Š:ĆV. 265 Tečaj XX>VI IZHAJA VSAK DAN M «b nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. PoflamiSne Bter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karo&h v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergn itd Zastarele fite*. po 5 nvć. (10 stot.) OOLA8I 3E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm. •amrtuice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-■Lanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti11. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. mV edinosti je moil" NAROČNINA ZNAŠA n celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. VaroSnlaa u n«4*ljako lsdbnjt „EDINOSTI" stan«: t« ••lo lato Krom 5-30, it pol lata ii.roo a SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma te ne sprejemajo In rekopisi se ne vriCaJo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na nnravo list*. UREDNIŠTVO: ulici Giorgio Galattl 20 (Narodni d*»). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost*, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranllnllnl račun štev. 841-652. TELFFOM St. 11-57 BRZOJflUNE UESTI. Demonstracije radi draginje. KRALJIČIN DVOR 22. Cestne demonstracije od 18. in 19. so nadaljevale tudi 20. t. m. Ta dan so delavci vseh tovarn, izvzemši treh, ustavili delo. Med krikom so šli skozi mesto proti Glavnemu trgu, kjer so obmetavali s kamenji tam nastavljeno orož-■ištvo in vojaštvo in posredujoče politične uradnike. Dva vojaka sta bila ranjena, med temi eden težko. Ker se je izkazalo, da tam nastavljena moč, namreč pol bataljona pehote in 62 orožnikov, ne zadošča, so morali rekvirirati še en batalijon. Na to vest so se demonstranti obrnili proti železniškemu kolodvoru. Vojaštvo, ki je dospelo, ni bilo več potrebno. Ob 11. uri zvečer je zopet vladal mir. Včeraj so delavci devetih tovarn zopet začeli delati. LVOV 22. Policija je prepovedala demonstracijski shod proti draginji in sprevod po ulicah, ki so ga sklicali soc.-dem. za bodočo nedeljo. Protestni shod radi mesa. DUNAJ 22. Dne 5. oktobra t. L, to je isti dan ko se zopet sestane državni zbor, se bo tu v ljudski dvorani mestne hiše vršil protestni shod avstrijskih meščanskih krogov radi draginje mesa. Shoda se udeleže zastopniki skoro vseh avstrijskih mest. Mesno vprašanje. BUDIMPEŠTA 22. Danes so pričele konference strokovnih referentov ogrske in avstrijske vlade zaradi mesnega vprašanja. V ogrskih krogih zatrjujejo, da bo stvar de-rfcsitivno rešena še-le meseca oktobra, ko se začno pogajanja med ministri samimi. Sprememba v vojnem ministerstvu. DUNAJ 22. „Wiener Zeitung" je objavila dve najviši ročni pismi na ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala. — S prvim pismom je dosedanji vojni minister, general pehote Fran baron Schonaich na lastno prošnjo rešen svoje dosedanje službe kakor vojni minister, z drugim je general Mavricij vit. Auffenberg, poveljnik 15. vojnega zbora in poveljujoči general v Sarajevem, imenovan vojnim ministrom. Ob enem je prejel bivši vojni minister baron Schonaich sliko Nj. Veličanstva s podpisom vladarjevim v krasnem okvirju s krono in grbom ter lastnoročnim posvečenjem „Vedno naklonjen". SARAJEVO 22. — Novi vojni minister Mavricij vit. Auffenberg je danes dospel semkaj. Na kolodvoru so ga vsprejeli z vsemi vojaškimi častmi. Avstrijski škofje in odprava praznikov. DUNAJ 21. Koncem meseca oktobra se sestanejo tukaj avstrijski Škofje, da se posvetujejo o papeževem motu proprio glede odprave praznikov. Sodi se, da ne pride v Avstriji tozadevno do nikake spremembe. Ban Tomašič odstopi? BUDIMPEŠTA 22. Stališče hrvatskega bana Tomašića je baje popolnoma omajeno in bo moral ban v kratkem odstopiti. Kakor njegovega naslednika imenujejo grofa Teodorja Pejačevića. Naslednik Stolipinov. PETROGRAD 22. Kakor kandidata za ministersko predsedstvo imenujejo sedaj tudi guvernerja amurskega ozemlja, Gondat-ti-ja, ker so ga po atentatu na Stolipina brzojavno pozvali semkaj. Bržkone pa postane ; minister za notranje stvari. Morilec Stolipina Bagrov. PETROGRAD 22. Zanesljivi podatki iz Pariza pravijo, da je bilo rusko redarstvo obveščeno o atentatu na Stolipina in da je policija poverila Bagrovu posebno nalogo, da ščiti Stolipina. — Bagrov je sedaj v kijevskl trdnjavi. Prebolel je udarce, ki jih je dobil po atentatu. Duševno se kaže miren in obžaluje samo svoje voditelje. V zvezi z atentatom so zaprli v Kijevu še nekoliko oseb. BEROLIN 22. Iz Petrograda poročajo „Lokal-Anzeigerju": Kakor se govori, je Bagrov pisal oblastnijam iz ječe, da razkrije senzacijonelne stvari, ako ga puste na življenju. Grozna nevihta v okolici Vezuva. NAPOLJ 21. Danes popoludne je bila nad Napoljem in nad kraji ležečimi ob podnožju Vezuva silna nevihta in se tudi utrgal oblak, vsied česar je bil poplavljen del okraja. Bati se je, da je utonilo v valovih pet oseb. RIM 22. — Listi poročajo, da je med včerajšnjo nevihto poginilo v občinah ležečih ob vzcožju Vezuva dvajset oseb. Mnogo hiš s prebivalci vred je povoden] odrezala od okolice., V Tocre del Greco pogrešajo 2 rodbini. Kolera. ZAGREB 21. Ker je bilo v vasi Draga (okraj Sušak) od 22. avgusta do danes sedem slučajev azijatske kolere, od teh štirje smrtni in so vrhu tega obolele štiri osebe za sumljivimi znaki, je hrvatska vlada na podlagi člena 7 pariške konvencije proglasila vas Drago kakor okuženo od kolere. BUDIMPEŠTA 22. Iz Nove Pešte poročajo, da se je pripetil tamkaj sumljiv slučaj kolere. V Strass Somreinu (županija Mo-son) in v Faiszu (županija Pešta) so ugotovili po en slučaj. REKA 22. V vasi Draga so konstatirali nov slučaj kolere. BUKAREŠT 22. Od 17. t. m. ni bilo v Romunski nobenega novega slučaja kolere. STOLNI BELIGRAD 22. Na pusti Sina-teles je neka oseba obolela za sumljivimi znaki kolere in je danes zjutraj umrla. SOFIJA 22. V Sozopolu so ugotovili dva slučaja kolere. SOLUN 22. Tukaj so od včeraj konstatirali samo en slučaj kolere. V Monastiru je umrlo za kolero šest oseb. V Skoplju se ni pripetil noben nov slučaj. Pogajanje glede Maroka. BEROLIN 22. Francoski poslanik Cam-bon je sinoči obiskal angleškega poslanika, s katerim se je dalje časa razgovarjal. Sodi se, da mu je priobčil, da je prišlo v glavnih potezah do sporazuma glede Maroka. V Be-rolinu se nadejajo najboljemu in pričakujejo z gotovostjo, da bodo pogajanja dovršena v najkrajšem času. PARIZ 22. Politični krogi so mnenja, da je sporazum med Francijo in Nemčijo o tekočih prepornih točkah toliko kakor gotov. Ostaja še, da določijo precej kočljivo obliko. Dogovor glede Maroka se torej sklene v najkrajšem času in potem prično lahko takoj razpravljati vprašanje o Kongu. Generalni Štrajk na irskih železnicah. DUBLIN 22. Izvrševalni odbor zveze železničarjev je sklenil proglasiti generalni Štrajk na irskih železnicah. Ves dan so se nadaljevali poskusi, da bi se preprečilo štrajk železničarjev. Število vlakov na progah železnice Great Southern narašča. Mnogo železnic se pritožuje, češ, da nimajo dovolj varstva. LONDON 22. Položaj v Queensborough postaja čim dalje bolj nevaren. LONDON 22. Pozfcu za splošni štrajk se je odzvala le polovica delavcev železnice Great Northern & Comp. v Dublinu. Vsa poročila o pet drugih glavnih prometnih točkah ne govore o nikaki spremembi položaja. Štrajkovsko gibanje na Španskem. MADRID 22. — Edina zadruga, ki še štrajka, je ona izvoščekov. Štrajkovcem so dali 24.-uren rok, da prično zopet voziti. MADRID 22. Danes zjutraj so izšli vsi listi. Štrajk traja Še v Gizonu in v rudnikih pri Pueblo Nuovo. BARCELONA 22. V Mataru so danes zjutraj proglasili splošni štiajk. MADRID 22. Ker ni možno vzpostaviti miru, je kralj Alfonz odpotoval danes v San Sebastian, da se v nedeljo povrne semkaj s kraljevsko rodbino. Boji med Španci in Mavri v Maroku. MADRID 22. General Alvade poroča, da je prišlo pri Kersu do novih bojev. Topništvo je prizadejala sovražniku velikih izgub. Na španski strani je padel 1 topničar. Dunaj 22. Na pogrebu umrlega bivšega ministra Filipa vit. Zaleskega bo zastopal cesarja viši dvornik grof Cholonievvski; kakor zastopnik vlade se pa vdeleži pogreba minister za notranje stvari. Dunaj 22. Minister za unanje stvari grof Aehrenthal se je včeraj vrnil na Dunaj in je danes prevzel zopet posle ministerstva za unanje stvari. Dunaj 22. Oblastnija je danes zaprla češko šolo v XX. okraju. Dunaj 22. Veščaki so ugotovili škodo, provzročeno vsled demonstracij minole nedelje in sicer v Ottakringu 100.000 K, v I. okraju okolo 40.000 K in v osmem okraju 40.000 K. Dunaj 22. Korr. Wilhem poroča: Govorica, da je odgodjena poroka nadvojvode Karla Frana Josipa s princesinjo Žito, je izmišljena. Poroka se bo vršila, kakor določeno, v soboto dne 21. oktobra na gradu Schwarzenau pri Steinfeldu. Budimpešta 22. Ogrski biro poroča: Dementuje se poročila, da je hrvatski ban Tomašič pozval glavnega urednika „Pesti Hirlapa" na dvoboj. London 21. Centrai-News poroča, da se namerava gospa Toselli (bivša saksonska prestolonaslednica) ločiti od svojega moža in se takoj potem poročiti z nekim Amerikancem. Gospa Toselli je pa izjavila, da je vse to izmišljeno. Brescia 21. Danes popoludne se je pripetila eksplozija v tovarni za razstrelivne snovi v Monte Chiari. Šest oseb je bilo ubitih, 16 več ali manj ranjenih — med temi ravnatelj tovarne markiz Imperiali. Podrobnosti še manjkajo. Felsfi-Viskoz 21. Za časa velikih vojaških vaj so našli mrtvega nadporočnika Ivana Isaza. Bil je zaboden z nožem. Ker so našli pri umorjenem znesek 4000 K, gre bržkone za čin maščevanja. Stockholm 21. Na volitvah za drugo zbornico je bilo izvoljenih 43 členov desnice, 53 členov levice in 31 socijalnih demokratov. Brest 22. Danes so spustili v morje bojno ladijo „Jeanne d' Are*. Most 22. Bodočo nedeljo se bo vršil tukaj rudarski shod, na katerem se odloči, ali prično severno-češki rudarji štrajkati. — Štrajk nameravajo proglasiti meseca oktobra. Varšava 22. Ruska družba, ki stoji na načelih oktoberskega manifesta postavi Stoli-pinu spomenik baje pred ljudskim domom. V pospeševanje ribištva. V dunajskem listu „Neue Freie Presse" je neki udeleženec angleškega izleta v Avstrijo opozoril Dunajčane na dejstvo, da so ! prebivalci londonskega mesta, ob vedno naraščajoči draginji mesa, začeli vedno bolj konsumirati morske ribe. Omenjal je, da so železnice za prevez rib znižale tarife in da so vsled tega cene ribam v Londonu precej ugodne. Svetoval je Dunajčanom, naj se lotijo tudi oni uvoza in konsuma morskih rib. Ta nasvet je gotovo uvaževanja vreden, in sicer za nas Tržačane še bolj, nego za Dunajčane, ki so oddaljeni od morja. Žali-bog pa si moramo reči, da so ravno pri nas, ki bivamo na morski obali, razmere za ribji lov zelo neugodne. Naši okoličanski ribiči opuščajo vedno bolj ribji lov, ker pri poklicanih faktorjih nahajajo le malo ali nič podpore; da, mnogokrat naletavajo na ovire in nerazumevanja težavnega njihovega poklica. Znano je, da se na pr. barkovljanski ribiči že leta in leta brez vspeha potegujejo za prostor za sušenje mrež. Nekdanji prostor je magistrat spremenil v park, ne da bi poskrbel drug, tako potreben prostor. Svoje mreže morajo sedaj sušiti na skalah pred valolomom, kjer se jim tržejo in kvarijo. Nadalje se pritožujejo ribiči, da v svobodni luki mečejo vse možne odpadke (gnjile, smrdljive in strupene) naravnost v morje, namesto da bi jih sežigali. Isto delajo barke, ki imajo prevažati mestne smeti in nesnago. S tem se ne samo ribe zastrupljajo, temveč tržejo tudi mreže. Naši poslanci so radi tega že opetovano protestirali na pomorski vladi in pri županu, no, razun lepih besedij so ti protesti prinesli le malo vspeha. Manjka potrebnega nadzorstva. Mnogo tožijo naši ribiči tudi vsled nelojalne konkurence čožotskih ribičev. Dočim se morajo naši ribiči strogo držati dotičnih predpisov, izvršujejo Čožoti v naših vodah naravnost roparski ribji lov in se odtegujejo kazni z vrnitvijo v Italijo. Naj veča nesreča za naše ribiče pa je okolnost, da niso organizirani in da so brez strokovnega pouka. Vsled tega so pri prodaji rib na ribjem trgu od ene strani izpostavljeni vsem prevaram prekanjenih prekupčevalcev, od druge pa šikanam tržnih komisarjev. V drugih krajih, na pr. v Izoli, v Gradežu in drugod, imajo ribiči svoje zadruge, ki jim ne samo dajajo posojila za nakup potrebnega orodja, temveč preskrb-Ijujejo tudi skupno prodajo in konserviranje rib in dajajo sploh posameznemu ribiču potrebno moralno in materijalno zaslombo nasproti oblastvom in prekupčevalcem. Po prizadevanju posl. dr. Rybara se je sicer tudi v naši okolici ustanovila ribišta zadruga ; no, do sedaj ista ni mogla začeti s poslovanjem. Deloma je temu krivo nezaupanje ribičev samih, ki vsako novo stvar po strani gledajo; deloma njihovo siromaštvo, vsled katerega niti malih zadružnih deležev ne morejo zložiti; deloma pa tudi pomanjkanje strokovno izobraženih moči, potrebnih za vodstvo take zadruge. Slične so razmere z ribiči tudi po Dalmaciji. Vlada, ki je bila na to večkrat opozorjena in pozvana, da vendar nekaj stori v obrambo domačih ribičev in za njihovo strokovno izobrazbo, se je začela baviti s tem vprašanjem in je, kakor je izvedel posl. dr. Rybar prošli teden v ministrstvu — kjer je ravno radi ribičev interviniral — izdelala zakonski načrt o ribištvu, ki pride v kratkem pred državni zbor. Ta zakonsk načrt ima namen pospeševati ribištvo ob naši obali, braniti naše ribiče pred nepošteno konkurenco in reformirati zastarele določbe o izvrševanju ribjega lova. Ob enem je tudi izvedel, da namerava vlada že s 1. januvarijem imenovati dva ribiška potujoča učitelja, ki bosta imela nalogo, da poučujeta ribiče o racijonelnem ribištvu in pospešujeta snovanje ribiških zadrug ter nadzorujeta njihovo poslovanje. Vlada bi dobro vodjene zadruge tudi mate-rijelno podpirala. Ta vest nam daja povoda, da izrazimo željo, naj se že ustanovljena ribiška zadruga oživi. Ker pa znamo, da iz gorinavedenih razlogov ne bi mogli ribiči sami to izvesti, apeliramo na „Tržaško posojilnico in hranilnico-, ki je že toliko narodnih in obče-koristnih podjetij v Trstu v okolici v življenje spravila, naj se loti tudi ribiške zadruge. Gotovo ima uradnike, ki bi šli ribičem v prvih časih na roko, kakor bi tudi nekoliko denarne pomoči za prve osno-valne stroške obrodilo gotovo mnogo dobrega sadu. S tem bi se ne samo pomagalo našim ribičem in jih osvobodilo od odvisnost«, v kateri se nahajajo nasproti Iahonskim prekupčevalcem, temveč bi se tudi nekoliko pripomoglo k pomnoževanju živil na našem trgu in s tem k lajšanju prevelike draginje. Kar vspeva tako dobro na Angležkem, mora biti tudi pri nas možno. Na ta način nam bo možno pobijati draginjo, ne pa z razbijanjem šip, kakor so to storili socijalisti na Dunaju in kakor bi to menda radi tudi drugje. Na delo torej za koristno stvar ! Le previdno! Avstrijskega prebivalstva, zlasti pa delavskih slojev, se je polastila v zadnjem času neka mrzlična nestrpnost, neki nemir, kakor-šnega je opazovati v panju pred rojem; le trenotek še, in vse te neštevilne množice, ki od jutra do mraka polnijo čebelarju satovje s sladkim medom, bruhnejo na dan. In ni se Čuditi, da se je polastil nemir, da se je polastila nestrpnost avstrijskega delavstva. Saj so postale življenske razmere v Avstriji že tako neznosne, da delavstvo v resnici ne ve več, kako naj ob tej strahoviti draginji preživlja sebe in svoje rodbine. Delavec vidi pred seboj neizprosen pogin, ako se stvar v najkrajšem času, takoj, ne obrne na boljše. Resnica je, da so po splošni draginji prizadeti tudi drugi sloji avstrijskega prebivalstva, pred vsemi vsi meščanski sloji, toda nikjer se ne kažejo posledice draginje tako kruto občutno, kakor pri delavstvu, onem sloju prebivalstva, katerim je ob sorazmerno najslabših dohodkih treba trositi največ, da si ohrani svojo delavno silo, katera edina, pretvorjena v zaslužek, mu zagotavlja življenski obstoj. Zmanjšana delavna sila pomenja za delavca manjši zaslužek, nje izguba pa pogin; toda, kako naj ohrani delavec svojo delavno silo, ko zaslužek že ni v nikakem razmerju več s stroški za ohranitev delavne sile, ko delavčev zaslužek komaj še ali niti ne zadostuje več za nabavo polovice najpotrebnejših vzdrževalnih sredstev ! Te neznosne razmere morajo prej ali slej privesti do izbruha, in kakor vse kaže, je ta trenotek že tu. Prošla krvava nedelja na Dunaju je morda le predigra vsemu, kar še pride, in zato smatramo za svojo dolžnost, da izpre-govorimo v tej zadevi par besed na naslov našega delavstva in to v najboljšem namenu, da obvarujemo naše ljudstvo morebitnih ne-doglednih zlih posledic, ki bi jih lahko imelo kako prenagljenje. Za jutri sta napovedana v Trstu dva velika delavska shoda, shod NDO v njenih društvenih prostorih in socialnodemokratični shod na trgu Donadoni. Delavstvo hoče protestirati, povzdigniti svoj glas proti neznosni draginji, hoče zahtevati zlajšanja svoje bede, hoče povedati javnosti, da mu je nemogoče še nadalje prenašati to moreče zlo in prav ima l Le na dan z vsemi krivicami, ki se gode delavstvu, na dan pa tudi s krivci, ki so zakrivili, da danes stradajo milijoni! Na nekaj pa naj opozorimo pri tem naše delavstvo in to popolnoma odkrito, brez kakega prikrivanja. V ponedeljek se je vršil shod socialno-demokratičnih železničarjev. Na shodu je bila tudi navzoča velika množica narodnega že-lezničarstva, ki je iz radovednosti prišla poslušat izvajanja socialnodemokratičnih govornikov. In kako se je čudila ta množica narodnih železničarjev, ko je tu slišala vse drugačne govore, nego svoj čas. Prej večinoma vse nemško, sedaj — slovenščina na prvem mestu ; prej samo zabavljanje proti „žoltim* organizacijam, .naprednjakom" itd., sedaj pa niti žal-besedice več. Stran JI. »EDINOST« št. 265. A to še ni vse ! Ali je kdo ču! do sedaj iz ust socialnodemokratičnih voditeljev kako drugo besedo, nego zabavljico proti vsemu, kar je narodnega ? Na tem shodu pa so Isti voditelji najstrožje obsojali tako zabavljanje In poudarjali, da je tako zabavljanje pač le odvračalo delavstvo od socijalne demokracije, da je prav to bilo povod propadanju svcialnodemokratične organizacije in da je treba z lepo zopet privabiti slovensko delavstvo v socialno demokracijo. Nikakor nismo za to, da bi naše delavstvo ne čitalo nasprotnega časopisja, da ne bi zahajalo na nasprotniške shode, kajti treba je izpoznati nasprotnika čim najnatančnejše, toda, ne vemo pa, ali je naše delavstvo poklicano v to, da naj polni shode socialnim demokratom, da ti kriče potem v svet: vse je naše, vse je naše, ves tržaški proletarijat je v našem taboru, vse, kar se je doseglo, je naš in edino naš vspeb, socialna demokracija je edina rešiteljica delavstva itd. itd., kakor se je to vedno in redno dogajalo do-sedaj, dasi naši socialni demokrati ne morejo zlasti v zadnjem času zabeležiti drugih vspehov, nego svoje krumirstvo ob priliki pasivne resistence državnega uslužbenstva in pa velikansko blamažo s stavko v tehničnem zavodu. Odkrito povedano : težko je smatrati pri socialnih demokratih kako stvar za resno, kajti le prevečkrat je pri njih že izza naj-resnejšega ovoja gledala v svet najnavad-nejša pohlepnost po senzaciji, namreč pokazati, da socialna demokracija „dela", da „rešuje". Je pa še nekaj, na kar opozarjamo narodno delavstvo in to še prav posebej! Vsi vemo, da razburjenje le prerado prekorača svoje meje, in posledice so potem le pretežke, le prehude. Dunaj je za to najboljši zgled. Ne očitamo socialni demokraciji, da je ona provzročiia dunajske izgrede ; povzročilo jih je pač splošno razburjenje vsled neznosne draginje; vemo pa, da ob takem splošnem razburjenju zadostuje najmanjša iskrica, da vžge najpogubonosnejši plamen. Vemo nadalje, da je naše ljudstvo v svojem južnovročem temperamentu še posebno lahko vnetljivo, nasprotno pa nam je tudi znano, da se socialno demokratični podžigale! v takem slučaju, ko so zanetili tak plamen prav radi umaknejo v ozadje. Tržaški generalni štrajk je bil prav dobra šola za to, in mi vsi vemo, da so gotovi ljudje gledali posledice svojega *delau izza raznih vogalov, ali celo z Opčin, dočim je tekla po tržaških ulicah nedolžna kri slovenskih žrtev. Vprašamo torej: ali naj gre morda zopet slovensko delavstvo po kostanj v ogenj za socialno demokracijo? Morda zato, da bomo pozneje zopet čitali o socialnodemokratičnih „žrtvah44 in „uspehih" ? Jutri se bo vršil shod narodnega delavstva in tu je mesto za slovenskega delavca ! Ako že gre slovanski delavec na so-cialnodemokratični shod, za kar pa gotovo ni prav nikake potrebe, pa naj bo oreviden in naj ne izpostavlja sebe in svojcev I Žalostno bi res bilo, da bi socialnodemokratična „slava" zopet in zopet vzraščala iz žrtev slovenskega narodnega delavstva! Slovenski narodni delavec torej jutri na shod slovenskega narodnega delavstva! Tripolitansko vprašanje. Italija se pripravlja za okupacijo. Kakor vse kaže, dela Italija resne priprave za okupacijo Tripolisa. Italijanski listi poročajo o mobilizaciji kopne vojske in mornarice, dočim je en del eskadre odplul z zapečatenim poveljem. Tudi Turčija se pripravlja, ter pošilja v Tripolis municijo, vojake in častnike. Italija da se nadeja, da se velesile ne bodo uprle nameravani akciji. Vendar se poroča iz Berolina, di je Nemčija Italiji odsvetovala okupacilo. „Zeit" piše, da stori isto bržkone tudi Avstro-Ogrska, kar da bo morala storiti že z ozirom na prijateljsko razmerje s Turčijo. CARIGRAD 21. — Turški poslanik v Rimu, Kjasim bej je vpokojen. Njegov naslednik postane baje odposlanec v Belem-gradu, Ali Fuad. CARIGRAD 22. Štabni načelnik angleškega armadnega nadzorstva polkovnik Ah-med Fevzi je imenovan vojaškim poveljnikom v Tripolisu. DUNAJ 22. Ministerstvo za unanje stvari razglaša, da se morajo vse osebe, ki se hočejo podati v Tripolis, prevideti s potnim listom, podpisanim od turškega konzula, sicer bodo morale plačati globo 40 piastrov in jih odpošljejo nazaj v njih domovino. RIM 22. Danes so bili pozvani pod orožje reservisti letnika 1889. Dve vojni la-diji sta bili poslani v iztočne vode, da preprečite morebitno aprovizacijo od strani turške. * * ♦ Ustaja v Albaniji istodobno z okupacijo TripOlisa. RIM 22. Iz Albanije se poroča, da albanski vodje spremljajo zelo pozorno razvoj dogodkov v Tripolisu in razmerja med Italijo in Turčijo. Ako bi se Turčija zapletla v vojno, da bi zopet izbruhnilla ustaja ter bila proglašena neodvisnost Albanije. V deželi da je že mnogo municije in orožja. Vprašanje uvoza mesa. Iz Budimpešte poročajo, da se v tamošnjih političnih krogih govori z gotovostjo, da na pogajanjih o uvozu, ki začnejo danes na Dunaju, pride na razpavo tudi vprašanje uvoza določenih množin argentinskega mesa. Zveza ogrskih poljedelcev je minuli torek imela zborovanje, na katerem so sklenili protest proti uvozu mesa. Ogrski strokovni referenti, ki so odpotovali včeraj na Dunaj, so od finančnega ministra Lukacza dobili instrukcije, ki omogočijo — kakor se zatrja v dobro informiranih krogih — hiter sporazum. Da je ogrska vlada postala popustlji-veja, je tudi umljivo, če se pomisli, da so že ogrska mesta sama, ki tudi občutijo draginjo, začela zahtevati od vlade, da dovoli uvoz mesa. Tako je bil v četrtek pri mini-sterskem predsedniku grofu Khuen-Heder-variju budimpeštanski župan, ki mu je sporočil, da misli občinska uprava začeti veliko akcijo radi vedno rastoče draginje. Mini-sterski predsednik je rekel, da bo vlada po možnosti podpirala to akcijo katere važnost uvideva. Atentat na Stolipina. Iz Petrograda poročajo: Tu prodira vedno bolj mnenje, da je bil atentat na Stolipina maščevalen čin birokracije, ki je hotela odstraniti Stolipina. Za to da govori okolnost, da je Bagrov brez znanja Stolipina bil nameščen pri policiji. Dalje se opozarja, da bi se bilo napadalcu brezdvomno posrečilo pobegniti, da ga ni prijel neki častnik. Značilno je tudi, da častnik ni hotel spraviti Bagrova na policijo, ker je bila takoj izražena bojazen, da bi atentator utegnil pobegniti. Ker se je tudi predsednik kijevske policije usmrtil, se daja iz tega sklepati, da je bil atentat izvršen z znanjem visokih uradnikov, ki se sedaj boje razkritij. Mnogo se tudi razpravlja o opazki „Rosije", ki pravi, da svoj čas pojasni, koliko odgovornosti zadevlje politično policijo za ta strašni čin. Splošno prevladuje prepričanje, da bi atentat na Stolipina ne bil možen brez vednosti policijskih organov. Tudi Stolipinov brat Aleksander Scolipin obdolžuje pofitijo, da je ona provzročiteljica atentata. Na željo carja bo atentator priveden v Petrograd, da bo tam na javni razpravi obsojen. Tajnosti „Ohrane" in razlogi atentata naj se po želji cara razkrijejo javnosti. Atentator bo brezdvomno obsojen na smrt. Govori se, da se izvrši usmrčepje že dne 27. septembra. _ Dnevne vesti. Izvolitev župana Bombiga potrjena. Cesar je potrdil zopetno izvolitev Jurija Bombiga goriškim županom. Dalmatinski namestnik Nardelli odstopil. Iz Zadra poročajo, da je dalmatinski namestnik Nardelli podal svojo demisijo. Baje je to storil v znak protesta, ker je bil dvorni svetnik grof Attems proti Nardellijevi volji imenovan za njegova namestnika. Namestnik Nardelli je pri vseh dalmatinskih strankah užival ugled in spoštovanje. Intronizacija dunajskega knezonad-škofa dr. Nagla. Jutri ob 8. uri dopohidne se bo vršila v metropolitanski cerkvi sv. Štefana na Dunaju intronizacija novega dunajskega knezonadškofa dr. Nagla. Odločna češka občina. Mestno županstvo v Ustju se je obrnilo na ono v Bakovu radi nekega domovinskega lista. Mestna občina Bakov je nato zahtevala neka pojasnila, katerih pa občina Ustje ni hotela dati, ker je bil dopis sestavljen v češkem< jeziku. Mestno županstvo Bakov pa je na to odgovorilo : „Vi Ustjani nočete razumeti češki v Ustju, ki leži na Češkem, da-si je v Ustju in okolici dobra polovica prebivalcev češke narodnosti. S kako pravico nam pošiljate Vašo vlogo v Vašem hotentotskem jeziku? Pošiljamo Vara nazaj Vaš spis, kot nesprejemljiv, ter nerazumljiv. Mestni svet Bakov, 14. septembra 1911. Župan: Vodka". Še dva mrtveca radi nedeljskih izgredov na Dunaju. Dunajski listi poročajo, da je v bolnišnici umrl še 21-letni kovač Franc Joachimsthaler, ki je bil ranjen s krogljo v trebuh. Umrl je tudi 27-letni težak Leopold Sedmer, ki je bil ranjen z bodalom v stegno. Tudi nekaj drugih se nahaja v nevarnem položaju, da je dvomljivo, če sploh še ozdravijo. Čehi in vojaške predloge. Poslanec Rašin je imel te dni v Taušu shod voliicev, na katerem je župan Ludvik zahteval, da mora posl. Rašin glasovati proti vojaškim predlogam brez ozira na stališče, ki je zavzame enotni češki klub. Posl. Rašin je to zahtevo odklonil z utemeljitvijo, da je bii izvoljen kakor kandidat enotnega češkega kluba in da ne more kršiti solidarnosti. Možitev učiteljic. Krščansko-socijalni klub v nižjeavstrijskem deželnem zboru je sklenil spremembo zakona o pravnem razmerju učiteljstva v tem smislu, da bo učiteljicam na Dunaju dovoljena možitev, dočim bo to učiteljicam na dežeii tudi za naprej: prepovedano. Bolgarsko-turška pogajanja za sklep* trgovinske pogodbe. Iz Carigrada poročajo ; Pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Bolgarsko in Turčijo se končana ia sedaj sestavljajo tozadevni protokol. Bolgarski delegatje se bodo nzegli vrniti vl Sofijo v najkrajšem času. Maroška zadeva. Glasom najnovejših poročil pride med Nemčijo in Francijo radi maroške zadeve gotovo do sporazuma. Gre da se le še za formalnosti, ki bodo rešene v kakih par tednih. Sicer ni v javnosti znanega še nič pozitivnega, vendar je toliko gotovo, da je Nemčija popustila v vseh glavnih točkah. KreČansko vprašanje. „N. W. Tag-blatt* poroča iz Aten, da je grški kralj Jurij, ki se nahaja sedaj v Kodanju, dal dostaviti zastopnikom zaščitnih vlasti odgovor na najnovejšo noto o Kreti. Kralj pravi, da odobruje razloge, ki so prisilili vlasti, da ne imenujejo novega višega komisarja za Kreto; pripoznava, da je ta sklep opravičen od okolščin in se zahvaljuje vlastim, da so naznanile njemu sklep, preden so ga objavile. „Jfarotaa del. organizacija" v Trstu sklicuje v nedeljo, dne 24. septembra ob 10. uri dopoldne protestni shod proti draginji živil v veliki dvorani „Narodne del. organizacije" (ulica Sv. Frančiška št. 2, I. n.) Delavci! Delavke! Sedanja neznosna draginja Vas sili, da povzdignete Vaš glas v močen protest proti povzročiteljem ljudske bede in lakote, ki dan za dnevom bolj narašča. Zato pa v nedeljo vsi na shod. Odbor N. D. O. Domače vesti. Kje je lopovščina? Prejeli smo: Z ozirom na članek, priobčeni v „Edinosti" od 21. t. m. pod gornjim naslovom, prosim, da ml dovolite par opazk. Namen članka je, kakor sem ga jaz razumel, pokazati svetu, da naš magistrat ne skrbi zi okoličanske šole toliko kakor bi moral. (Da, to je bil namea, ki ga pa g. avktor menda ni dovolj razločno označil. Kajti največa krivica bi bila, sko bi kaj očitali učiteljstvu, kjer je vsa krivda na strani zistema. Op. ured.) No, stvar se ne da kar tako absolutne določil v tako ozkem okrožju, kakor je Trst z okolico, ampak pravo sliko o stanju ^Sc^ito, da ta zavod proti jena za par razredov, ki imajo izhod iz ulice Stadion št. 21. „Indipendente" piše zato, da je bila v omenjeni hiši otvorjena zasebna šola, ki da ne odgovarja higijeničnim in šolskim podpisom. Zato opozarja oblastnije na uradovanje, to je, da dekretirajo zapretje omenjene šole! Kakor marsikaj druzega, ostane seveda tudi ta želja „Indipendenta-le — pobožna želja, ker so časi, ko je v Trstu diktiral „Indipendente" odredbe oblast-nij, že davno minuli. Vendar pa je ta zahteva „Indipendenta" značilna za njegovo kulturo, ki jo more mirno vsporejati z ono svojih kalabrežkih bratcev. Nekaj zanimivega iz upravnega odbora delavske zavarovalnice proti nezgodam. Prejeli smo: Slavno uredništvo lista „Edinosti" v Trstu. Uljudno Vas prosim, da blagovolite sprejeti sledeče pojasnilo glede obvestila, katerega ste objavili v včerajšnji Številki Vašega lista pod naslovom: „Nekaj zanimivega iz upravnega odbora delavske zavarovalnice proti nezgodam" ! Vaš list je poročal, da je g. Vitasović iz Pule predlagal v odborovi seji „Delavske zavarovalnice proti nezgodam", da naj bi na tem zavodu napravili slovenske napise in da naj bi zavod najel zdravnika, ki razume tudi slovensko; temu poročilu stoji pripomba, da se Vam zatrjuje, da sem jaz v debati o tem predlogu molčal in glasoval s socijalisti proti predlogu. To pa ni res! Kajti jaz še pri nobeni odborovi seji „Delavske zavarovalnice proti nezgodam" nisem bil navzoč. Bil sem še le proti koncu meseca julija imenovan v upravni svet „Delavske zavarovalnice proti nezgodam", in ko se je vršila seja upravnega sveta dne 8. avgusta 1911, jaz niti v Trstu nisem bil. Bil sem slučajno radi nekega posla zunaj Tr3ta zadržan priti dne 8. avgusta 1911 v Trs4. Na dnevnem redu te seje tudi ni bil noben predlog; g. Vitasoviča in jaz niti vedel nisem, da namerava g. Vitasovič staviti omei|eni predlog; če bi tel to vedel, bi bil storil vse za to, da bi se bil udeležil odbo-rove jeje in gotovo ne bi bil molčal glede predloga g. Vit3soviča, kateri je opravičen in povsem zakonit. Saj „Delavska zavarovalnica proti nezgodam" ni nikak privaten zavod, temveč je javen zavod, pri katerem morajo &iti po zafconu enakopravni dežtfoi okrožja. — Zaradi tega našega šolstva dobimo, ako si ogledamo šole in njene uspehe izven našega okrožja, to je, š.%om naše domovine in tudi drugod. Mislim pa, da bi ne mogli kar tako kategorično obsoditi okoličanskih šol, kakor je to storil oče, ki je slučajno zašel v vaše uredništva Res je, da naš magistrat ne skrbi za naše slovenske šole kakor bi moralo biti, a vendar naj mi omenjeni roditelj verjame, cSa je mnogo šol v naši domovini za katere oe še slabše skrbi, nego za naše in da so vspehi dotičnih šol mnogo slabeli, nego' na naših. Naj le o svobodnem času malo potuje in naj se prepriča sam in na lastne oči o uspehih, ki jih je imela šola na pr. pri mladini v Istri,, ali na Goriškem^, na defcii in po mestih. Ne vem, če se mu določbam- drž. osnwnega zakona nima tudi napisov v slovenska jeziku. To ne zakonito^! bo pač treba odpraviti! Ne samo uarodnojt, ampak t trd i humaniteta pa lahteva, da ima zav^d zdravnika, ki raoume jezik zavarovance/. — To le moje stališče, katero hočem zavzemati pri temu zavodu! Z odličnim spoštovanjem udani Dr. Mat. Pretner. Gradnja poslopja* za otroški vrtec pri sv. M. M,-zgornji;- — Ciril .Metodova podružnica za Sv. M. Megdaleno zgornjo in spodnjo razpisuje javno dražbo za gradnjo poslopja otroškega vrtca pri sv. M. Magd. zgornji. Načrt in pogoji so' na vpogled v ^Xltt^ff6a0SkSiMne pisarni J^spodSkega dt-jSva pH ,Ti- jolcu* v- vskrbi g. blag. Ffc Trošt-a. Rok za niti „piškavega" oreha? Majhna je res tista drobtina, ki nam jo nudi magistrat,, a zategadelj je ne smemo kar zametati kakor bi hotel on. Zgodilo bi se nam lahko, da umremo gladu. Ne smemo kar brezsmaselno soditi, če nismo* poklicani v to, ampak stremiti moramo, d£ se nam to, kar že imamo, množi in podaja v večji meri. Taka bi morala biti naša pot in potem bi vendar enkrat dosegli cilj,- ki je 5e daleč pred nami. Će pa bomo kar meni nič tebi nič obračali magistratnim ljudskim šolam hrbet, nam- bodo na magistratu govorili: JSaj vas ni 1 Čemu torej novih stroškov?!" Sedaj pa še besedico o navalu na CM. šole. Prvič pribijam, da so CM. šole ustanovljene v Trstu za to, da se otrokom slovenske narodnosti iz mesta daja priliko da vzgoje v materinščini to je, da se jih reši zijajočega žrela italijanstva, ki jih je pred leti že toliko in toliko požrlo. Ta šola rešuje torej naše otroke, ki bi se sicer potapljali v morju italijanstva. Kaj takega ne moremo reči o okoličanskih otrocih, ker tem ni treba hoditi v italijanske šole, ko imajo na razpolago (kakor smo že prej omenilj) dobrih slovenskih šol z vestnim učitelj-stvem, ki ne dela za tisto plačo, ampak zato, ker zna, da potrebujemo tu v Trstu temelja, močnega temelja za bližnjo bodočnost. Če vspehi niso v vsakem slučaju taki, kakor si jih moramo želeti, so krivi mnogokrat — in to naj mi omenjeni oče verjame, j— tudi sami stariši in domača hiša. Vendar i se ne bom bavil s tem, ker ni v političnem : listu mesta za to. Naj le omenjeni oče pridno 'pošilja svojega otroka v kako okoličansko vlaganje pomideb je določen do 9. okt. 1911. opoludne. Ponudbe mora;o biti lastnoročno podpisane. OdboT si pridržuje pravic?) za oddajo dela ne glede ne najnižjo ponudbo. Kateri je bolj amazan ? Dne 20 t-m. pod večer sem šei v glavni ljudski vrt, da 7idim, kako paznici izganjajo slovensko govoreče ljudstvo! Ni se mi posrečilo vid?t» teh najnovejših izgonov — ki pa bodo drago plačani —, za t> pa sem doi^vel ta-!e slučaj: Neki ogljar }e hote: ob stranskih vratah iz ulioe Velikega mlina v vrt po malo posodico vode. "Paznik ga je vsjavil in mu zabranil vhod, češ, da je (ogljar namreč) preveč umazan V Ogljar s? je razjezil in rekel : „Ne vem, kedo naj-3 je bclj umazan, jaz ali vi, ki mi že leto dni dolgujete 2 kroni 75 vinarjev in ki jih ne moiem iztirjati iz vas, da-si sem bil že neštetokrat pri vas radi tega dolga IT!" Smejal sem se prav pošteno in si mislil, da je slovenski pregovor, Iii pravi, da kedor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce, tudi v tem slučaju resničen. Kedo da je bolj umazan od teh dveh mož — naj sodijo čitatelji. Trlačan. Eden, ki ga — ni bilo ! Fran Kodrič, stan. v ul. deli' lstituto je eden tistih, ki jih po famozni magistratovi reviziji ljudskega štetja ni bilo več med živimi. Predvčerajrjim je šel na sekcijo za ljudsko štetje, da vidi še enkrat svojo naznanilnico. A glej! Uradniki so iskali in iskali, toda naznanilnice ni bilo. | šolo, naj lepo skrbno nadzoruje doma vsako j Zmanjkalo je je in žn\o je nehal živeti tudi njegovo delo, naj ga le poučuje, zakaj se; 0n — vsaj po magistratovem ljudskt moramo že v zgodnji mladosti učiti, in naj štetju. Seveda je dobil potrebno tiskovino, da opravlja vestno svojo očetovsko dolžnost, napravi novo naznalnico in se povrne med j— kajti zapomniti si mora, da šola, naj si žjVe Slovence! je še tako dobra, opravlja le malo brez j Položaj c. kr. carinskih uradnikov-podpore iz domače hiše — in videl bo, da i Prejeli smo: Kakor še javljeno, so bile v se mu v tem letu pokažejo na njegovem svobodni luki s 15i t. m. uvedene uradne lastnem otroku vse drugačni uspehi, nego jn sploh delavne ure ^ako, da so bili oško-doslej. To mu svetuje slovenski učitelj. i dovani vsi piizadeti, najbolj pa carinski Kulturno delo „Indipendenta*. Slo- ; uradniki. Pritiskalo se je na nje, da bi umik venska šola na^ Acquedottu je letos razšir- mirno priznali — sebi< na škodo. Na poseb- V Trsta, dne 23. septembra JLSfil, nem shodu so uradniki sklenili, da se sprejme novi urnik provizorično s pogojem, da se v teku 8 dni uradne ure uredijo. Nezadovoljnost med uradništvom je naraščala dan za dnem in bati se je bilo, da pride do izbruha. Temu stanju se je pridružila £e stavka delavcev in tako je bilo ravnateljstvo javnih skladišč primorano oni urnik preklicati (ako je hotelo preprečiti težke posledice) in je ob enem pripomnilo, da se sestavi komisija vseh interesentov, ki naj prouči sestavo novega urnika, da bo odgovarjal sedanjim razmeram. Ako se to zgodi, bi priporočali onim merodajnim gospodom, kakor tudi trgovinski zbornici, da ne določijo ničesar preko carinskega urada, ampak da složno in v sporazumljenju s tem poslednjim ukrepajo o novih uvedbah, po katerih bodo prizadeti tudi carinski uradniki. Želeti bi bilo, da se komisija odloči za uve-denje neprekinjenega urnika, to je, od 7. ure zjutraj do 2. ure pop., oziroma 8. ure do do 3. popoludne, kar je že uvedeno v večjih pristaniščih, kakor so Hamburg, Genova itd. 1 S tem urnikom bi bilo ustreženo posebno uradnikom, ki že tako ne stanujejo v sredini mesta, ker bi jim bilo omogočeno stanovanje zunaj periferije mesta. Seveda bi bilo ustreženo tudi delavcem, ki itak stanujejo v okolici. Ako pa mislijo merodajni faktorji, da bodo odločevali, kakor jim ljubo, brez ozira na zakonite predpise in da uradniki molče vsprejmejo, kar jim bo naloženo, potem jih moramo opozoriti že sedaj, da nalete na energičen odpor, za katerega posledice bodo odgovarjali oni. Ali ni dovolj, da je uradništvo nezadovoljno do skrajnosti radi vedno naraščajoče draginje, ne pa da bi mu hoteli Še poleg tega nezakonitim potom pomnožiti uradne ure In odvzeti to, kar so do sedaj čez uro zaslužili. Z odporom se je doseglo sedaj, da ostane kakor je bilo. A pozorni in edini morajo biti proti temu, kar prinese prihodnjost. Tržaška podružnica „Glasbene Matice" začne s I. oktobrom t. I. svoje društveno delovanje v sezoni, oziroma v Šolskem letu 1911/12 in sicer: 1. Glasbena šola. Poučevalo se bo po učnih načrtih „Glasbene Matice" v Ljubljani: glasbeno teorijo v 2 tečajih, klavir, vijolino in eventuelno solopetje. Vpisovanje v glasbeno Šolo bo v „Slovanski Čitalnici" in sicer v nedeljo, 24. t. m. od 10. do 12. ure predp., v sredo 27. t. m. in v soboto 30. t. m., vsakokrat od 3. do 5. ure pop. in slednjič v nedeljo 1. oktobra od 10. do 12. ure predp. O določilih glede pouka in šolnine, ki so ista kakor lansko leto, se vsakdo lahko informira ob vpisovanju. 2. Pevski zbor. Društvo bo vzdrževalo možki in ženski zbor, ki bo vsaki imel pevske vaje po dvakrat na teden v večernih urah. Stari pevci in pevke in oni, ki žele vstopiti na novo v pevski zbor, naj se priglase ob urah gori določenih za upi-sovanje v glasbeno šolo. Tam dobe tudi natančneje informacije. 3. K o n c e r t i. Po dosedanjih ukrepih priredi društvo v letošnji sezoni dva redna koncerta in „Hajdrihov večer". Prvi redni koncert bo dne 5. januvarja 1912, dan pred sv. 3. kralji. Drugi koncert bo pa proti koncu sezone. Na prvem koncertu se bo izvajalo mej drugim najnovejšo Parmovo skladbo: „Povodnji mož" za mešani zbor in soliste s spremljevanjem orkestra. Podpisano društvo poživlja torej vse one, ki nameravajo vpisati se v glasbeno šolo ali pa vstopiti v pevski zbor, naj se priglase ob urah, gori določenih, da se lahko začne s 1. oktobrom t. 1. z rednim delovanjem. Odbor „Trž. podr. G!. Matice". Jutri v nedeljo, se bo vršila slav-nost deset-letnice in razvitja zastave št. ja-kobške Čitalnice na prostornem zemljišču -»Konsumnega društva" „Jadran" (nasproti cerkve) sv. Jakoba. Ob 2. uri popoludne bo vsprejem na dtž3vnem kolodvoru br. društva „Slovenska Čitalnica" iz Solkana; istotako ob 2. uri popoludne na južnem kolodvoru vsprejem br. društva „Ladija" iz Devina. Ob 2.30 uri vsprejem br. društva „Velesila" iz Skednja in Istrskih društev v ulici Broletto, a br. društev iz Brega na Istrski cesti ob isti uri. Ob 3. uri popol. skupni odhod na veselični prostor. Razpisana služba. Na državni vzorni kmetiji v Pazinu ima se oddati mesto tehniškega asistenta. Dolžnosti asistenta so, da podpira ravnatelja vzorne kmetije pri vseh njegovih tozadevnih opravilih, posebno pa pri strokovnem poučavanju na omenjeni vzorni kmetiji in pri obdržavanju predavanj in praktičnih demonstracij izven iste. Prošnje je uložiti do 25. oktobra t. 1. pri c. kr. na-mestništvu v Trstu. Okoličanski živinorejec, zbudi se! EDINOST« sami ganiti! Naše zavarovalnice goveje živine naj na svojih sejah razpravljajo o tem. Vsaka vas naj določi svoje može, ki pojdejo pritožit se k c. kr. namestništvenemu svetovalcu, da dobe tam navodila, kaj je ukreniti. Ne zamudimo časa. Naša „Kmetijska družba" nam pojde na roko, nas kmetov samih pa je dolžnost, da se zganemo o pravem času. Zdaj je še seno ceno. Krmo je treba o pravem času naročiti. Visoko namestništvo pa prosimo, naj čim prej stori korake, da dobi tudi okoličanski kmet krmo in podporo za živino. Trgovski tečaj za deklice otvori „Trgovsko izobraževalno društvo" s 1. oktobrom. Poučevalo se bo v dveh letnikih. V I. letnik se vsprejmejo učenke od 13. leta naprej. V II. letnik pa one učenke, ki so lansko leto s povoljnim vspehom dovršile I. letnik. Čas priglasitve je do 30. t. m.; pozneje se ne bo več vsprejemalo. Priglaša se lahko vsaki dan pri vodji tečajev, gosp. Deteli, in sicer od 8. do 9. ure zjutraj in od 12. do 1. in pol popoludne v „Trgovsko izobraževalnem društvu", ulica S. Francesco Št. 2, ter zvečer od 5. do 6. ure v „Trgovsko obrtni zadrugi" istotam. Plačati je takoj pri vstopu K 4 za članarino in učni prispevek. Poučevalo se bo o knjigovodstvu, trgovski vedi, menici, dopisovanju, trgov, računstvu in zemljepisju, nadalje se bosta učila stenografija in strojepis. Učenkam, ki so z dobrim vspehom napravile tečaje, se preskrbuje tudi službe. Cenj. stariše se opozarja na te tečaje, kakor tudi na to, da je čas priglasitve le do zadnjega t. m, ker pozneje ne bo možno več vsprejemati. Odborova seje „Matice Slovenske" dne 20. septembra. Prva korektura enega dela Slov. Zemljevida je došla julija meseca. — Nekatere letošnje publikacije so že natisnjene, druge se dotiskujejo; ustanovi se rok za natisk I. zvezka Mencingerjevih Izbranih spisov. — Na društveni hiši so se izvršile obsežnejše poprave in pienovitve. — Rokopis „Zacesi, o Gospod" se v dosedanji svoji obliki ne sprejme, sprejme se pa spis »Madež". — Za prošlo leto se je prodalo 4070 garnitur društvenih publikacij, dijakom se je dalo za zniženo ceno naknadno 286 garnitur. Za I. 19 U. je plačalo le 1088 članov (polovina poverjenikov) ; članarine je došlo 9000 K. _ Tržaška mala kronika. Tatovi v cerkvi. — Včeraj ponoči so neznani zlikovci udrli v cerkev v Starih Miljah in odnesli 2 keliha, en križ in dvoje srebrnih src v skupni vrednosti K 300, in vrhutega še 2 medena svetilnika in eno vazo iz enake snovi. Ko so svoje delo dokončali so se vrnili skozi zakristijo ne- I moteni zopet na piano. — Tatvina je bila naznanjena redarstvenemu komisarijatu v Miljah. Nepoboljšljiv. Dne 20. t. m. je bil 20-letni klesar Karol Sklemba iz Trsta Izpuščen iz preiskovalnega zapora, kjer se je nahajal zaradi suma tatvine. Komaj pa je ta tiček zopet stopal svoboden po tržaškem tlaku, je ukradel v veži hiše Št. 36 v ul. Carducci preprogo, ki je bila tamkaj za čiščenje čevljev. Moral je zopet nazaj, odkoder je ravnokar prišel. Padla z okna. 4-letna Jurkica Darsi, stanujoča v pritličju hiše štev. 38 v ulici Belvedere, je včeraj, ko je ostala nekoliko časa brez nadzorst/a, padla z okna na ulico. Pri tem se je težko poškodovala in si obenem pretresla možgane. Prepeljali so jo v bolnišnico. Aretacije. Maks Petschner, natakar, star 46 let doma iz Temešvara, je bil včeraj aretiran, ker je prosil miloŠnjo po tukajšnjih kavarnah in gostilnah. Ko so ga preiskali, so našli pri njem turški potni list na ime inženirja Ivana Hones ter različne dokumente v angleškem jeziku. Zdi se, da si je tudi • Petschner nadejal krivo ime. Pridržali so ga | v zaporu. — Včeraj so aretirali tudi 23-letno Marijo Velikonja, doma iz sv. Lucije pri I Tolminu, stanujočo v neki tukajšnji zloglasni hiši, ker je Marku Markovcu ukradla srebrno uro z verižico, zlat prstan, vse vredno j 27 K in bankovec za 10 K. Opekle ga brzojavne žice. Gvido Duca, star 24 let iz Škodovake v Furlaniji, 265. Stran ITI Gajati iz Prage in S. Daniele Zajamčeno domače maslo. Tu- in inozemsko blago prve vrste. — Najfinejša desertna vina in likerji v delikatesni trgovini FRANJO AMTOMC v Trstu, ulica Miramare 9. — Telefon št. 16 — 17. CENE ZMERNE. POSTREŽBA FRANKO NA DOM. V vsaki hiši Za! lahko izostanejo velike neprijetnosti pral-nega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma izloči vso nesnago. Pralni prašek je predmet zaupanja, kajti lahko je ponarejen in težko je ponaredbo dognati. Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeli zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah iz mila) sicer tudi dobro čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor Schlchtov pralni ekstrakt „Ženska livala", POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Radi plaČilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko Zblogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato p;odam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, tsnje rujavo ali Črno galoniraDO, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari Btanejo samo 7 K 50. Pošiljatev po povietju H. SPINGARN, eksport čevljev Krakovo il. 240 Sme se zamenjati in s« vrne denar. Odlikovana pekarna In slaščičarna VINKO SKERK-TRST Zastopnik Alberto Tedeschl, Corso 2. IPoblv* — pc»iođ v Vilkih do»h UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čermšk V. Tuscher zobozdravnik kon« es. zobni tehnik - TRST - ulica della Caserma št. 13, II. n. Kupujte ,Nar. kolek4! Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biSkotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, kTokat in vse predmete za peči. NajfinejS* moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Bezplačna postrežba na dom. Krah ln alai&loe izdeluje igtenlftkim električkim strojem. >ova aloveiiska trgovina IzsotovlM obleta MARTIN SKUPIN TRST — ulica Arcata štev. 10 — TRST VELIKA IZBERA oblek ■ za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah. Ml peremo vce n še perilo »Ji Sulinght Glasni zastopnik: Albert Tedeschl Trst, Corso št. 2, III. nadstr. Annmger & Trst, ul. S. Nicolo št. 10. Orodje, prah iti strelivo vsake vrste, vrvi za mine. EDINO SKLADIŠČE BISKOTA WERMER. Uzorci in ilustriran hrvatsko - srbski cenik se pošlje na željo zastonj in poštnine prosto. Podrzetniki In razprodaja'cl dobe posebne eeae. VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. io — TRST - V soboto 23. septembra in nedeljo 24. sept.: z 1. Skrivnost blagajne, drama. - 2. Sestrina skrivnost, sentimentalno. - Tontolinijeva skrivnost, za smeh. NB. V ponedeljek i a prihodnje dni: „Aviatik in Časnikarjeva soproga". Sijajno --delo, film dolga 1000 metrov. — Pod najugodnejšimi pogoji VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. IGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. »EDINOST« št 265. je delal včeraj zjutraj na strehi neke hiše mora danes trikrat dražje plačati, nego pred v Ogleju. Nad streho so napeljane žice malo leti. — Ker je žival tako draga, jo brzojavne proge iz Cervinjana v Gradež. mora posestnik tembolj varovati in za njo Duca se je s telesom približal žicam, zado- skrbeti, da mu ne ponesreči. Ako je kmetu bil močan električni udarec in se opekel po par konj poginilo, ali ponesrečilo, da ju životu tako hudo, da so ga sinoči ob 10. mora dati v mesnico, je prišei ob lep uri z vlakom prepeljali v Trst v mestno denar f bolnišnico. Da se kmet, posestnik, kočijaž, voznik Bolnik, ki je izgini«. Včeraj zjutraj zavarujejo proti taki nesreči se je pred 15. je prišel na zdravniško postajo 35-Ietni de- leti ustanovila na Dunaju akcijska družba — lavec Evgen Zorzetti, stan. v uL Montecchi. edina v Avstriji — z vplačano glavnico 4 Rekel je, da je bolan, zdravnik je konstatl- milijonov kron za zavarovanje konj za slu- ral, da ima bolezen „miserere" ter ga je čaj pogina ali težke poškodbe, ki pov- hotel dati odvesti v bolnišnico, kjer bi ga zročuje prisilno usmrtenje živali, operirali. Ali Zorzetti se je tega tako pre- Podpisani je prevzel posredovanje te strašil, da je zbežal. zavarovalnice za vse južne slovenske de- Koledar in vreme. — Danes: Tekla žele- „ , , , ¥, J de v. - Jutri: 16. ned. po Bink. ? . pfem!la Je ?lzka- Kedor hoče zavarovati Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne svoje konje, naj se zglasi pri tajniku Kme--+- 24 Cels. — Vreme včeraj: oblačno. ,*iJske družbe v ulici Giorgio Galatti 14, II. — Vremenska napoved za Primorsko :. nadstropje. Jt Semtertja oblačno. Lokalne padavine. Tem-! Podraženje piva. Tudi pivovarnarji peratura mila. Južni vetrovi. Društvene vesti. alpskih dežel so sklenili na sestanku v Gradcu, da podražijo pivo in sicer za 2 st. pri litru. Drago zelje. Zelnata glava je na trgu Zavarovalnica goveje živine v Sv. v Zagrebu veljala te dni 24 do 32 stotink. Križu pri Trstu priredi javno tombolo in.Občinska uprava zagrebška je sedaj sama ples jutri v nedeljo. V slučaju slabega vre- kupila nekaj vagonov zelja, ki ga bo sama mena se bo vršil ples v dvorani. K plesu; prodajala, da tako regulira cene pred in po tomboli bo svirala, godba iz Sv. • • :: Restaurant Wiirschinger Trst - ulica Stadion štev. 10. Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste. cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne. Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement —— s popustom 20% - Ivana. Srečka stane 40 stot. Cinkvina znaša 100 K, tombola 200 K. Na obilo udeležbo uljudno vabi odbor. Trgovsko izobraževalno društvo javlja, da je bilo pomotoma izpuščeno iz letnega poročila za 1911 ime gosp. viteza Kornelija pl. Gorup, ki je o priliki našega lpesa podaril 20 K. V tem poročilu so tudi vsled pomote izpuščena imena naših članov gg. Hinka Schmida pri sv. Ivanu in Vinka Sirka, trg. pomočnika. Nar. del. organizacija. 2. redni občni zbor „Konsumne zadruge članov NDO v Trstu, reg. zadruge z omejenim poroštvom, se bo vršil v četrtek t. j. 5. oktobra t. 1. v društvenih prostorih NDO v ulici sv. Frančiška Asiškega št. 2 v Trstu z navadnim vsporedom. Odbor. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. POL. ROS. Ob 8 30 uri italjanska dramatična družba Sainati. FEN1CE. Nocoj ob 8.15 se ponovi Bi- iet"0EDET 0b^30epn;edstava z zanimivim Sf j° Jf vsporedom. Druge slovenske dežele Gasilno društvo v Vipavi priredi dne 1. 10. t. 1. v dvorani g. župana Petrovčiča v proslavo svoje 30-letnice plesno veselico z igro, petjem in šaljivim srečkanjem. — K plesu bo svirala godba s Prošeka pod vodstvom g. Rebule. — Uprizori se igra „Bu-cek v strahu", spisal R. Murnik. Cene sledeče: I. sedeži K 120, II. 80 v., stojišča 40 vin. Vstopnina k plesu pred igro je za vsak komad 20 v., 6 komadov 1 K; po igri je pa za možke 2 K. Velik požar na Tolstem vrhu. V Karavankah ob koroški meji na Kranjski strani je gorelo kakih 14 dni na gori Tolsti vrh, 1800 metrov visoki. Gorelo je resje, grmičevje in drevje. Velikanski kres je bil ta požar. Na stotine ljudi je gasilo, slednjič je dež udušll ogenj. — Ponesrečil je pri gašenju Josip Konc, ki je padel po skalovju in se ubil. Samoumor z iglo. Dne 16. t. m. je bila v Ptuju odpuščena v neki družini iz službe dekla Antonija Cvetkin iz Krtine, okraj Kamnik. Ko je blodila dna dneva po Štev. 936. Razglas. Javno se razglaša, da se odda gradnja nove vojašnice za pol bataljona pijonirjev potom ponudbene dražbe v tnk. obč. uradu dne 2. oktobra t. 1. od 9. do 12. ure dop. kot zadnji rok za vlaganje ponudb in sicer dela spadajoča v zidarsko, kovaško, mizarsko in kleparsko obrt v eno skupino; železno-betonska dela v drugo skupino. Vsi tozadevni načrti in pogoji so razgrnjeni na ogled v tuk. obč. uradu vsak dan od dneva razglasitve od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ponudniki imajo vložiti v zaprtem pismu postavno kolekovane ponudbe in 5% varščino od preudarjene vsote pri tuk. županstvu. Županstvo v Št. Andrežu dne 19. septembra 1911 Župan: LUTMAN. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno Zaloga obuvala --in lastna delavnica - MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako lifzfcill = lil zmernih eenah. PRI FRANCU" v Trstu, al. giosue Caršucci 33. Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča JAKOB ORTAK. DAROVL — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Prošek—Kontovelj—Zgonik se najsrčneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli da je veselica dne 10. tekočega meseca najboljše vspela. Zlasti se zahvaljujemo narodnima pev. društvoma „Danici M s Kontovelja in „Haj-ter v domačim diletantom — Čisti dobiček iznaša drih" s Prošeka za sodelovanje. -K 163. Vstopnino so darovali: po 5 K preplačali oz. podružnici g. Radoslav Lah, Alojz Goriup, družina Marino Luxa, po 3 K Le-ban Henrik, po 2 K g.ca Orlova, Pertot Josip, Martelanc Am., Mara Goriup, Meden, g.a Bunčeva, K 1.50 g. Dragotin Stare, po 1 K Ukrnar Fran, Luxa Linko, Srečko Štre-kelj, Cibic Rud, Cibic Val, po 60 st. Tereza Kalin, 50 st., N. N., Briščik star., 40 stot. Grilanc, Sokoli so darovali K 5*20, diletantje 2 40, pri plesu nabralo K 9 49" Vsem ki so pripomogli, da je prva veselica naše podružnice tako lepo vspela srčna hvala! Odbor. — Za stavbo slovenske šole pri sv. Jakobu so darovali: I. skupina uradnikov za september K 37 67, g.a Marija Kuret 2 K. Srčna hvala! _ Gospodarstvo. Cena grozdja v Istri. Trgovska in obrtna zbornica v Rovinju je objavila cene grozdja v Istri v času od 11. do 17. t. m. Prodajalo se je grozdje povprečno po 100 kilogramov v kronah: Koper: muškat 36 28, belo grozdje 30-72, črno grozdje 29 06; Piran: grozdje v obče: 31*50; Buje grozdje v obče: 26*— ; Poreč: grozdje v obče 28'— ; Lošinj: muškat 36*—, grozdje v obče 30—. Dne 16. septembra so bile povprečne cene : Novigrad (Cittanuova) : burgundec 33, teraminec 33; Pula: mešano belo in črno 28 50 ; Čres : navadno belo 24; Krk: črno in belo mešano 40. Dne 18. septembra: Vodnjan: teran 3010, piantadella 28; Čres: belo navadno 24; Krk: črno navadno: 36, črno in belo mešano 30. Dne 19. septembra so bile povprečne cene: Buje navadno belo 24; Sv. Lovrenc Pazenatiški: teran 28; Rovinj: teran 28, beli muškat 28 31, navadni beli 25 68, „di-nela" 28, mešana bela in črna 26 ; Vodnjan : teran 28 86, „piantadella- 28 53, beli muškat 30 34, belo navadno 24; Krk: navadno črno 28, navadno belo 36, mešano črno in belo 33 Gospodar, zavaruj sebe in svojo živino za slučaj smrti in nezgode. Živimo v časih draginje; vse je večkratno podra-želo. Gospodar, ki hoče kupiti konja, ga policija aretovala, ker je bila osumljena tajne protistucije, da bi jo poslala po od gonu domov. Cvetkinova pa se je v policijskem zaporu zabodla v telo z iglo od klobuka, tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico. 9 Mali oglasi Tnmhnln priredi zavarovalnica goveje I UIIIUUIU Živine v 8v. Križu pri Tistu v nedeljo 24. t. m. Sivra godba iz Sv. Ivana. 1662 č Angelo Valerio tovarna kovčegov Trst - ulica Scalinata št. 9 - Trst Izvršujejo se tudi poprave, vse po zelo nizkih cenah. Slovenci in mettoni! 111*3 Hiti if 9 spe sobnega i samostojno uradovati, UlOUIIll%<& Je r dobrimi spričsvali in z malo kavcijo, išče Posojilnica in hranilnica v Kopru. išče Nastop takoj. 1660 Josip Trampuš T^-SSS? priporoča, svojo pek&rijo. Ve&kr&t na don ■vež kruh. — Zaloga moke viake vrsitg iz prvih mlinov. Vino ln likerji v stekienloah. Sladčloo in biikoU. Slovanske igralne karte rSSff; knjigarna J. Gorenjec, nI. Caserma 16., Gregor Zidar & C., Rocol 263, tobakarna Segolin, ulica Industria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Siolfa, trgovec. 1472 Na 79mnrlitO Prilike M na*uP semljišča IlO £«111111111 tU nm krasni podciji 50 do 60 BeŽojev parcela. Cene zmerne. Pojasnila daja Tro*t, Sv. M. M. zgor. „Pri Tirolcu- Trst, vaaki čai. 1649 2ctQnnuQnii v nsJem odo w es 01 VM ■ I < <3 co« IS! pi" Ka obroke! Velika zaloga izdelanih eblek Velika Izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. >Taj zmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni Štev. 16, L nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. II. JO =rcr. JM. jc P> Q, < —-UM mm • n 2 « S." 3 ^ ca m izdelki odlikovani na k niema. zaupno 315 Trgovskega ins. oddelek Fdinosti. vajenca se sprejme takoj v trgovini jestvin. Naslov pove 1641 |XApm službo pisarniškega pomočnika, kores-lOlsOlll pondent za slovenski in nemgki jezik, vešč sL stenografije, strojepisja in pisarniških mani- j pulecij. Poste restante Trst 100. 1543 i = Novo pogrebno podjetje = Trst, Corso St. 47 (vogal Plazza Carlo Goldonl). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršltev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. po najnovejšem praktičnem sistemu. Meblirana soba se odda v najem, uL Giovanni Boccacoio št. 16, vrata d. Inoin V/o+nuan naznanja si. občinstvu, da JUSip ValUvOl je Odprl v ulici Giulia,, št. 71 pekarno in sladčičarno. Večkrat na dan svež • kruh in sladčice. Sprejema a e kitih za feči. 153>| Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zaročence, birmance In druge slučije. SiladiSče iiSćenih sveč m odlitoTLe ToSCame sosu. J. Ko;ać-a v Gorici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov: J. MSZEK, A. JAM6ExL in F. BERNETIĆ, T VITEZ, Opčina št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabreiina, glavni trg pri ceste. (Noghere). cerkvi.