P R-Ö' S V E T Á GLAS raw LETO—TSAR XX. SKE NA1 Com s. ira. TAJNOSTI KOM-PANIJSKE BRIJE RAZGALJENE I m iii Kompanijski avtokrati so omejevali svobodo dragih, sami so pa imeli dobiček od stavke v letu 1925. New York, N. Y. — NeworSki podulični železniški trust mogoče opusti svojo protiunijsko taktiko, ako državna transitna komisija pritrdi zahtevam svojega odvetnika Samuel Unter-myerja. Tu se vrši preiskava finančne in delavske politike In-terbrough Rapid Transit kom-panije in odvetnik Untermyer je s svojimi krttnimi vprašanji napravil zanimiva razkritja glede stavkokaštva, obvezne kom-panijske unije in rkznega grafts uradnikov. 1 "Mesto čepi na kraju vulkana," je Untermyer svaril tran-sitno komisijo, "ki prihaja od brutalne in kratkovidne politike." Od zadnje stavke sem je In-terborough Rapid Transit kompanija prisilila avojih 15,000 u-službencev, da pripadajo kot člani kompanijski uniji.. Obenem je ogrnila in očrnolistila veliko uslužbencev, ki so člani unije cestno-železniških uslužbencev. Untermyer zahteva, da ie u-službencem dovoli postati ¿lan unije ceatno-železniških u-službencev, ne da bi se jim bilo treba bati kazni; Po izjavi Untermyerja ata Frank Hendley, predsednik družbe, in James L. Quacken-bush, odvetnik in svetovalec v delavskih zahevah za kompani-jo, postavila sama sebe za avto-krata. Omejevala sta svobodo kompanijskih uslužbencev, obenem sta pa spravljala v nevarnost $300,000*000, ki jih je mesto naložilo v podulični železnici, in imela dobiček od stavke leta 1925. Hendley in Quackenbuah in drugi "lojalni" uslužbenci so prejeli ob času stavke še pose bej dva tedna mende kot nagrado. Ker Hendley in Quacken-bush prejemata po $150,000 na leto, je bila njuna nagrada precej visoka. Stavka stane kompanijo skoraj milijon dolarjev. Od teh je šlo $42,000p, za privatne detektive in delavske vohune, $21,006 «o prejele posredovalnice za stavkokaze. Železniška voznina za stavkokaze je znesla $18,0001 Te po stavke pokazujejo, kako ho je zapravljal denar. . Edwin P. Lavin, vodja stavke v letu 1926, obtožuje kompanijo, da je v letu 1919 povzročila spor z organizacijo cestno-že-lozniških ualuibencev, da se je izcimlla stavka Samo zarani tega, da je kompanija lahko povijala voznino. Lavin, ki je organizator unije cestno-železniških uslužbencev, dalje izjavlja, da mu sodnijaka prepoved prepoveduje priporočiti članom kom-panijske unije, naj tej uniji o-»"•nejo hrbet in ae pridružijo pravi uniji ceatno-šelezniških u*lužl>encev. Ta aodnijska pre-l>ov<*i je bila isdana leta 1926, a je Ae zdaj v veljavi. rale of Chamberlin za zračno tek me iz Evrepe v Amerike Brzojavil je Byrdu, da je MCo-lumbia" pripravljena spremljati "Americo" na povratnem poletu domov. Sovjetska vlada povabila Chamberlina in Levina v Moskvo. Pokvarjen motor je zadržal turnejo za pet dni. Berlin, 13. juna. — Clarence Chamberlin in Charles A. Le-vine sta včeraj kablirala avija-tiku Richard u A. Byrdu v New York, da sta pripravljena tekmovati z njim na obratnem poletu iz Evrope v Ameriko, ako Byrd res namerava leteti v Par riz in nazaj. Vsebina kablograma se glasi: Komandantu Richard u A. Byrdu, Rooseveltfield, New York. Časopisno poročilo pravi, da nameravate leteti v Pariz in nazaj. Ce je to res, obvestite naju takoj brzojavno o približnem datumu Vašega obratnega poleta in midva Vas z veseljem spremiva domov. Želiva Vam u- speh pri vsakem Vašem letalskem pod vzet ju. — Chamberlin, Levin." Chamberlin-Levinov program zračne turneje po Evropi je od-goden najmanj za pet dni. Motor njunega letala "Columbije" se je pri poskusnem poletu v soboto nekaj pokvaril. Mehaniki ga morajo vsega razložiti, ker pa Nemci nimajo primernega ključa za ameriški motor te vrste, bo morda še treba prej dobiti orodje iz Amerike preden boata letalca mogla iti apet v zrak. ( Letalca sta se včeraj odpeljala z vlakom v Baden-Baden na oapočitek. Moskva, 13. jun. — Avijatič-ne oblasti Unije sovjetskih republik sp v soboto brzojavno povabile Chamberlina ln Levina, naj poletite s "Columbijo" v Moskvo. Zagotovljen je jima I-skren sprejem. Sovjetski letalci tudi sugeatirajo, da Američana letita domov preko Sibirije In Pacifka. - .■ .fcn I. , ■ .1 Jvgaslavaaska nota Ligi narodov Belgradska vlada poskuša apra-viti afero z Albanijo in Italijo pred svet Lige, ki zdaj zboruje. Albanski diktator mobilizira fašiste. 2eneva, Švica, 13. jun. — Danes je bila otvorjena 45. aeja sveta lige narodov. Istočasno je •tajništvo Lige prfjeip komuni-fin^Ti kacijo jugoslovanske vlade, ki poroča, da njen spor z Albanijo ne znači nobene nevarnosti za mirovne odnošaje. Ako svet Lige narodov smatra, da je incident preloma med Jugoslavijo in Albanijo radi aretiranja jugoslo-vanakega poslaniškega tolmača Vuka Gjuraškovlča v Tirani, reanega pomena, lahko uvede preiskavo in jugoslovanska vlada je pripravljena predložiti vsa fakta, ki se tičejo te zadeve. Rim, 13. jun. — Pet dni potem, ko je jugoslovanski poslanik zapustil Albanijo, je albanska vlada obvestila svojegs poslanika Cena beja v Belgradu, naj gre takoj domov. S tem je postal prelom med Jugoslsvljo in Albanijo pdpolen. Odpoklicani so tudi konzuli. / Italijanski diplomatski krogi pričakujejo, da bo Jugoslavija poskušala spraviti yfp zadevo pred Ligo narodov i^pbenem bo zahtevala, da svet «lig*, pretresa znani italijansko*l|j>anski pakt. "Giornale d'Italia,'f je objavil brzojavno vest iz Tirane, ki se glasi, da je Ahmed Zogu odredil mobilizacijo svoje armade. Zogu je tudi začel organizirati fašiste po italijanskem zgledu. To je povzročilo veliko zadovolj-nost v Rimu. Morala aa izpraminja a lasom, pravi prafaaor Verski učitelj na člkaškl univerzi je povedal maturantom, da •. tradicija ne more odločevati o dobrem in slabem. — Harrow je isatrelil novo pšlco. fi Kepa raci jakl dgent kritizira nančnl rešim Nemčije. Berlin, 18. jun. — S. Parker Albert, ki pobira vojne reparacije od Nemčije ln jih izplačuje zaveznikom, je izdal poročilo o plačilih tretjega leta. ki ae zaključi 31. avguaU. Nemčija je v t« m čaau plačala 984 milijonov blatih mark. Parker obenem kritizira nemško finančno upra-v<' radi poeojii posameznim nemškim državam in mnogih aub-vt*nciJ. Pravi, da mora Nemčtfa "Aparati", Ce bo hotela zma-r"vati ogromna odplačila, ki pri-<*tjo v prihodnjih letih. \ 0 MORNARJI IN OSEMURNI DELAVNIK, -f1- Gibanje za 48 ur dela prične med mornarji po vsem svetu. — V U namen Izide poseben manifest. Amsterdam. Holandmka. — Sešel ae Je odbor za propagando mornarake aekcije v Mednarodni federaciji tranaportnih delav-cev ln aklenil. da ae izvrši centralizirana agitacija za izvoje-vanje oaemurnega delavnika, a-|| 48 dela v tednu za mornarje. Na zborovanju ao bili navzroči zastopniki mornarjev iz Iten-ake. Belgije. Holandake, Fin-ake. Norveške in ftvedake. Zborovanju je priaoatvovai tudi Edo Fimmen. tajnik Mednarod-ne federacije transportnih de-lavcev. Francoski mornarji ao izjavili, da aa atrinajajo z zaključki odbora. Tako je izjavilo tudi 111. — Nova genera-iti kaj bo dobro v bodočnosti. Tako je dejal Theodore G. Soares, profesor verstva na čikaški univerzi, pred maturanti illlnolake dr žavne univerze, katerim je v nedeljo zvečer govoril o morali. "Tradicija ne odločuje o vpra šanju, kaj je dobro in kaj alabo, pač pa ae ta atvar naslsnjs na aocialne posledice obnašanja," je rekel Soares. "Morala se ne drži pravil, marveč socialnih odno-šajev. Slab človek je oni, ki zaostane za duhom Časa. Vsaku generacija si mora sprejeti svojo lastno moralo. Tajcozvanl legalni zgledi tudi ne morejo re šitl vprašanja. Vaekakor potrebujemo nove definicije za poštenje. Končno na morejo niti starši rešiti vprašanja morale z učenjem avojih otrok deaetih božjih zapovedi. Ljudje niso boljši niti slabši, če znajo deset božjih zapovedi ali ne." Chicago. — Ciarence Harrow je v nedeljo popoldne v svojem govoru na prireditvi čikaških Dancev v Lincoln Parku ob priliki spominske svečanosti Geor-ga Brandesa rekel, da velika večina ljudi na svetu ne čita ni česar ln živi avtomatično le za avoja nizka čutatva. Taki ljudje ao moronci in največja ovira vsakemu pravemu napredku. Rekel je tudi, da Shakespeare Je že davno iz mode kakor stara obleka. 21 PNE PODPORNE JEDNOTE hlcago, 111., torek, 14. junija (Junc 14), 1927. Hit, Asi of Oot i» lflTt aethastoe* om Jama 14. 1111. a ' OmdmlikI Im amaiašl Mf t. LawudÂla Av«. Offlee of PmkUoattemt 8087 Sooth Lawndalo Av«. STEV.—NUMBER 139 Natakarji V Sau franc lac u delajo le 30 Ur v tednu. — Nova delavska banka ae ustanov-I ja. — Tragična smrt starega zavednega San Franckaco, Cal. — Jack Weinberger, tajnik atrokovne organizacijo natakarjev, poroča, da bodo organizirani natakarji delali v hotelih in restavracijah prvega razreda po 30 ur v tednu. Netkkarji delajo po šest ur in pet dui v tednu v vseh ho-' telih in restavracijah, ki spadajo v razred "A". j Newyorška delavska banka, ki je pozntffta pod, imenom "Fe-deration Bank in Trusk Co., snuje v tukajšnjem mestu novo delavsko banko, ki bo pod kontrolo tukajšnje delavske strokovne centrale. Strokovni svet stavbinaklh delavcev je predložil 'mezdno lestvico za vse stavbinske delavce, ki delajo sa mesto. Vključeni ao čistilci kanalov in gre-benic, granitostki, vozniki, preddelavct, ki jih nastavlja odbor za javna dela in drugi. Seattle, NVaah.— FVsnz Bo-siroma, atareg* šoatdeset let, ao našli mrtvega v sobi, v kateri je močno dišalo po plinu. Na mizi je ležal košM papirja, na iaftereftf je bllq napisano: "Logični konec delavčeve smrti." V avojih mlajih letih je bil v raznih delatskfh gibanjih, nazadnje je bi) 4lart dalavake strank«'. ****** .( sala ittav od poplava Bankirji na posojujejo denarja zastonj. — To ve vsak, ki je Imel opraviti s njimi WaahlngtOn, D. C. — Ljudska liga za rekonstrukcijo Izjavlja po slojem ravnatelju Benjamin C. Marsh u, da je nečloveško, ako ima administracija v mislih isročitl financiranje rekonstrukcije za škodo, ki je zadela poplaviJence, bankirjem. Na to pa nadaljuje: "Tajnik Hoover Izjavlja, da škoda v poplavljenem okraju znaša tri sto milijonov dolar-jev. ftestnajst milijonov bodo podpisali bankirji, ki slmpatl- Druga sovjetska nota Polj ski z novimi zahtevami Sovjeti zahtevajo, da poljaka vlada iiiene ruake carlste' iz Poljake in strogo kainuje poalanikovega morilca ter eventualne sokrivce. Vojkov pokopan v bližini Lenina. Angleiki komunisti priredil) velike demonstracije v Londonu. Nadaljnih deset vohunov usmrtatih v Rusiji. Moskva, 13. un. —■ Makslm Litvinov, pomožni komisar zunanjih aadev, je včeraj poslal drugo noto Poljaki. Litvinov se v noti zahvaljuje poljski vladi za izraženo aoialjo in obžalovanje glede umora Pi-tra L. Vojkova, aovjetakega poslanika v Varšavi, nato pa zahteva v Imenu aovjetake vlada, da poljaka vlada prvič natančno preišče vaa dejatva v zvezi z u-morom in atrogo kaznuje aktualnega morilca in vae eventualno sokrivce; drugič mora poljska vlada dovoliti Aleksandru Ulja-novu, skrbniku sovjetskih po-, slov v Varšavi, da prlsoatvujs preiskavi; tretjič mora poljaka vlada poakrbetl, da ae razpuatljo in razženejo vae organizacije ruskih monarhlatov na Poljskem. Litvinov poudarja, da tretja zahteva je najvažnejša. Poljaka mora pod vzeti energične ukrepa proti ruskim caristom, , ki na Poljskem agltlrajo proti sovje-tom in terorizirajo sovjetske državljane. Val carlstl morajo biti izgnani iz poljske republike. Sovjetska vlada pričakuje, da poljska vlada takoj odgovori, če je pripravljena Izpolniti vae te zahteve^ Zadnji dogodki ne morajo biti. poravnani z oflctjel-nimi deklaracijami, pač po t*o-iti takoj na ljudstva napram sovjetom in odklanja odpravnino za ubitega poalanika. Nota tudi zavrača izjavo poljake vlade, da je bil umor dajanje navadnega blazneža. Sovjetaka vlada vztraja, da je poljaka vlada odgovorna za u-mor toliko, koiikor ja zanemarila avojo dolžnost, ker ni pravo-čaano Izgnala eariatov Iz avoje dežele. Moskvs, 18. jun. — Peter La-zarevič Vojkov, aovjetaki poslanik v Varšavi, ki je bil 7. t. m. umorjen, je bil včeraj pokopan pod obzidjem Kremla. nedaleč od Lenina, i velikimi Čaatml. Silne mnoiics ljudatva ao napol-nlle Rdeči trg. ki aa drži Kremla. Val tujtsenaaki diplomati v Moskvi ao Š11 za pogrebom. IxMidon, 18. jun. — Včeraj popoldne J* 20,000 angleških komunistov okupiralo trg Trafal-gar v areu Londona v velikem protestu proti prelomu a aovjet-ako Rusijo. Govorniki, med katerimi Je bil tudi edini komunl-atičnl poalatiec v parlamentu Sa klatvala, ao dve url žigosali vlado ln pozivali navzoče, da ne smajo oblači vojaška suknje v alučaju vojne a sovjeti. Shod je bil zaklučen mirno. Policijske če te, pa mo-tnlso ra poljska vlada delo. Nota nadalje Izraža zadovoljstvo glede izkazanega prijateljskega stališča poljake vlada In KDOR NI SLEP, DMA« DETI Zadnji akt meddržavne trgovska kom lat je je tak, da hdo-rajo eelo slepci spregledati. I »osebno rudarjem mora odpreti oči, ako nI v njih še popolnoma zaspal dar opaaove- «Ja. Chicago. III. — Meddržavna trgovaka komlalja Ja aklanlla, da ae znila prvvosnina aa prevažanje premoga od Pittabur-gha do prlatanov ob jezera Erle. Ta akt meddržavne trgovaka komiaije bi moral zbuditi vaakega delavca la politične dremavoatl, da apozna, da Je akrajni čas, da se delavci politično organiiirajo, da al tako pribore politično moč. Ta akt meddržavne trgovaka komiaije tvori višek zaključkov ta komisije, ki pokazujejo, da Je komisija tako uravnavala prevosnl-no, da Ja koriatonoana onim premogovniškim podjetnikom, ki obratujejo svoja premogovnika, na da bi priznali rudarske organizacijo.' Kajne, to ae malo čudno sliši, saj ja rudaraka orgsnissoi-Js sama zahtevala, da meddržavna trgovaka komisija olajša plttaburšklm premogovniškim podjetnikom železniško vnanlno. Da, rudaraka orga-niaacija Je to zahtevala, ali takrat ko je to zahtevala, je bila pittsburška pokrajina Še dobro organiziram* na premogovnem kjaonaslla na zborovaaje, ^iju. od takrat sej« pološaj t ffiKRo detsveev. v p|ttsburški ^krajini islo ls- premenll. Vodilna kompanija ■pflHHH Moskvs, 18. Jun. — Deset ca-rlstov, katerim Je bilo dokasa-no, da ao bili v vohunski službi Rumunlja, Je bilo včeraj -obsojenih na smrt v Odeal. "DovolHe ml sareti!" Tako je proall sUrček, kt Je vsa svoje življenje s svojim delom mnošll premoženje drugim. Oakland, Cal. — Nihče ni hotel več aprejetl John Francla McCarthyJa v delo. PoVsod, kjer je vprašal sa delo, so mu rekli, ds ne potrebujejo dalsv-cev. Tako je hodil zs delom od Jutra do večera. Star Ja bil eden In sedemdeset lat. Njegov zadnji cent Je pošel. Njegov delavaki ponos mu Je branit pro-siti miloščine. A zanj nI bilo zlrajo a poplavljene!. Z dla-| drugega, kakor da poprosi zs sprejem v hišo za stare in onemogle. In tako Je plsčal s svojimi zadnjimi centi sol» v hotelu, v kateri se oddajo sobe v najem zelo po ceni. Tu si" Je prerezal žile na ro-kah. Nsšli so ga v krvi in pre kOntiranjem In rediakontlra nJem bo to kmalu naraslo na ato milijonov dolarjev. Tajnik Mellon ai poaojuje denar po 3 3/8'; obreatl, poplavljene! bi ga morali dobit! po "tri od ato. Privatni' bankirji bi računili najmanj po šest od ato. Zelo IM.|ja|j v bolnišnico. V bolnlš-čudna Je pot za pomoč žrtvam i njç| jf ,>r|*H k zaveatl in prrt-poplave, ako ae Jim v enem la-i„|| j* polldjo In bolniške ualuž-tu računi dva milijona dolar- ^„c^ nMj KM puste umreti, ker jev obresti." | ne mara živeti od miloščine. današnja komunistov aretiranih v Franciji. Pariz, 13. jun. — Policija je včesaj aretirala 21 komunistov v St. Etlennu, ko so hoteli razbiti shod nacionalistov, ns ksterem je govoril Justični minister An-dre Tsrdieu. Pet policajev In več civilistov ja bilo ranjenih v spopadu. Havarakl mlaiater me je "Ml. Monakovo, 13. Jun. — Dr. Wll-helm Krauaneck. bavarakl finančni mlniater, ae Je ubil v ko-liziji avta a tramvajem. Društvo pomorskih merkantil-nih častnikov. Sklenjeno Je bilo. da ae izda manifest za oaemurni delavnik v 180 tisoč iztisih in raznih Jezikih in razdeli med mornarje raznih narodov. , OBHAJANJK SPOMINSKEGA DNEVA V ftANGAJU. Dne 30. nuja ja bilo dve Ml. ko je bil Izvršen msmaker kitaj-aklh delavcev in dijakov. Aangaj, Ultaj. - I>ne 30. ms. Ja Je bilo dve leti, odkar Je brlt-aka policija masakrirala kitaj-ake dijake in delavce. KiUjski delavci in dijaki ao korakali v mirni povornlkl, da tako demonstrirajo proti umoru delav. ca, ki ga Je ubil v tovarni in pri delu tujezemaki preddelevec, ko Je brltaka policija pričela atre-I jati na mirne in neobrožene de-monatrante, da Jim tako vtepe v I Taki ao odsevi današnja ka pltaliatlčne človeške družbe, In teh Je na tlaoče in tlaoče v raz nI h podobah. Dalaval zaMavafa odslovltov raaagatov Renagatje so ustanovili organizacijo, s katero upsjo razpustiti lokalno organizacijo cestno-ialeznlšklh uslužbencev. New Orleana, U. — Organizirani ceatnoželaznlškl uslužbenci so zagrozili Public Service komisiji, da uatavijo obratovanje ceatnošeleznišklh voz na njenih profah, ako na odslovi Izdaj le delsvaklh Intereaov, Ban Commons, bivši odpadniški predsednik* lokalne orga-nziaclje eeftlSO^eleznlšklh u-alužbencev, Ja ¥"f>et!ml drugimi tovariši ustanovil Nspredni (»odporni družabni klub z name-nom, da uniči lokalno organizacijo eestnoteleznišklh ualužUn-cev. Kompanija Je Sklonila odpustiti svoje podrepnlka. Spor se mogoče Izravna potom razsodišča, lahko pa prida tudi do stavke. LIMBKIIGH PREJEL ftft.000 fEHTITK. Muamolnljev atentator ma 30 let ječe. obeojen Washington. D. C. — Chae, A. Llndiiergh Je zadajo aolwto prejel 55,000 brzojavnih čestitk Rim, 13. Jun. -- Gino Lucettl, j jy v-fh kri|1.v |h držav ln Kanade, Ena sama brzojavka iz Minnea|s>lisa Je imela 17,000 laaiplsov In bila ja dolga 520 čevljev, Fant ne bo nikoli I ki je lani vrgel dve bombi v Mussolini Jev avto, more sedeti 30 let v zaporu. Taka Je sodba peebnega fašlatoakega sodišča. .......... „.. NJegovs sokrivca sU dobila 20 pr^jU| V(M.h l4,h telegramov. In 18 let Ječe vsak. Ko je Lu cettl slišal otiaodlio, Je vzklik nil: "Živela avoUidaí" rasbil minake »la vnosi I v mednarodni naselbini. ____________________________Več ko milijon kitajeev Ja glavo božjt ftrah pred tujezem-j zunaj metlnarmlne naselbina ob-aklml gospodaril. hajalo afaimlnako elavnoet a po- Ker ao kftajaki delavci letos hodi po meatu in shodi, na kate skušali prirediti apominako rih ao z zanimanjem poelušali alavnoat tudi v mednarodni na- rlbinl, sU jim pollelja In vojaštvo preprečila izhajanje apo- l'amlor arellran, ko ja | filmski aparat. Franklin, Mich. — l*o Hooper, tukajšnji bojeviti metodi-atovakl pridigar, ja bil aretiran te dni, ker Je a sekirico razbil filmaki aparat, ki ga Je naročil cerkveni odbor za predavajanje «lik v cerkvi. Hooper je Izjavil, Izvajanja govornikov. Zunaj po da on amatra filme za "hudičev ulicah Je pa orli klic: "Proč * plr" In če bi mogel, bi s aekiro Uriti, ki ubijajo IJudatvo!" |razbil vae aparate v Ameriki. ao prelomila i>ogodbo s rudar-ako organizacijo še pred dnem prvega aprila, ali ao pa kaanaje izjavile, da bodo avoje premogovnike obratovala z neorganiziranimi rudarji. Sedanji zaključek meddržavna trgovake komiaije ja popolnoma naaproten zaključku, ki ga Ja komlalja podala, ko ao v pittaburški pokrajini delali ve-Činoma ša organizirani rudarji v premogovnikih. Tskrst js komlaijs zaključila, da se želes-nlšks voznlns na znlšs. Zdaj ja pa kar čez noč in ob času, ko akušajo kompanija obratovat* premogovnike z neorganiziranimi rudarji, prišla do drugega zaključka in aicer do taga, da ae železniška voznina anila. Ali hi to aumljlvo? Ali nI tak zaključek tako jaaen, da ga mora razumeti vaak človek, k! še ae spails v norišnico? Pa komlalja aama pravi, da njen zaključek sloni na popolnoma izpromenjenlh ragmerah v pittsburškem okraju. Kakšna spremembe v razmerah ao ae pa zgodile v taj pokrajini? ' Edina Izprememba Je ta, da ao Pittsburgh Coal, HonaotMatioa Coal in Pittsburgh Terminal kompanije , |>ričele obratovati svoja premogovnika a stavke-kazi. In te kompanije imajo haaek od zaključka fcomlalje In sicer U, da pri vaak I toni premoga, ki Jo odpošljejo po železnic! v pristane Jezera Erie, prihranijo dvajaet centov. Conae-lldatlon Coal kompanija, o-gromno Kockefellerjevo podjetje, lio prihranila »po deset centov pri toni. "Wall Street Journal" pravi k tej kapitallatični manipulaciji, da ao ae obratni atroškl naj-prej znižali s znižanjem meede, na to pa znižanjem voznina. Po koliko pa delavci, ki bivajo v industrl>klh aradlščih, plačujejo premog ceneje sa domačo vpftrabo? Prav nič. Delavci k Jki se bodo nsjbri povišale, ko ae približa Jeaen. (Dalje aa g otrmel.) -AMERtôW SUIVSNCL* . .... ItKOBVSSS TOREK, 14. JUNIJA. ' PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE 'KWO™ LAFTNINA^LOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTR Csns offlMOT po dogovora. Rokopisi — asvrač» Jo- Naročnina: ZodlnJ.n« driavs (l*m Chief) mM ™ pol Wt» in »1.26 ta tri meaeee; Chicago in Ciesro fG.50 na m*i »3^6 sa poi Uta. $1.65 ta trt MNNi in sa inoi*wu*»o $SOO P-1 " 1 1 Nukrr m tm, kar hu Sih i -PROSVETA" M74» So. UvaJala Avsmm. Cfckaf«, ■ ■ — THE ENLIGHTENMENT' Ore** »f Um Slo»«^ National Benefit Ow»«S If tko Slo*«ao Natloaal BmetH Sorfotf. - Subscription: United States («copt Chicafo) and Canada POO p« years Chicago f6A0, and foroign countries tg-POpsryear. ' MJEMBEB of THi rEDERATED PRESS" Datum f oklepaja a. pr. (May S1-1M7) vafee* i««"a aa aa.lo»u poaieni, da >•« I« - ton dnrvon potekle naročnin«. Ponovit« Jo pravočasno, da so vam no o*tavl Hat. __. - - NOVA POVEST 0 MEZDAH ŽELEZNIČARJEV, KI JE PA VEDNO STARA. listični družbi, ki ne producirá za ljudske potrebe, ampak samo zaradi profita, in tak ostane, dokler bo uveden kapitalistični gospodarski sistem. Delavec prejme dva dolarja od klobuka, ¿e je.vreden deset dolarjev, on prejme samo en dolar, ako je vreden samo pet dolarjev. To je primera, ki pojasnjuje, kako mezdni zakon učinkuje v kapitalističnem gospodarskem sistemu. Železniške družbe so pričele poviševati mezde. .Veliko ljudi misli, ako se povišajo železničarske mezde, da Železničarji prejemajo tudi več mezde. ' "Navidezno je res tako, kot ljudje mislijo, v resnici pa nJ. Ako se poviša mezda železničarjem, tedaj se poviša mezda le individualno onim železničarjem, ki po povišanju mezde ostanejo še v železniški službi, oni, ki so odslovljeni iz službe, pa ne prejemajo ničesar. Naloga železniške uprave je v sedanjem gospodarskem sistemu, da se obratni stroški ne zvišajo, ako tudi se poviša mezda uslužbencem. To pa železniške družbe dosežejo na ta način, da znižajo število uslužbencev. To pokazuje tudi poročilo želez, družb prvega razreda. Te želez, družbe so poročale meddržavni trgovski komisiji, da je bilo letos v mesecu marcu zaposlenih 1,730,661 uslužbencev, v mesecu marcu pred enim letom pa 1,745,-414. Železniške družbe so znižale število železniških nameščencev skoraj za petnajst tisoč, da niso bili izdatki za mezdo veliko višji kot leto preje. Lefos so,železniške družbe izplačale na mezdi $249,566,800, lani pa $240,-628,267. Povprečna mezda za železničarja se ni dosti izpre-menila. Povprečno je prišlo v mesecu marcu na železničarja $143.20, lani pa $142.75. Ako se pa upoštevajo sa-irto železničarji, ki so plačani na uro, se dobe o povprečni mezdi druge številke. Letos je bila povprečna mezda v mesecu marcu $138.20, lani pa $137.10. Pri znižanju števila železničarjev so bili najbolj hudo prizadeti železniški delavci, ki delajo v železniških delavnicah, v katerih izdelujejo in popravljajo lokomotive, vozove in drugo železniško opremo. Število teh delavcev se je znižalo za 23,267 v teku enega leta. To se zdaj ponavlja že skozi štiri leta, da je število teh delavcev nižje, kot v prejšnjem letu. In tako je število teh delavcev padlo pri vseh železnicah prvega razreda od leta 1923 za 8?),467. Naobratno pa vidimo, da se je število delavcev v departmentu za vzdržavanje železnic pomnožilo za 11,873. Ti Statistični izkazi potrdijo, ako se železničarjem poviša mezda, da železniške družbe odslove gotovo število železničarjev, da se ne povišajo skupni mezdni stroški. Z drugimi besedami to pomeni, da morajo železničarji opraviti tudi več dela, ako se jim je povišala mezda. Mezda se ni železničarjem j>ovišala kar tjevendan, ampak za to, da opravijo več dela. , . Povišanje mezde za železničarje je odino ta pridobitev, da bi železniške družin» vseeno znižale Število uslužbencev, ako bi tudi ne povišale mezde. Dobiček železniških magnatov bi bil št» večji, kot je. Tako se pa prihranitev, ki bi jo železniške uprave napravile z zniža njem števila uslužbencev, razdeli med uslužbence, ker se je povišala mezda. Ako bi železnjčarji ne bili organizirani, bi ne bilo niti te pridobitve. Ako železiške družbe in njih odvetniki strašno kriec o povišanju obratnih stroškov, kadar uslužbenci zahtevajo povišanje mezde, tedaj to store, da ljudstvo ne spozna igre železniških uprav, ki je vedno taka, da se nt» smejo povišati obratni stroški, ampak se morajo znižati, ne v interesu ljudstva, ampak le v korist ieleznlškim delničarjem, t. j. ljudem, ki ne delajo običajno na železnicah, ampak jih le lastujejo. Mezdni sistem je tak, da delavec v primeri z vrednostjo produkta prejme vedno skoraj enak delež kot mezdo za svoj produk ali izvršeno delo. Ta mezdni zakon učinkuje tudi na železnicah, ki služijo distribuciji blaga. Delež je vedno enak, pa se naj mezda zniža ali pa poviša. Ako delavec prejme t»no petino od vrednosti produkta, ko njegova mezda na tlan znese le pet dolarjev prejema ravno tako od vrednosti svojega produkta nič več kot eno petino, ako prejema deset dolarjev dnevne mezdo. Vrednost produkta se je povišala, torej je petln- ski delež tudi večji. Vrednost produkta se je znižala, , od?r Pt^f*sU««lnl igralci, am ker ni zanj povpraševanja na trgu, in znižal se je tudi delavski petin sk i delež. Tak je mezdni zakon v kapita- SLIKE DRŠSELBM Odgovor pisca v Glasa Naroda. (aaoasbttrff. Pa. — Kadar je od dela izmučena in neokorna roka radi reanice prisiljena prijeti za pero, takrat človeku ne pride na misel, da bi poleg sebe še iz drugih trpinov bril norce v javnosti. S ttem dopisom nameravam odgovoriti onemu iz publike, katerega "umotvor" je bil priobčen v "Glasu Naroda" dne 6. t. m. ter Je kritika čez ljudi, ki ao igrali na željo društva "Postojnska jama" št. 138 S. N. P. J. igro "Hrbtenica" za časa otvoritve novega odra v društveni dvorani ter ne v dvorani publike (o tem mogoče kaj več o priliki). Kritiko je pisal nekdo iz publike, ki je leta 1910 in 1911 pošiljal stavkoksze v Westmoreland ob času najbolj vročega boja za pravice premogarjev. To naj bo mimogrede povedano tistim, ki imajo / hrbtenico malo bolj spodaj kot normalni ljudje. Oni iz publike piše, da je bila točkA, godba tamburaškega zbora, izvrstna, kadar je igrala. "Imam nekaj mojih zraven, pa naj pohvalim, ampak ne, da bi opisal, kaj so igrali." Po pisanju onega iz publike, je društveni predsednik površno opisal zgodovino društva in dvorane; ali katerega društva ali dvorane pa ne sme omenjati, Če nimajo misijonarji in oni s šibko hrbtenico ničesar zraven. Pevsko društvo "Ilirija" je pelo dve lepi pesmi v mešanem zboru, "Na Planine" in "Triglav", kar pa onemu iz publike ni ugajalo. Vsaj zapisal je t^ko, da sta manjkala dva moška glasova. Kakg dosleden je in koji-ko je polagati važnosti na njegovo verodostojnost, pa nam pokažejte njegovo nedosledno pisanje. Prvo omenja zbor, potem malo deklico in dečka, ki mu je okoren (ne neokoren) potem šele pozaba vi j a čez zbor. Po zabavljanju enega iz pu bilke se duet "Vprašaš me, če sem Slovenka" ni obneael. Tega pa seveda ne pove, zakaj se ni obneael. Kritik samo konštati ra, da ni dobro, s čemur lahko sodimo, da ga zavaja samo jeza ali pa tolika nevednost. "Zelja Slovenca na tujem" je bila pesem resničnega vžitka, aH slabo je bila spremljana za snega iz publike. V tem njegovem pišanju je ravno toliko logike kakor če bi rekel: Dobro ste napravili, ali ker ne marate trobiti v kapucinski rog, ste "no good". Bolj pozno kritik zaključuje, da je bila publika razočarana. Jaz bi ielel, da bi ae izrazil kdo izmed dvanajst ato u deležencev, ki so prišli od zunaj. Naj slišimo mnenje ljudi, ki ka. razumejo, ne pa "enega iz pu bilke", ki mogoče ni ne videl ne slišal, kaj je pravzaprav bilo tiatega večera. Kje je kri tika o prologu in epilogu? Kje je govor reilšerja? Besede zad njega so bile namenjene prav takim Iz publike v album. Zabavljiač tudi izrala upanje da se kmalu zopet pokažejo na odru naši stari, dobri igralci obenem pa tolail občinstvo, naj bo pripravljeno na kaj boljšega Človek bi se prisrčno nasme Jal, Če bi vedel, da "eden is pu bilke" brije norce iz starih igrslcev, toda ker piše pod vtl aom. da je tako kakor on ptte bi se zjokal. Videli smo jih Igrati in molčali smo, da bi kdo ne izvedel, sedaj pa pride ta Iz publike in jih vabi nazaj. Rad bi vedel kdo bo sploh dal ljudem oder na razpolago zato. da bo pot«*m kdo is njih norce bril. To sem povedal iz razloga, ker ao hoteli igro preprečiti na na-Sem odru. O Moleku so rekli, da je "Hrbtenica" njegova do-mišljija. potem pa da bi ga bilo aram. če bi videl, kako ao jo Igrali. Res je. da tu niso šli na hlike pa, ki je menda sedel na ušesih in imel očala, da ni vdel skozi, se je tako izrazil zadnjič. Mi piu ne moremo pomagati. Društvo "Postojnska jama" astuje tu dvorano in svoj oder ter ima tudi ljudi, ki se bodo vzpoaobili za igranje in bodo tudi igrali. Stari igralci pa naj brijejo norce iz svoje pu->like. Dvorana društva "Postojnska jama" je lahko brez njih in naš oder ne. bo nikoli marijoneta ljudem, ki so prišli petsto let prepozno na svet. Mi ahko rečemo, da se nobena bolj važna stvar ne more izvršiti brez društva "Postojnska jama" n njega dvorane in mi smo ponosni na to svoje društvo, kakor smo ponosni na Slovensko narodno podporno jednoto. Če to peče koga iz publike, pa ne moremo pomagati. — Nekdo, ki pozna puBliko. pak pošteni delard v splošnem je Mlo občinatvo zadovoljno t njih igranjem. Eden iz pu- Dobre in slabe veetL Sugarite, N. Me*. — Prosim za malo prostora v kakšnem cotičku za moj mali dopis iz te naše majhne, pozabljene naselbine Sugarite, N. Méx. Posebnih novic tako nimam pisa-i. Z delom se ne morem pohvaliti, sedaj delamo samo po dva dni v tednu. Zasluži se tudi bolj slabo, ker je preveč delavcev. Za farmarje bo ravnotako slabo' to leto, vse bo suša pokončala. Druga leta je bilo vsaj dosti snega spomladi, da je namakal zemljo, zadnjo zimo' pa kar je padlo snega, je sproti skopnel, dežja pa do danes še kapljice nismo videli. Beremo po časopisih iz drugih držav, da imajo pa preveč dežja in velike poplave in povodnji. Ne vem, kaj smo se mi zamerili svetemu Petru, da nas je tako prezrl letos. Nam ne stori veliko, ker smo odvisni samo od premogo-rova, ali ubogi farmarji 1 Bo že bog dal, da ne bomo vsi skupaj nič imeli. Pri vseh teh slabih časih smo imeli vseeno zadnjo nedeljo 29. maja malo veaele zabave na stanovanju mrs. Josefine Son-čar, pol milje ven iz naše kem-pe, namreč krstijo. Mladima zakoncema Joaefu in Ani Son-čar je prinesla štorklja sinčka in sta se za to nedeljo zavzeli obe materi mladih zakoncev vTo-sefine Sončar in Josefine Pau lich, mati Ane Son&ar, da napravijo malo veselico, kar se je tudi zgodilo. Povabile so nas vse sosede in prijatelje in smo imeli vsega v izobilju: pečenke potice In zabave. Največja hvala gre botru in botri Antonu in Katarini Oražen. Oba ata priljubljena med tukajšnjim prebivalci in poznana po državi Kanaas. Ona ata tudi največ pripomogla k tej veselici. Harmoniko je igral Anton Valen-čič; naš aobrat Louis Kopriva izvraten godec, je imel smolo Ravno za ta redek slučaj se mu je njegova "baksa" potrla. Konec veselice je bil v pondeljek zjutraj ob dveh, na kar nas je mladi Joa. Sončar polagoma zvozil a avojim avtomobilom, vsakega na svoj doni. Ko bi morali peš hoditi, bi marsikateri šel "off the track." Hvala, Joe Pozdrav vsem znancem in pri jateljem, posebno .čitateljem Prosvete po Združenih državah! Omeniti moram Še, kar je v tem dopisu imenovanih, ao vai čl« ni našega društva št 154 S. N P. J. Pozdrav!—8tarokrajski mež nšr. Po potovanju. Rlngo. Kaaaaa. — Dne 14. maja smo se podali na pot z avtomobilom na North East — proti Sheboygan u. Wisconsin. Prvo smo se ustavili v Spring-field u, HI- pri družini Johna Verhajsa. Springfield je lepo mesto In veliko alovenskih družin je v njem, ki se imajo precej dobro. Ostali smo tam tri dni ter se kajpada zabavali, potem pa se podali proti Chicagu, V Chleagn smo ostali pri I*o Beden u na S64 Fuller t on ave. tri dni. On nas je peljal po me- stu, da smo precej lepega videli. Sli smo tudi v tiskarno S. N. P. J., kjer se tiska Pro-sveta, a žal smo prišli, tja ravno ob dvanajstih in na uradu ni bilo drugega kakor Vincent Cain kar, glavni predsednik 8. N. P. J. On nas je z veseljem sprejel. Ko smo mu povedali, odkod smo in se spoznali, nam j> razkazal tiskarno, stroje, lepo dvorano in vse. Hvaležni smo mu za uljudnost. Med bivanjem v Chicagu smo še obiskali družino Gaberšek, Franka šterka in Augusta Po-tokarja. Potem smo se pa vsedli na avto in se podali v Sheboygan. Ustavili smo se pri znani družini Leo^Zorkota, kjer so nas z veseljem sprejeli. Sheboygan je lepo mesto in veliko slovenskih družin živi v njem. Tam smo bili pet dni. Leo Zor-co in njegova družina' so nam dobro stregli, za kar se jim tudi zahvalimo. Iz Sheboygana smo šli na Woodward, Iowa, da obiščemo znanega rojaka Jakoba Podles-nika. Celo pot je lil dež in ko smo prišli na Davenport, so nam povedali, da ne moremo naprej, ker je voda pobrala mostove in na več krajih odnesla tudi cesto. Vrniti smo se morali na Beardstown, 111., koder teče skozi reka Illinois. Spet smo .meli smolp, ker je voda odnesla most/Taka! pa nas je prevozni čoln. Moja žena se je tresla strahu in rekla, da ne gre na vodo, alj moj sin je takoj za-vozil avto na čoln, kateri nas je prepeljal štiri milje" daleč čez vodo. Strahu je bilo konec in nadaljevali smo vožnjo. Peljali smo se nazaj v Springfield in se zopet oglasili pri o-bitelji Johna Verbajsa. Vesela naša družba je trajala tri dni, dokler se nismo končno vrnili v Ringo. Za vso postrežbo rojakom, ki smo jih obiskali med potjo, se lepo zahval ju jemo.^-Mike Pencil in družina. v ' % Ólkaike vatH — Letošnjo sezono slovenskih oiknikov v Chicago so odprli Pijonirji zadnjo nedeljo v prijazni javni hoati (Forest Preserve) nad Willow Springsom. Biia je velika udeležba in dva hribčka sta bila natlačena z avti. Mladina obojega spola seje izvrstno zabavala z raznimi igrami, katerim so^se pridružili tudi mnogi "stare generacije". Želimo Še več takih veselih izletov. Vreme je bilo v nedeljo »redno lepo. — Br. John Olip, katerega dobro poznajo vsi obiskovalci naših dramatskih predstav in radi vidijo na .odru, odpotuje čez nekaj dni s svojo soprogo v staro domovino na trimesečni obisk svojega rojstnega kraja, dalje, Pariza, Ženeve in Londona, kje/ je pred vojno delal kot krojaški pomočnik. Njegov rojstni kraj je na Gorenjskem. Olip je morda mislil, da odide neopažen, pa se je zmotil. Zadnjo soboto zvečer ga je navihani Donald Lotrič naložil s sa-progo in sinčkom vred v svoj avto, češ da gresta malo na iz-prevoz —* 4n ga je zapeljal v malo dvorane S. N. P. J., kjer se je znašal «prijetno iznenaden ('surprajzan' v ameriškem jezi ku) v krogu 60 sodrugov in so-družic. Sledila je okusna večerja, nato pa veselo kramljanje in ples pozno v noč. Srečno pot in povratek, John! t Zalivala za veliko udeležbo. Girard, Ohio. — Kakor po na vadi vsako leto smo tudi letos dne 30. maja praznovali obletnico In sicer letos desetletnico obstanka Slovenskega doma Jako nas je razveselil obisk naših starih prijateljev in sploh vsa udeležba, ki je bila nepriča kovano velika. Največ je pomagalo k udeležbi pevsko dru štvo "Zvon" iz Newburga, O-hio, pod vodstvom Primoža Kogoja. Vsa čast jim gre, ki so tako blagodoneče peli pri naši slavnosti desetletnice doma. Priznanje gre tudi našemu pevskemu društvu "Ljubljanski vrt," akoravno že dalj čaaa niso peli, ker nimajo pevovodje. Pripomogli so nam vendar do večjega uspeha s svojo udeležbo. Želimo jim, da se zopet povrnejo na predšnje stališče ter delujejo naprej z negpyanjem slovenske pesmi, katero gotovo radi sliši vsak Slovenec. * Hvala gre tudi delničarjem, ki so nas obiskali v velikem številu in darovali dvajset dolarjev kot dar ob desetletnici doma. Za govornika je bil Frank Zaitz iz Chicaga. On nam je po slavnosti povedal, kaj pomeni za naše ¿ibanje Slovenski dom in kake koristi imamo od njega. Predstavil si je Girard kot eno naprednih naaelbin v Ameriki in povedal je, da ni pričakoval, da smo zmožni Slovenci v Girardu pokazati kaj takega, kot imamo. Vsem, ki so pomagali do lepega uspeha, še enkrat hvala. O priliki smo pripravljeni povrniti. želim, da ae vsi skupaj snidemo ob dvajsetletnici. — J. Ansiček. KDOR NI fll.EP, MORA VIDETI. (NadaUsvaajs a I. straal.) To je nagrada, ki jo daje Coolidge-Mellon-Hooverjeva administracija farmarjem in delavcem, ker so glasovali, da je stranka velike denarne mošnje v sedlu. . Delavci in farmarji ne pozabite, da je Mellon med velikimi lastniki Pittaburgti Coal kom-panije. Sedaj mogoče razumete, zakaj povsod od mize odrivajo ljudstvo v kot. «cMrajla n am «as» Samostanska tragedija. Dunajski listi poročajo, da se je te dni v samostanu Lambach pri Welsu obesil odlični član benediktinskega samostana Melku, pater dr. Pavel Stranz. Pater Stranz je dosegel 66. leto in je desetletja poučeval na samostanski srednji šoli latinščino m grščino. Bil je tako med učenci kakor med prebivalstvom zelo priljubljen. Prebivalstvo je še posebej častilo patra Stranza radi ljubezni in skrbi, ki jo je posvečal svoji 85 let stari materi. O nagibih, ki so pognali nesrečnega patra v smft, se do-znavajo sledeče podrobnosti: Pater Stranz je spadal med duhovnike, ki niso poznali kompromisov v življenju in ki je tudi od svojih sobratov zahteval življenje v smislu evangeljskih predpisov. S tem svojim stremljenjem pa je zadel od svoje sóbrate, ki so bili glede morale drugega mnenja. Bil je prot njim brezobziren in'si je kmalu nakopal njihovo smrtno sovraštvo. Ker s svojimi opomini n: uspel, je stvari naznanil pri dunajskem kardinalu Pifflu. Mesto da bi se sobratje poboljšali so začeli govoriti, da ni več normalen in da spada v norišnico Pozvali so primarija dr. Lutza, ki je ustregel njihovim željam In ga proglasil za blaznega. Ko pa so patra hoteli izročiti v norišnico, se je temu uprl njegov sorodnik, ki je na ta način preprečil peklensko maščevanje. i * Samostansko vodstvo je pri-, šlo nato ná drugo misel in odredilo, da mora pater Stranz prevzeti neko oddaljeno gorsko župnijo. Za profesorja, ki jp desetletja prebil med učenci in ki je celo življenje žrtvoval vzgoji, je bilo to huda kazen. Pater Stranz se je uprl. Nato so ga "poslali na dopust" ter mu odredili samostan Lambach za eksil. Mož je obupal. »Odšel je v izgnanstvo, toda v Lambach u se je 29. maja ponoči v svoji celici obesil. Tudi v Vatikanu krožijo do-lar ji . . . Pred dunajskim sodi «iem je 'te dni razpravljalo t tožbi, ki je tudi za naše razmere poučna. Vsebina tožbe potrjuje da krožijo tudi v Vatikanu dolarji in da je bogatinu, ako pomoli primerni mošnjiček rme-nih zlatnikov, lahko doseči, kar ostane siromaka zabranjeno Princ Lobkovic ae je šenH > Ameriki. Hotel je poročiti hčerko milijarderja Lihma. Ker nevesta ni hotela zapustiti protestan to veke vere, princ pa je bil katoličan, je bilo treba doeeči potrebni dispenz od papeža. Cerkev predpisuje, da podpišeta v takih slučajih ženin in neveata listino, v kateri se zavezujeta, ŽMK0MET Evina hčerka. Lady Aator, bivša Američanka in zdaj torijska poalanka v angleškem parlamentu, ima svo-je posebno mnenje o Adamu in Evi. Njeno mnenje je, da Eva je bila pravi angel, Adam pa velik slabič ali po domače navadna šlapa. Eva je bila prvi prote, star, ki je hotela nekaj znali in učiti ae — in ni hotela živeti v bedakovem paradižu. Astorka je seveda ponosna, ker je bila njena pramati Evica "prva puntarka" in ker je hote-vedeti več, kot je dovolil Je-hova. Ona (Astorka) je jako flaba potomka junaške Eve. Noče se puntati, pač pa drži s Slabiči torijskega režima. Zato pa je sapisano v knjigi Gospodovi: Nekega bližnjega dne se razsrdi Jehova (delavstvo Anglije) in izžene tudi Astorke in vse njene torijske šlape iz bedakovega paradiža v Londonu ... t f f f • • • Polet na Kitajskem. Diktator Cang tudi leti. Zletel je že iz Šangaja v Peking, d tam pa zleti v nebesa. • • • Na naslov Krtačice. Hej, Krtačiča! Praviš, da zastonj si ne boš belila glave z mojo uganko. Dobro, če jo prav rešiš, ti pošljem veliko krtačo, da boš lahko krtačila Krtačarja, ker on je menda svojo že izgubil. Mislim tudi, da Krtačar zdaj bolj gleda za Bodečo rožo kakor za tabo. — Johnstownska žlehtnoba. • m • Elyška verzirana politika. To je pesem od moža, ki zna pa zna . Je bil že vse, še notar, iz žuljev krvavih je prešal denar. Potem koval ga je iz železa ... Zdaj v cerkvi čepi in moli Boga: Oh, daj, da ljudje lomili vsak dan bi si roke, noge!.. Elyški volček. • • • Sheboyganska vihra. Iz Sheboygana: Posveti sem še malo in poizvedi, po kakih potih hodi božji prst, ki riše nevihte po nebu. Zadnjič je zarisal hudo sapo čez južni del mesta in glej čuda! Sapa je tako potrkala na okno vernega trgovca, da se je sesulo, samo na njegovo okno.—Kleščman. • • • * < Bela poemrtnina. Cenjeni Žarkomet! Posveti pod atreho neke organizacije v Rožni dolini. Blagajnik že ima vse podpisano za izplačanje po-smrtnine po "belem mulcu". — Janez iz Franklina. * • • Kritika pod mizo. Dragi Žarkomet! Obrni svoje svetle žarke k nam v Canona-burg in doženi, kdo je' tisti kri-tikar, je 11 v kiklji ali hlačah. Naj bo v obojem, pozna se mu, da ni mojster svoje stroke. Veš kaj, Žarkomet! Povej mu, naj ae gre učit, ako hoče pri ni« skižbo dobit Mi vemo, da vsaa igra potrebuje kritikarja, toda naš je pravi piaač, ne pa stvari prave kovač. — Ljubitelj prave kritike iz Canonsburga, Pa. • • • Boj r razredu. Stavkar (stavkokazu): Zakaj pa delaš? Stavkokaz: Zato, da ti ne boš. K. T. B. da bodo otroci novega zakona katoliško vzgojeni. Tak priata-nek je nevesta odklonila. V svoji stiski ae je princ Lobkovtc obrnil na bivšega legacijukeg* svetnika pri avatrijakem poslaništvu v Rimu, dr. Vetterja, in mu stavil 10,000 dolarjev ns razpolago. Mož pa je odposlal v Rim tudi dunajskega advokata dr. Krammererja, ki je kmalu in brez posebnih težav ixposloval ne samo papežev diapenr. nego tuni papežev blagoslov aa ženina in nevesto. Ko se je dr. Kammerer vrnil iz Rima. s« j« spri s dr. Vet ter jam in nastal* je pravda radi povračila 4 dhlarjev, ki ai jih je baje pri-d Hal dr. Kammerer preko dogovorjenega honorarja. TOREK. 14. JUNIJA. .« » PH08VETJ Politični pregled po Jugoslaviji kadičeva poutika hr-vaškega narodnega bloka. (livirM FrwV«tl.) Tudi Radi^ je čutil, da mora iskati v mestih zaveznike. V mestu pa sta dva odločujoča razreda: buržoazija in prolétariat. Radič je odbil sodelovanje z delavskim pokretom že prej. Mirno je gledal, kako belgraj-ska vlada uničuje delavske organizacije, ki so bile njegov naj naravne jši zaveznik v boju za demokracijo. Ker je popolnoma jasno, da kmečko ljudstvo samo, razkropljeno po vaseh, brez mestnega prebivalstva ne more priboriti samoodločbe, republikanskih svobodščin in samouprave, se je naalopil na mestno hrvaško buržoazijo. To je bila druga usodna politična napaka Radičeva. Med mestno buržoazijo je bila takrat najmočnejša stranka Hrvaška zajedniea. S to je Radič sklenil sporazum in osnoval ta-kozvani "Hrvaški narodni blok". Toda ta blok v pesnici ni bil naroden, ker ni bilo v njem zastopnikov delavcev in poljedelcev, ki predstavljajo rta Hrvaškem dobršen del "naroda". Hrvaški narodni blok ni bil iskren. Ni imel jasno začrtanega programa, ni vedel, kaj lahko doseže s sredstvi, a katerimi je razpolagal. Tudi ta blok je bil samo demonstracija in pa politični manever. Buržoazija je v enotni fronti z Radičem skušala dobiti stike s kmečkim ljudstvom, ki se je pa s studom o-brnilo proč od njihove politike, a Radič je skušal dobiti na svojo stran malomeščanstvo in delavstvo v mestih. Belgrajska vlada je tudi na to demonstracijo mirno gledala. Pojačila je vojaške ,garnizije na Hrvaškem, izterjavala direktne in indirektne davke ter kopičila v svojih rokah ekonomske vire cele države. Povrh vsega tega so se ustanovile še orjunaško-fašistične organizacije po prečanskih krajilv ki naj bi držale hrvaške demonstrante v šahu. Ko pa je nastopil pripraven politični moment, je belgrajska vlada bila * pripravljena poseči po skrajnih sredstvih sile, da ugasi demonstrativno Ra-dičevo politiko. Tak moment se je kmalu nudil. Radič je čutil, da brez internacionalne pomoči mora njegovo prizadevanje doseči fii&ko, zato se je napotil leta 1924 po Evropi, da dobi stike z odločujočimi krogi. Toda njegovo potovanje je budno spremljala srbijanska diplomacija, ki mu je zapirala pot do merodajnih vladajočih krogov v zapadni Evropi. V Londonu je naletel na zaprta vrata. Zato je potrkal na vrata delavske stranke. Tam je sicer našel simpatije, a samo simpatije. Njemu pa je bila potrebna realna politična pomoč, Tako se je odločil za revolucionarni korak s svojim letovanjem v Moskvo. V Moskvi so ga sprejeli z navdušenjem Tam je Radič celo vpisal svojo stranko v takozvano Kmečko mo *kovsko internacionalo, v kateri so združene kmečke organizacije nerazvitih in kolonijalno Mlačenih narodov. To niso komunistične organizacije, ' temveč levo krilo kapitalistov, ki ae hoče v boju za doaego avojega programa — "nacionalne samoodločbe in demokracije" nasloniti na revolucionarne delavske organizacije. S to kmečko internacionalo so v zvezi novo nasta-1(1 franke potlačenih azijskih narodov. HrvaŠka buržoazija je U od-«'«n korak Radičev sicer zagovarjala, na tihem pa je rovarfla proti Radiču z namenom, da »Pravi vodstvo njegove stranke l**1 Obznano — a sama prevzeto' vodstvo Radičevega kmečke-Ki banja, ki Je na Hrvaškem *avielo liki poplava ogromen 9$'A hrvaškega kmečke-** ljudstva je pri volitvah glasovalo za Hudiča. Konriec-Davidovičeva vlada. ki J® je podpiral Radič a svojo * ' mko, je nameravala privabi- Radiča v Beograd, napraviti Mgovo «t ran ko odgovorno za obstoječe stanje in obstoječi režim in ga tako pred končnim obračunom kompromitirati pred hrvaškimi kmeti. Zato je ta vlada trajala samo tri mesece. Srbski radikalci so se poslu-žili za izvrševanja nasilja nad H. R. S. Pribičeviča, ki je bil že pred vojno in med vojno, kot voditelj srbako-hrvaške koalicije, ki je paktirala z madjaroni, srdit nasprotnik Radičeve selja-čke stranke. Vlada srbskega narodnega bloka Pasič-Pribičevič je videla v vstopu Radiča v kmečko Moskovsko internacionalo ugoden povod , da udari po njem in s tem razbije hrvaški narodni blok. Obznana in zakon o zaščiti države, ki je bil prvotno naperjen samo proti delavstvu in ki ga je Radič mirno in molče brez borbe dopustil izvrševati nad delavstvom, se je raztegnil na Hrvaško republikansko se-Ijaško stranko. Radiča in celo vodstvo te stranke so zaprli, stavili pod obtožbo valeizdaje in prevratne propagand« i po zakonu o zaščiti javne varnosti' in reda. Glasilo stranke "Slobodni dom" je bilo ustavljeno in vse strankine organizacije prepovedane. Lakota v "bogati" Jugoslaviji in njeni vzroki. Hercegovina je ena od tistih pokrajin v Jugoslaviji, ki je z največjim navdušenjem pozdravila razpad bivše Avstro-Ogrske monarhije in esvobojenje ter ze-dinjenje s Srbijo, Hrvaško in Slovenijo v eno državo. Herce-govci so dali največ prostovoljcev — borcev v boju za osvoboditev. Vsled tega je bila Hercegovina silno slabo zapisana v Avstro-Ogrski monarhiji. Bila je "politisch verdaechtig" — ali na kratko "pefau." V zahvalo za osvoboditev izpod avstro-ogrskega absolutističnega jarma so hercegovski kmetje izvolili pri vseh treh dosedanjih parlamentarnih volitvah belgrajske politikaše. Ti pa se brigajo za te kraje samo par dni pred volitvami. Ce pa minejo volitve, pozabi ta gospoda, da so ti kraji prepuščeni bedi in pomanjkanju, še več, neusmiljeni eksploataciji državne tobačne monopolske uprave. Glavni pridelek teh kraških krajev sta tobak in vino. Državna tpbačna monopolska uprava plačuje sadilcem tobaka tako nizke cene, da oni ne morejo za skupiček kupiti niti koruze za prehrano svojih družin. Prodati tobak drugim interesentom pa državna uprava strogo prepoveduje. Ona ima na tobak monopol in zato lahko odreja poljubne cene. Odvzetega tobaka uprava večkrat ne plača mesece in mesece. Tako so se kmetje zadolžili in vedno vsako pomlad jim zmanjka živeža in denarja. Poleg tega tlačijo kmete strahovite globe in kazni za, ysak najmanjši prestopek. Letos, pa je Hercegovino obiskala še huda zima, potres in epidemične bolezni. Zato je zavladalo ^v Hercegovini med poljedelci veliko nezadovoljstvo proti belgrajski u-pravl. To nezadovoljstvo je izkoristila Radičeva stranka. Poljedelci, ki so preje glasovali za srbske radikale, trumoma pristopajo v Hrvaško seljačko stranko. Ta politični preokret pa je še bolj ohladil radikalno gospodo v Bel gradu napram prebivalstvu Hercegovine. Dočim so poprejšnje vlade dajale vsako pomlad najrevnejšim poljedelcem koruzo na račun tobaka, rtl-ao letošnjo pomlad dobili kmejte ničesar, flele ko je v celi deželi začelo vretl, ko so začeli poljedelci umirati lakote in je U pojav zbudil razburjenje v vseh hrvaških In slovenskih pokrajinah, se Je vlada zganila in dala par milijonov na račun odkupa tobaka. Toda tudi s to vsoto se dela politična korupcija. Volitve so blizu in avans dobi aamo oni, ki glasuje za radikale. Do Jeseni bodo volitve končane, toda tudi avans v denarju bo porabljen. Kmetje bodo v Jeseni dali tobak monopol p ki upravi in zato dobili mesto novca obračun, da Je tobak le plačan. S čim naj se Her- cegovci hranijo celo zimo do prihodnje žetve? Politika monopolake uprave. Upravna politika v Belgradu gre za tem, da spravijo a pomočjo monopolske tobačne uprave, ki vrže celo pri današnji nesposobni in koruptni upravi več sto milijonov Čistega dobička na leto, revne poljedelce tobaka v celi državi v popolno gospodarsko suženjstvo in odvisnost od monopolske uprave. Ni zadosti, da jim ta uprava diktira cene, po katerih ji morajo prodajati tobak, s politiko nizkih odkupnih cen tobaka hoče iz teh najrevnejših slojev poljedelcev v Jugoslaviji iztisniti milijone za državne kase. Vrhutega je jasno, da tako ekonomsko izkoriščanje ubija duha paljedelcev, jih napravi berače, ki oddajajo svoje glasove pri volitvah onemu, ki največ obljubi. Ta zajedalski sistem je vzbudil med delavci in kmeti v Jugoslaviji veliko ogorčenje. Oblastna skupščina v Zagrebu, kjer so kmetje v večini, je sklenila poslati dvajset vagonov koruze kot prvo pomoč gladujočim vasem. Po celi Hrvaški se nabirajo darovi za gladujoče v Hercegovini. Toda vse to so samo začasne mere. Lakota ae bo v jeseni zopet pojavila, ker kmetje in delavci brez odpora gledajo in trpe veliko indirektno izkoriščanje revnega ljudstva potom, monopolov. Ker je nepismenost v Hercegovini velika — skoraj 80% — raste zavednost med ljudstvom zelo počaai. IzkorišČevalna politika vlada tudi v Sandžaku, Macedonlji in Črni gori in je glavni vzrok siromaštva teh pokrajin. Stanje revnih kmetov v teh pokrajinah je toliko neznosnejše, ker ne morejo dobiti dela v mestih niti se Izseliti. A to so kraji, na katere računa fašistična Italija s svojimi imperljallstlčnlml načrti. Videant consuli! Ker Je branil tajo ženo. V mariborsko bolnilo ao pripeljali iz Sp. Kungote 38letnega pos. Franca Lorbeka, ki je branil pred pretepanjem ženo svojega soseda iVana R., ki je v ekstazi alkoholnega navdušenja z gor-jačo kazal svojo ljubezen do boljše polovice. Naravno, da se pri blagoslovljenem poslu ni pustil motiti od Franca Lorbeka, ampak ga ja treščil z gol Ido po glavi in mu prebil lobanjo. Slovenec — žrtev Save pri Zagrebu. Dne 31. maja je Sava v letošnji kopalni sezoni zahtevala prvo avojo Žrtev, ki je Slovenec — vojnlk Fran Ravnikar, 23 let star,Jdoma iz Vrha pri Brezovici. Služil je pri bosanskemu eskadronu. Ko so se vojaki kopali v* Savi, Je močan val Ravnikarja pograbil in ga odnesel. Rešiti ga niso mogli, ker so ga valovi takoj zakrili. Žrtev dela. Mletnl rqdar Franc Zupan iz Hrastnika, o katerem smo poročali, da se je ponesrečil na lesnem sladišču in da so mu zlomili križ, je vsled dobljenih poškodb umrl. Zupan zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. ZDRAVSTVO Poljudna bcaeda o higijenl in akrbl sa idravje. BORBA PROTI RAKU. 2e v starem veku gg je Hipokrat poznal ln skušal zdraviti, ni mu pa znal pravega vzroka niti uspešnega zdravljenja. V preteklih stoletjih so mislili, da tiči bolezen v organizmu v obliki kuščarja, ki razjeda in uničuje Človeško telo. Po iznajdbi mikroskopa si je osvojila medicinska znanost z razvojem hi-stologije, bakterijologije ter poznanja celice, njene strukture in njenih patoloških zmen, nove pojme in smernice v raziskovanju te bolezni. Bil je napravljen velik korak naprej in pravcata revolucija v medicini. Pojem o celici ter njena kemična fizikalna preiskava je pripomogla, da je postalo spoznanje bolezni lažje, zdravljenje uspešnejše, se da lahko kontrolirati in je zanesljivo. Z mikroskopom so prišle v medicinsko znanost epohalne Iznajdbe, ki so jo iz mazaštva ter nekako misterijoznega poklica dvignile na stopnjo drugih ved. S pomočjo drobnogleda so našli mikrobe, bacile, povzročitelje raznih bolezni; s spoznanjem povzročitelja sta se zdravljenje in obramba pred boleznijo olajšala. Ustvarili so novo, to je preventivno ali profllaktlčno panogo medicine, ki je pripomogla, da se človek že v naprej z varnostnimi, higienskimi merami obvaruje mnogih bolezni. Tako se po najdbi In proučenJu Kochovega bacila jetlke uspešno branimo tega socljalnega zla, pravtako raznih kožnih in drugih nalezljivih bolezni. S smotreno propagandnim poukom, s predavanji, brošurami, poučnimi filmi kolikor toliko dosežemo, da se tudi lajik lahko ščiti pred nevarnostjo obolenja. Zadnja desetletja posveča preventivna medicina vso paž-njo raku. Ce pomislimo, da u-mrje letno H milijona ljudi na raku, in to v najlepši starostni dobi, Je očita nujna potreba pomoči zdravljenja ter skupne obrambe vsega civiliziranega sveta proti temu zlu. Zato ai je medicina že davno, zlasti |>a zadnja desetletja nekako stavila nalogo, da najde povzročitelja in ozdravi bolezen, ¡»osebno io Je ta v svojem začetnem šta-1 diju ozdravljiva. Razne domneve In misli so j vodile znanstvenike pri iskanju, povzročitelja. Nekateri so mi-j «lili, da tiči vzrok v celicah sa-j mih, v naglem njihovem pora-j stu oziroma v njihovi nezrelo-, sti» mialili ao, da začno nekate-j rt, v zarodkov! dobi v svojem j normalnem razvoju zaostale ee-1 lice, pozneje bujno poganjati ter propadati (Cohnheim), Drugi so iskali povoda novim tvorbam, kakor Imenujemo rakovo bolezen še z drugim imenom, v zunanjih vplivih: pri gotovih poklicih, pri mehaničnih in kemičnih vplivih. Podali so delne dokaze za to bodosi s statistikami, še bolj pa na živalih. Tretja domneva je infekcijska, češ, da je bacil, ki provzroča bolezen. Kot dokaz navajajo slučaje, ki so za to teorijo t. j. za infekcijski karakter bolezni zelo verjetni. Največ jih pa bazira svoje mnenje na opazovanjih, posebno še potem, ko so domnevno Izločili bacil, ki ga Doyen imenuje neoformans, Blumenthal pa tumefaclens. Je pa tudi mnenja, da je rastlinski rak Crowngall (Smith) povzročitelj človeškega raka. Tisoče domnev, misli in poizkusov o raku se je Že rodilo, vendar se domneva, da pravega povzročitelja še nisO našli. Številčni podatki v statistikah ne dajo pravih rezultatov. Ugotovili so, da se pač nahaja češče pri oslabelem organizmu, zlasti Če je bila jetika aH sifilida v rodu. Zadnja leta iščejo |>ovoda bolezni v celokupnem sistemu notranje sekreclje ter poskušajo me-dikaino zdraviti v tem pravcu. Skoraj vsako letq se kdo oglasi s kako iznajdbo ali vsaj z novo domnevo, ki da znanstvenim krogom in dnevnemu tisku nanovo dovolj snovi zu novo senzacijo dneva. Tako so Angleži v Londonu lanskega leta v vročih poletnih dneh priredili teden Čudežev, ko je Gye po I«an-cetovl redakciji celemu svetu oznanil, da je našel oziroma vzgojil povzročitelja raka. Seveda jim .niso niti Amerikanri verjeli ter ao jim z zbadljlvoet-jo pripomnili, da je debela raca, ki jo tisk servira v vročih pasjih dneh senzacije željni publiki. Vprašanje Infekcijoznostl raka, ki se Je Jip Imenovanem članku v Lancet nanovp načelo, je dalo zopet povod številnim diskuzljam ter znanstvenim polemikam. Bilo bi za preventivno kot terapeutsko medicino velike važnosti, ako Id se ugotovil infekčnl način razširjenja raka, tako bi bilo mogoče pod-vzeti vse profilaktkne mere, da ae zlo lokallsira ali vsaj omeji. Do sedaj smo pa vezani na spoznanje bolezni v njenem začetnem štadlju, ki jo moremo k!» rurgičnim potom radikalno najuspešnejše zdraviti. Kak se ngmreč pojavlja v raznih oblikah, največ v poznej. ši dobi, vendar ao bili opazova- ni slučaji tudi v mladih letih. V člpveškem organizmu se lo-kalizira rak v skoraj vseh organih, tako da sedi na koži v obliki malih ali trdovratnih zarastlin, ki na različno zdravljenje s mažarni ne reagirajo, se večajo in širijo potom mezgovnic in krvnega obtoka v soseščino. Zatrdlina silno rada sedi pri starčkih na spodnji ustnici (baje mehaničnega vzroka po pipi), ki se vedno bolj veča ter širi. Isti patološki pfoces je lahko na jeziku, goltancu, v sapniku ter v celem dihalnem ter prebavnem ustroju. Najbolj znan med ljudstvom ter tudi najbolj pogost je r^k na želodcu, ki spravi pacljenta v deao-latno stanje. Vsled bolezenskih sprememb ter skrčenja želodca, použlta hrana ne more slediti svojo pot v dvanajstnlk. Pojavijo se težkoče prehrane, organizem oslabi vsled "rane" same, ki jo aosi ter vsled gladu propada. Prvotno mala poškodba se razvije pozneje v široko, krateru podobno' rano, ki škoduje funkciji želodca. Rakove celice ae pojavljajo v svojem nadmemem, nenormalnem poganjanju, in ae po svoji obliki ter patološki spremembi razlikujejo od zdravih, ae nepopol-noma razvijejo, degenerirajo in ruzpadajo ter tvorijo "rano". Razpadajoči proces razpošilja potom mezgovnic ter krvnega obtoka odcepke bolnih celic v sosednjo tkivo, v bližnje organe. Kjer se na raku bolne celice usedejo, napravijo novo ognjišče in sedet bolezni tsr mu znova nadaljujejo ¿e Imenovani proces, t. j. napravljajo metastaze. Tako n. pr. lahko me-tastazlra raklelodca v sosednje organe, rak jeter .v možgane Itd. Zene obolijo na tej bolezni najčešče na maternici ter prsih, ki se po razpadajočem procesu, če se pravočaano ne tdravl, spremeni v odprto zevajočo rano ter infiltrira tkivo v organu samem ln v soseščini. Prsa tvorijo kompaktno maso i infiltrl-ranlml žlezapil pod pazduho, ključnico ter na vratu. Organizem oslabi in .hira, bodisi od degenerativnega starega procesa, ki ga nosi od toksinov, ki prihajajo od razpadajočih celic In kasneje od odprte gnojne rane, ki stalno po malem kryavl. Najpogosteje se rak p&javlja med 36—60 leti, vendar niti mlajša, še manj pa starejša leta ne delajo Izjeme. Nasprotno ga srečavamo prav pogostoma pri starih ljudeh. Na bolnikfcvo škodo rak v svojem začotfcu nI boleč, temveč skrito kljuja ter uničuje organizem, ne da bi se bolnik zavedal svojega s*tanja. Bolnik samo opaža, da zadnje mesece nekoliko hujša ter sla-bi. Ce naleti rakov proces na ožilje, degenerira cevstvo, obrne nase pozornost s krvavitvijo. Sele, ko Je sosednje tkivo globoko infiltrlrano In je proces v bližini živčevja, začuti bolnik polog splošne oslabelosti tudi bolečine. Na žalost v taksm štadlju ftoleznl Je zdravljenje največkrat prekasno, t/tiroma (»ovečini brezuspešno, kar dokazujejo dolgoletna opazovanja ter številčni podatki. Zato je naloga moderne medicine, da čimprej dobi na raku bolnega v zdravljenje — v začetku bolezni, predno se ni razširilo bolno ognjišče v bližnje organe, storilo zarastline ali celo metastaze ... H sredstvi, ki Jih imamo ns razpolaffO in ki so še vedno merodajna za uepašno zdravljenje, lečimo raka s približno gotovostjo v njegovem začetnem stanju ali vsaj v dobi, ko je še lokallzlran na prvotni organ (n ni tvoril metastaz. v Preventivna medicina skuša (Mitom občega lajičnega poznanja bolezni ter njenih lastnosti in jnjsMIc zmanjšati število neozdravljivih bolnikov. H primernim, lahko umljjvlm čtl-vom, s predavanji ter splošno propagando Je lajik lahko do^ voljno poučen, kedaj naj išče zdravnikove |>omoči. Poleg kemlčno-flzikalne te-rapije kot ao Itoentgenovl žarki. radium, t h orlu m Itd. Je radikalno kirurglčno zdravljenje le še najbolj uspešno ter nudi najmanj ponovjtov bolezni aH rerldlv, ker aodobna klrurgtčna tehnika napolnjena s strogo aaepao, Je na takem višku, da smelo trdimo, da je rak nesa-vlsno od radium in Roentgen therapije v pretežni večini o-zdravijiva bolezen, seveda pod pogojem, da je bolezen v začetni dobi. Potrebno je vzgojiti lajika, da ne bo brezbrižen, napram zgodnjim pojavom in spremembam na organu, kjer je bolesen začela svoje pogubno delo ter se zajedla v telesno tkivo, od koder širi ln razpošilja metastaze in smrt v organizem. Bolnik se mora zavedati, da bolezen lahko rasjeda in uničuje organizem, ne da bi Čutil bolečin. Pravtako mora lajik vedeti, da je v naših razmerah edi-no uspešno ter radikalno zdravljenje kirurško, ki pri bolnikih z boleznijo v začetnem štadlju nI razmeroma prav nič nevar-neje, nego so navadne operacije. Organizacije za pomoč na raku bolnih postoje Še od davnaj. Bili so še pred stoletji osnovani ^alašč zato namenjeni oddelki ali bolnice aa bolnike na raku bolne. Slatematično se je začela borba proti raku s preventivnimi merami šele, ko je thera-pevtaka medicina dokazala, da je rak v avojem začetku ozdravljiv. Dejatvo, da umira letno toliko ljudi, ki ao večinoma prišli kasno oslromk prepozno v zdravljenje, je napotilo znanstvenike, da ao a pomočjo državnih oblaatl začeli skupno propagandno borbo proti raku v avestl al uapeha po klrurglč-nem zdravljenju v začetnem štadlju bolezni. Prve take organizacije datirajo iz konca 18. atoletja. — V 10. stolatju so politične prilike potisnila započeto delo v ozadje in šele proti koncu preteklega atoletja ao ae v vseh modernejših državah začela snovati društva, komiteji ter lige sa preučevanje te bolezni, še bolj pa za socialno obrambo proti njej. — Po svetovni vojni so se organizacije posa-mesnih držav združile, oziroma ao medsebojno v znanstvenih ter informativnih odnošajih radi lsAJoga statističnega dala. Sedaj se vse kultufnejše države borijo proti raku prvič s podporo snanstvsnih raziskovanj, drugič s poučno propagando med narodom, "Zdravje". France Bevk: SODBA S prijateljem K. sva sedela v večernih urah v eni izmed tržaških kavaren. Ker Je bila nedelja in taka burja, da so se Izletniki, ki so verovali v morebitno Izpremembo vremena, vračali z ne vol jo nakaj v mesto, so se kavarne polnile do zadnjega kotička. Kdor Je sedel pozno popoldne še ob prazni mizi, je Imel čez par ur nenadoma veliko družbo okrog sebe, ki su je prerivala, drezala s komolci, grmadlla suknje In klobuke na obešalnike, na okna, na naslonjala stolov In kamor Je pač naneslo. Kdorkoli je stopil v kavarno, Je v gnječi tega večera Iskal znanca aH prijatelja, da prisede k nJemu. Prihajali »o ljudje, ki sva Jih Jaz In K. v čas i le mimogrede videla ln se nisva več spominjala ne njih Imen, ne njih obrazov. Hprejela sva vse z največjim zadovoljstvom, okrog naju se Je nabrala najbolj pisana družba ljudi, ki so se ta hip prvič videli, se predstavljali, zapletali v razgovor in atavim kaj, da so si bili ob odhodu med seboj bližji kakor t nama, Hredl tega večera, nekako pred sedmo uro, ko so bili vsi atoli zasedeni, je prišel med vrstami miz nenavaden mož, čigar obraz Je bil zdrav, zagorel. čl. Daj. prl-neal desko, da takoj popravim svoj skedenj. i — Dobro, je vzkliknil Ivanek in tekel v bajto In privlekel deako. • — Velika deaka ni. Je dejsl mlinsr ogledujoč jo. in močno ae bojim, ds ti ostane mak) za popravilo samokolnice, če zamašim a njo avojo streho. Ampak krlvds nI mojs. In ker aem ti podaril samokolnico, ml gotovo daš nekaj evetja. Tu je košsrs: proaim. napolni mi ___: — Napolnim naj jo, je vprašal mali Ivanek in gledal plašno, zakaj vedel Je, da mu nič cvetja ne ostane za trg, če napolni košaro; in avoje arebrne gumbe bi bil vendar rad dobil — No, veš, je odgovoril mlinar, če aem ti podaril aamokolnlco, ni preveč, če te proaim za malo cvetja. Morda nimam prav, ali mislil aam, da Je preprijataljatvo, reanlčno prijatelj-atvo prosto vse eeMčnoeti. « — Dragi prijatelj, najboljši prijatelj, je vskliknil mali Ivanek, z veaeljem ti dam vse avoje rože z vrta. Mnogo več mi je do tvojega dobrega mnenja nego do vaeh srebrnih gumbov aveta. , > ; Odhitel je in potrgal vae avoje lepe je-gliče in napolnil z njimi mlinarju košaro. — Na zdravje, Ivanek, je dejal mlinar in ae namenil dofnov, z deako na rami In s polno košaro v rokah. —«Na zdravje, je dejal Ivanek in samozadovoljno kopa) naprej, zakaj veselil ae je svoje aamokolnlco. Narodni dan je ravno privezoval kozje parkeljce nad vhodom, pa je zaališal mlinarja a ceste. Skočil je z leatve in tekel na vrt in pogledal če* plot. Na ceati je atal mlinar z veliko vrečo moke na plečih. — Dragi Ivanek, je dejal mlinar, daj, proaim te, neal zame to vrečo moke na trg. — Oh, zelo žal mi je, je dejal Ivanek, ampak danea imam rea dela čez glavo. Vse ple-zavke moram privezati, cvetlice zaliti in travo ostriči. — Kaj, je dejal mlinar; samokolnico sem ti podaril, pa ni ljubeznivo od tebe, da m4 odbijaš prošnjo.' , — Ne govori tako, je vzkliknil mali Ivanek ; za nič na avetu ne zanemarim avoje prl-jateljske dolžnoati! Pa je stekel, vzel svoj plašč In odhitel a težko vrečo na plečih. Vroč dan Je bil in cesta je bila strašno prašna in preden je Ivanek dospel do istega miljnika, je bil tako utrujen, da bi bil najraje sedel in ae odpočil. Ampak hrabro je korakal dalje in doepel naposled na trg. Nekaj časa Je čakal, potem pa Je prodal vrečo moke za dobro ceno in ae takoj vrnil domov; pomuditl ae ni upsi iz boj sani, da ga na povratku napadejo razbojniki. — Eh, težak je bil dan, je dejal mali Ivanek, ko je legel v postelj. Ampak veseli me, da nisem mlinarju odbil prošnje, zakaj moj najboljši prijatelj je in avojo samokolnico mi Je podaril. Drugo jutro navsezgodaj je prišel mlinar po denar za prodano vrečo moke, ampak mali Ivanek je bil tako utrujen, da je še ležal v postelji. — Oj, lenoba lena! Je dejal mlinar. Samokolnico ti hočem podariti, pa mielim. da bi bil lahko pridnejši. Velik greh Je lenoba in ni mi Ijabo, če ao moi priktelji leni in zanikam!. Nikar mi ne zameri, da govorim odkrito. Odkrit aem le a svojimi prijatelji. Ali pa ni lepota prijateljstva v tem, ds govoriš zmerom, ks-kor misliš? Vsak lahko pravi ljubeznive reči, vsak ae zna laakati in govoriti na arce. Ampak resničen prijatelj govori zmerom neprijetne reči, četudi bole tovariša. Ss veš! Reaničen prijatelj dela a velikim veaeljem tako. ker ve ds dels prsv. — Nlksr ae ne huduj. Je dejsl msll Ivsnek in si mel oči in anel ponočno čepico. Tako truden sem bil, ps aem poležal nekoliko v postelji In poslušal ptice. Mnogo bolje mi gre de-lo od rek. če poslušam neksj čass ptičje petje. — To ml je všeč. je dejal mlinsr in potr-ksl Ivaneka po remi. Zakaj takoj, ko ae obleče*. moraš k meni v mlin. ds mi popraviš utre-ho na akednju. (*el. če pa naročita, da naj bo plačan o-glaa, ae priobči vaa, kar zahtevate. lato tako volja za vsa drn-ga naznanila če ae koga išče, ženitvene ponudbe, prodaje, itd Za vae taka atrarl ae mora vedno povedati, da naj bo to oglas, kolikokrat naj se isti priobči in da Jbodete tanj plačali. To po-jaanilo dajan radi tega, ker je to sklep konvencije, da ae potem ravnamo v4, društva, člani, na-ročnild In upravništvo lista. Proaim, da to upoštevate in ae potem ravnate. — Filip Godina upravitelj. NAROČNIKI POZOR! , Znamenje (May 31-1927) po-meni, da vam Je naročnina poteklo U dan. Ponovite Je pravočasno^ da vam lista m ustavimo. Ako lists ne prejmete, jo nragaše vstavljen, ker ni bil plsčaa. Ako Je vsš list pls-čan in ga ad prejmete. Je mogoče vstavljen valed nspačnega naslova, pišite sam dopisnico In navadita stari In novf aaalov. Naši ssstopnlki ss val 4rn-št veni tajnfcl In drogi asstopai-kUjrl Naročnina aa celo leto )e Sš.M la sa pel lota pa 12.50. ftanl 8. N. P. J. doplačaj« aa pal lata 91.90 Is aa eale leto IS.80. Za meets Chicago In sa Isto 9M0, pal lets |¿2S, člana |54i Zs Bvref $4.00. ta esa Me ps fa.oo. Tednik sUas aa ftvrspo fl.1t Claal DPRAVN0IVO 44 PROS VET A w MI 8. Lawaásia Am CHICAGO, U4* JMo vaiaa xa imWb Po aklepa asje flavnega Sd-bora S. N..P. J., zborujočega meseca februarja, 1927, ss POVIŠA NAROČNINA ZA DNEVNIK PROSVETO ZA 91-00. Ts sklep stopi v veljavo od 1. julija, 1927, naprej.' Upravništvo želi, da naročniki in članstvo ta sklep upoštevajo, kajti, bil je potreben, da ae ohrani list, kakoršsn je, povečan na sedem kolon še za naprej in tako da Imajo naročniki več dobrega gradiva. Seja je tudi aklenila, da ae da vsem naročnikom, ki so že sedaj naročeni na Hat, prilika, da lahko plačajo po stari ceni avojo naročnino in vai, ki tako želijo, lahko to izvrše do 1. julija, 1927. To velja tadi za vae one, katerim poteče naročnina po 1. julija, da lahko plačajo sedaj aa naprej še po stari cenL Bratje in sestra, aedaj imate priliko, da pošljete naročnino, prodno atopi v veljavo nova cena. časa js komaj tri tedne, vendar hitite a pošli jat vilo vaše naročnine in pridobite Še kakega novega naročnika. Zapomnite, da Jo čaa do 1. julija, 1927. ' Cene po 1. julijo, 1927, bodo: Dnevnik aa celo leto 96.00, aa pol leta 93.00. Člani doplačajo za celo loto 94.80, za pol leta 92.40. Za staro domovino stane za celo leto 99.00, za pol leta 94.50. Za mesto Chicago in Cicero, za celo leto 97.50, za pol leta 93.75. To nove cone stopijo v veljavo takoj po 1. juliju, 1927. Bratje in sestro, hitite s pošli jatvi jo naročnine, dokler so nižje cene. FILIP GODINA, upravitelj. POZOR GODCI! Prodam tri in štirivrstno harmoniko po nizki ceni. Oglasite ae na naslov: Johan Minko, R. D. 1—Box 162, Johnstown, Ps. (Adv.) Ali ate še naročili Proeveto &U Mladinski Hat ovojem u prijatelj« ali sorodnika v domovin«? Ta ja adinl dar trajno vrednosti, ki ga sa mal denar lahko poti j* ta Bfojeaaa v dsaaovino. KNJIŽEVNA MATKA S.N.P.J. ima v zalogi aledeče knjigo: AMERIŠKI SLOVENCI—fzvratna krasna knjiga, obeega 682 strani, trdo vezana, vredna avoje eene, atano..95.00 Slovenako-Angleška Slovnica—celo poučna in lahko raz-omljiva knjiga za učenje angleščina, s dodatkom raznih koriatnih informacij, atane samo........................«.92.00 Zakon Biogenesije—tolmači naravna zakone in aplošni razvoj, knjiga iz katera zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro________________________.««...91.50 Pater Malaventura—V Kabareta zanimiva poveat iz živ-ijenja ameriških frančiškanov, In doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena a alikami. .91.50 Zajedale!—resnična poveat in prava ilustracija doslej skritega dela življenja Slovenskih delavcev v Ameriki..91.75 Jimmie Higgina—krasna povest, U jo jo spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek t—..................................i........................,91.00 Dve darili za nove naročnike » m—mmmmm Kdor še potrudi v sedapji kampanji in dobi osem polletnih ali štiri celoletne naročnine za daev-aik "Proaveto" la pošlje celo vaoto upravmihm, šobi krasno samonapojno pisalno pero m avtomatični svinčnik pozlačenim znakom s lepim S. N. P. J. Ako hočete imeti vse najnovejše novice iz Amerike, naših naselbin in stare domovine, či-tajte "Proaveto" vsak dan. Zapianlk 8. rodna konvendjs 8.N. P. J„ £58 strani mehko vezana, atane asmOw..«.«—...!<..—.....•.—..„,,„,,.»»««............50c "Hrbtenica"—drama v treh dajanjih s prologom In epilogom—mehko vezana, atane aamo...........................25c "Informator"—knjižica a vsemi potrebnimi podatki o ULP. J.—zelo priporočljiva sa dano—stana samo..20c WW ' < PtŠHapenJa nas KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2657 So. Lawndale Ave, Chicago, HL Ali ste že začeli agitacijo za DNEVNIK PROSVETO? Kampanja je aedaj v pol-nem teku in prvi uspehi ao aa la pokazali. Ns Mite vi zadnji 1 priglašen jem v to kampanjo. Pričnite takoj! Pridobite avojegi znanca In prijatelja, da aa takoj naroči na Proaveto. čaka m lopa nagrada, če pošljete dve ali vaš obnovljenih naročnin; ali p vaaj eno novo. Bros odbito provizijo ste sa enega novega naročnika za pol leta opravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne 91; za celoletno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLKBKO SLOVNICO" vredno 92, ali pa druge knjiga is saloibo "Književne matice" ? vrednosti 92. Za dve celoletni naročnini dobite lepo lis debato knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno 95, ali pa druga knjigo v vrodnoati $5, Vsi bratje in eeotre a N. P. J, takoj na dalo sa nova naročnike! Zlasti pa dopisniki, ki pišeta, kako priljubljena vam Ji Proaveta. Se a agitacijo dokažite, da vam je roa priljubljena la da delata za njeno razširjenji Naročnina je zs četo leto 96, zs pol leta t&SO; sa Chicago ti Cicero celoletno 96.50, sa Evropa 98. ' izrouoTB nr »isatna ta kopov. PHOSVETA, ZM7 So. Lawndale Ava., Chlcage. miaeie. Prilešaso dobita saroČBlse 9........... sa katera pašlflts Prea vela: I®? ........«,..«..*.............................,,0«.«■>••• •list ............,...,..,.(t,*««•.».«.......•••» lai .*....*................•.••....•••.•....«.,........«. |. Karta? ......,......,...••••,(*,,...•.•.....•.•••••••,,,§••*•.....»•••», Ima ......................................................... $........ Naslov ............................................................... MLADINSKI UST JE TUDI ZA ODRASLE. ALI STE NAROČENI NANJ? Tiskarna S. N. P. J. •r. vi SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledaije, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih • _ i \ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Pišite po informacije na nsalovi S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawndalo Avenue CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA