začetih 150 W moči priključenih svetil kot tarifna enota; pri tem se žarnice do 60 W računajo kot 40 W, žarnice nad 60 W pa sc računajo po nominalni moči. Razsvetljava društvenih prostorov (D) 33. Tarifne postavke za razsvetljavo društvenih prostorov znašajo: a) mesečni prispevek 100 din b) cena za 1 kWh 8 din 34. Če se po postavkah te kategorije obračunava poraba energije za razsvetljavo izložb in reklamno razsvetljavo, se ta poraba ugotavlja pavšalno v odvisnosti od jakosti priključenih svetilnih teles. Če se pa energija registrira po števcu, mora biti instalacija opremljena s primernimi napravami, ki zagotavljajo, da so svetilna telesa prcključena najmanj do polnoči. Motorji in aparati (M) 35. Tarifne postavke za motorje in aparate znašajo: a) mesečni prispevek za stopnjo Mn Mv za prvo tarifno enoto 500 din 300 din za vsako nadaljnjo enoto 250 din 10 din b) cena za 1 kWh je 5 din 15 din 36. Tarifna enota je polovica tarifnega kW. Tarifni kW se zaokrožijo na polovico kW navzdol ali navzgor. Za preračunavanje velja razmerje: 1 KM = 1 kVA = 0,75 kW. 57. V tarifne kW se ne računajo motorčki in aparati do skupne moči 250 W, če se poraba teh naprav meri skupno s porabo, obračunano po neki drugi kategoriji. 38. Če ima odjemalec več naprav, ki morejo istočasno uporabljati električno energijo, se določijo tarifni kW takole: najmočnejša naprava se upošteva v celoti, naslednja po moči z 2/», vse druge pa z Va. 39. Če je s posebno tehnično ureditvijo onemogočeno uporabljati vse naprave istočasno, se za določitev tarifnih kW upoštevajo tiste močnejše skupine, ki morejo istočasno uporabljati električno energijo. 40. Ogrevalne naprave (n. pr. naprave za kuhanje, peko, praženje, razžarevanje, kaljenje, varjenje, likanje itd.) se vračunajo v tarifne k\V, če se uporabljajo v obrtne namene. 41. Če odjemalec uporabi 90 odstotkov prevzete električne energije ponoči, kar se mora ugotavljati z dvotarifnim števcem, se mu zaračuna le Vs prispevka, ki je obračunan v skladu s prejšnjimi določbami. 42. V krojaških obratih, ki imajo samo en likalnik, se zaračuna samo 1h prispevka, ki je obračunan v skladu s prejšnjimi določbami. * 43. Če pri javnih vodovodih, ki se obračunavajo po določbah nižje stopnje te kategorije, povprečna cena v kakem mesecu presega 10 din za 1 kWh, se zniža prispevek tako. da doseže povprečna cena 10 din za 1 kWh. To znižanje se ne sme doseči v breme prispevka za prvo tarifno enoto; ta ostane v vsakem primeru nedotaknjena. Poraba javnega vodovoda se mora registrirati po števcu, ki je namenjen izključno za odjem. 44. Na način, določen pod točko 11/43, se zniža prispevek pri mlinih, če prekorači povprečna cena 20 din za 1 kWh, in ro ne glede na stopnjo, v katero je tisti odjemalec uvrščen. Poljedelski motorji (P) 43, Tariine postavke za poljedelske motorje znašajo: aj mesečni prispevek za stopnjo Pn P v za prvo tarifno enoto 150 din 100 din za vsako nadaljnjo enoto 35 din 5 din b) cena za 1 kWh je 5 din 15 din 46. Tarifne enote se izračunajo po določbah tarifne kategorije za motorje in aparate (M). 47. Odjemalec sme uporabljati poljedelski motor za predelavo tujih pridelkov le, če poprej pismeno prijavi to dobavitelju. Dobavitelj je upravičen zaračunali v takem primeru dodatni prispevek v znesku 100 din mesečno za predelavo pridelkov vsakega posameznega gospodarja. Dobavitelj daje svojo privolitev za tako uporabo poljedelskega motorja le takrat, kadar ta nima obrtne narave. 48. Če odjemalec uporablja poljedelski motor za predelavo tujih pridelkov brez prijave, se mu zaračuna dodatni prispevek za 12 mesecev za nazaj ali pa se \a uvrsti v tarifno kategorijo za motorje in aparate (M). Zadružništvo (Z) 49. Tarifne postavke za zadružništvo znašajo; a) mesečni prispevek za stopnjo Zn Zv za prvo tarifno enoto 100 din 30 din za vsako nadaljnjo enoto 20 din 5 din b) cena za 1 kWh je 5 din 15 din 50. Tarifne enote se za motorje in aparate ugotavljajo po določbah tarifne kategorije M, za prostore pa po določbah tarifne kategorije R. Javna razsvetljava (J) 31. Tarifne postavke za javno razsvetljavo znašajo; a) mesečni prispevek tvori najemnina za dobaviteljeve števce in stikalne ure v višini, ki je določena pod točko 11/54, b) cena za 1 kWh je 6 din. Dodatne tarifne postavke 52. Odjemalcem, ki odjemajo električno energijo po dvostopenjskih tarifnih kategorijah (G, R, M, P in Z) in imajo lastni dvotarifni števec, se kilovatne ure, porabljene ponoči, zaračunavajo pri nižji stopnji po 1 din, pri višji pa po 3 din, če nočna poraba presega 10 odstotkov dnevne porabe. 53. Dobavitelj zaračunava odjemalcem prekomerno porabo jalovega toka po ceni 1 din za kVArh. Za prekomerno porabo jalovega toka se šteje poraba, ki presega 62 odstotkov od porabljene vatne energije (cos

= 0,85), in sicer po ceni za 1 kVArh: pozimi 1.80 din poleti 0.80 din 16. Po pogojih določbe III/14 te tarife znaša znižana nočna cena za 1 kVArh: pozimi 1.20 din poleti 0.30 din 1". Če se poraba jalovega toka meri na nizkonapetostni strani, se k ugotovljeni mesečni porabi kVArh doda poraba jalovega toka v transformatorju. Pri odjemalcih, ki imajo poseimo transformatorsko postajo, "se ta poraba ugotavlja z množeujem nominalne moči transformatorja mesečnimi urami: za transformator učinka: s spodaj navedenimi 50 kVA 67 h 75 kVA 63 h 100 kV A 60 h 160 kVA 56 h 2C0 kVA 54 h 250 kVA 53 h 300 kVA 52 h 400 kVA 50 h 500 kVA 47 h Za transformatorje vmesnih učinkov se mesečne ure interpolirajo in se zaokrožijo na celo število. Za transformatorje z močjo, večjo od 500 kVA, se mesečne ure določajo za vsak primer posebej. Če odjemalec nima posebne postaje, se z istimi mesečnimi urami množi angažirana moč transformatorja, ki je enaka doseženi konici, deljeni s faktorjem moči odjemalčeve porabe. 18. Če ima odjemalec več priključkov, se na posameznih mestih merjene konice aritmetično seštejejo. 19. Za dodatne števec in stikalne ure se zaračunava najemnina po določbah 11/54 in se prišteva k prispevku. IV. TARIFA ZA POSEBNE ODJEMALCE 1. V tem poglavju navedene tarifne postavke veljajo samo za odjemalce, ki so sklenili z dobaviteljem pogodbo o prevzemu energije za namene, določene po točki 1/3 te tarife. 2. Tarifne postavke za odjemalce, ki odjemajo električno energijo za elektrokemijo po dispozicijah dobaviteljeve bremenilske službe, znašajo: pozimi 3.— din poleti 1.— din b) za jalovo energijo, ki se zaračunava po točki III/15 te tarife, za 1 kVArh: pozimi 0.60 din poleti 0.20 din Prispevek se ne zaračunava. 3. Porabljena energija, ki jo prejemajo odjemalci za elektrometalurgijo, se obračunava po določbah III. poglavja te tarife. Tarifne postavke za elektrometalurgijo znašajo: a) letni prispevek pri visokonapetostni meritvi 3.900 din pri nizkonapetostni meritvi 4140 din b) mesečni prispevek pri visokonapetostni meritvi pozimi 430 din pri nizkonapetostni meritvi 4.140 din pri nizkonapetostni meritvi pozimi 460 din pri nizkonapetostni meritvi poleti 230 din c) cena za 1 kWh pozimi podnevi 4 din pozimi ponoči 2 din poleti podnevi 1.50 din poleti ponoči 0.50 din č) cena za 1 kVArh pozimi podnevi 0.80 din pozimi ponoči 0.40 din poleti podnevi 0.30 din poleti ponoči 0.10 din 4. Tarifne postavke za odjemalce, ki energijo za elektrovleko, znašajo: prejemajo za medkrajevni promet za 1 kVTi 6 din za mestni promet za 1 kWh Prispevek se ne zaračunava. 7 din V POSEBNE DOLOČBE 1. Če se iz kakršnegakoli vzroka poraba električne energije ne more meriti z merilnimi napravami, odločilnimi za obračun, se poraba oceni ter obračuna po določbah tega poglavja. Pavšalno ugotavljanje porabe pri m a 1 o o d j e m a 1 c i h 2. Za priključke malih aparatov (zvončni transformatorji, sinhronske ure in podobno), katerih porabe merilne naprave ne beležijo, se zaračunava 10 din na mesec za vsako napravo kot prispevek. 3. Poraba porabnikov se ocenjuje mesečno: za žarnice do 15 W na 1 kWh 25 in 40 W na 2 kWh 60 W na 3 kWh 75 W na 4 kWh 100 W na 5 kWh za žarnice višjih učinkov na za žarnice javne razsvetljave: 50 ur gorenja za celonočno na 360 ur gorenja za polnočno na za žarnice reklamne in izložbene 180 ur gorenja razsvetljave na 200 ur gorenja za radijske aparate na 8 kWh za likalnike v gospodinjstvu na 7 k\Vh za likalnike v obrti do moči 700 W na 20 k'VVh preko moči 700 W za kuhalnike, grelce in pekače po priključni vrednosti, in sicer: na 40 kWh za najmočnejši porabnik na 80 ur porabe za drugi po moči na 40 ur porabe za tretji po moči na 20 ur porabe za poljedelske motorje za 1 tarifni hektar na 2 kWh. 4. V tarifne hektare se vštejejo površine zemljišč, ki se morejo poljedelsko izkoriščati, in sicer njive, travniki, vinogradi, sadovnjaki in vrtovi. Štejejo se tudi v najem vzeta zemljišča. 5. Če se ugotovi, da se poljedelski motor izkorišča ne samo za predelavo odjemalčevih lastnih pridelkov, ampak tudi tujih, se za celo leto zaračuna dvojna poraba električne energije, če se prej ne izposluje privolitev dobavitelja, ki določi količino kWh, potrebno za predelavo tujih pridelkov, ki se prišteje v pavšalno ocenjeni porabi. 6. Poraba kuhalnih plošč se ocenjuje z različnim številom ur porabe, če se le te lahko ločeno uporabljajo. 7. Pavšalno ugotovljena poraba po točki V/3 se obračunava po kategoriji tarife, ki ustreza vrsti odjema. Tako ugotovljena poraba električne energije se obračuna hkrati s prispevkom, in sicer za isto razdobje. 8. Uporaba električnih peči v pavšalu ni dovoljena. Kdor kljub temu na pavšalni priključek .priključi oziroma priklopi električno peč ali uporablja kuhalnik za ogrevanje prostorov, se mu instalacija odklopi, ugotovljena večja poraba se posebej zaračuna kakor na neupravičen način odvzeta električna energija. V pavšalu se smejo uporabljati kuhalniki do največ 1000 W moči za eno ploščo, skupna moč vseh kuhalnikov v pavšalu pa ne sme presegati 1500 W. 9. Uporaba neprijavljenih porabnikov ali porabnikov večje moči, kakor je bila prijavljena za ugotovitev pavšalne porabe, se šteje za neupravičen odjem. Merjenje porabe električne energije za različne kategorije maloodjema po istem števen 10. Ce se poraba električne energije za različne kategorije maloodjema men po istem števcu in je cena izbranih stopenj za kWh enaka, se porabljene k\Vh obračunavajo skupno. Če cena za kWh ni enaka, se poraba za kategorijo odjema z višjo ceno kWh pavšalno oceni ter se odšteje od porabe, izkazane na skupnem števcu. Tako dobljena razlika se obračuna po postavkah druge kategorije. Smiselno se ravna, če se po istem števcu ugotavlja poraba večjega števila kategorij. Prispevek se vedno ugotavlja ločeno. 11. Merjenje porabe za razsvetljavo društvenih prostorov skupno s porabo za druge namene ni dopustno. Prav tako ni dopustna uporaba različnih stopenj iste kategorije, če se poraba električne energije meri po istem števcu. Ugotavljanje višine konice za veleodjemalceinposebne odjemalce 12. Dokler iz kakršnihkoli razlogov ni mogoče priključiti števca z napravo za merjenje konice, ugotovi dobavitelj 15 minut trajajočo konico obtežbe, po kateri se izračunava prispevek, z obstoječimi merilnimi napravami in uro. Čas meritve konice lahko dobavitelj poljubno izbere, odjemalec pa ima pravico, sam ali po pooblaščencu prisostvovati tej meritvi. 13. Če odjemalec na istem predajnem mestu odjema energijo, ki se obračunava po tarifi za veleodjem in po tarifi za posebne odjemalce ter se konica registrira skupno, se po postavkah za veleodjem obračunava konica, ki jo je dosegla poraba po tarifi za veleodjem, kar se mora praviloma registrirati posebej. Po postavkah pa posebne odjemalce se pa zaračunava razlika med skupno konico in konico veleodjema. Če se konica veleodjema iz tehničnih razlogov ne da registrirati posebej, se skupna konica deli na veleodjem in posebni odjem sorazmerno porabi kWh. Ugotavljanje porabe jalovega toka 14. Če se poraba jalovega toka ne registrira, se ta obračunava na podlagi meritev. Meritve izvede dobavitelj, bodisi na lastno pobudo ali pa na odjemalčevo zahtevo; odjemalec ima v obeh primerih pravico, prisostvovati meritvam sam ali pa po zastopniku. Čas meritve izbere dobavitelj. Na podlagi meritev se zaračunava poraba jalovega toka od prvega dne v mesecu, v katerem je bila meritev opravljena, do ponovne meritve. Dobavitelj mora najkasneje v 14 dneh po prejemu odjemalčevega naročila izvršiti ponovno meritev. Stroške ponovne meritve mora odjemalec povrniti dobavitelju, če je po odjemalcu naročena meritev* pokazala, da se faktor moči v primerjavi s prejšnjo meritvijo ni izboljšal. 15. Meritve se opravljajo v skladu z »Začasnim pravilnikom o postopku za ugotavljanje porabe jalovega toka«, ki ga je predpisal Svet vlade RS za industrijo z odločbo št. 3060 z dne 6. III. 1952, s tem, da se v navedenem pravilniku spremeni način določanja porabe jalovega toka v transformatorju pod 16. točko pravilnika v skladu z določili pod III/17 te tarife. 16. Pri veleodjemalcu, ki je istočasno tudi posebni odjemalec, se poraba jalovega toka zaračunava po postavkah III. poglavja te tarife, če se ta registrira skupno. 17. Če za meritev porabe ialovega 4oka ni dvo-tarifnega števca, se nočna poraba jalovega toka oceni v sorazmerju s porabo vatne energije, če se ta ločeno registrira podnevi in ponoči. 18. Ce ima odjemalec dvotarifni števec za delovno energijo, se poraba jalovega toka v transformatorju, določena v skladu s točko III/17 te tarife, razdeli med dnevno in nočno porabo v razmerju 2:1. Ocenitev indirektnega odjema 19. Indirektni odjem je oddaja električne energije drugim dobaviteljevim odjemalcem, ki se napajajo po merilnik napravah veleodjemalcev in niso v sklopu njihovih zgradb in naprav. 20. Direktnemu odjemalcu se zaračuna: a) količina kilovatnih ur, ki jo izkazuje skupna merilna naprava, zmanjšana za količino kWh, zaračunanih indirektnemu odjemalcu. Zaradi izgub prenosa se poraba indirektnega odjemalca poveča pri odštevanje za 13%, C- se obseg indirektnega odjema ugotavlja izven transformatorske postaje direktnega odjemalca; b) višina k\V konice, ki jo izkazuje skupna merilna naprava, zmanjšana za 2/s konice indirektnega odjemalca. Če prejema indirektni odjemalec električno energijo po tarifi za maloodjem in se konica ne meri, se šteje, da ima indirektni odjemalec 300 obratnih ur na mesec ter se njegova konica ugotavlja z delitvijo mesečne porabe kWh s številom obratnih ur; c) količina jalovega toka, ki jo izkazuje skupna merilna naprava, zmanjšana za količino kVArh, ki jo porabi indirektni odjemalec, če se njegova poraba obračunava po tarifi za veleodjem; č) če se direktnemu veleodjemlcu zaračunava ponoči prevzeta električna energija po znižani ceni, se pri tem upošteva nočna poraba indirektnega odjemalca. Če se ta ne meri, se šteje, da je indirektni odjemalec porabil 10% celotnega svojega odjema ponoči. VI. PREHODNE DOLOČBE 1. Uvrstitev maloodjemalcev v novo uvedene kategorije izvrši dobavitelj na podlagi razpoložljivih podatkov. Če dobavitelj tega ne stori, ga je odjemalec dolžan na to opozoriti. Če prejme dobavitelj zadevno sporočilo po dostavi fakture, se faktura, ki je že dostavljena, ne spreminja. 2. Ta tarifa velja od 1. jenuarja leta 1933. St. II-39/1—53 Ljubljana, dne 24. decembra 1952. Podpredsednik vlade LRS in predsednik Gospodarskega sveta vlade LRS: Predsednik Ivan Maček 1. r. Sveta vlade LRS za industrijo: Franc Leskošek 1. r. Državna arbitraža LRS 6. SEZNAM arbitražnih izvedencev Na podlagi 5.—7. točke II. odstavka navodil o postavljanju in delu arbitražnih izvedencev, ki jih je predpisal plenum Glavne državne arbitraže na svojem 4. zasedanju dne 24. VIII. 1951 in objavil v Uradnem listu FLRJ, št. 42 In 43 iz leta 1951 odreja Predsednik Državne arbitraže pri vladi LRS tole: Seznama arbitražnih izvedencev, ki sta bila objavljena v 1. in 12. številki Uradnega lista LRS leta 1952, veljata brez sprememb tudi v letu 1953. Dodatno se imenujejo še tile izvedenci: Panoga: 117: Industrija kovin in druge predelave: za vse območje LRS:Tadel Anton, tehnični vodja pri tovarni tehničnih potrebščin >Utensilia< Ljubljana — Rudnik, za vse raznovrstne kovinska potrebščine, Šimenc Jožef, strokovni predavatelj vajenske kovinske šole v Ljubljani, Ižanska 53, tel. 22-882. Panoga: 124: Tekstilna industrija: za območje okrajev: Ljubljana, Jesenice in Novo mesto: Potočnik Lovro, uslužbenec uvoznega in izvoznega podjetja Slovenija Impex, za razne lesene utenzilije. Panoga: 612: Notranja trgovina: za območje okraja Maribor mesto in Maribor okolica: Ing. Leban Pavel, Srednja kmetijska šola v Mariboru, za sadje in sočivje, Zupan Anton, direktor pri podjetju »Vino-sadje« v Mariboru, za sadje in sočivje. Cof Lojze, skladiščnik pri »Vi-no-sadje« v Mariboru, za sadje in sočivje; za območje okraja Ljubljana mesto in Ljubljana okolica: Šener Ferdo, Ljubljana, Kotnikova 17/III, za knjigovodske in računovodske posle. Preds. 18/53—1 Ljubljana, dne 12. januarja 1953. Predsednik Državne arbitraže pri VLRSs Jernej Stante 1. r. Sekretariat za gospodarstvo Gospodarskega sveta vlade LRS je pri primerjanju z izvirnikom ugotovil, da je v tretjem odstavku 3. člena pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca (Uradni list LRS, št. 37-203/52), izpuščen organ, ki je pristojen določiti, da se za nekatere poklice opravljajo izpiti samo pri izpitni komisiji določenega okraja za območje več okrajev ali za območje vse Slovenije, zato daje popravek pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca V 3. vrsti tretjega odstavka 3. člena je treba med besedo »določi« in »da« dodati »republiški organ za gospodarstvo,«. Ljubljana, dne 5. januarja 1953. Iz sekretariata za gospodarstvo Gospodarskega sveta vlade LRS Odloki ljudskih odborov i. Na podlagi 23. in 118. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) izdaja Mestni ljudski odbor Maribor na svoji L skupni seji Mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 30. decembra 1952 ODLOK o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju Mestnega ljudskega odbora Maribor A. OBRATOVALNI CAS I. Ob delavnikih Trgovinske obratovalnice 1. člen 1. Trgovinske obratovalnice so odprte, če v naslednjem ni drugače določeno, v zimskem času od 7.30 do 12. in od 15. do 18. ure, v poletnem času od 7. do 12. in od 16. do 18,30. Ob četrtkih popoldne smejo biti te trgovinske obratovalnice zaprte zaradi notranjega dela. Pri tem se obvezni osemurni delovni čas ne skrajša, temveč se preostali čas uporabi za notranje delo v obratih. 2. Trgovine s kurivom so odprte v zimskem času od 7. do 12. in od 13.30 do 17. ure, v poletnem času od 7. do 12. in od 14.30 do 18. ure; ob sobotah od 7.30 do 13. ure. 3. Prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter rib so odprte v zimskem času od 7. do 12. in od 15. do 17.30 ure, v poletnem času od 6. do 11 in od 16. do 18.30 ure. Ob ponedeljkih popoldne so te obratovalnice zaprte. Dovažanje mesa in druga pripravljalna dela se smejo opravljati od 5. ure zjutraj, vendar mora biti lokal za stranke tedaj zaprt. 4. Prodajalnice kruha so odprte ves če; od 6. do 11. in od 14. do 17. ure. 5. Prodajalnice slaščičarskih izdelkov so odprte ves čas od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. 6. Prodajalnice sadja, zelenjave in poljskih pridelkov so odprte v zimskem času od 7. do 12. in od 15. do 18. ure, v poletnem času od 6. do 11. in od 15. do 18. ure. Ob četrtkih popoldne smejo biti te obratovalnice zaprte zaradi notranjega dela. 7. Mlekarne so odprte v zimskem času od 6. do 10. jn od 15. do 18. ure, v poletnem času od 6. do 10. in od 13. do 16. ure. Mlekarne smejo biti popoldne zaprte, vendar morajo v tem primeru obratovati večje mlekarne do 12 ure. Ob sobotah in dnevih pred prazniki pa morajo biti vse mlekarne oaprte tudi popoldne. 8. Prodajalnice tobačnih izdelkov so odprte v zimskem času od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v poletnem času od 7. do 11. in od 14. do 17. ure. Tri prodajalnice tobačnih izdelkov v središču mesta, ki jih določi podjetje »Tobak«, smejo biti odprte nepretrgoma od 6. do 20. ure. 2. člen Obhodna prodaja blaga, kolikor je dopuščena, je pred 8. uro in po 18. uri prepovedana. Izjemoma je dovoljeno prodajanje časopisov, revij in pečenega kostanja od 6. do 21. ure. 3. člen Glede prodajnega časa na sejmih in tržnih prostorih veljajo predpisi sejemskih in tržnih redov. Obrtne obratovalnice 4. člen 1. Obrtne obratovalnice so odprte, če v naslednjih členih ni drugače določeno, v zimskem času od 7.30 do 12. in od 14. do 18. ure, v poletnem času od 6.30 do 12. in od 15. do 18. ure; ob sobotah je obratovalni čas za te obratovalnice v zimskem času od 7.30 do 13. ure, v poletnem času od 6.30 do 12. ure. 2. Brivske, frizerske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice so odprte v zimskem času od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v poletnem času od 7.30 do 12. in od 15. do 18.30 ure. 3. Fotografske obratovalnice so odprte v zimskem času od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v poletnem času od 7. do 12. in od 16. do 19. ure. 4. Slaščičarske delavnice obratujejo ves čas od 5. do 13. ure. Prodajalnice slaščičarskih izdelkov so odprte, kot je to določeno v 5. točki 1. člena. 5. Pekarne (delavnice), v katerih se dela v izmenah, obratujejo od 4. do 20. ure; ob sobotah obratujejo od 2. do 18. ure. Pripravljalna dela, kakor kurjenje peči, pristav-Ijanje kvasa in mešanje testa, se smejo pričeti ob 24. uri ter se .v ta namen sme zaposliti le nujno potrebno osebje. Pekarne, ki ne delajo v izmenah, obratujejo od 4. do 12. ure. Pripravljalna dela, kakor je to zgoraj navedeno, se smejo v teh pekarnah pričeti ob 1. uri zjutraj in se v ta namen sme zaposliti le nujno potrebno osebje. Prodajalnice pekovskih izdelkov so odprte, kot je to določeno v 4. točki 1. člena. 6. Mesarske obratovalnice obratujejo, kot je to določeno v 3. točki 1. člena. 5. člen Preko poldne smejo biti odprte podkovnice konj, kovaške, avtomehanske in kolarske delavnice, če je treba izvršiti neodložljivo popravilo vozil ali jih oskrbeti z nadomestnimi deli. 6. člen Za prodajalnice obrtnih obratov vejja obratovalni čas, določen Za ustrezne trgovinske obratovalnice. 7. člen Določba prvega odstavka 2. člena velja tudi za obhodne obrti. Gostinske obratovalnice 8. člen Gostinske obratovalnice so odprte: 1. Hoteli, nočišča, penzije in ostali obrati, kolikor gre za oddajanje sob, časovno neomejeno. 2. Kavarne so odprte do 1. ure zjutraj; ob sobotah, nedeljah, dnevih pred prazniki in ob praznikih do 2. ure zjutraj. 3. Bari so odprti do 4. ure zjutraj. 4. Restavracije so odprte do 23. ure. 5. Gostilne so odprte do 22. ure; ob sobotah, nedeljah, dnevih pred prazniki in ob praznikih do 25. ure. 6. Krčme so odprte do 22. ure. 7. Bifeji (okrepčevalnice) so odprti do 22. ure. 8. Zajtrkovalnice, v katerih se ne točijo alkoholne pijače, so odprte v zimskem času od 6. do 19. ure, v poletnem času od 6. do 20. ure. Ce zgoraj ni drugače določeno, se gostinske obratovalnice ne smejo odpirati pred 5. uro zjutraj, morajo pa se odpreti ob 7. uri zjutraj. To ne velja za bare. Gostinske obratovalnice, kjer v večernih urah ni pričakovati prometa, se smejo zapirati ob 21. uri. 9. člen Gostinska obratovalnica na železniški postaji v Mariboru in gostinske obratovalnice s prenočišči smejo gostom, ki prispejo z vlakom, postreči tudi po času, določenem za zapiranje po prednjem členu, a najdalje eno uro po prihodu vlaka. 10. člen Po zapiralni uri se ne sme postreči niti z jedjo niti s pijačo, kolikor ni izrečno določena izjema v 9. členu. Ne sme se postreči z večjo količino hrane ali pijače neposredno pred nastopom zapiralne ure, da bi se gost dalje zadrževal v lokalu. Najkasneje četrt ure po določeni zapiralni uri je obrame prostore izprazniti in zapreti. Strežno osebje mora zapiralno uro napovedati. 11. člen Dovoljene igre, n. pr. balinanje, kegljanje itd., se smejo na prostem igrati do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se nikakor ne moti nočni počitek sosedov in kolikor sme biti gostinska obratovalnica dalj časa odprta, ta omejitev ne velja. Po 22. uri se z godbo in petjem ali sieer z obratovanjem v gos+inskih obratih ne sme motiti soseščina. 12. člen V noči od 31. decembra na 1. januarja smejo biti kavarne, bari, restavracije in gostilne odprte celo noč. 13. člen Posameznim obratom in za posamezne dni sme svet za gospodarstvo MLO Maribor po izkazani stvarni potrebi in na prošnjo podaljšati obratovalni čas. H. Ob nedeljah in praznikih 14. člen Ob nedeljah in praznikih morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte, kolikor v naslednjem niso dovoljene izjeme. 15. člen Ob nedeljah in praznikih smejo obratovati: 1. prodajalniee cvetlic in prodajalnice tobačnih izdelkov od 8. do 12. ure; 2. prodajalnice sadja in zelenjave od 7. do 11. ure. 10. člen Gostinske obratovalnice so ob nedeljah in praznikih odprte kot je to določeno v 8. členu odloka, razen zajtrkovalnic, navedenih pod 8. točko cit. člena, ki smejo biti na te dneve zaprte. B. SPLOŠNE DOLOČBE 17. člen Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovinske, obrtne in gostinske obratovalnice ne glede na to, ali Pripadajo državnemu, zadružnemu ali zasebnemu sek- torju ali drugim ustanovam in ali je v njih zaposleno pomožno osebje. Odlok ne velja za: 1. špedicije in podjetja za prevoz oseb in blaga z vozovi ter motornimi vozili in rečnimi napravami, 2. javno postrežništvo, kakor čistilce, postreščke itd., 3. garaže in črpalke pogonskega goriva in mazil-nih olj, 4. brivske in frizerske obratovalnice na železniški postaji, 5. bifeja (okrepčevalnice) in druge prodajalne na železniških peronih, 6. prodajo slaščic in okrepčil v kinematografih, gledališčih, koncertnih dvoranah in podobnih lokalih, 7. industrijske obrate, 8. pogrebno podjetje, 9. dimnikarsko podjetje, 10. menze. 18. člen Ob času, predpisanem :.a zapiranje obratovalnic, se morajo zapreti vsi dohodi v poslovne prostore, ki so določeni za promet s strankami. Strankam, ki so ob zapiranju v obratnem prostoru, je treba postreči. Imetniku obrti kakor tudi članom njegove družine je dovoljeno prebivati in delati v obratnem prostoru tudi ob času, ko je ta za promet z občinstvom zaprt. 19., člen Notranje delo v obratovalnicah preko časa, določenega za njih zapiranje, je dovoljeno tudi s pomožnim osebjem: 1. ob višji sili, 2. če je potrebno kaj storiti, da se ne pokvari blago, 3. kadar se sestavlja inventura obratovalnice, 4. če se poslovalnica seli, 5. če se obratovalnica čisti ali se urejajo izložbe. Za zaposlitev pomožnega osebja v gornjih primerih veljajo predpisi o delovnih razmerjih. 20. člen Ce se v obratovalnici, razen v gostinskih obratovalnicah opravlja več vrst dela, za katere je predpisan različen čas odpiranja in zapiranja, velja za take primere obratovalni čas, kot je določen za glavno delo. 21. člen Obrati morajo biti odprti ves čas, ki je predpisan, ob istem času morajo delati vse delavnice, ki spadajo k obratu. 22. člen Za zimski čas se šteje čas od 1. oktobra do 31. marca, za poletni čas pa čas od 1. aprila do 50. septembra. 24. člen Svet za gospodarstvo MLO Maribor sme po izkazani potrebi in na prošnjo določiti za posamezne obratovalnice tudi drugačen obratovalni čas. C. KAZENSKE DOLOČBE 25. člen Lastniki in odgovorni ravnatelji, upravniki in poslovodje obratovalnic, ki bi imeli proti predpisom tega odloka odprte svoje obratovalnice izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje, ali bi imeli obratovalnice zaprte v času, ki je določen za obrato- vanje, se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din. Upravni kazenski postopek vodi in kazen izreka sodnik za prekrške pri Mestnem ljudskem odboru Maribor. C. ZAKLJUČNE DOLOČBE 26. člen Ta odlok dobi veljavo z dnem objave v sUradnem. listu LRS« ter se z njim razveljavljajo vsi dosedanji predpisi, ki so v nasprotju z določbami tega odloka. Št. 12.061/52 Maribor, dne 30. decembra 1952. Predsednik MLO: Miloš Ledinek L r. 2. Na podlagi 15. in 10S. 'člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, v zvezi z uredbo o gradnji (Uradni list FLRJ, št. 14—139/52) izdaja Okrajni ljudski odbor Murska Sobota na svoji 12. redni seji dne 30. oktobra 1952 naslednji ODLOK o omejitvi oz. prepovedi izdaje gradbenih dovoljenj za območje naftinih polj 1. Za območje, ki ga omejujejo: črta vzhodno od Sred. Bistrice, zahodno Velike Polane — vzhodno od Radmožanec — Genterovec, reka Mura in drž. meja proti Madžarski, veljajo naslednje omejitve gradbene delavnosti. 2. Za del tega območja vzhodno od ceste I. reda Mursko Središče — Lendava — Dolga vas — državna meja z Madžarsko ter za območje cele katastrske občine Dolnji Lakoš se bodo izdajala gradbena dovoljenja le na podlagi poprejšnjega pismenega privoljenja, ki ga bo izdajala Proizvodnja nafte prosilcem. 3. Na drugem delu omenjenega območja, t. j. med črto Sred. Bistrica — Genterovci in med cesto I. reda Mursko Središče — Lendava — Dolga vas — državna meja, se sme graditi samo v strnjenih naseljih, in sicer samo v širino 100 m od cest L, II. in III. reda. Dolžina vasi se sme povečati največ za 100 m na vsaki strani. 4. Gradbena dovoljenja za območje, opisano pod točko 3. se ne bodo izdajala, ako bo podjetje Proizvodnja nafte v Lendavi na tem območju odkrilo posamezna mesta za črpanje nafte. Taka mesta določi podjetje Proizvodnje nafte v Lendavi in sporoči to svetu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora V Murski Soboti. 5. Ta odlok prične veljati z dnem objave v >Urad-nem Mstu LRS«. Št. II. 6695/2—52 Murska Sobota, dne 29. oktobra 1952. Predsednik OLO: Šabjan Štefan L r. 3. Zaradi preprečevanja tuberkuloze pri goveji živini in zaradi varstva ljudskega zdravja izdaja Okrajni ljudski odbor Šoštanj na podlagi 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) v zvezi z določbami pravilnika za izvajanje uredbe o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 51/49) na svoji I. redni seji dne 20. XII. 1952 tale ODLOK o obvezni tuberkulinizaciji goveje živine na območju Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj 1. člen Zaradi čimprejšnje izločitve tuberkulozne goveje živine se mora na območju Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj preiskati na tuberkulozi vsa goveja živina. Pregled opravijo po svojih področjih pristojni veterinarji. 2. člen Pregled in tuberkulinizacija goveje živine se opravita po hlevih ali na • dogovorjenih mestih, vendar pa mora biti pregledano sleherno govedo. 3. člen Pristojbina za dvakratni pregled goveda znaša 50 din in jo mora živinorejec plačati živinozdravniku takoj po opravljenem prvem pregledu, vsa sredstva, potrebna za tuberkulinizacijo pa so brezplačna. 4. člen Neupoštevanje tega odloka se zaradi istočasne kršitve 43. in 49. člena pravilnika za izvajanje uredbe o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni v zvezi s 54. členom uredbe o izravnavi posebnih predpsov o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 56/51) kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din. 5. člen Za izvedbo upravnega kazenskega postopka in izrek kazni po tem odloku je pristojen sodnik za prekrške Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. Št. Po v 1145/7—52 Šoštanj, dne 20. decembra 1952. Predsednik OLO« Tone Ulrih 1. r. 4. Okrajni ljudski odbor v Tolminu je na svoji redni seji dne 7. junija 1952 sprejel odlok o nazivih in plačah v logarski službi. Ker je postal ta odlok z izdajo pravilnika o nazivih in plačah uslužbencev pomožne tehnične gozdarske službe (Uradni list FLRJ, št. 35/52), brezpredmeten, izdaja okrajni ljudski odbor tale ODLOK o odpravi odloka o nazivih in plačah v logarski službi 1. člen Odlok o nazivih in plačah v logarski službi se odpravi. 2. 'člen Ta odlok velja takoj. Št. I—86/14—1952. Tolmin, dne 20. decembra 1952. Predsednik OLO: Jože Primožič 1. r. Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: dr Rastko Močnik — tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 540 din. — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kidričeva (prej Gajeva) ulica 5, poštni predal 336. — Telefon uprave 23-579 — Čekovni račun: 601—»T«—157