številka 8 • leto XXXIX • cena 25 din
Celje, 28. lebmarja 1985^
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Vona,
voda...
v Celju že približno teden dni pri-
manjkuje pitne vode. Zaradi daljšega
obdobja hladnega vremena se je
zmanjšal nivo talnice, tako da je v
ceveh le še za dva bara oziroma polo-
vica normalnega pritiska.
Brez vode so v Storah, Bukovžlaku,
Lokrovcu, delu Ostrožnega in na Sveti
Ani nad Teharjem. Po besedah direk-
torja Tozda Vodovod Eriha Poljanca
situacija še ni kritična, saj v ta naselja
(razen v Lokrovec in Sveto Ano, ka-
mor vozijo vodo s cisternami) ponoči
le priteče voda iz pip. Sicer pa bi seda-
nje zadrege s pitno vodo lahko razreši-
la le močnejša odjuga, učinki te odjuge
pa bi se poznali po kakšnih treh dneh.
Celjanom pa se že v mesecu marcu
le obeta boljša oskrba s pitno vodo, saj
delavci Ingrada te dni pospešeno gra-
dijo »G« vodnjak in obljubljajo, da bo-
do dela končali nekaj dni pred dogo-
vorjenim, rokom, še posebej, če bodo
čez dan dovolj visoke temperature, da
bodo lahko nemoteno betonirali. V
tem vodnjaku naj bi načrpah dodatnih
50 letrov vode na sekundo oziroma to-
liko kot nam je sedaj manjka v sušnih
obdobjih. Analize so tudi že pokazale,
da voda iz tega vodnjaka ni oporečna.
»Ta vodnjak seveda ni dolgoročna
rešitev,« pravi Erih Poljanec. »Zato
bomo že proti koncu tega leta začeli
graditi »H« vodnjak, ki bo dal 20 litrov
pitne vode na sekundo. Potem pa smo
predlagali, da bi namesto rezervoarja
takoj začeli pripravljati dokumentaci-
jo za zajetje na Frankolovem. Vsaka
zamuda bi se nam lahko maščevala, še
posebej, ker je oskrba s pitno vodo
precej ,napeta'. Oddahnili bi si šele
lahko, ko bi dobili večji vir; vsaj 100
litrov na sekundo.« S. Š.
Lani so sodniki na Celjskem prvič po nekaj letih obravnavali manj mladolet-
nih storilcev kaznivih dejanj. Vendar pa ta podatek še zdaleč ne pomeni tega,
da smo preprečevanju mladoletniškega kriminala namenili dovolj pozornosti
in ukrepov. O tem v tokratni temi tedna.
Za večjo
prometno
varnost
Vsako soboto od osme
do dvanajste ure v mar-
cu bodo pri Združenju
šoferjev in avtomehani-
kov v Celju organizirali
brezplačno predvajanje
filmov o prometu ter
anonimno testiranje. In-
štruktorji Združenja bo-
do pojasnjevali novosti
v cestno prometnih
predpisih ter spremem-
be, ki so nastale v za-
dnjem obdobju. Vozniki
bodo lahko izpolnjevali
tudi testne pole ter se sa-
mi prepričali, koliko
cestno prometnih pred-
pisov še poznajo.
Cene vrtcev nesprelemljive
Za nekatere slarše kar za polovico višie kot lani
Kaže, da se bo novi samo-
upravni sporazum o enot-
nih socialno varstvenih
pravicah v Sloveniji le s te-
žavo uveljavil, vsaj v ti-
stem delu, ki govori o pri-
spevku staršev k ekonom-
ski ceni vzgojnovarstvenih
storitev. V večini občin
našega območja bodo po-
stopno uveljavljali samo-
upravni sporazum, ki pred-
videva delež staršev v viši-
ni 35 odstotkov od stvarne-
ga mesečnega dohodka na
družinskega člana v prete-
klem letu.
Zadnjo besedo o tem, kako
bodo v posameznih občinah
pristopih k uveljavljanju sa-
moupravnega     sporazuma.
bodo imeli delegati na skup-
nostih otroškega varstva, ki
se bodo zvrstile v prihodnjih
dveh mesecih.
V Celju razmišljajo tako,
da bi z majem pričeli obraču-
navati prispevek staršev le v
višini 25 odstotkov od do-
hodka na družinskega člana,
kar ne bi bilo bistveno več
kot sedaj. V Laškem bodo
poskusili s 30 odstotki. V
Šentjurju menijo, ne glede
na nov sporazum, da si ne
smejo privoščiti več kot 50
odstotno povečanje prispev-
ka staršev v tem letu. Za toh-
ko odstotkov višje cene bo-
do tudi v vrtcih konjiške
občine, kar pa bi bilo v skla-
du s predlaganim 35 odstot-
nim deležem staršev iz do-
hodka na družinskega člana.
V tem primeru bi se prispe-
vek staršev maja povečal za
14 odstotkov v primerjavi z
valoriziranim prispevkom
od 1. januarja letos.
O postopnem prehajanju
na nov sistem razmišljajo tu-
di v Mozirju in Žalcu. Seda-
nje cene v velenjskih vrtcih
pa so še najbližje tistim, ki
jih predvideva sporazum.
Poglejmo primere, ki nam
še najbolj nazorno pričajo,
kako različne so sedaj cene.
Za primer smo vzeli štiri-
člansko družino, kjer oba
starša   zaslužita   povprečni
osebni dohodek v Sloveniji v
letu 1984, ki znaša 27.760 di-
narjev. Stvarni osebni doho-
dek na družinskega člana
(štirje so) znaša 13.881 dinar-
jev. Po samoupravnem spo-
razumu bi prisepevek teh
staršev znašal 4.858 dinarjev.
Starši s takim dohodkom v
velenjski občini že po obsto-
ječi lestvici plačujejo okoli
5.000 dinarjev za varstvo
(hrana in oskrbnina).
Starši s takim dohodkom v
žalski občini plačujejo 4.665
dinarjev za otroke od dveh
do sedem let in 4.126 dinar-
jev za predšolskega otroka.
V Slovenskih Konjicah star-
ši s takim dohodkom plaču-
jejo 4.260 dinarjev, v Laškem
pa 4.690 dinarjev.
V Šentjurju je delež star-
šev k ekonomski ceni sedaj
najmanj 1.653 dinarjev (jasli
2.167) največ pa 4.933 (jasH
6.991) dinarjev. Najnižji pri-
spevek do 3.650 (jasli 3.900)
dinarjev imajo v občini Mo-
zirje.
Eden osnovnih vzrokov,
da v občinah ne bodo dosle-
dno upoštevali samouprav-
nega sporazuma, je bojazen,
da bodo vrtci ostali prazni,
saj večjega povečanja cen
starši preprosto ne bodo
zmogh.
Kozjansko ostaja ZMDA
Konec prejšnjega tedna, v petek, so v komisiji za mla-
dinsko prostovoljno delo pri zvezni konferenci ZSM Jugo-
slavije zavrnili predlog slovenskih delegatov, da v naši
republiki ostanejo zvezne mladinske delovne akcije tudi
tiste, ki ne bodo izpolnjevale novih normativov: pet MDB
v eni delovni izmeni in tri izmene. Na torkovi seji predsed-
stva zvezne konference pa so po argumentiranem področju
vodje slovenskega Centra za MPD, Jpžeta Školjča, odobrili
obstoj vseh šestih slovenskih zveznih akcij. Tako bodo tudi
.vnaprej delovišča na Kozjanskem ostala zvezna mladinska
delovna akcija, seveda pa bo - po sklepih predsedstva mla-
dih - potrebno skrbno nadzorovati in spremljati delo organi-
zatorjev akcije. IVANA FIDLER
Delo zavisi oa peščice
zagnanih krajanov
Novi tednik na letečem uredništvu v
KS Pod gradom. Stran 11.
Laščanom se samo smeli
Novi tednik poroča o odprtju gradu Tabor nad Laškim.
Stran 14._
Nalbollšl športnik mora Iz kluba
Zakaj je Marjan Fabjan dobil izpisnico proti svoji volji? ^
Stran 5.
TEMA TEDNA
mABOLETNOPRESTOmSTVU
Preprečevanje mladoletnišice
icriminalitete ne sme biti samo
sicrb sodniliov in miiičnilcov
Na našem območju je bilo lani nekaj hujših kaznivih
dejanj mladoletnikov, ki so precej odmevala v javno-
sti. Prav zato je nastal v^is, kot da je mladoletniški
kriminal spet na pohodu. Vendar pa statistike celj-,
skega Temeljnega sodišča ta videz pobijajo; prvič po]
nekaj letih se je namreč zmanjšalo število mladoletni-'
kov, ki so se zagovarjali pred sodniki. \
Tem podatkom navkljub pa se moramo zavedati, da^
mladoletniški kriminal predstavlja za vsako družbo]
občutljiv družbeni problem, ki zahteva  ustrezne'
ukrepe oziroma preventivno dejavnost. Še posebej,
ker so kriminološke raziskave pokazale, da je veliko
polnoletnih  delikventov začelo  svojo kriminalno
»kariero« prav v mladosti. Sprva s prekrški in asocial-
nim vedenjem, ki pa je zaradi nepravočasnega posre-'
dovanja družbe kasneje preraslo v antisocialno. Zato je
boj proti mladoletniški kriminaliteti v vsaki družbi še
toliko pomembnejši.
Daje temu res tako, potrjujejo tudi statistike o šte-
vilu povratnikov; lani je bilo od vseh mladoletnikov, ki
so se zagovarjali pred sodniki na našem območju, kar
70 (27 odstotkov) takšnih, ki so bih že kdaj prej v
kazenskem postopku. Podatek kaže, da je odstotek
povratnikov med mladoletniki celo večji kot pri polno-
letnih storilcih kaznivih dejanj in daje aktivnost mla-
doletnih storilcev v sorazmerno kratkem obdobju (14
do 18 let) zelo velika.
Sodišče je temu primerno poostrilo kazni oziroma
izrečene ukrepe (zavodski vzgojni ukrepi ali oddaja v
prevzgojni dom), vendar pa ukori ah ukrep strožjega
nadzora skrbstvenega organa še vedno prevladujeta
med izrečenimi ukrepi v postopku pred sodiščem.
Žal pri strožjem nadzorstvu velikokrat ne gre za to,
da izrečen ukrep ne bi bil primeren, ugotavlja sodišče,
ampak za to, da nekatere socialne službe nimajo dobro
organizirano izvajanje teh vzgojnih ukrepov in da je
socialni delavec preobremenjen. Tako nadzorstvo
izvaja le za nekatere mladoletnike, v drugih primerih
pa ostane ukrep samo na papirju. Zato bi morali
razbremeniti socialne delavce, da bi tudi te službe
lahko dale potreben prispevek k preprečevanju mla-
dinske kriminalitete.
Pravočasno posredovanje oziroma ukrepanje
Uprave za notranje zadeve, tožilca in sodišča in
ustrezni represivni ukrepi pomagajo pri preprečeva-
nju mladinske kriminalitete, a morah bi se zavedati, da
je lahko na tem področju prav učinkovita le širša,
organizirana družbena dejavnost, s katero bi odprav-
ljali predvsem nastajanje pogojev, ki privedejo do pre-
stopništva.
SREČKO ŠROT,
2. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FEBRUAR 1985
Podaljšati urienje
teritorialnih enot
Na račun skrajševania usposabUanja ne
bi smeli več varčevati
Teritorialna obramba na
našem območju je lani, po
oceni štabov in enot, dobro
delala. Dobra je bila tudi
bojna pripravljenost,
čeprav so se kriteriji oce-
njevanja zaostrili v primer-
javi s prejšnjimi leti.
Na Pokrajinskem štabu te-
ritorialne obrambe hkrati
ugotavljajo, da se je v prete-
klem letu izboljšalo sodelo-
vanje z Jugoslovansko ljud-
sko armado in tudi drugimi
strukturami splošne ljudske
obrambe in družbene samo-
zaščite, prizadevajo pa si, da
bi v tem letu to sodelovanje
še poglobili.
Zaradi varčevanja seje čas
usposabljanja enot zadnja
štiri leta stalno zmanjševal.
Tako je bilo na primer lani za
urjenje enot in štabov name-
njenega le še polovico toliko
časa kot leta 1980. Letos se
naj bi ta čas spet podaljšal,
zakaj v prekratkem času ni
mogoče zadovoljivo usposo-
biti pripadnikov teritorial-
nih enot. V Pokrajinskem
štabu se zavedajo, da so na
eni strani njihove potrebe,
na drugi pa finančne mož-
nosti družbenopolitičnih
skupnosti na našem obmo-
čju, a hkrati poudarjajo, da
ne bi smeli več varčevati na
račun skrajševanja usposab-
ljanja. Nekaj možnosti za
varčevanje je še drugje, naj-
več pa bomo prištedili, po-
udarj^o, če bomo zagotovih,
da bo usposabljanje enot in
štabov res kakovostno pri-
pravljeno in izvedeno.
Veliko pozornosti so v
enotah v preteklem letu na-
menili tudi delu aktivov ZK,
ZSMS in vojaških kolekti-
vov. Po splošni oceni so ti
dobro delali in pripomogli k
uspehom svojih enot. Za-
skrbljujoče pa je, da ni bilo
lani v enotah niti enega pred-
loga za sprejem v ZK. Meni-
jo, da je vzrok tudi v prekrat-
kem času za usposabljanje
oziroma prenatrpanem urni-
ku, zato naj bi to pomanjklji-
vost že letos odpravili.
Enote Teritorialne obram-
be tudi zelo dobro sodelujejo
z organizacijami ZK na tere-
nu, manj pa s krajevnimi
skupnostmi, SZDL, ZSMS,
borci in sindikalnimi organi-
zacijami. Krepitev sodelova-
nja s temi organizacijami naj
bi bila tudi letos ena po-
membnejših nalog v terito-
rialni obrambi.
O položaju
mladine
Medobčinski svet zveze
socialistične mladine
celjskega območja je ko-
nec prejšnjega tedna pri-
pravil dvodnevni seminar
za vodstva občinskih
konferenc mladih vseh
osmih občin. Osrednjo
pozornost so mladi name-
nili družbeno-ekonom-
skemu položaju mladih
na območju ter v Sloveni-
ji in Jugoslaviji.
Seminar so mladinci
pričeli z obravnavo druž-
beno ekonomskega polo-
žaja v Sloveniji in Jugo-
slaviji, nosilec teme Emil
Milan Pinter iz Urbanisti-
čnega inštituta Slovenije,
pa je seminaristom tudi v
celoti predstavil koncept
razvoja do leta 2000. O
družbeno ekonomskem
položaju mladih; zaposlo-
vanju, štipendijski politi-
ki in ostalih življenjsko
pomembnih področjih za
mladino pa je govoril
Želj ko G^gler iz republiš-
ke konference mladih.
Mladi so govorili tudi o
območni socialistični
zvezi in mestu mladine
znotraj nje, ter ugotovili,
da bo že v tem letu po-
trebno nameniti posebno
skrb pripravam na voli-
tve, skrbi za čimvečjo de-
mokratičnost in širino.
I.F.
Kdo je Ifriv za prelclnltve?
Premalo samokritike na letni seji OS ZSS Šentjur
šentjurski sindikalni
svet je ocenil leto 1984 kot
zelo težko, saj so se morali
ukvarjati s celo vrsto preki-
nitev dela. Njihovo delo se
je začelo s prekinitvijo v
Klavnici, nadaljevalo z ne-
uspešno akcijo solidarnosti
z Gorenjem, sledila je preki-
nitev v Tolo, tik pred letno
sejo pa še v Alposu. Vse so
do podrobnosti analizirali,
na letni seji pa smo slišali,
kakšno je trenutno stanje v
teh delovnih organizacijah.
V Klavnici Kmetijskega
kombinata se v tem času lah-
ko pohvalijo z dobrimi rezul-
tati gospodarjenja in z naj-
nižjim osebnim dohodkom
23.000 dinarjev, vendar pa
ugotavljajo, da je to bolj po-
sledica spremenjenih pogo-
jev v mesni industriji, ne pa
prekinitve. V Tolo je sindi-
kat izdelal načrt, kako iz te-
žav. Tako sproti preverja
osebne dohodke, predvsem
najnižje, si prizadeva za do-
graditev sistema nagrajeva-
nja, za boljšo kadrovsko po-
litiko in informiranost. Ne-
kaj rezultatov se že kaže,
vendar so še vedno težave.
V Alposovi temeljni orga-
nizaciji Cevarna pa je do pre-
kinitve prišlo zaradi izsilje-
vanja skupine ljudi, ki naj bi
bili socialno ogroženi zaradi
nizkih osebnih dohodkov.
Kot je dejal Mirko Čander iz
Alposa, se je nato izkazalo,
da so ti delavci v januarju
prejeh okrog 28.000 dinarjev
dohodka, to pa bi težko ime-
novali ogroženost. Verjetno
je bila zelo vmesna njegova
samokritika, da sindikat v
delovni organizaciji ni bil
posebno aktiven, saj očitno
nekaj ni bilo v redu z infor-
miranostjo ljudi, poleg tega
pa so namesto številnih for-
malnih poti za izražanje ne-
zadovoljstva izbrali preki-
nitev.
Na žalost pa takšne samo-
kritike pri drugih razprav-
Ijalcih nismo zaslediU. Ob
tem smo dobili občutek, da
sindikat ni kos številnim
problemom v zvezi z življenj-
skim standardom ljudi, nji-
hovimi osebnimi dohodki in
delovno disciplino, saj veči-
noma ukrepa šele potem, ko
so se odnosi že pošteno zao-.
strili. Tako tudi niso iskali
krivcev za prekinitve dela.
Namesto tega smo slišali, da
so novinarji o tem pisali pre-
več senzacionalistično in iz
muhe naredili slona. To pa
že diši po znani teoriji, da so
novinarji krivi za vse, ker o
stvareh poročajo, medtem
ko pravih krivcev ne iščejo.
TATJANA CVIRN
Poračuni vsaiio četrtletje
še vetJno bleda vloga sindikata v Titovem Velenju
Velenjčane so ob koncu leta
najbolj razburjali poračuni,
ki so se iz kolektiva v kolek-
tiv bistveno razlikovali. O
tem je sredi prejšnjega tedna
razpravljalo tudi predsedstvo
Občinskega sveta Zveze sin-
dikatov. Obravnavali pa so
tudi problematiko, ki je bila
izpostavljena v posameznih
skupinah na seminarju v To-
polšici.
Zaradi poračunov je bila lani
decembra tudi krajša prekini-
tev dela v Tovarni usnja Šoš-
tanj in izsiljeni sestanek v ru-
dnikovem tozdu Jama-Prolo-
ge. Do bistvenih razlik pri iz-
plačevanju poračunov prihaja
zato, ker osnovo za osebne do-
hodke v družbenih dejavno-
stih določa občina, v energeti-
ki pa veljajo republiške osno-
ve, medtem ko v ostalih kolek-
tivih že med letom tako po-
višajo plače, da si ob koncu
leta ne morejo veliko deliti. Za-
to je predsedstvo Občinskega
sveta Zveze sindikatov skleni-
lo, da bodo imeli letos v druž-
benih dejavnostih in energeti-
ki poračune vsake tri mesece.
Na ta način bodo preprečili ve-
like razlike, zmanjšali pa bodo
tudi vpliv inflacije.
V Topolšici pa so največ raz-
pravljali o problematiki plani-
ranja in o vlogi sindikata v
združenem delu. Kar zadeva
planiranje je predsedstvo ugo-
tovilo, da z njim kasnijo na
vseh ravneh, v republiki, obči-
ni in združenem delu, zato so
zahtevali od kolektivov, naj se
držijo sprejetih rokovnikov.
Vloga sindikata pa je po mne-
nju predsedstva vse bolj bleda.
Eden izmed vzrokov za takšno
stanje je preobremenjenost
predsednikov osnovnih orga-
nizacij sindikata. Ni jih na-
mreč malo, ki so pri svojem
delu vezani na normo, tako da
si dopoldne le stežka vzamejo
čas za delo v sindikatu. Še ve-
dno pa je tako, daje aktivnost
posamezne osnovne organiza-
cije odvisna predvsem od nje-
nega predsednika oziroma od
izvršnega  odbora   sindikata.
Zato se je predsedstvo odloči-
lo, da bo v kratkem sklicalo
sestanek s poslovodnimi de-
lavci.
V. E.
Ali samoupravnih sporazumov
ni več treba spoštovati?
Med dolžniki v Žalcu tudi uspešne delovne organizacije
Iz leta v leto plačujemo
obveznosti po zaključnih
računih za sklenjene samo-
upravne sporazume manj
organizacij združenega dela
v občini Žalec. Organizacije
združenega dela so denimo
leta 1980 in 1981 plačale 94
odstotkov vseh obveznosti,
po zaključnem računu za le-
to 1983 pa je ostalo več kot
četrtina neplačanih obvez-
nosti.
Celotne neplačane obvez-
nosti znašajo skoraj 39 mili-
jonov dinarjev, od tega pa
predstavljajo obveznosti iz
leta 1983 kar dobrih 24 mih-
jonov dinarjev. Le delno se
neplačane obveznosti na-
našajo na organizacije zdru-
ženega dela, ki so v preteklih
letih poslovale z izgubo ali
na meji donosnosti in jih je
bilo mogoče v skladu s sa-
moupravnim sporazumom
oprostiti plačila obveznosti.
Samoupravni organi komu-
nalne interesne skupnosti so
se sedaj odločili, da se lahko
takšnim organizacijam zdru-
ženega dela samo preloži
obvzenost plačila, oprostitve
v celoti pa ne odobravajo.
Največ neporavnanih obvez-
nosti se nanaša na zaključni
račun za leto 1983. Na spisku
dolžnikov so tudi tekstilna
tovarna Prebold, Gradnja,
Inde Vransko, Hmezadova
delovna organizacija Stroj-
na, oziroma njena temeljna
Vsa leta ne poravnava ob-
veznosti Avtoprevoz Šem-
peter, ki skupaj dolguje mi-
lijon 672 tisoč dinarjev, Sig-
ma iz Zabukovice ima nepo-
ravnanih za skoraj tri mili-
jone dinarjev obveznosti,
kovinska industrija Vran-
sko za milijon 743 000 dinar-
jev, LIK Savinja Šempeter
za milijon 864 tisoč dinar-
jev, Garant Polzela za do-
brih pet milijonov, Elektro-
prenos Podlog za dva mili-
jona 734 tisoč dinarjev, Slo-
vinov tozd v Žalcu za mili-
jon 329 tisoč dinarjev in
tozd Nama v Žalcu za skoraj
dva milijona dinarjev.
organizacija Grames in
Hmezadova delovna organi-
zacija Export-Import. Precej
je tudi neporavnanih obvez-
nosti za samoupravni spora-
zum za komunalno urejanje
stavbnih zemljišč, za financi-
ranje splošne ljudske obram-
be ter za financiranje in
izvedbo občinskega praz-
nika.
Milo rečeno - med dolžni-
ki je tudi precej takšnih, ki
se radi pohvalijo s svojimi
gospodarskimi uspehi, za-
vlačevanje obveznosti plači-
la pa tudi ni od muh v časih,
ko je prisotna tako vehka in-
flacija. Na vso žalost tudi ta-
kšne stvari marsikje pripo-
morejo k »dobremu« gospo-
darjenju, čeprav je tudi res,
da bi morah samoupravne
sporazume spoštovati prav
tako kot zakone.
JANEZ VEDENIK
Največ pripomb na račun cen
Branko Povše: «Več govoriti o ustvarjanju dohodka**
v letu 1984 so sindikati v
žalski občini namenjali pre-
cej pozornosti sprejemanju
panožnih sorazumov in us-
klajevanju samoupravnih
splošnih aktov z zakonom o
razširjeni reprodukciji in
minulem delu. Seveda pa je
bilo precej tudi drugih na-
log, mimo katerih sindikati
niso mogli. O tem smo se
pogovarjali s predsedni-
kom občinskega sveta Zve-
ze sindikatov v Žalcu, Bran-
kom Povšetom.
B. Povše: »V zvezi s panož-
nimi sporazumi moram reči,
da konkretnih podatkov,
kdo je in kdo ni sprejel pa-
nožnega sporazuma, nima-
mo. Lahko pa upravičeno tr-
dim, daje bilo v posameznih
organizacijah združenega
dela premalo storjenega in
da so prevladala mnenja ne-
katerih posameznikov, da
teh sporazumov niso spreje-
li. Preveč je bilo subjektiv-
nih pripomb, ki niso bile ve-
dno upravičene. Čudno pa se
mi zdi, da smo pred leti vsi
zahtevali vrnitev panožnih
sporazumov, ko pa so pred-
logi zanje tu, jih ne spreje-
mamo. Seveda nihče ni za to,
da bi sprejemali nekaj, kar je
slabo, kar ni sprejemljivo,
dejstvo pa je, da je treba po-
vedati, kaj je slabo. Sicer pa
moram reči, da so panožne
sporazume že sprejeli v orga-
nizacijah združenega dela
kemične in nekovinske in-
dustrije, gozdarstva, v delu
tekstilne, kovinske, oziroma
barvne industrije.«
Kako ocenjujete delitev
po delu in rezultatih dela?
B. Povše: »O tem smo pri-
pravili posebno anketo in le
desetina anketirancev je me-
nila, da je v njihovih organi-
zacijah sistem nagrajevanja
po delu v celoti prisoten.
Dve tretjini anketirancev je
menila, da je to vprašanje
delno urejeno. Upam pa si
trditi, da je bilo v zadnjem
obdobju na tem področju
dosti storjenega. Bolj me
skrbi to, da se v mnogih or-
ganizacijah združenega dela
pojavlja težnja po uravnilov-
ki. Vsekakor pa bomo morali
v občini misliti na to, da bi za
področje nagrajevanja po de-
lu imeli zaposlenega delav-
ca, ki bi se ukvarjal izključno
s tem vprašanjem. Tako že
imajo urejeno v nekaterih
občinah.«
Kako je s pravno po-
močjo?
B. Povše: »Večkrat shšimo
očitke, da sindikat podpira
lenuhe, delomrzneže, pijan-
ce in druge. Takšno trditev
odločno odklanjam. Sicer pa
po pravno pomoč prihajajo
tudi predstavniki sindika-
tov, delavskih svetov in dis-
ciplinskih komisij, ki se bo-
rijo proti lenuhom.«
Na kaj imajo največ pri-
pomb v osnovnih organiza-
cijah Zveze sindikatov?
B. Povše: »Seveda na
račun cen, področje življenj-
skega standarda, socialnih
razlik ter nekaterih sistem-
skih rešitev. Opažam pa, da
se vse več delavcev sprašuje
tudi po tem. kako bo z delom
v tem letu, če ga bo dovolj.. .•
Marsikje menijo tudi to, da
se vse preveč pogovarjamo o
delitvi, manj pa o ustvarja-
nju dohodka, o delovni disci-
plini in o organizaciji dela.«
JANEZ VEDENIK
»Ostajamo borci«
Smo in ostanemo borci za
samoupravno in neuvršče-
no socialistično družbo, so
poudarili borci najbolj šte-
vilčne organizacije borcev
v celjski občini. Združenja
borcev Karel Destovnik-
Kajuh na svoji letni skup-
ščini.
Razprava po poročilu
predsednika Milana Valen-
čiča je bila živahna. Sprego-
vorili so o uspešni skrbi za
bolne člane, za tiste, ki se s
svojimi pokojninami težko
preživljajo, o pozornosti do
umrlih, do jubilantov in do
vdov in mater padlih partiza-
nov. Obširno so obravnavali
tudi aktivnost borcev v kra-
jevni skupnosti, družbeno-
političnih organizacijah in
društvih. Ugotovili so, da je
prisotnost borcev zadovolji-
va, vendar bo treba k delu
pritegniti še tiste, ki so le
spremljevalci dogajanj v kra-
jevni skupnosti. Borci se na-
meravajo zavzeti tudi za po-
živitev dela krajevne konfe-
rence SZDL, saj so kot njen
sestavni del soodgovorni za
njeno delo.
Zlasti ostro pa so borci ob-
sodili neodgovornost in
zgrešena vlaganja v naše go-
spodarstvo, ki so povzročila
veliko škodo vsem, ne glede
na to, kje so nastala. Težko je
razumeti, da pogosto niso bi-
li poklicani na odgovornost
tisti, ki bi za svoje ravnanje
morali odgovarjati. »Borci
imamo cesto občutek, da
smo v bitki za ohranjanje
izročil NOB in naše revoluci-
je osamljeni. Še posebej te-
daj, ko branimo razrednost
naše revolucije pred tistimii,
ki hočejo rehabilitacijo škofa
Rozmana, belogardizma in
drugih, med vojno kompro-
mitiranih posameznikov in
skupin, ki so si okrvaveli ro-
ke s krvjo lastnega ljudstva.
Toliko bolj občutljivi smo ob
ugotovitvah, da se nekatera
sredstva javnega obveščanja
zlorabljajo za negativno pisa-
nje o NOB, za kar ni odgo-
varjal še noben urednik,« so
poudarili na skupščini.
MILAN BATISTIČ
94 kilometrov višinskih cest v
žalski občini
Od leta 1977 že v žalski občini traja solidarnostna akcija
povezave višinskih domačij s cestami. V tem času so pove-
zali 224 višinskih domačij s cestami, zgradili pa so 94
kilometrov višinskih cest, oziroma 96 cestnih odsekov,
tako da sedaj v občini skorajda ni več višinske domačije,
ki ne bi bila s cesto povezana z dolino.
Nosilca te enkratne akcije v Sloveniji sta bila občinski
svet Zveze sindikatov in občinska konferenca Socialistične
zveze. Zaposleni delavci v občini so za to akcijo vsako leto
prispevali enodnevni zaslužek. Plan izgradnje cest so v
celoti izpolnili in ga celo presegli, čeprav je tudi res, daje še
nekaj organizacij združenega dela, ki v ta namen še dolgu-
jejo denar. Zanimivo in pravzaprav graje vredno je, da so
med dolžniki tudi tiste organizacije, v katerih je precej
delavcev doma prav iz hribovitih predelov občine. Pri
občinskem svetu Zveze sindikatov pravijo, da bodo storili
vse, da bi dolžniki svoje obveznosti poravnali do 15. marca,
ko bo ta solidarnostna akcija tudi zaključena.
JANEZ VEDENIK
28. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Poitprli so Združitev bank
Mozirski komunisti tudi o racionalizaciji občinske uprave
Vsi komunisti, zaposleni
v enotah Ljubljanske banke
Temeljne banke Titovo Ve-
lenje morajo podpirati
združitev z Ljubljansko
banko Splošno banko Celje,
so poudarili na torkovi seji
občinskega komiteja ZKS
Mozirje, ko so govorili o do-
sedanjih aktivnostih in po-
teku    združevanja bank.
Poleg tc osrednje točke
dnevnega reda so spregovo-
rili tudi o reorganizaciji
upravnih organov občinske
skupščine in delovne skup-
nosti samoupravnih intere-
snih skupnosti, na koncu se-
je pa so tudi sklenili, da bodo
občinsko programsko volil-
no konferenco mozirskih ko-
munistov sklicali 30. marca.
Ob razpravi o združitvi
bank so mozirski komunisti
rekli, da je pomembneje od
tega kakšen naziv naj bi ime-
la združena banka, kakšne
možnosti odločanja bodo
imele članice obeh bank v
prihodnje. Samoupravne
pravice članic pa bodo. kot
so zapisah v elaboratu in sa-
moupravnem sporazumu o
združitvi, enake kot doslej in
torej sprejemljive za vse čla-
nice bodoče temeljne enote
v Titovem Velenju. Zato ra-
zen podpore, ki so jo izrazili
v komiteju, tudi ni bilo kakš-
ne širše razprave o združitvi,
poudarili so le, da je sedanji
postopek združevanja dobra
samoupravna šola za prihod-
nje, hkrati pa tudi dokaz, da'
se da o takšnih stvareh od-
ločati povsem drugače kot v
času, ko so članice te banke
dajale garancijo (ne da bi bi-
le opozorjene na nevarnost)
za pokritje izgub Kortinga.
Ko so se na komiteju spo-
mnili, zaradi česa je velenj-
ska banka zašla v težave, tu-
di   niso   pozabili   omeniti^
združene banke Ljubljanske
banke, ki pri odpravljanju
teh težav ni upravičila svoje
vloge.
Na seji so razpravljali tudi
o reorganizaciji upravnih
služb skupščine občine Mo-
zirje in delovne skupnosti
SIS ter podprli predlog, ki
ga je pripravila posebna de-
lovna skupnost popravek
skupina občinskeg.i izvršne-
ga sveta. Ob tem so posebej
poudarili potrebo po združi-
tvi delovne skupnosti samo-
upravnih interesnih skup-
nosti in upravnih organov
SO v eno organizacijsko eno-
to, podobno pa tudi združi-
tev osmih delovnih skup-
nosti, ki jih imajo pri 83 za-
poslenih mozirskih skup-
ščinskih upravnih organih.
Ob tem naj bi se povečal de-
lovni učinek že zaposlenih,
izboljšala delitev dela in tudi
racionalnost zaposlovanja.
R. PANTELIČ
Kako po poti
Štirinajste?
v prejšrvji številki Nove-
ga tednika smo objavili tu-
di kritično razmišljanje o
nekaterih slabostih, ki so
spremljale priprave in
izvedbo letošnjega pohoda
po poti Štirinajste. Medtem
pa smo iz Titovega Velenja
dobili tudi pojasnilo, zakaj
sprememba trase pohoda.
Po izvirni trasi zahteva
pohod od Stranic kar 12 ur
hoje, torej bi bila celotna
izvedba omejena izključno
na hojo mladih. Ker pa želi-
jo pohod izkoristiti tudi za
druge vsebinske stvari (ži-
ve ure zgodovine, srečanje
z borci, postanki pri spo-
minskih obeležjih, itd.), so
se že lani na RK ZSMS
skupno z borci dogovorili
za skrajšanje trase pohoda.
Dogovor tudi opredeljuje
pohod kot republiško akci-
jo vsakih pet let. Letošnji
pohod je bil tako občinske-
ga oziroma območnega
značaja.
Tokrat drugače do
izterjave davkov
Kot je bilo pričakovati po
več kot dvomesečni javni
razpravi o osnutku in pred-
logu resolucije občine Mo-
zirje, med delegati zborov
skupščine občine Mozirje ni
bilo posebnih pripomb, ta-
ko da so predlog skoraj so-
glasno sprejeli. Več je bilo
razprave, ko so govorili o
davčni politiki.
Med pripombami na pred-
log sta predvsem pomembni
tista iz delovne organizacije
Elkroj, kjer so predlagali po-
višanje svojega izvoza in
načrtovanega dohodka, ter
pripomba krajevne skup-
nosti Nova Štifta, kjer niso
zadovoljni z jakostjo elektri-
čne napetosti ter tudi z razši-
ritvijo elektro omrežja v svo-
ji krajevni skupnosti. Zahte-
vajo, da se ta pomanjkljivost
odpravi v tem letu. Za izvrši-
tev te naloge so na skupščini
pooblastili izvršni svet.
V občini Mozirje je 22 avto-
prevoznikov, 10 gostincev in
39 ostalih obrtnikov, ki lani
niso dosegli minimalnih bru-
to osebnih dohodkov, temu
primerno pa seveda so, ali
bolje, niso obdavčeni, v
upravi za družbene prihodke
so zato ob poročilu o izterja-
vi davkov in prispevkov
imena vseh objavili v dele-
gatskem gradivu, kot so
sklenili na skupščini pa naj
bi strokovne službe SIS v
občinskem glasilu objavile
tudi imena tistih, ki imajo za-
radi tega pravice do raznih
subvencij. To naj bi posa-
meznike spodbudilo k dru-
gačnemu prikazovanju do-
hodka, kar pozdravlja tudi
občinsko obrtno združenje,
kjer menijo, da je zaradi teh
posameznikov vse preveč-
krat v slabi luči celotno obrt-
ništvo.
R. PANTELIČ
Učenci
na zaobljubi
Celodnevna osnovna šola Fran Roš iz Celja že štiri
leta uspešno sodeluje z vojašnico Jože Menih-Rajko
iz Celja.
Vojaki sodelujejo pri obrambnih krožkih, pojasnju-
jejo učencem ravnanje s puško, skupaj so pripravili
kviz ob kulturnem prazniku, sedaj pa skupno načrtu-
jejo izpeljavo obrambnih dni na šoli.
Zato ni čudno, da je tudi vojašnica odprta za te
učence. Tako so prejšnjo soboto v vojašnici organizi-
rah informativni'dan za učence sedmih razredov, ki se
zanimajo za vojaške poklice. Povabljeni so bili tudi
njihovi starši. Obisk v vojašnici je bil še toliko bolj
zanimiv, ker so učenci lahko prisostvovali slovesnosti
ob svečani zaobljubi mladih vojakov in programu, kije
sledil temu dogodku.
VVE
V staro jedro pridih svežine
Obnova Slovenskih Konjic bo dolgoročna
staro mestno jedro Slo-
venskih Konjic naj bi v pri-
hodnjih letih dobilo svež,
nekdanji videz. Zazidalni
načrt prenove starega mest-
nega jedra je že narejen in
je bil dlje časa tudi javno
razgrnjen, o njem pa so v
četrtek govorili tudi na jav-
ni tribuni, ki jo je sklicala
, krajevna konferenca socia-
listične zveze Slovenske
Konjice in kjer je krajane,
oziroma lastnike hiš, pred-
vsem zanimalo, kdo bo in-
vestiral obnovo.
Obnova je predvidena dol-
goročno. Vsako leto naj bi .v
Slovenskih Konjicah preno-
vili največ dva objekta in se
pri tem dosledno držali pro-
jekta, ki so ga izdelali v Raz-
vojnem centru Celje. Ta
predvideva, da bi v središču
Slovenskih Konjic dobili
svoj prostor obrtniki ali de-
lovne organizacije, ki bi s
svojo ponudbo in dejavnost-
jo popestrili utrip v mestu.
Ureditev bi bila enotna, ne
predvideva pa gradnje man-
sardnih stanovanj, ker so v
Slovenskih Konjicah mne-
nja, da stanovanjska stiska
še ni tako pereče, kajti uredi-
tev podstrešnih stanovanj bi
znatno povišala naložbo.
Prav pri dinarju pa so se
ustavili tudi na četrtkovi jav-
ni tribuni. Za ena sama vho-
dna lesena, rezbana vrata bi
bilo, na primer, potrebnih 20
ali več milijonov. Lastniki, je
bilo slišati, tega sami ne bo-
do zmogU.
Zato bo potrebno najti še
kakšen vir ali vire financira-
nja, morda ugodne kreditne
pogoje in še kaj, O tem pa v
Slovenskih Konjicah že ra-
zmišljajo. Tako naj bi tiste
objekte, ki so v družbeni la-
sti pomagala obnoviti samo-
upravna stanovanjska skup-
nost, morda bi kakšen pro-
stor ali objekt odkupil Dra-
vinjski dom ali še kakšna
druga delovna organizacija.
Akcija obnove Slovenskih
Konjic se bo odvijala več let,
kako pa zbrati denar za ob-
novo, pa bo stvar dogovora z
upravljalcem, samoupravno
stanovanjsko skupnostjo in
lastniki hiš ter zainteresira-
nimi obrtniki in delovnimi
organizacijami.
Ob tem pa je hkrati po-
membno tudi dejstvo, da
imajo odslej v Slovenskih
Konjicah narejen "načrt, zanj
so odšteli en milijon tristo
tisoč dinarjev in bo v prihod-
nje veljal kot dokument, ka-
ko je treba obnoviti posa-
mezne objekte.
MATEJA PODJED
Postaja RK v
Novi vasi
Predsednica Rdečega
križa v KS Nova vas Marica
Blazin nas je seznanila z
novostjo, ki jo uvajajo v nji-
hovi krajevni skupnosti. 5.
marca bodo odprli postajo
Rdečega križa, kjer bo de-
lovala skupina socialno in
zdravstveno usposobljenih
delavcev. Ti bodo enkrat
tedensko, vsak torek od 16
do 18 ure v prostoru KS
Nova vas, dajali potrebne
informacije svojim kra-
janom.
K taki obliki pomoči so
jih pripeljala razmišljanja,
da se nekateri krajani niso
vedeli kam obrniti po po-
moč. Prišli so v različne sti-
ske, pri tem pa niso vedeli,
na katero institucijo naj se
obrnejo. Zdaj se bodo lah-
ko oglasili na tej postaji,
kjer bodo brezplačno dobi-
li ustrezen nasvet, oziroma
jih bodo napotili na pristoj-
no mesto s področja zdrav-
stva, socialnega varstva ali
tudi drugam. Na tej postaji
bo medicinska sestra lahko
izmerila krvni pritisk vsa-
komur, ki bo to želel in si s
tem prihranil pot v zdrav-
stveni dom.
Z. S.
Visoki pritisk zaradi zemlje
Zložbe na levem In desnem bregu Dravlnje so končane
Na dnevni red zadnje seje
Izvršnega sveta skupščine
občine Slovenske Konjice
je med drugim prišlo tudi
poročilo o izvedbi komasa-
cij zemljišč na levem in de-
snem bregu Dravinje, v
izmeri okoli 400 hektarjev.
S koma.sacijskimi deli na
levem bregu Dravinje ko-
misija ni imela veliko težav
in kmetje so lahko koristili
kmetijske površine že maja,
leta 1983. Močno pa se je za-
tikalo, ko je šlo za zložbo
zemljišč na nasprotnem
bregu reke.
Kot je ocenil Izvršni svet,
je komisija kljub težki in od-
govorni nalogi svoje delo do-
bro opravila, razen v nekaj
primerih. Zato bo tam svoje
delo nadaljevala, da bo lahko
zemlja pripravljena za po-
mladansko obdelavo.
Na desnem bregu je komi-
sija začela z delom leta 1983,
ko so na skupni seji z udele-
ženci izvoUU poseben odbor,
ki pa ni v celoti izpolnil svoje
naloge. Pripombe lastnikov
zemljišč je komisija obrav-
navala na desetih skupnih
sejah, opravila je več pregle-
dov na terenu, sestankov na
občini in krajevni skupnosti
je bilo nič koliko. A dan, ko
so »delili« zemljo, je bilo
kljub vsemu potrebno opra-
viti ob asistenci delavcev mi-
lice. Zaradi zapletov seje po-
stopek seveda podaljšal in še
sedaj ni v celoti zaključen.
Komisija meni, da so pogla-
vitni vzroki v skaljenih med-
sebojnih odnosih lastnikov
zemljišč, navezanosti kme-
tov na svoja zemljišča, nere-
gulirani Dravinji in v slabem
delu odbora udeležencev.
Komisija je lastnikom od-
ločbe že vročila in medtem je
potekel tudi rok za vložitev
pritožb. Doslej se jih je zbra-
lo 20, vendar se je po skup-
nem sestanku izkazalo, da je
v resnici samo šest takih, ki
se ne strinjajo z vsebino od-
ločbe. Devet pritožb je
uspešno rešila komisija sa-
ma, dva prizadeta lastnika
bo ponovno vabila na razgo-
Pred komasacijami je bi-
lo območje na levem in de-
snem bregu Dravinje razde-
ljeno na 1140 parcel, v pov-
prečni velikosti 35,15 ara.
Površine so bile last 259
kmetov. Z opravljano zlož-
bo zemljišč se je število par-
cel zmanjšalo na 454 parcel,
katerih povprečna velikost
je skoraj 88 arov. Število
lastnikov se je zmanjšalo na
220. Za nove poti in odprte
jarke je bilo porabljenih
2,88 hektarja zemljišč. Na
komasacijskem območju je
zdaj 373 hektarjev zemljišč.
Dela je izvajal Geodetski
zavod SRS Ljubljana.
Skupna cena za opravljena
geodetska dela znaša
5.613.580,00 dinarjev.
vor. ostale primere bo odsto-
pila drugostopenjskemu or-
ganu.
Kot je ocenil Izvršni svet,
mora komisija svoje delo po-
spešiti in nadaljevati in last-
nikom pomagati s pravno
službo, da pomladanska dela
ne bi zamujala in da se spor
ne bi vlekel kot povest o jari
kači in steklenem polžu. Da
bodo zadovoljni prav vsi
lastniki, je skoraj iluzorno
pričakovati. Vendar pa je
treba vedeti, da se v občini
niso lotili komasacij zato, da
bi povzročali hudo kri in
punt, temveč zato, da bi bila
zemlja bolje izkoriščena. To
pa se bo pokazalo šele čez
MATEJA PODJED
POGLED V SVET S kovinotehno
Poigravanje z orožjem in živci
Administracija ameriškega pred-
sednika in Ronald Reagan osebno
sta v zadnjih dneh ustvarila tolik-
šen hrup okrog Nikaragve, da je
dobršen del komentatorjev spet za-
čel pisati o neposredni vojni nevar-
nosti v Nikaragvi in okrog nje ter s
tem tudi v Srednji Ameriki.
Z malo ironije bi lahko rekli, da
so v Washingtonu vnovič izpričali
veliko učinkovitost v besednem
obračunavanju z nasprotniki v
Srednji Ameriki (pri tem je vpraša-
nje zase, koliko so ZDA same krive,
da so si v tem delu sveta nakopale
nasprotnike). Dvigovanje tempera-
ture okrog Nikaragve seveda ni
naključno, kajti v tem tednu poteče
rok petmesečni prepovedi ameriš-
ke finančne podpore nikaragov-
skim protirevolucionarjem (tako
imenovanim contras, ki jih Reagan
označuje kot resnične borce za svo-
bodo), ki so jo lani izglasovali kon-
gresu. Z drugimi besedami, ves
hrup in rožljanje z orožjem služita
kot sredstvo pritiska na kongres,
da bi spremenil svojo odločitev in
odobril pošiljanje pomoči contras.
Reagan in njegovi hočejo s posred-
nimi vojaškimi pritiski na Nikara-
gvo (bojne ladje ZDA blizu pacifiš-
ke obale Nikaragve in ameriško-
honduraški manevri tik ob nikara-
govsko-honduraški meji) dokazati,
kako nevaren je položaj v tem delu
sveta, zaradi česar naj bi bila obno-
va finančne in vojaške pomoči ni-
karagovskim protirevolucionar-
nim silam v Hondurasu in Kostari-
ki tako rekoč nujna. V ameriškem
uradnem razmišljanju, ki je v spo-
ročilih javnosti sila poenostavlje-
no, seveda ni nobenega dvoma, kdo
je odgovoren za zaostrovanje raz-
Piše Avgust Pudgar
mer v srednjeameriškem prostoru.
Washington vztrajno opravlja
blokovsko obarvane obtožbe, po
katerih je vsa krivda prevaljena na
pleča sandinistične oblasti v Nika-
ragvi in njihovih zaveznikov na
Kubi in v SZ, kar je prejkone eden
od načinov, s katerim hočejo Zdru-
žene države okrepiti svoj vpliv v
srednjeameriško-karibskem pro-
storu. Blokovsko soočanje v tem
delu sveta je po drugi strani tudi
sredstvo s katerim je mogoče pri-
kriti pravo vsebino protislovij, so-
cialnih, političnih in gospodarsko
obarvanih spopadov, ki imajo ko-
renine v domačih tleh.
Če bo Reagan z grmenjem proti
»mednarodni komunistični subver-
ziji< in proti »sandinističnemu to-
talitarizmu« uspel in dosegel, da bo
kongres obnovil pomoč protirevo-
lucionarjem, potem iz Nikaragve in
okrog nje ni mogoče pričakovati
drugih novic, kakor tistih o na-
raščanju napetosti in zaostrovanju
razmer. Za konservativne republi-
kance je namreč obnovitev pomoči
contras eden od pomembnih vzvo-
dov pritiska na sandinističko Nika-
ragvo.
Stara resnica je, da pritiski poro-
jevajo protipritiske in nihče najbrž
ne ve, kdaj oboje lahko izmuzne
kontroli. Verjetno so ameriški pri-
tiski, zlasti v času, ko v ZDA javno
izjavljajo, da je treba sandiniste
odstraniti z oblastmi, preračunani
tudi na to, da bi v Nikaragvi zgubi-
li živce in hoteli vojaško obračuna-
ti bodisi s sosednjim Hondurasom
bodisi s Kostariko. To bi bilo zna-
menje za vojaški obračun s sandi-
nisti, kar bi oznanilo (po ameriških
predvidevanjih) začetek konca ni-
karagovske revolucije. Vendar, v
Washingtonu so v odnosih s Sred-
njo Ameriko že večkrat dokazali,
da so bile njihove ocene zgrešene.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FEBRUAR 1985
Leto kakovosti
v Gorenju
z namenom, da bi iz-
boljšali kakovost izdel-
kov in storitev, so v Go-
renju izvedli tekmova-
nje med posameznimi
tozdi. akcijo so poimeno-
vali Leto kakovosti, naj-
boljši tozdi pa so bili
Galvana, Štedilniki in
Gradbeni elementi.
Tozde so primerjali
med seboj po deležu sla-
bih izdelkov na zaklju-
čnem statističnem pre-
vzemu, povprečnem šte-
vilu servisnih posegov na
izdelkih v garancijski do-
bi ter po ravni izmeta in
popravila v proizvodnem
procesu. Rezultate tek-
movanja so v kolektivu
spremljah mesečno in
vsako četrtletje.
Najboljše rezultate je
dosegel tozd Galvana, ki
je izboljšal kakovost za
133,5 odstotka, sledijo pa
mu tozd Štedilniki s
131,2, tozd Gradbeni ele-
menti s 126 in tozd Pohiš-
tvo s 120 odstotki. Kako-
vost so izboljšali tudi
ostah tozdi, ki se tako pri-
bližujejo zastavljenim ci-
ljem. Kakovost se je po-
slabšala le v tozdu Zmr-
zovalna in hladilna te-
hnika.
V kolektivu bodo naj-
boljšim tozdom podehli
priznanja in ker se je ak-
cija izkazala za uspešno,
jo bodo nadaljevali tudi
letos.
V. E.
V Rogii vonj po Orientu
s soUdarnosiJo so se Izmotali iz težav
v Pekarni in slaščičarni
Slovenske Konjice, kjer
spečejo vsak dan okoli 6000
kilogramov kruha in pekar-
skih izdelkov, ki jih v veči-
ni prodajo v domači občini,
nekaj pa še na Primorskem
in v Zagrebu, se spogleduje-
jo tudi s tujim tržiščem.
V Rogli so zadovoljni, da
so se z lastnimi močmi in ob
izdatni pomoči in solidarno-
sti delavcev Konusa in
Uniorja izmotali iz izgub, s
katerimi so se otepali lani.
Povečali so tudi delovne
prostore in nabavili nekaj
osnovne in nujno potrebne
strojne opreme ter uredili
strojni park. Tako so zdaj
lahko kos večjemu zanima-
nju potrošnikov za njihove
pekarske in slaščičarske iz-
delke. Pomanjkljivosti bodo
v Rogli, pravijo, skušali
sproti odpravljati in z dodat-
no strojno opremo izboljšati
tudi organizacijo dela. Letos
čaka kolektiv izdatek za po-
pravilo pekarskih peči in
stroja za oblikovanje peciva,
za kar bo potrebno odšteti 3
milijone dinarjev. Skrb za
dopolnjevanje strojne opre-
me ostaja v Rogli na prvem
mestu, pri tem pa upajo na
ponovno pomoč delovnih or-
ganizacij v občini. V ta na-
men so samoupravni organi
Konusa prav pred nekaj dne-
vi odobrili odpis posojila za
lani in letos v vrednosti 800
tisoč dinarjev in dotacijo ne-
povratnih sredstev v višini
treh milijonov dinarjev. Od-
pis kredita pa so Rogli oblju-
bili tudi v Uniorju, in sicer v
znesku 900 tisoč dinarjev.
Zadovoljstvo v kolektivu
se je zdaj, ko se je izmotal iz
izgub in ob prepričanju, da v
težavah ni ostal sam, izbolj-
šalo. Težav se bodo tudi v
prihodnje skušali otepati s
kakovostnimi izdelki.
Iz Kuvajta je prišla resna
ponudba za uvoz raznih do-
mačih keksov. Prihodnji te-
den pričakujejo v Rogli
obisk uradnega predstavni-
ka konditorskih izdelkov iz
Kuvajta. S seboj bo prinesel
tudi vzorce embalaže, v kate-
rih naj bi izvažali slaščice.
Prav embalaža je namreč
glavna ovira za izvoz, saj bi
bila cesto dražja kot izdelek
v njej.
V Dubrovniku se bo marca
zbrala svetovna elita bankir-
jev in gospodarstvenikov in
to bo nova priložnost, da bo
iz reprezentančne ponudbe
pekarskih in slaščičarskih iz-
delkov šel sloves Rogle (^a-
leč prek meja. V Rogli si veli-
ko obetajo tudi od degustaci-
je njihovih izdelkov v Mosk-
vi in New Yorku, ki bo to
leto v okviru svetovnih živil-
skih razstav na jugoslovan-
skih dnevih.
In še en obet daje upati, da
bo Pekarna in slaščičarna
Rogla svoj sloves pridobiva-
la s kakovostjo izdelkov. Na
plodna tla so padli pogovori
o obnovi kmečkega mlina v
Radani vasi, ki bi mlel po-
sebno moko za najboljšo pe-
ko tako Rogli kot kmetom in
ki bi bil velikega pomepa tu-
di v izrednih razmerah.
MATEJA PODJED
Skladiščnik Jože Rebernak je že 24 let zvest svojemu
kolektivu, Pekarni in slaščičarni Rogla, ki se je ob širši
družbeni pomoči izmotala iz izgub.
Prevozništvo »Oonat« uspešno na tujem
z novimi vozili tudi več pozornosti vožnjam po domačih cestah
Za delovno organizacijo Prevozniš-
tvo »Donat« iz Rogaške Slatine je v
tem trenutku najspodbudnejša oce-
na, da so si s kakovostjo storitev pri-
dobili ugled tudi na tujem trgu. Z
mednarodnim transportom ustvarja-
jo namreč precejšnji delež dohodka,
kar je gotovo rezultat večletnih pri-
zadevanj, da bi na tujem opravili čim
več voženj.
Lani so s prevozi na tuje zaslužili
milijon 685 tisoč zahodnonemških
mark, kar je za 29 odstotkov več kot so
načrtovali. Letos nameravajo izvoz po-
večati še za dobrih 42 odstotkov, kar bi
delovni organizaciji prineslo že dva
milijona 400 tisoč mark.
Da bi bili lahko vsem nalogam kos,
so letos kupili šest novih karnionov, ki
bodo za vožnje na tuje pripravljeni že
konec marca. Ta naložba je vredna sto
milijonov dinarjev, sredstva zanjo pa
so zagotovili z deviznim posojilom v
vrednosti 666 tisoč zahodnonemških
mark, del je v obliki dinarskega posoji-
la prispeval prodajalec vozil »Itas« iz
Kočevja, tri odstotke vrednosti nalož-
be pa je lastnih sredstev Prevozništva
Donat. Letos bodo kupili še pet novih
vozil, ki pa jih bodo uporabljali izklju-
čno za prevoze po domačih cestah. Za-
vedajo se, da so domači trg, zaradi po-
spešene usmerjenosti na tuje tržišče,
nekoliko zanemarili. Poleg tega bodo
letos na novo zaposlili deset voznikov
in tri mehanike.
Ker so v zadnjem času precej sred-
stev vlagali v nabavo osnovnih sred-
stev, je ostajalo manj denarja za oseb-
ne dohodke zaposlenih. Osebni do-
hodki so lani v poprečju znašali 27.948
dinarjev, kar je že povzročalo nezado-
voljstvo ob obilici dela. Zato bodo v
Prevozništvo Donat iz Rogaške Slati-
ne letos več pozornosti posvetili oseb-
nim dohodkom delavcev. Februarsko
povečanje osebnih dohodkov za 20 od-
stotkov bo v ta delovni kolektiv vneslo
gotovo še več elana in pripadnosti.
MARJELA AGRE2L
4000 kubikov
letno
Delovna enota Gozdarstvo
Polzela, ki je del Hmezado-
vega tozda Kmetijstvo v Lat-
kovi vasi, upravlja z okoh
400 ha gozda v Savinjski do-
lini. Letno posekajo okrog
3000 kubičnih metrov razne-
ga lesa, dve tretjini tega tudi
razžagajo sami na svoji žagi.
Razen za potrebe delovnih
organizacij žagajo tudi kme-
tom. Tega lesa je za okrog
tisoč kubičnih metrov. Na
sliki: Jože Verdev, ki dela z
žago na Polzeli.
T. TAVČAR
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
DO »Zarja« Petrovče
Komisija za delovna razmerja
TOZD Lesna industrija Petrovče
objavlja
prosta dela in naloge
TEHNOLOG
- 1 izvajalec
Pogoj:
- lesarski tehnik
- 3 leta izkušenj na delih proizvodnje pohištva po
naročilu
- 3 mesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s
polnim delovnim časom.
Vsi interesenti naj pošljejo pisne prijave in dokazila o
izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: DO »Za-
rja« Petrovče - Splošno-kadrovska služba, 63301
Petrovče.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po za-
ključku zbiranja prijav.
Ni dovolj kakovostnega mavca
Keramična Industrija Uboje slavi 170 let dela
Lani so v Keramični indu-
striji Liboje, ki letos slavi
170 letnico obstoja, uspešno
poslovali. Fizični obseg
proizvodnje so povečali za
14 odstotkov, celotni priho-
dek za 66, stroški so bili ve-
čji za 47 odstotkov, tako da
so imeli ostanka dohodka
za sklade 254,5 milijonov di-
narjev. »Po vseh teh poda-
tkih smo v naši branži naj-
boljši, saj se večina soro-
dnih tovarn ukvarja z rdeči-
mi številkami in velikimi
izgubami,« meni direktor
KIL, Franjo Tilinger.
To jim uspeva zato, ker so
brez dolgov, medtem ko ti-
sti, ki jih imajo, večinoma
delajo samo za obresti. V ke-
ramični so napredovali ko-
rak za korakom. Invenstirali
so v glavnem s svojim denar-
jem, kar se jim zdaj že obre-
stuje. Kljub temu, da letos
slavijo pomembno obletni-
co, pa ob njej ne mislijo pri-"
praviti nič posebnega. »Ob-
novili bomo fasade tovarniš-
kih objektov, kar pa sodi k
rednemu vzdrževanju, med
vhodom v tovarno in indu-
strijsko prodajalno pa ureja-
mo park,« pojasni delo v ju-
bilejnem letu Franjo Tilinger
ter doda, da bodo prihodnje
leto kupili novo peč za prvo
žganje, ki bo delno domače
proizvodnje, nekaj pa uvoza
iz Italije. Investicija bo med
120 do 140 milijonov in de-
nar že imajo pripravljen. Pri-
hodnje leto bodo tudi nadalj-
evali z napeljavo plina, za ka-
terega že tudi imajo denar,
tako da bi z delom lahko za-
čeli že letos, pa še niso reše-
ne vse administrativne te-
žave.
Med problemi, ki se tre-
nutno pojavljajo v tovarni, je
pomanjkanje kvaUtetnega
modelarskega mavca.
Čeprav je keramična sovloži-
la dvakratno pet milijonov
dinarjev v novo tovarno
mavca v Debru ob albanski
meji pa ga doslej še ni dobila
niti kilograma, ker baje niso
dobili premoga iz Gostivarja.
Tako zdaj dobivajo mavec iz
stare tovarne in niti ne vedo,
kakšen je iz nove, ki pa so jo
slovesno odprli že lani za
Dan republike. Letno v kera-
mični porabijo po 500 ton
mavca, ki je ena osnovnih
prvin za njihovo delo. Če ni
model dobro narejen, tudi iz-
delek kasneje ne more biti
kvaliteten. »Tovarna v De-
bru ima letno kapaciteto 30
tisoč ton, mi pa še tistih ubo-
gih 500 ton ne moremo dobi-
ti,« se huduje Franjo TiUn-
ger. »Zdaj si za premostitev
pomagamo z bosanskim
mavcem, ki pa še zdaleč ni
tako kvaliteten. Januarja
smo prišli v takšno krizo, da
smo si ga morali sposoditi od
Tosame. Nekaj problernov je
tudi z nabavo gline iz Šabca.
Letno porabimo okoh 2000
ton gline, ki jo dobimo iz ra-
zhčnih virov. Zdajšnja glina
je preveč peščnata in iščemo
boljšo.«
Na delovnem področju pri-
pravljajo novo obliko servi-
sov za belo in črno kavo, le-
tos pa se nameravajo vrniti k
dekorativni keramiki, ki za-
radi določenih ugodnosti
(zmanjšan prometni davek)
ponovno postaja vsestran-
sko zanimiva. Letos bodo za
50 odstotkov povečali izvoz
v ZR Nemčijo in to pred-
vsem s servisi in skledami.
Vljučili so se v neko firmo, ki
se ukvarja s prodžjo darilnih
stvari, kar je za keramično
zanimivo. Gre sicer za ožji
asortiman, vendar velike ko-
ličine. Realni so tudi izgledi
za povečan izvoz v Francijo,
medtem ko bodo na ostalih
tržiščih ostali pretežno na
lanski ravni. »V svetu lahko
uspevamo samo s kvaliteto,
saj je konkurenca v keramiki
izredno huda, kar še posebej
velja za prodor azijskih dr-
žav. V Južni Koreji so v za-
dnjem desetletju zgradili kar
Že lani jeseni so med to-
varno in industrijsko pro-
dajalno začeli z urejeva-
njem parka, za katerega so
načrte pripravili v Vrtnar-
stvu Medlog v Celju. Na po-
vršini 1100 kvadratnih me-
trov zelenih površin s pot-
mi in klopmi bo tudi štiri-
najst vrst različnega drevja
ter okrasnega grmičevja z
okoli 80 komadi. Postavili
bodo tudi spominsko obe-
ležje iz belega betona, ki bo
prikazovalo vazo v gibanju,
delo Vaška Četkoviča. Na
spominskem obeležju bo
letnica tovarne ter ob 40-
letnici osvoboditve tudi vsa
imena Libojčanov, ki so
padli med vojno. Cetkovič
je načrte za spominsko obe-
ležje izdelal zastonj, delavci
sami pa bodo s prostovolj-
nim delom uredili okolico.
Otvoritev parka z obelež-
jem bo v dneh, ko bodo v
Libojah slavili občinski
praznik.
36 keramičnih tovarn. Nam
gre prodaja dobro, žal pa ni-
mamo vedno dovolj blaga.
Proizvodnja kljub motnjam
z mavcem in glino nemoteno
teče in pričakujemo, da bo-'
mo tudi letos tako uspešno
delali kot lani.«
TONE VRABL
28. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
mora iz Judo Icfuba
Vse kaže, da v zadnjem času v Celju resnčno ne
moremo brez športnih afer. Nova se je pojavila pred
meseci in zažarela v zadnjih dneh v enem po tekmoval-
nih uspehih najboljših klubov v Celju - judo klubu Ivo
Reya. Klub že nekaj mesecev deluje z v.d. predsednikom,
ker ga je prejšnji skupaj s trenerjem zapustil sredi tek-
movanja v zvezni ligi.
Notranje razprtje med vodstvom, ki ga domala ni in
člani zlasti prve ekipe, ki je tudi ni (poškodbe, netrenira-
nje, brez pravega podmladka itd.) so povzročili, da so
odgovorni v klubu (medtem seje trener vrnil!) v odsotno-
sti zaradi nastopa na mednarodnem tekmovanju v Bolga-
riji za jugoslovanske barve napisali »spornemu članu«
Marjanu Fabjanu, vrsto let enemu najboljših judoistov v
Jugoslaviji, lani najboljšemu športniku Celja, izpisnico!
Marjan Fabjan se morda res ne ujema z ostalimi, ker
dela! Pozna samo delovno mesto v Zlatarni in trening
skupine perspektivnih mladih judoistov v prostorih
osnovne šole Fran Roš. Ker doma nima ustreznega part-
nerja, se'v želji po še boljših dosežkih vozi na treninge v
Slovensko Bistrico in Ljubljano. K^ je slabega v tem, če
skrbi za podmladek, ki naj bi napolnil prazne akumula-
torje pi-ve lanske ekipe? Kdo igra nepredvidljiv šah, name-
sto da bi se strokovno ukvarjal z judom? Zakaj o odhodu
razmišljata Cuk in Anderle?
Pojasnilo za to informacijo smo poiskali pri Bojanu
Planinšku, celjskem športnem delavcu: »Poznam proble-
matiko juda in ko sem bil na njihovem nesojenem občnem
zboru, sem bil razočaran. Bolj, ko sem jih dopovedoval,
k^ je treba narediti za zdrave, človeško špoilne odnose in
tekr^ovalne dosežke, bolj sem imel občutek, da mislijo
samo na metanje po blazinah... Sredino je treba takoj
ozdraviti s krepkim vodstvom in poštenim delom za večje
tekmovalne uspehe, ne pa loviti v kalnem. Želim, da bo to
ob streznitvi vseh v judu klubu mogoče doseči na pravem
občnem zboru, ki naj bi bil te dni.« TONE VRABL
Višje cene Icomunainili storitev v i
občini Lašico
s prvim marcem se bodo v občini Laško povečali prispevki
za komunalne storitve. Gre za povišanje cen vode, kanalščine
in odvoza smeti. <
Na območju samoupravne interesne skupnosti Radeče bodo
naslednje cene: za odvoz smeti bodo plačevali 55 dinarjev na
osebo, za vodo bodo plačevala gospodinjstva in negospodarstvo':
po 980 dinarjev na kubični meter vode, obrt, gostinstvo in
turizem 1550 dinarjev ter industrija 1800 dinarjev na kubični
meter porabljene vode.
Na območju komunalne skupnosti Laško pa bodo cene od
prvega marca dalje naslednje: odvoz smeti bo 80 dinarjev na
osebo, za vodo bodo gospodinjstva in negospodarstvo plačevali
12 dinarjev na kubični meter porabljene vode, industrija 16,
obrt, gostinstvo in turizem po 14 dinarjev in Pivovarna Laško,
kot največji porabnik vode, 12 dinarjev. Na območju Laškega pa
porabniki plačujejo še 100 odstotni prispevek v industriji, 50
odstotni pa gospodinjstva in negospodarstvo na porabljeno
vodo za gradnjo novega vodovoda.
Kanalščino za območje obeh komunalnih skupnosti bodo
plačevali v višini 20 odstotkov od zneska za porabljeno vodo po
ceni za enostavno reprodukcijo. •
Tam, kjer nimajo vgr^enih vodomerov, bodo določili pavšal
porabljene vode, in sicer 4 kubične metre v gospodinjstvih, 60
obrt, 100 gostinstvo, 20 pri hiši v gradnji in 10 pri vikendih. Za
vzdrževanje števcev se obračuna še števnina, ki bo od 100 do
5000 dinarjev, odvisno od profila cevi. WE^
Teiefonsifi zapleti se razpletajo
¥ Šentjurju priključenllt 330 telefonov
Razburjenje in pritožbe
občanov, ki so spremljale
izgradnjo telefonskega
omrežja v Šentjurju, so se v
teh dneh nekoliko polegle,
saj so dela v centru in na
Blagovni že skoraj pri kon-
cu. Končana je izgradnja
primarnega voda, nanj pa je
že priključeno 250 naročni-
kov v centru in 80 na Bla-
govni.
V načrtu je še Nova vas,
kjer naj bi bilo primarno
omrežje zgrajeno do konca
marca, če se bo malo otopli-
lo, nato pa še v Vrbnem, Ka-
lobju in Brezah. Kljub temu,
da je največ priključenih te-
lefonov v centru in na Bla-
govni, pa ti dve krajevni
skupnosti do pred kratkim
še nista poravnali vseh ob-
veznosti do Podjetja za PTT
promet. Center je dolgoval
še 170 milijonov. Blagovna
pa 50 milijonov dinarjev. Še
najmanj je s plačilom zaosta-
jala krajevna skupnost okoli-
ca - le 110.000 dinarjev -
čeprav priključenih telefo-
nov še nima. V centru pravi-
jo, da so za takšen zaostanek
krive delovne organizacije,
ki niso hotele plačati dodat-
nih stroškov pri izgradnji
omrežja, pa tudi posamezni
naročniki so večkrat pozabili
na plačevanje obrokov.
Na zadnji seji odbora za iz-
gradnjo omrežja je zato Pod-
jetje za PTT promet zagrozi-
lo, da ne bo nadaljevalo z de-
li v Novi vasi, dokler ne bodo
poravnani vsi dolgovi. Za-
dnji rok za plačilo je bil 20.
februar in krajevne skup-
nosti pravijo, da so poravna-
le vse obveznosti.
Informativna cena v po-
godbi je bila 50.000 dinarjev
na naročnika za izgradnjo
primarnega voda. Po
obračunu vseh stroškov pa
je narasla še za več kot 20.000
dinarjev. Vanjo je vključena
izgradnja primarnega voda z
izkopom, položitvijo kabla
in zasipom ter vsa ostala dela
na primarnem vodu. Sem pa
šteje tudi hišni priključek v
dolžini 200 metrov od pri-
marnega voda. Pri tem do-
ločilu pogodbe je prišlo mar-
sikje do nesoglasij. Tako so
nekateri trdili, da to pomeni,
da sta tudi izkop in zasip jar-
ka za hišni priključek
vključena v pogodbeno ceno
in da tega niso dolžni sami
storiti. Še večje pa so težave
tistih, ki so od primarnega
voda oddaljeni več kot 200
metrov, kar pomeni, da mo-
rajo stroške sami plačati. V
krajevni skupnosti Blagovna
so takšnim solidarnostno
priskočih na pomoč, tako da
je vsak dal še 1200 dinarjev
za bolj oddaljene naročnike.
Tudi cene kablov so večino-
ma pokrili iz samoprispev-
kov, saj so jih sami nabavlja-
li, kakor je kdo vedel in znal.
Če bi čakali na PTT podjetje,
bi danes ne imeli priključe-
nih okrog 80 številk. Hkrati
pa se jezijo nad proizvajal-
cem del, s^ je bilo zaradi ok-
var dva meseca gluhih več
kot dvajset telefonov.
Kakorkoli, telefonske teža-
ve se v centru in na Blagovni
bližajo koncu, zato pa so na
obzorju že nove v okolici,
kjer bodo z deli šele začeli.
Tako se v Vrbnem oglašajo
nezadovoljni naročniki, češ
da so že zdavnaj plačali vse
obveznosti, pogodbe pa še
sploh nimajo. Tudi za kable
jim pri PTT pravijo, da jih ni
mogoče dobiti, čeprav so jih
sami uspeli nabaviti. Tako se
pojavlja vse več očitkov na
račun PTT podjetja, češ da
samo zaračunava nove stroš-
ke, ne da bi ljudje vedeli, od
kod.
Vendar pa se kljub visoki
ceni želje po telefonih niso
zmanjšale. V centru ugotav-
ljajo, da bi lahko priključili
še sto naročnikov, če bi
zmogljivosti centrale to do-
puščale. Zato razmišljajo o
možnosti njene širitve, kar bi
sofinancirali krajani sami.
TATJANA CVIRN
Slaba ocena nosilcev razvoja turizma
Kultura In turizem na Šmarskem poslej z roko v roki?
Z glavnim namenom, presoditi, kaj
kultura lahko ponudi in kaj turizem
potrebuje, so se v ponedeljek sestali
predstavniki celjske turistične zveze,
kulturnih in turističnih društev,
zdravlišča iz Rogaške Slatine, delov-
ne organizacije Spominski park Tre-
bče, nekaterih osnovnih šol, spomin-
skega parka Kumrovec in še kdo.
Razgovor z delovnim naslovom »Kul-
tura in turizem« v Bistrici ob Sotli je
sodil v program letošnjega Kozjan-
skega kulturnega tedna.
Da turistični gost na Šmarskem po-
greša izvirnih kulturnih prireditev in
da se kulturna društva oziroma posa-
mezne skupine držijo bolj doma, je
kriva zlasti slaba povezanost med kul-
turnimi društvi in turističnimi organi-
zacijami ter turističnimi društvi v
občini, so ocenili na posvetu in ob tem
kot eno pomembnih nalog zapisali
medsebojno obveščanje o ponudbi in
potrebah.
Zakaj je Šmarje turistično mrtev
kraj, so se vprašah ob dejstvu, da je v
Šmarju nekoč delovalo turistično
društvo, ki pa so ga, zaradi neaktivno-
sti, morali pri celjski turistični zvezi
črtati s seznama društev. Prijetno go-
stišče »Šmarski hram« je zaradi slabe-
ga posluha za turizem, gostinstvo in
trgovsko ponudbo v DO Mercator Jel-
ša, gostinsko in turistično nezanimiv,
dolgočasen objekt. Nič boljše niso raz-
pravljalci ocenili skrb za razvoj turi-
zma v Hmezadovem Kmetijskem
kombinatu v Šmarju. V Zdravilišču
Rogaška Slatina traja turistična sezo-
na vse leto, zato mora biti kulturna
ponudba stalna. Zlasti tujcu želijo na
izviren način pokazati naše šege, nava-
de, opravila, razkazati naše narodno
bogastvo, pa so pri planiranju priredi-
tev bolj ali manj vezani le na folklorne
nastope in nastope pevskih zborov. In
ker vemo, da se marsikje v občini uk-
varjajo prav s to zvrstjo v kulturi, bi •
tem društvom oziroma skupinam mo-
rali vliti nekoliko več samozavesti, jim
ponuditi strokovno pomoč pri delu,
predvsem pa jih seznaniti s potrebami
turističnih organizacij v občini.
Kozje se v turističnem pogledu lepo
razvija, ker je tamkajšnje turistično
društvo aktivno in ker je sodelovanje
turističnega društva s krajevno skup-
nostjo in temeljnimi organizacijami
ter kulturnim društvom zgledno. Po-
membna pridobitev za turistično Koz-
je je tudi letos postavljena smučarska
vlečnica.
Delovna organizacija Spominski
park Trebče dobro sodeluje z zdravi-
liščem v Podčetrtku, medtem ko so
stiki z Rogaško Slatino pretrgani. V
Trebčah si zlasti prizadevajo, da bi
krajina ohranila svojo prvobitnost in
da bi znah etnografske ter kulturnou-
metnostne bisere, ki jih v občini ni
malo, bolje ponujati, prodajati, zlasti
pa jih ohranjati.
Če bodo znali v šmarski občini vse
zapisane naloge s posveta »Kultura in
turizem« uresničiti oziroma vgraditi v
kulturnoturističrii utrip občine, potem
lahko pričakujemo polnokrvno tovrst-
no ponudbo in kar je najvažnejše, za-
dovoljnega gosta.
MARJELA AGREŽ
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE U CEL JO L i
Vsak lahko pomaga po svojih močeh
Med obrtniki, ki se za-
vedajo pomena zdravja
in prednosti sodobnega
zdravljenja sta tudi An-
ton in Friderik Žagar s
Teharij. To zgovorno do-
kazuje*njun velik prispe-
vek za modernizacijo
bolnišnice, ki istočasno
potrjuje tudi pravilno
odločitev celjske Uprave
za družbene prihodke. Ta
je podprla samoupravni
sporazum med obrtnim
združenjem Celje in Med-
občinsko zdravstveno
skupnostjo, na osnovi ka-
terega se prispevki obrt-
nikov za modernizacijo
bolnišnice priznavajo
obrtnikom med material-
ne stroške.
Anton   Žagar je  pre-
pričan, da bo zaradi tega,
sporazuma   odziv   med \
obrtniki množičen, pred-]
vsem pa s pomembnejši-J
mi zneski. »Upam, da bo-:
do našemu vzgledu sledili
tudi obrtniki vseh ostalih
občin celjskega območja,
pa tudi drugih, od koder
iščejo zahtevnejše zdrav-
stvene storitve v celjski
bolnišnici.«
O osebnih razlogih, za-]
radi katerih se je odlpčil
za pomoč pri moderniza-
ciji, pravi Anton Žagar ta-
kole: »Vemo, da se danda-
nes vsako življenje prične
in konča v bolnišnici. Po-
leg tega nihče ni varen
pred prometnimi ali kakš-
nimi drugimi nezgodami,
pred srčnim infarktom in
drugimi obolenji. Takrat
je lahko vsaka minuta
usodn§ za rešitev življe-
nja. Pri tem pa je poleg
dobrega zdravstvenega
osebja še kako pomemb-
na sodobna in vedno draž-
ja medicinska oprema, ki
pomaga določati diagnozo
in najbolj ustrezno zdrav-
ljenje.
Menim, daje o tem pre-
pozno razmišljati takrat,
ko smo že sami ali naši
bližnji zboleli ali se poško-
dovali in ko potrebujemo
takojšnjo zdravstveno po-
moč. Prav tako je prema-
lo, če tako pomembno
družbeno akcijo, kot je
modernizacija bolnišnice,
podpiramo zgolj z beseda-
mi. Mislim, da prispevek
posameznika ni odvisen
zgolj od denarnih mož-
nosti, temveč predvsem
Anton Žagar: »Pomagajda-
nes, saj v življenju nikoli
ne veš, če ne boš morda
prav ti potreboval pomoči
že jutri.«
od odnosa do solidarnosti
in humanih akcij. Zaveda-
ti se moramo, da je tudi
vsak najmanjši prispevek
pomemben, sredstva zanj
pa lahko ustvarimo ali z
več dela ali pa tako, da se
odrečemo kakšnemu za-
bavnemu ali rekreacijske-
mu dogodku.
Resda nas sedanje gospo-
darske razmere silijo k var-
čnosti, a iz njih ne bomo izš-
li, če bomo varčevali na na-
pačnem koncu. Vlaganja v
razvoj zdravstvene službe
so še kako pomembna, saj z
njimi izboljšujemo kako-
vost zdravstvenih storitev.
To je za vsakega posamezni-
ka in za družbo kot celoto
izredno pomembno. Tudi za
obrtnike, saj vemo, kako je
čas dragocen. Hitreje si pre-
gledan in ozdravljen; več
časa lahko nameniš delu.
Pri tem varčevanje res ni
umestno, pa tudi odlašanje
ne. Vsi skup^ moramo čim-
prej zbrati kar n^več za mo-
dernizacijo bolnišnice, pa
bomo od tega vsi tudi imeli
koristi.«
iiamesto tesiHk"^lEafn^
.......   ^dCijo bolnišnice
RS0m-64O'fOOO84
RAZPIS
nagrad »Slavka Šlandra« za leto 1985
Komisija za podelitev nagrad »Slavka Šlandra« pri
občinski skupščini Celje razpisuje v skladu z 12. členom
odloka o priznanjih in nagradah občine Celje (Ur. list SRS
20/83)
nagrade »Slavka Šlandra« za leto
1985
Nagrado »Slavka Šlandra« lahko dobi:
- posameznik
- skupina posameznikov
- organizacija združenega dela
- družbenopolitična organizacija
- druge samoupravne organizacije in skupnosti ]
- društvo )
Nagrada Slavka Šlandra se podeljuje za najvišje dosežke, izredne j
stvaritve ali vrhunske uspehe na vseh področjih življenja in dela, kil
so splošnega pomena za občino ali prispevajo h krepitvi njenega
ugleda in so bili ustvarjeni v zadnjem obdobju pred podelitvijo.   •
Nagrado Slavka Šlandra lahko prejme posameznik tudi za izredno ^
pomembno življenjsko delo.
S tem razpisom vabi komisija za nagrado »Slavka Žlandra« samo-
upravne organe in družbenopolitične organizacije v organizacijah
združenega dela in drugih samupravnih organizacijah in skup-
nostih, družbenopolitične organizacije, društva in občane, da poš-
ljejo predloge za tiste, ki so s svojim izrednim delovanjem in
ustvarjanjem pripomogli za hitrejši in vsesplošen razvoj v svoji
delovni sredini in družbenopolitični skupnosti.
Komisija bo sprejemala utemeljene predloge za podelitev nagrade
»Slavka Šlandra« za leto 1985 do vključno 15/4-1985 na naslov:
Skupščina občine Celje, Komisija za podelitev nagrad »Slavka
Šlandra«, Trg svobode 9, 63000 Celje.
Po tem roku komisija vlog ne bo upoštevala. Prosimo vse zaintere-
sirane, da z vso resnostjo sodelujejo pri predlaganju za podelitev te
nagrade.
Komisija za nagrade »Slavka Šlandra«
pri skupščini občine Celje,
6. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FEBRUAR 1985
Zaradi regulacil manj ribjega živila
Na zboru Helegaiov so celiski ribiči protestirali proti onesnaževanju voila
Posebno skrb moramo posvetiti
čistemu okolju. Pri tem ne mislimo
samo na očiščevalne akcije, temveč
predvsem za vzgojo članstva za odgo-
voren odnos do narave. Zavzemati se
moramo za zmanjšanje komunalnih
odplak, onesnaževanja in zastruplja-
nja voda, kakor tudi za urejanje
čistilnih naprav. Takšne so temeljne
usmeritve celjske ribiške družine v
programu dela, ki so ga na zboru de-
legatov pretekli teden tudi potrdili.
PregledaU in oceniU so tudi delo v
preteklem letu, razpravljali o petlet-
nem ribiško gojitvenem načrtu in do-
polnili Statut RD Celje ter pravilnik o
disciplinski odgovornosti.
Mehka jezova na Savinji in Hudinji
sta onemogočila preseljevanje rib - v
Hudinji popolnoma, v Savinji pa cipri-
nidom. Z improviziranima ukrepi so
lani celjski ribiči skupaj z Nivojem
uspeli zagotoviti polovično preseljeva-
nje podusti, avtohtone ribe v tem delu
Savinje. Zato so bila osiromašena dr-
stišča nad jezom. Letos bodo poskuša-
li rešiti ta problem z izgradnjo kamno-
meta pri jezu. Regulacije potokov siro-
mašijo gojitvene in ribolovne vode, saj
pri delih ni vedno upoštevan interes
ribištva. Tak primer je reguliran del
Frankolovskega potoka v dolžini
915 m in Hudinje v Škofji vasi in ni-
zvodno, ko so izvajalci ustvarili deroči
vodotok brez pragov in kamnometov.
Da so celjske ribolovne vode še bo-
gate z ribami, je lani dokazal dober
ulov celjskih ribičev. Ulovili so 31.834
rib v skupni teži 13.543 kg. V Savinji
je bilo največ ulovljenih podusti kar
6.342 komadov, na Smartinskem jeze-
ru pa 5.114 komadov krapov.
Glavna naloga ribičev je skrb za ribji
živelj v vodi. Lani so člani gospodar-
ske komisije vložili v športno ribolov-
ne vode 17.000 raznih vrst rib, v goji-
tvene ribnike 14.500 rib in gojitvene
potoke 93.000 komadov zaroda poto-
čne postrvi. Ti vložki zagotavljajo tudi
v naslednjih letih dober ulov.
Komisija za rekreacijo in tekmova-
nja bo tudi letos pripravila več razno-
vrstnih tekmovanj. Prvo bo v soboto,
2. marca, ko se bodo pomerih celjski
ribiči in ribičinje v kegljanju. Osrednja
prireditev, tekmovanje za ribiškega
Največji problem so zastrupitve, ki
jih je bilo lani devet, od tega kar šest
na Hudinji. Skrb celjskim ribičem
povzročajo tudi odpadne vode mle-
karne v Arji vasi, ki odtekajo v Savi-
njo pod Petrovškim mostom in so
stalna nevarnost za zastrupitev Savi-
nje predvsem v sušnem obdobju in ob
nizkem vodostaju. Pri tem bi se mo-
rali temeljito zamisliti tisti, ki odgo-
varjajo za zdravo in pitno vodo iz
vodnjakov ob Lavi, je poudaril v svo-
jem poročilu predsednik RD Celje
Franc Vitanc.
carja, bo 2. junija na Smartinskem je-
zeru. Ob občinskem prazniku pa bodo
organizirali troboj ribičev pobratenih
mest Čuprije, Doboja in Celja.
FRANJO BOGADI
Samostojnost lim Je omogočila razvol
15. obletnica prvega samostojnega urološkega otiOelka v Sloveniji
Dober glas se o celjskem
urološkem oddelku že nekaj
časa širi daleč preko republiš-
kih meja, saj je dosegel v pet-
najstih letih samostojnega
razvoja visoko strokovno ra-
ven, še zlasti pa je znan po
endoskopski urologiji.
Metodo, imenovano trans-
uretralna resekcija, opravljajo
v Celju že več kot 10 let in so
po njej operirali že 3300 bolni-
kov iz Slovenije in drugih re-
publik. S to metodo, kjer ope-
rirajo z inštrumentom skozi
sečevod, lahko opravijo vse ki-
rurške posege na sečevodu,
prostati, vratu sečnega mehur-
ja in na samem mehurju. Ker
pri njej ni potreben rez na tre-
buhu ali v presredku, lahko na
ta način operirajo vsakega bol-
nika, tudi takšne, ki jih je pri-
zadela kaka druga bolezen.
Pravijo celo, da je vsak, če le
lahko vstane, gre okrog svoje
postelje ali prečita vsaj kakšno
vrsto v časopisu, sposoben za
operacijo po tej metodi. Ležal-
na doba tako operiranih bolni-
kov je povprečno le sedem dni,
medtem ko je po operacijah po
odprti metodi mnogo daljša -
tudi do 17 dni.
Predpogoj za razvoj endo-
skopske urologije, kakor tudi
celotne žilne, trebušne in me-
denične kirurgije ter urodina-
mike, skupno s vrsto zahtev-
nih preiskav, je bila osamosvo-
jitev urologije. To pionirsko
delo je v Celju pred petnajsti-
mi leti opravil prvi v Sloveniji
docent jjrimarij prof. dr. Zvo-
nimir Susteršič. Pred tem so
urološke bolnike zdravili veči-
noma slošni kirurgi. Operirali
so bolnike, ki so imeli kamen v
sečevodu ali v sečnem mehu,
odstranjevali ledvice, ki so
povsem odpovedale, opravljali
odprte operacije na prostati ali
na mehurju zaradi kamna.
Danes na celjski urologiji ra-
zmišljajo poleg že uveljavlje-
nih metod še o nadaljnem raz-
voju urodinamike, sedanji vo-
dja oddelka dr. Milan Žuntar
pa si je kot osebni cilj postavil
tudi uvedbo perkutane nefroli-
totomije. To je poseg, kjer uve-
dejo aparat skozi kožo in miši-
ce v ledvico, kjer je kamen in
ga z njim zdrobijo, tako da se
lahko odplahne. To je seveda
mogoče le z rentgensko kon-
trolo, ustrezen rentgenski apa-
rat pa na celjski urologiji že
imajo.
MILENA B. POKLIC
V počastitev 15-Ietnice prvega urološkega oddelka v Sloveniji
so V soboto v Celju pripravili strokovno srečanje slovenskih
urologov. Na slovesnosti pa so podelili tudi priznanja pionir-
jem in učiteljem, ki so pomagali razviti urologijo v Celju.
Prejeli so jih prof. dr. Slavko Rakovec, prof. dr. Ludvik Rav-
nik, doc. prim. prof dr. Zvonimir Susteršič in dr. Bojan Pirk-
majer. Za doseženo raven urološkega oddelka pa je vodji dr.
Milanu Žuntarju podelil priznanje v imenu urološke klinike v
Ljubljani prof dr. Ludvik Ravnik (na fotografiji).
Bojan Fijavž
Kako je, če si dvanajst
let tržni inšpektor v obči-
ni, ve najbolje povedati
Bojan Fijavž, ki je sicer
dva meseca sekretar
Občinske konference So-
cialistične zveze Sloven-
ske Konjice. »Telefoni
doma in v službi kar na-
prej zvonijo, ljudje mi že-
lijo povedati to ali ono v
zvezi s cenami ali kako-
vostjo blaga.«
Ljudem moraš znati
prisluhniti, pravi Bojan
Fijavž. To lastnost, ki ni
dana vsakomur, si je br-
žčas izostril kot tržni inš-
pektor in na novem de-
lovnem področju mu^ bo
še kako prav prišla. Šele
delo na terenu cesto od-
krije problem v pravi
luči, razmišlja Bojan Fi-
javž. Za izhodišče svojega
dela si je vzel probleme
ljudi, s katerimi so ga sez-
nanili po lanskih krajev-
nih konferencah. To pa so
predvsem komunalne te-
žave v večini bolj odmak-
njenih in višje ležečih
krajevnih     skupnostih,
kjer, na primer, čakajo na
telefone po več let.
Ko je Bojan Fijavž pred
letom dni končal politi-
čno šolo v Mariboru, kjer
sije pridobil veliko teore-
tičega znanja, si še malo
ni mislil, da bo v tako
kratkem času stopil v ak-
tivistične vrste. A zasuka-
lo seje drugače. Brez pre-
dahaje bilo potrebno pri-
jeti za vajeti na drugem
koncu.
Zdaj, prav v tem času
pri socialistični zvezi ra-
zmišljajo, kako bi naj-
bolje in najbolj učinkovi-
to izpeljali javno razpravo
o kulturi, socialistično
zvezo bo potrebno čutiti v
pripravah na volitve,
vmes bo še veliko drugih
akcij in vsakodnevnih
problemov, ki jim bo tre-
ba biti kos. Ob še ostalih
družbeno-političnih
funkcijah in aktivnostih
bo ostalo bolj malo pro-
stega časa.
A toliko že, da bo
Zrečan s svojo družino
kdaj pa kdaj zavil na po-
ljane Rogle, saj so za
šport in rekreacijo nav-
dušeni vsi štirje, pravi.
Tudi to zimo zvesto navi-
jajo za našo alpsko repre-
zentanco in držijo pesti za
smučarje.'zlasti za obeta-
jočega Petroviča.
MATEJA PODJED

NA KRATKO
Taborniki praznujejo
Taborniki odreda heroja Bračiča Slovenske Konjice praznu-
jejo te dni desetletnico delovanja. Od ustanovne skupščine, 17.
februarja 1975, so v odredu odraščale generacije otrok in mla^
dine. Takrat prvi medvedki in čebelice so danes v odredu
vodilni in delovni funkcionarji in na njih sloni veliko nalog.
Danes šteje odred okoli 200 tabornikov, ki se lahko pohvalijo z
uspehi na številnih zveznih in republiških akcijah, mnogobojih,
pohodih, tečnih, seminarjih, izletih in taborniških zborih.
V teh desetih letih je odred dobil trikrat naziv »partizanski«.
Poleg tega je prijel posebno priznanje Zveze tabornikov Slove-
nije, občinsko priznanje »12. oktober«, priznanja kasarne v Slo-
venski Bistrici in priznarya občinskega štaba za teritorialno
obrambo.
MP
IVIladl raziskovalci
, Včeraj so v Cankarjevem domu v Ljubljani zaprli razstavo
Študentskega raziskovalnega tabora Zgornja Savinjska
dolina Luče 84, s katero so se mladi raziskovalci predstavili
tudi širši slovenski publiki. Poleg tega so v organizaciji Štu-
dentskega tabora, ZOTKS ter Marksističnega centra univerze
Edvarda Kardelja in Univerzitetne konference ZSMS v mali
dvorani Cankarjevega doma pripravili problemsko konferenco
o raziskovalnem delu študentov, na kateri so spregovorili o
pomenu raziskovalnega dela, o raziskovalnem podmladku, na
primeruraziskovalnega tabora v Lučah pa so obdelali tudi
konkreten primer raziskovalne dejavnosti študentov.
RP
Iz Slivnice
v Slivnici so aktivni zlasti pri urejanju komunalnih objek-
tov. Lani so popravili in asfaltirali cesto skozi Stopo do Voduc.
Pred kratkim pa so ustanovili odbor za izgradnjo telefonskega
omrežja. Njegovi člani so: Milan Pintar, Zvone Hrastnik in
Robert Romih.
S K
Mrliška vežica v Zrečah
v Zrečah, kjer so pred nedavnim uredili novo pokopališče,
so se odločili tudi za gradnjo mrliške vežice in kapelice. Z
gradnjo bodo pričeli še letos, naložba pa je predvidena v višini
milijona in 400 tisoč dinarjev.
V kraju upajo, da bodo ljudje, zlasti iz bližnjih vasi, spoštovaU
odlok o obveznem odlaganju pokojnikov v mrUško vežico. To
zdaj namreč še ni v navadi, ker svojci bedijo ob pokojniku v
domači hiši.
MP
Letos dve lokalni akciji
Letos bo vsak zaposlen v občini Laško prispeval 75 dinarjev,
lani 50, za izvajanje mladinskega prostovoljnega dela na
območju občine Laško. Ta sredstva v občini združujejo že drugo
leto zapored na osnovi samoupravnega sporazuma o izvajanju
mladinskega prostovoljnega dela, katerega predlagatelj je OK
ZSMS Laško.
Za letos sicer še ni podrobno izdelan plan mladinskih delov-
nih akcij, ne za republiko ne za lokalne akcije v občini, vendar je
že znano, da se bo brigada Ilije Badovinca udeležila Zvezne
delovne akcije v Istri in Zvezne akcije Kozjansko 85, na kateri
bosta dve brigadi delah na deloviščih v občini Laško ter dveh
lokalnih akcijah.
VVE
V vrtcu Je tesno
Vrtec v Zrečah je postal pretesen že kmalu po izgradnji, saj
se je v kraj na novo priselilo veliko mladih družin. Z dozidavo
dveh igralnic so problem otroškega varstva v Zrečah nekoliko
omilili, ne pa rešili. Pomagajo si tudi z organiziranim varstvom
otrok na domu, a povpraševanje za sprejem v vrtec je še vedno
veliko. Potrebovali bi vsaj še štiri dodatne prostore in mnogi
starši so upali, da bodo začeli dograjevati vrtec še letos. Vendar
pa v kr^evni skupnosti niso zbrali dovolj sredstev. Nekaj
denarja naj bi prispevale tudi delovne organizacije v kraju,
nek^ pa SIS za otroško varstvo. ^ ji^ip .
Položaj invalidov ni rožnat
Pravo delovno leto se pri
nas v društvu paraplegikov
celjske regije prične v tem
času. Prva dva meseca izko-
ristimo za najrazličnejše pri-
prave, za načrtovanje pro-
grama, ki ga potem ure-
sničujemo skozi vse leto.
Na občnem zboru smo kri-
tično ocenili svoje delo. Na-
stale so manjše kadrovske
spremembe, ki na sedanje
utečeno delo društva ne bo-
do vplivale. Ugotavljamo, da
smo kljub nekaterim obča-
snim težavam v minulem le-
tu uspešno delali.
Dogovorili smo se, da bo-
mo letos tesneje sodelpvali z
našo Zvezo paraplegikov
Ljubljana, tako pri organiza-
ciji dela kot tudi pri odstra-
njevanju arhitektonskih ovir
v življenjskem okolju.
Materialno stanje naših
članov je zelo slabo. Kar ^21
naših članov prejema nizke
invalidske pokojnine, 16 čla-
nov di-užbeno denarno po-
moč in le 8 članov prejema
redne starostne pokojnine.
Nekoliko v boljšem položaju
so člani, ki so redno zapo-
sleni.
Društvo ima za vse te po-
trebe premalo sredstev, da bi
lahko pomagalo vsem tistim
članom, ki so potrebni po-
moči. Zato smo se odločili
organizirati primerno delo
na domu, ki bo dopolnilni
vir zaslužka za vse tiste čla-
ne, ki jim mesečni prejemki
ne zadoščajo za preživljanje.
Tako primerno delo preko
OZD na celjskem območju
je zelo težko dobiti. Največje
razumevanje smo našli v
Zlatarnah Celje. To pa je tudi
do zdaj edina organizacija, ki
seje odločila za takšno sode-
lovanje preko naše Zveze pa-
raplegikov Ljubljana.
Na področju odstranjeva-
nja arhitektonskih ovir in
gradnje brez ovir za funkcio-
nalno motene ljudi, smo v
naši družbi še premalo stori-
li. Stupno število teh ljudi v
življenjskem okolju nas opo-
zarja, da je nujno potrebna
odprava in gradnja brez ovir.
JULČKA KRALJ
28. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Preprečevanje mladoletniške kriminalitete
ne sme biti samo skrb sodnikov in miličnikov
Podatki Temeljnega sodišča Celje kaže-
jo, da je bilo lani na našem območju manj
mladoletniškega kriminala, kot leto po-
prej. Pred sodniki se je zagovarjalo 262
mladoletnikov (63 manj kot leta 1983), so-
dniki za mladoletnike pa so dobili v
obravnavo 214 zadev (40 manj kot leto
poprej). Vtis, da se mladoletniški krimi-
nal razrašča, so dala predvsem nekatera
hujša kazniva dejanja, ki so imela večjo
odmevnost.
Tako so časopisi precej poročah o tatvi-
nah štirih Romov (dva sta bila mladoletna
in so ju tudi prijeli in obsodili, polnoletna
člana skupine pa sta še na begu), ki so
nakradli skupaj za več kot 10 milijonov
dinarjev nakita in drugih vrednejših pred-
metov. Takega sodnega procesa, v katerem
bi se zagovarjali mladoletniki, po mnenju
sodnikov ni bilo v Celju že leta nazaj. Prav
tako so polnili časopisne stolpce trije mla-
doletniki iz Celja, ki so skupaj z dvema
vrstnikoma iz Vinkovcev vlamljali v Celju
'in tudi v drugih krajih v Jugoslaviji in pri
vlomih naredili za približno 4,5 milijonov
dinarjev škode. Mladoletnike so prijeli in
jih nedavno na celjskem sodišču tudi obso-
dih.
Precej je odmeval tudi umor v Trubarjevi
ulici v Celju, ko je mladoletnik v prepiru
ubil svojega očeta in pa primer dveh mla-
doletnikov iz Šentjurja, ki sta na Resevni
pretepla starčka, da je kasneje umrl.
Med prometnimi delikti sta izstopali pro-
metni nesreči v Mozirju in Šoštanju, ko sta
mladoletnika povzročila prometno nesrečo
z motorjem, umrla pa sta sopotnika, in pa
nesreča v Celju, ko je mladoletnik z motor-
jem zbil dva pešca, ki sta zaradi poškodb
-umEia^____________ .
Struktura kaznivih dejanj, ki so jih izvrši-
U mladoletniki (262 mladoletnikov je bilo
skupaj osumljenih 240 kaznivih dejanj):
Kazniva dejanja zoper druž-
beno in zasebno premoženje      203 (85%)
Kazniva dejanja zoper varnost
javnega prometa 10 (4%)
Kaznivo dejanje zoper življe-
nje in telo 10 (4%)
Kaznivo dejanje zoper spolno
nedotakljivost in moralo 8 (3%)
Ostala kazniva dejanja 9 (4%)
Število mladoletnikov, ki so se zagovarja-
li pred sodniki v posameznih občinah:
Iz zgornje tabele je razvidno, da se je lani
v vseh občinah, razen v šentjurski in mozir-
ski, zagovarjalo pred sodniki manj mlado-
letnikov kot leto poprej. Pa tudi v obeh
omenjenih občinah je število obravnavanih
mladoletnikov narastlo le za 3 oziroma 5,
gre pa za občine, ki tudi sicer niso udeleže-
ne z visokim odstotkom v mladoletnem
prestopništvu na našem območju.
Podatki iz te tabele niso povsem primer-
ljivi s tistimi, ki so jih dobili naši novinarji
za posamezne občine (večinoma na postaji
milice ali pa v Centrih za socialno delo), ker
je nekaj sodnih postopkov ustavljenih že
prod sojenjem.
Laško: Manjši prestopki
v Laškem so se zgrozili leta 1983, ko so
Ugotovili 38 deliktov mladoletnih oseb,
starih od 14 do 18 let. Takrat so bili na
vrhu lestvice v regiji, vendar je že leto
pozneje to število padlo za več kot polovi-
co in so lani zabeležili le 17 deliktov.
Med mladostniki, ki napravijo te prekrš-
ke, je največ učencev zadnjih razredov
osnovne šole in učencev srednjih šol, naj-
pogosteje gre za manjše prestopke. Tako
med največje prestopke v letu 1984 sodita
kraji dveh bluz in kraja dela nekega kolesa.
Sicer pa so pogoste manjše tatvine kot na-
primer kraja flomastrov, svinčnikov in po-
dobno. Nekaj je tudi manjših prometnih
prekrškov, vendar se lani niti enkrat ni zgo-
dilo, da bi kdo ukradel motorno vozilo, kar
je bilo leto prej zelo pogost pojav. Motivi za
krajo niso znani, kajti mladoletniki v pogo-
vorih s socialno delavko pogosto ne vedo,
zakaj so pravzaprav storili kaznivo dejanje.
Med vsemi so bili lani le trije povratniki.
Natančno ne bi mogli razmejiti niti social-
nih vzrokov za mlade prestopnike, kajti
med vsemi so bili lani le trije povratniki.
Natančno ne bi mogli razmejiti niti social-
nih vzrokov za mlade prestopnike, kajti
med vsemi je bil le eden, ki izhaja iz druži-
ne alkoholikov. Na skrbstvu menijo, da so
prekrški posledica trenutnih vzgibov. Lani
sta bila med vsemi prestopniki le dva mla-
da delavca, dvema od vseh pa je sodišče
izreklo poostreni nadzor.
Socialna delavka Elizabeta Metličar, ki
je zadolžena za področje mladinskega pre-
stopništva v občini Laško, si prizadeva, da
bi v primerih, ko gre za manjše prestopke,
opravili brez končne obravnave pred so-
diščem. Raje se pogovori s prestopnH^i in
njihovimi starši ter učitelji, kar ponavadi
zaleže.
Socialna služba dobro sodeluje s so-
diščem in postajo milice, manj pa z mladin-
sko organizacijo.'Meni pa, daje v občini vse
premalo narejenega za mladino, saj se ti
nimajo kje zbirati in zabavati.
Precej prestopnikov je tudi med mlajšimi
od 14 let. Najpogosteje so to prometni pre-
krški in kaljenje javnega reda. V teh prime-
rih se socialna delavka poveže s socialno
delavko in psihologinjo na šoli in se skupaj
pogovorijo z otrokom, vendar je med mlaj-
šimi še vedno preveč povratnikov.
Mozirje: Le malo nasilja
Da je po pravilu nasilja med mladimi
več v večjih urbaniziranih središčih, potr-
juje primer občine Mozirje, kjer nasilja
med mladimi praktično ni.
Več je nasilja starejših nad mladimi, ne
toliko fizičnega kot duševnega, ki je posle-
dica alkoholizma, ki pa" ga je tudi v tej
občini precej.
Sicer pa tudi v občini Mozirje niso brez
mladostnega prestopništva. Kartoteke po-
staje milice in službe socialnega skrbstva
sicer kažejo na precejšen porast kaznivih
dejanj, saj so lani obravnavali 37 primerov
kaznivih dejanj, kar 23 več kot leto prej,
vendar ta podatek dobi pravo težo šele, ko
k temu dodamo, da so vseh triindvajset
kaznivih dejanj izvršili trije mladoletniki
med 14 in 15 leti, ki so si z manjšimi tatvina-
mi v osnovni šoli Mozirje in v Lepi njivi
pridobili predmete manjše vrednosti
(manjše vsote denarja, deli koles, telovadne ,
copate, oblačila). Lani so bili mladostniki v
občini krivi za pet večjih in 16 manjših
tatvin, zabeležili pa so tudi en odvzem mo-
tornega vozila ter poškodovanje tujih stvari
v treh primerih. Večino kaznivih dejanj so
mladi storili iz lahkomiselnosti ali trenutne
želje po pridobitvi določenega predmeta.
Takšen je tudi primer, ko sta dva mladolet-
nika vlomila v skladišče orožja strelske
družine Mozirje in ukradla dve malokali-
berski puški, ki so jih našli v njunih domo-
vih. Želela sta si streljati s pravo puško, a
nista imela streliva.
Bolj zaskrbljujoče kot mladoletno pre-
stopništvo, je grdo ravnanje starejših z mla-
dimi. Lani so miličniki poslali občinski
skupnosti socialnega skrbstva 19 poročil o
grdem ravnanju z mladoletnimi osebami, o
zanemarjanju otrok, o prekomernem uživa-
nju alkohola in pretepih v družinah.
Šentjur: Premajhna skrb
v Šentjurju lani mladoletniki niso sto-
rili večjih kaznivih dejanj, razen dogodka
na Resevni, o katerem smo že poročali.
Največ je bilo manjših tatvin, tatvin z
vlomom, poškodb imovine, pa tudi nekaj
poskusov posilstva in hujših telesnih poš-
kodb.
V primerjavi s prejšnjimi leti se število
kaznivih dejanj ni bistveno povečalo, saj so
leta 1982 zabeležili 35 primerov mladinske-
ga kriminala, v letu 1983 je bilo 41 prime-
rov, lani pa 37, od tega je bilo 17 prestopnik-
vo mlajših od 14 let. S temi so se ukvarjali
samo na Centru za socialno delo, povabili
so njihove starše na razgovor, pomagati pa
morajo tudi šolske svetovalne službe. Kar-
lina Soline, ki dela na Centru, ugotavlja, da
niso dovolj storili pri preprečevanju kazni-
vih dejanj mladih. Organizirali so predava-
nje o alkohohzmu za šolske svetovalce, to
pa je tudi vse. V zadnjem času se s temi
problemi ukvarja tudi Društvo prijateljev
mladine, vendar bi to morala biti skrb širše
družbene skupnosti, kot menijo na občin-
ski konferenci zveze mladine. Ob dogodkih
na Resevni so v osnovnih organizacijah pri-
pravili okrogle mize in predavanja, nato pa
je vsaka aktivnost zamrla. Socialistična
zveza pa se s temi problemi ne ukvarja.
Bodo vsi brezskrbno čakali, dokler se ne
bodo spet pojavili novi razgrajači z Resev-
ne? Teža prestopkov se veča, zato je pre-
pričanje, da v Šentjurju mladinskega kri-
minala ni, zmotno.
s. Konjice: Nasilje v mestiti
o vzrokih mladinskega prestopništva
in kakšne so naloge mladih, pa tudi druž-
be kot celote, bodo med drugim spregovo-
rili v Slovenskih Konjicah v mladinski
politični šoli v eni izmed tem, in sicer 2.
marca dopoldne. Predavala bo sodnica Li-
dija Pratnemer.
Na Postaji milice so lani obravnavali 23
mladih prestopnikov, kar je v primerjavi z
letom poprej za več kot polovico manj. To-
da ta podatek ne sme uspavati, pravi Lidija
Pratnemer in poudarjajo tudi na Postaji
milice, kajti morda vsa kazniva dejanja niso
bila prijavljena ali odkrita.
Lani je bilo storjenih 20 kaznivih dejanj,
ali 57 odstotkov manj kot leta 1983. Največ
je bilo tatvin, kar 10, tri velike tatvine, dva
odvzema motornega vozila, en poskus po-
silstva.
Na postaji milice so obravnavali devet
otrok, mlajših od 14 let. Ti so bili osumljeni
štirih tatvin, enega požiga in enega vloma.
Statistični podatki o mladinskem pre-
stopništvu v konjiški občini kažejo, da mla-
dina povzroči največ prekrškov v Sloven-
skih Konjicah in v Zrečah, manj pa v manj-
ših krajih.
Večina prestopnikov izhaja iz neurejenih
družinskih razmer (alkoholizem, prestopni-
ki tudi starši, slabe socialne razmere).
Žalec: Zlasti tatvine
V žalski občini so lani zabeležili 65 kaz-
nivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki,
torej mladi od 14. do 18. leta. To je precej
manj kot v letu poprej, ko je bilo takšnih
primerov kar 137:
Vendar ne bi mogli reči, daje manjše števi-
lo teh primerov tudi rezultat skupnega de-
lovanja postaje milice, šol in socialnih
služb ter drugih, ki skrbijo za to področje.
Navsezadnje je že precejšnje število nerazi-
skanih primerov, v katerih so prav gotovo
prisotni tudi mladoletniki. Med kaznivimi
dejanji je bilo največ tatvin, velikih tatvin
in odvzemov motornih vozil. Posilstev lani
ni bilo, prav tako pa ni bilo kazenskih pre-
gonov zaradi jemanja mamil. Mladoletni
storilci izhajajo v glavnem iz družin, ki ima-
jo urejeno življenje, iz družin, ki niso pro-
blematične in nimajo bistvenih eksisten-
čnih problemov, v večini primerov pa so
bili storilci pod vplivom alkohola, tako da
je večini prekrškov botrovala objestnost za-
radi vinjenosti.
T. Velenje: Več prestopnikov
V Titovem Velenju je bilo lani manj
mladoletnih prestopnikov kot leto prej, v
letošnjih prvih dveh mesecih pa njihovo
število zopet narašča. Tako jih je bilo
predlani 65, lani pa le 34, od tega je v 80
odstotkih primerov šlo za tatvine in veli-
ke tatvine. Od ostalih kaznivih dejanj pa
je bilo največ poškodb tuje lastnine, ogro-
žanja prometa, goljufije ipd.
Kako je z zasvojenostjo z mamili in alko-
holizmom Center za socialno delo ne ve.
ker podatkov o zdravljenju mladoletnikov
ne dobi, in ker ne vedo, s kakšno metodolo-
gijo dela bi se spopadli z omenjenima pro-
blemoma. Posilstev v Titovem Velenju lani
niso imeli, predlani pa je bilo eno. Zanimiv
je podatek, da je med mladoletnimi pre-
stopniki 15 odstotkov povratnikov, kar po
mnenju Centra za socialno delo ni zaskrb-
ljujoče.
V Centru za socialno delo tudi pravijo, da
manjše število mladoletnih prestopnikov
ni posledica preventivnih akcij, ampak gre
zgolj za slučajnost. Zaskbrljujoče pa je, da
se starostna meja prestopnikov pomika
navzdol, kar pomeni, da bo mladoletnih
prestopnikov v prihodnje več. Še zlasti za-
to, ker za preventivo ne skrbi nihče drug
kot Center za socialno delo in Zveza druš-
tva prijateljev mladine, ki skušata čimbolj
organizirati in zapolniti prosti čas osnov-
nošolcev. Pri tem ne pomagajo niti številna
društva niti Zveza mladine. Kljub temu
problem ni pereč, drugače pa je, ko preide-
jo učenci v usmerjeno izobraževanje, ker
nihče ni pripravljen delati z njimi zastonj,
denarja za stimulativno nagrajevanje učite-
ljev pa ni. Zaradi tega tudi ni uspelo sodelo-
vanje Centra za socialno delo in Centra
strokovnih šol.
Kot že rečeno Zveza mladine na tem pod-
ročju ni storila veliko, organiziraU so le ne-
kaj razprav v osnovnih organizacijah mla-
dine in lani so dali pobudo za skupščinsko
razpravo o mladoletnem prestopništvu. O
tej temi pa se bodo pogovarjali tudi to sobo-
to in sicer v okviru politične šole.
Šmarje: Pol manj kaznivih
dejanj
V primerjavi z letom 1983 je bilo v obči-
ni Šmarje pri Jelšah lani za polovico manj
storjenih kaznivih dejanj mladoletnikov.
Za primerjavo: leta 1983 je bilo 87 kazni-
vih dejanj, 115 pa je bilo storilcev. Lani je
bilo v občini Šmarje pri Jelšah le še 41
kaznivih dejanj, ki jih je povzročilo 49
osumljenih mladoletnikov.
V šmarski občini imajo poebno evidenco
otrok, storilcev kaznivih dejanj. Leta 1983
je bilo takšnih dejanj 19 s 30. storilci, lani pa
le 6 kaznivih dejanj oziroma 14 otrok v
obravnavi.
Po vrstah kaznivih dejanj so na prvem
mestu velike tatvine, sledijo tatvine, ude-
ležbe pri poškodovanju tujih stvari, trije so
bili poskusi posilstva, en mladoletnik se je
izdajal za uradno osebo itd.
Po številu Kaznivih dejanj oziroma storil-
cev je bilo lani resda za polovico manj pri-
merov, vendar ta podatek lahko zavaja. V
občini Šmarje pri Jelšah namreč niso redki
primeri, ko v šolah kazniva dejanja mlado-
letnikov prikrivajo, enako se obnašajo tr-
govci, po oceni Postaje milice v Šmarju pa
tudi občinskosocialno skrbstvo ne opravi
vloge, ki bi jo moralo. Največ mladoletni-
kov na stranpoteh je iz dobro situiranih
družin, ob čemer se velja še posebej zami-
sliti.
Na celjskem Centru za socialno de-
lo sta zaposleni dve strokovni delav-
ki za področje mladoletniškega pre-
stopništva. Marjeta Pukl in Neda Le-
bič sta na primer lani imeli 485 pri-
merov; preveč, da bi enako dobro de-
lali z vsemi mladoletniki.
»Velik uspeh je že, če mladoletniku,
ki je zašel na kriva pota, najdeš služ-
bo ali če mu pomagaš, da konča šolo,«
pravi Marjeta Pukl. »Vendar pa je na
primer z zaposlitvami zadnje čase
vse težje. Če kličeš v delovno organi-
zacijo z našega Centra, mladoletnika
že nekako ožigosaš in v marsikateri
delovni organizaciji ga nočejo spreje-
ti v službo. Zato jim zaposlitev ve-
čkrat iščemo tudi po ovinkih. Kljub
temu nam včasih vseeno ne uspe.«
Kljub preobremenjenosti sta de-
lavki uspešni na tem področju, meni
Jožica Herman, direktorica Centra,
vendar pa si želijo, da bi lahko zapo-
slili psihologa za to področje, da bi
lahko delali bolj preventivno, ne pa
skrbeli samo za tiste mladoletnike, ki
so že v stiskah.
V približno petini vseh primerov,
ki jih je obravnavalo sodišče na
našem območju, se je zagovarjalo po
več mladoletnikov. Vendar pa, meni
sodnica za mladoletnike v Celju
Vladka Petrič-Filipov, gre ponavadi
za neorganizirane skupine dveh ali
treh mladoletnikov in le v šestih pri-
merih so bili v skupini po štirje mla-
doletniki.
Zaradi višjega odstotka povratni-
kov se sodišče pogosteje odloča za
strožje vzgojne ukrepe, ki jih izrečejo
mladoletnikom. Prav odstotek po-
vratnikov namreč priča, kako učin-
kovita je kaznovalna politika. Ven-
dar pa strogost izrečenih ukrepov ve-
dno ni merilo. Tako, na primer, pri
nadzorstvenih vzgojnih ukrepih ne
gre toliko za to, da ukrep ne bi bil
primeren, kot za to, kako so ustrezne
socialne službe ukrep izvajale. So-
dišče namreč ugotavlja, da socialne
službe v mnogih primerih nimajo do-
bro organizirano izvajanje teh, na so-
dišču izrečenih ukrepov in da je so-
cialni delavec preobremenjen. Tako
izvajajo ukrep strožjega nadzora le
za nekatere mladince, za druge pa
ostane ukrep na papirju. Sodniki za-
to predlagajo, da bi razbremenili so-
cialne delavce in vključili v delo ta-
koimenovane svetovalce, ki bi v mla-
doletnikovem okolju (delovni organi-
zaciji, šoli ipd.) prevzeli naloge so-
cialnega delavca.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FEBRUAR 1985
z igrico Jurček je odrasla skupina lutkarjev pri Svobodi v Slovenskih Konjicah tako
navdušila, da jo bo v prihodnjih dneh ponovila.

Ljubezen ao lutk združili v sekciji
Lutkovna dejavnost je v
konjiški občini pognala ko-
renine pred 30 leti, ko so v
osnovni šoli Edvard Kar-
delj ustanovili lutkovno
skupino, katere nasledniki
še danes uspešno delajo. V
teh letih so skupine pred-
stavile več kot 40 iger, seve-
da največ v matični šoli, go-
stovale pa so tudi na Strani-
cah, v Tepanju, Špitaliču in
drugod.
Prve komplete lutk jim je
izdelal mariborski kipar Je-
zovšek, kasneje pa so se iz-
delave lutk lotevali učenci
pri tehničnem pouku kar sa-
mi. V zadnjem času pa jim je
z lepo oblikovanimi lutkami
iz pene priskočila na pomoč
vzgojiteljica Danica Suc iz
Slovenskih Konjic, v LIP pa
so lutkarjem naredili tudi
prenosni oder.
Z lutkarstvom, ki po nava-
di klavrno usahne z odho-
dom učencev iz osnovnih
šol, pa v Slovenskih Konji-
cah ne ravnajo tako mače-
hovsko. Prav iz lutkarskega
krožka na šoli se je pred le-
tom dni razvila skupina
odraslih lutkarjev, ki dela
zdaj pod okriljem Delavsko
prosvetnega društva Svobo-'
da Slovenske Konjice. Pred-
sednik sekcije je Mladen
Terzič iz Uniorja, mentorica
in režiserska pa Slava Kokot,
učiteljica iz osnovne šole
Edvard Kardelj. Svoje zna-
nje in ljubezen do lutk je Sla-
va Kokot nadgradila z zna-
njem z različnih tečajev in
seminarjev o lutkarstvu.
Skupina lutkarjev pri Svo-
bodi šteje 12 članov, v glav-
nem so to dijaki, nekaj pa je
tudi redno zaposlenih delav-
cev   v   različnih   poklicih.
Medtem ko so izredno nav-
dušili z igrico Jurček, pri-
pravljajo prav v teh dneh
enodejanki Veliki in mali
krokodil in Lakota je naj-
boljši kuhar. Denar, ki ga bo-
do zaslužili z vstopnicami,
bodo člani lutkovne sekcije
nakazali v sklad za lačne
otroke, so se odločili.
Konjiški lutkarji so polni
entuziazma. K delu so pri-
tegnili tudi strokovne sode-
lavce. Tako jim sceno uspeš-
no izdeluje likovnik Milan
Lamovec, za glasbeno opre-
mo poskrbi Olga Kangler, za
pravilno in lepo besedo Ma-
rija Bolčar. Vsi skupaj pa se
trudijo, da bi lutke iz pene in
drugih materialov, zaživele
in navduševale mlade in
odrasle gledalce. In morda
koga tudi pritegnile v njiho-
vo skupino. Toda za podmla-
dek se lutkarjem pri Svobo-
di, ki jim finančno pomagata
Zveza kulturnih organizacij
in Zveza prijateljev mladine,
ni bati, dokler bodo lutke
oživljali že najmlajši v
osnovni šoli.
MATEJA PODJED
Neukrotiliva kralina v ollu
Slikarska pot NIka Ignjatiča v soočanju s publiko
Likovna dela slikarja Ni-
ka Ignjatiča, ki so bila do
torka razstavljena v Nami
Žalec, bodo od 8. marca da-
lje na ogled v Komunali Ce-
lje. Prireditev bo v tem ko-
lektivu v počastitev 8. mar-
ca obogatena s kulturnim
programom: recitalom, na-
stopili bodo tudi učenci
glasbene šole in rock'n'roll
skupina.
Niko Ignjatič je po letih
vztrajnega dela dozorel do ti-
ste stopnje, ko s soočanjem s
publiko črpa nove možnosti
za svojo slikarsko pot.
Celje, Dobrna, Portorož,
Ljubljana, Piran, razstavišča
onstran meje, to so stopnice
njegove razstavljalske poti.
Prve predstavitve njegovih
del lota 1970 so bile v grafiki,
oziroma perorisbi in platnu.
Kasneje se je opredelil za
platno z začetki reliefne for-
me, ki se je enakovredno zli-
la s koloritom grafičnih reši-
tev in reliefno formo. Od pe-
rorisbe, v katere je vgrajeval
nadrealistične elemente, se
je Niko Ignjatič vse bolj obli-
kovno osahiosvojil in gradil
svojo likovno govorico na
osnovi motiva iz svoje nepo-
sredne okolice, vendar tako,
da ga je po svojem lastnem
nazoru in pogledu na svet
preoblikoval in prenesel na
raven upodabljajočega.
Sočasno razvija Niko Ig-
njatič dve likovni formi. V
olju na platno s poenostr
Ijenimi oblikami in s harni
ničnimi barvami gradi reali-
stične trodimenzionalne pro-
dore v prostor z jasnimi kon-
turami in strogimi formami
racionalnega, disciplinirani-
mi odnosi do sveta, hkrati pa
mu zakonitosti slikarskega
prostora postajajo pretesne.
Hoče dejansko reliefnost -
dejanski prostor.
'"S
duš
Kljub nenehnim pro-
storskim težavam je ple-
sni ansambel Igen, ki tre-
nutno gostuje v ŠRC Go-
lovec, pripravil novo
predstavo z naslovom
Plesale so duše, mrtve
duše. Program obsega
»improvizirane trenutke
z najmlajšimi«, »glasbene
plese in plesne koračni-
ce« šolarjev, solističen
nastop Irene Tabakovič
in predstavitev celotnega
ansambla z naslovno te-
mo. Koreografija je delo
Igorja Jelena, kostume pa
je oblikovala Majda Ko-
lenik.
Prihodnji četrtek in pe-
tek se bodo najprej pred-
stavili srednješolcem,
premiera pa bo v soboto
ob 19.30 v miali dvorani
Zavoda Golovec.
T.C.
Nova plesna šola
Plesni tečaji v Titovem Velenju
v Titovem Velenju so pri
tamkajšnjem plesnem klu-
bu pred dnevi odprli plesno
šolo, z željo, da bi ponovno
oživeli organiziranje ple-
snih tečajev raznih oblik.
Zaradi prostorskih težav je
namreč ta dejavnost lani po-
polnoma zamrla. Ta problem
so sedaj rešili skupaj s hote-
lom Paka iz Titovega Ve-
lenja.
V prenovljenih prostorih
bivšega kegljišča bo plesna
šola Paka pričela z delom že
27. februarja, ko bodo orga-
nizirali začetni tečaj akrobat-
skega rock'n'rolla. Tečaj se
bo pričel ob 19. uri. Poleg
tega bodo organizirali tudi
začetne, nadaljevalne in iz-
popolnjevalne tečaje družab-
nih in športnih plesov, disco
hustla in break dancea.
Vsak četrtek zvečer s pri-
četkom ob 20.30 bodo v ple-
sni šoli pripravljali tudi dru-
žabni večer s- plesno glasbo
standardnih in latinskoame-
riških plesov, rock'n'rolla in
disca, program pa bodo za-
polnili tudi z zabavnimi dru-
žabnimi igrami. Ti družabni
večeri so hkrati lepa prilož-
nost za izpopolnjevanje zna-
nja, ki si ga tečajniki pridobi-
jo na plesnih vajah.
Vse ostale informacije lah-
k6 dobite v recepciji hotela.
Ker odprtje plesne šole sov-
pada s praznovanjem 15 let-
nice delovanja Plesnega klu-
ba Velenje, bodo pripravili
tudi slovesno otvoritev, ki
bo v petek 1. marca ob 19.30
v plesni šoli Paka.       *
ROBERT GORJANC
Knjiga o Polzeli
Konec minulega tedna so
v mali dvorani doma Svo-
bode na Polzeli na krajši
slovesnosti predstavili pre-
cej obsežno knjigo, ki nosi
naslov Polzela. Gre za mo-
nografijo, ki je Polzelo ob-
delala vse od njenih začet-
kov pa do danes.
Zamisel o taki knjigi je že
precej stara, vendar je bila
njena priprava in izdaja ve-
čkrat odložena iz različnih
vzrokov. Tokrat je priprav-
ljalni odbor zbral številne
strokovnjake in domače so-
delavce, ki so skoraj dve leti
zbirali podatke in sestavljali
tekste in fotografije. Knjiga
ima 416 strani.
Vsebino nam je predstavil
urednik knjige. Vili Vybi-
chal: »Knjiga vsebuje 70
člankov, ki jih jc napisalo 54
avtorjev. Poleg tega ima 234
črno belih in tri barvne foto-
grafije. Razdeljena je na po-
samezna področja. Ločeno
obravnava zgodovinske, po-
litične, kulturne, gospodar-
ske in telesnokulturne
značilnosti Polzele.«
Knjiga pomeni kompletno
predstavitev Polzele, s svoji-
mi prispevki pa so jo oboga-
tili Meta Rainer, Darinka Pa-
vletič Lorenčak, Neža Mau-
rer in Drago Kumer. Izšla je
v dva tisoč izvodih, cena za-
njo pa je tisoč dinarjev.
Na predstavitev knjige so
povabili vse avtorje sestav-
kov, v kulturnem programu
Največ dela pri pripravi
knjige sta imela Stanko No-
vak in Vili Vybihal.
je nastopil prof Andrej Vari
s kitaro in kvintet Lastovka.
Knjigo je izdal pripravljal-
ni odbor za pripravo občin-
skega praznika, založila Kul-
turna skupnost Žalec in Kra-
jevna skupnost Polzela, lek-
torirala Marica Kotnik-Še-
pec. uredniški odbor je vodil
Stanko Novak, uredil, kori-
giral in opremil pa Vili Vy-
bichal.
T. TAVČAR
Poplava zalila glasbeni dom
Voda, ki je iz ponedeljka
na torek poplavila prostore
vadbene dvorane ŽPD
»France Prešeren« Na oko-
pih v Celju, ni povzročila
samo precejšnje škode na
instrumentih, temveč je po-
novno vzburila duhove o
prostorski stiski tega
društva.
Pred leti so namreč temu
društvu podrli Godbeni dom
v ulici XIV. divizije in jim v
zameno dali v uporabo spod-
nje prostore omenjene stav-
be. Ker je ta stavba predvi-
dena za popolno obnovo, se
bodo morali seliti tudi od
tod. Omenjeni izliv vode pa
deluje kot hladen tuš ne sko-
raj 120-članski glasbeni ko-
lektiv treh orkestrov, saj vse
skupaj izgleda, kot da jih
hoče nekdo za vsako ceno
vreči iz teh prostorov.
Škoda na instrumentih bo
precejšnja, saj so poškodo-
vana glasbila od klavirja,
bobnov, tambur do elektri-
čnih ojačevalcev in zvočni-
kov, da o ostalem inventarju
ne govorimo. Kaj je vzrok za
zliv vode, je še preurahjeno
reči. Ah gre za malomarnost,
ker so pozabili začepiti vodo-
vodno cev ali za zaradi zmr-
zali popokane vodovodne
cevi? Vsekakor bo treba kar
najhitreje poiskati za druš-
tvo nove prostore in seveda
čimprej povrniti tudi škodo,
saj bo v nasprotnem primeru
okrnjeno tudi delo vseh treh
glasbenih sekcij tega
društva.
Županova Micka
v Laškem
Pred kakšnimi dvemi me-
seci je enajst članov kultur-
no umetniškega društva Pi-
vovarne Laško pričelo vadi-
ti novo predstavo. Izbrali so
si Linhartovo Županovo
Micko, režirala pa jo je
igralka SLO Celje, Ljerka
Belak.
Z mnogo truda in odpove-
dovanja, so rriladi delavci in
srednješolci uspeli napraviti
lahkotno igro, ki temelji na
situacijski komiki, do-
mačem narečju z veliko glas-
benimi vložki starih ljudskih
pesmi, preprostimi kostumi
in enostavno prenosno
sceno.
Namen, zabavati občin-
stvo, so dosegli na petkovi
premieri pred polno dvorano
Dušana Poženela v Laškem.
V naslednjih tednih bodo go-
stovali še na vseh krajevnih
odrih v občini in upajo, da
bodo tudi drugje ljudje tako
dobre volje zapuščali dvora-
no kot občinstvo v Laškem.
VVE
Kulturna karavana v Gornjem gradu
Tokratna kulturna karavana Cankarjevega doma iz Ljub-
ljane, že peta po vrsti, je zavila v Zadrečko dolino in ljubitelje
amaterske kulturne dejavnosti v nedeljo popeljala v Gornji
grad.
Kar 160 udeležencev vseh starosti, bilo pa bi jih še dvakrat
več, če Cankarjev dom že lep čas pred karavano ne bi ustavil
prijav, so prijazni Gornjegr£gčani peljali v Radmirje in jim poka-
zali tamkajšnjo zakladnico, v domačem kraju pa so jim pripra-
vili ogled katedrale ter kulturni program. V gornjegrajski celo-
dnevni osnovni šoli so se najprej predstavili učenci Šolskega
kulturnega društva, domače prosvetno društvo pa se je zatem v
svoji dvorani predstavilo še z igro Moj ata socialistični kulak.
Predstavitve sta se udeležila tudi avtor Tone Partljič in režiser
Andrej Kurent. Goste kulturne karavane, ki so prišli iz Ljub-
ljane in okohce, so na koncu domačini še prijazno pogostili.
RP
28. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Dražje morje
Cene letovanja za domače
goste so v glavnem še nez-
nane, vendar v Poslovni
skupnosti turističnih agen-
cij Jugoslavije že najavlja-
jo, da bo letovanje dražje za
30 do 40 odstotkov, nekaj pa
je tudi še hujših napovedi,
ki obljubljajo celo 70 od-
stotne podražitve.
Tako lahko po prvih napo-
vedih iz Ulcinja in Herceg
Novega že ugotavljamo, da
bodo cene kombiniranega
letovanja (namestitev pri za-
sebnikih, prehrana v resta-
vracijah) veljale med 1.250 in
1.70U dmarjev, v hotelih pa
seveda še dražje.
Ob vsesplošni rasti cen je
bilo podražitve logično pri-
čakovati, vendar pa se lahko
vprašamo, ali so pn tem go-
stinci, hotelirji, lastniki za-
sebnih sob in drugi turistični
delavci mislili na domačega
gosta in njegovo kupno moč.
Verjetno ne, ob tem pa tudi
ni odveč pomislek, da turi-
stični delavci ponekod s tak-
šnimi cenami samo skuš^o
prikrivati in pokrivati lastne
slabosti, kot so slabo izko-
riščene  zmogljivosti  skozi
vse leto, slabe usluge itn____
Prav zaradi tega bi bilo prav,
da bi agencije za letošnje po-
letje pripravile več poceni
programov za delovne orga-
nizacije. Izkušnje od lani, ko
so bili takšni programi raz-
grabljeni in napovedi cen za
letos namreč takšno usmeri-
tev nedvoumno narekujejo.
R. PANTELIČ
Lučka odprta
Po dolgem času, ko že marsikdo ne pomni več, kdaj
so v Celju zaprli mlečno restavracijo, je delovna
organizacija Gostinstvo-hoteli Merx v ponedeljek
odprla na Ljubljanski cesti (nasproti kina Dom)
okrepčevalnico Lučka.
Lokal, kjer ne bo dovoljeno kajenje, niti v njem ne
bodo točih alkoholnih pijač, sicer ni velik, saj meri
dobrih dvajset kvadratnih metrov, a je kljub temu za
mesto velika pridobitev. Posebno zato, ker je Celje v
zadnjih letih dobilo nekaj lokalov podobne velikosti, a
kjer razen kave in šilca žganega največkrat ni mogoče
dobiti niti navadnega sendviča. V Lučki, ki bo med
tednom odprta med 6,30 in 20. uro, ob sobotah pa od
6,30 do 15. ure, so pripravili pestro ponudbo. Razen
toplih mlečnih napitkov vseh vrst in čajev bodo pri-
pravljali tudi mlečne frapeje, ponujali sokove in
napitke iz svežega sadja, med jedmi pa kruhek Lučka,
rogljiče, maslenke, sirove in zeljne zavitke, prekmur-
ske gibanice in krofe. Za ureditev prijetnega lokala so
pri Merxu porabili približno 2 milijona dinarjev, del
prostorov, v katerih so uredili skladišče pa jim je
odstopila Kovinotehna.
R. PANTELIČ
Nov servis športne opreme
s servisom smučarske opreme, ki ga je v začetku tega tedna v Aškerčevf ulici odprl
Ljubo Jovan, je Celje sicer dobilo še eno popravljalnico smuči, vendar pa tudi prvi
kompleten servis športne opreme
V zimskem času bo namreč v servisu, ki bo odprt vsak dan od 16. do 19. ure, lastnik
popravljal smuči in vso ostalo smučarsko opremo, v letnem času pa tudi ostalo športno
opremo. Med drugim tudi opremo za tenis (napenjanje vrvice na loparjih), po potrebi pa bo
poskrbel za servis ostalih športnih rekvizitov, ali pa bo vsaj informiral stranke o tem, kje,
kako in po čem bi lahko popravili svoje zrabliene športne rekvizite. Pri odobritvi lokacije
sta Ljubu Jovanu precej pomagala SD Toper in Zavod za planiranje in izgradnjo iz Celja,
posrečena pa je tudi izbira prostora, ki se nahaja poleg pisarne celjskega smučarskega
društva Toper, torej tam, kjer se smučarji najpogosteje srečujejo.
RP, Foto: EM
PLANINSKI
KOTIČEK
Seminar vodnikov
Od 22. do 24. marca bo
na Vršiču zbor in seminar
planinskih vodnikov v
zimskih razmerah, ki ga
organizira izobraževalna
komisija pri Planinski
zvezi Slovenije. Vodniki
bodo poleg obnovitvenega
semmarja, na katerem se
bodo seznanili s teoretični-
mi temami, izvedli tudi
praktični del, na katerem
se bodo seznanili z organi-
zacijo in izvedbo zimskega
vzpona ter turno smučar-
skega vzpona na Mojstrov-
ko ter z izvedbo in organi-
zacijo reševanja izpod snež-
nih plazov. Rok za prijave,
ki jih zbira PZS je 10. ma-
rec 1985. RP
Mladinci
Šmartnega na
pohodu
Pred letom formirana
planinska sekcija mladin-
ske organizacije v KS
Šmartno v Rožni dolini je
v nedeljo 17. t. m. organizi-
rala komemorativni po-
hod po poti domačih parti-
zanskih kurirjev in teren-
cev, »čez hrib in dol« okoli
Šmartnega. Na poti se je
skupina 35 mladih planin-
cev s preskromnim števi-
lom planincev iz mesta
ustavljal pred spominskim.i
obeležji pri Koku na Jezer-
cu, pri Znidarju na Rupah
ter pred spomenikom na
Šentjungartu - povsod ob
spominskih besedah vodje
pohoda in zagnanega orga-
nizatorja planinske sekcije
Milana Jezernika. Ni kaj,
mladi šmartinski planinci
so svoje delo dobro zastavi-
li. Organiziranost nedelj-
skega pohoda je zanesljiv
kažipot v še širšo organizi-
ranost šmartinske mladine
na področju plafiinstva in
ohranjanja tradicij našega
narodnoosvobodilnega
boja. GG
Občni zbor PD
Polzela
Letni občni zbor so imeli
tudi polzelski planinci,
katerih društvo je za svoje
delo prejelo srebrni znak
OF. Ob prisotnosti članov
sosednjih društev iz Zabu-
kovice, Braslovč in Šempe-
tra, so spregovorili o svo-
jem lanskoletnem delu,
izvohli pa so tudi nov od-
bor, ki ga bo še to mandat-
no dobo vodil dosedanji
predsednik Vili Vybichal.
V razpravi so posebej spre-
govorili o problemih mla-
dih alpinistov, saj med pla-
ninskimi društvi žalske
občine ni takšnega društva,
ki bi imelo alpinistični od-
sek, zato se bodo morah
mladi alpinisti povezati s
katerim izmed treh AO v
Savinjskem MDO.
Po zboru nas je Hinko
Lebinger popeljal z barvni-
mi diapozitivi po planin-
skih oteh naše ožje m širše
domovine ter po delu E 6
poti izven naših meja.
Š. J.
NA KRATKO
Dražja cestnina
Od 16. februarja bo po-
trebno seči globlje v žep tu-
di pri plačilu cestnine na
avtocesti Ljubljana-Razdr-
to in polovični avtocesti
Hoče-Arja vas.
Kilometre vožnje na odseku
Ljubljana-Razdrto velja po
novem za vozila prvega cest-
ninskega razreda 2,55, na od-
seku Hoče-Arja vas pa 1,75
dinarja. Od Celja do Hoč bo
potrebno sedaj odšteti za vo-
zila prvega razreda 90, za
drugi razred 130, za tretji 220
in za četrti, to je za tovorna
vozila z ali brez priklopnika
na skupno 6 ali več osi 360
dinarjev. Od Ljubljane do
Razdrtega pa bodo cene za
posamezne razrede 130, 190,
330 in 640 dinarjev.
RP
Obhodi trških meja
Mozirsko turistično druš-
tvo si prizadeva v svoj kraj
privabiti čimveč obiskoval-
cev, vendar, kot so ugotovi-
li na seji upravnega odbora
tega društva, vseh privla-
čnosti kraja ne znajo dovolj
dobro izkoristiti.
Sklenili so, da bodo po
vzoru drugih krajev v občini
tudi oni organizirali eno ve-
čjo turistično prireditev.
Imenovali so posebno skupi-
no, ki bo izdelala predlog za
prikaz, ki naj bi spominjal na
nekdanje obhode trških me-
ja, ki so jih vsakih sedem let
še ob koncu 18. stoletja
opravljali V Mozirju. Če jim
bo takšno prireditev uspelo
organizirati, saj je zato po-
trebno sodelovanje večine
društev ter gostincev in turi-
stičnih delavcev, se za dober
obisk ni bati.
Seminar o turizmu
Gorenjesavska turistična
zveza je včeraj dopoldan
pripravila v dvorani Delav-
skega doma v Nazarjih se-
minar o aktualnih nalogah
pri pospeševanju turizma.
Seminar je bil namenjen
vsem tistim, ki se neposre-
dno ali posredno ukvarjajo s
turistično dejavnostjo, pa tu-
di drugim, ki so dolžni mo-
ralno in materialno vzpod-
bujati hitrejši razvoj turizma
v Gornjesavinjski dolini. O
osnovah turizma in o tem ka-
ko izboljšati turistično po-
nudbo, je govoril profesor
Zoran Vudler, o sodobni or-
ganizaciji turistične informa-
tike Andreja Peček s TZS, za-
nimivo temo o vključevanju
narodopisnega bogastva v
turistično ponudbo pa je
predstavil profesor Janez
Bogataj, prav tako iz Turisti-
čne zveze Slovenije.
RP
Dober obisk domačih
gostov na Starem
gradu
Po statistiki, ki prikazuje,
koliko obiskovalcev si je la-
ni ogledalo 'pomembnejše
turistične zanimivosti v
Sloveniji,je na visokem pe-
tem mestu tudi Stari grad v
Celju. Ogledalo si ga je
93 906 obiskovalcev. Več jih
je bilo le v Postojnski jami
(850 479), Lipici (260 831),
muzeju na Blejskem gradu
(195 798) in Muzeju na Blej-
skem otoku (100 733). Precej
manj obiskovalcev je bilo
n.pr. v znamenitih Škocjan-
skih jamah pa pri slapu Savi-
ca ali pa v Predjamskem gra-
du v Postojni. Ta podatek
velja za skupen obisk, med-
tem ko je po obisku tujih go-
stov celjski grad med za-
dnjimi. RP
Komisija za podelitev priznanj »Priznanje samouprav-
Ijalcu" pri občinski skupščini Celje
RAZPISUJE
v skladu s 14. členom odloka o priznanjih in nagradah
občine Celje (Ur. list SRS 20/83) podelitev priznanj »Pri-
znanje samoupravljalcu« za leto 1985.
Priznanje samoupravljalcu se podeli zaslužnim delega-
tom (članom) v organih samoupravljanja in drugim delav-
cem, organom samoupravljanja in samoupravnim delov-
nim skupinam v organizacijah združenega dela in v dru-
gih samoupravnih organizacijah in skupnostih za izredne
dosežke na področju razvoja samoupravljanja in delegat-
skih odnosov ter za družbeno politično delo, ki prispeva k
napredku socialističnih samoupravnih odnosov.
Možno je obnoviti predloge tudi za tiste, ki so bili predla-
gani že prejšnja leta, pa so zaradi omejenega števila
nagrad izpadli, pogoje za dodelitev priznanja pa še vedno
izpolnjujejo: Predlogi naj bodo poleg osnovnih podatkov
utemeljeni:
- za skupine
- z razlogi za podelitev priznanja s podrobnejšim pri-
kazom uresničevanja zakona o združenem delu zlasti
v pogledu razvijanja dohodkovnih odnosov, razpore-
janja čistega dohodka in delitve sredstev za OD, ure-
janje odnosov med delavci TOZD in delavci delovnih
skupnosti za opravljanje zadev skupnega pomena,
samoupravnega planiranja in uresničevanja planskih
ciljev, uresničevanja kadrovske, stanovanjske in so-
cialne politike itd.
- s politično oceno obstoječih samoupravnih odnosov
glede na položaj delavcev, njihovo vlogo, vključenost
in aktivnost pri oblikovanju pogojev in razpolaganju
s sredstvi in rezultati dela.
- za posameznika
- z opredelitvijo dosedanjih funkcij in aktivnosti dela
na področju kdaj, kje in kako je naloge opravljal in
izvrševal
- z razlogi za podelitev priznanja, opisom kandidatovih
prizadevanj in stvarnih dosežkov zlasti z vidika ure-
sničevanja Zakona o združenem delu.
Komisija vabi vse OZD in druge samoupravne organiza-
cije, skupnosti družbenopolitične organizacije, društva in
občane, da pošljejo predloge do 15/4-1985 na naslov
Skupščina občine Celje, Komisija za podelitev priznanj
»Priznanje samoupravljalcu«. Trg svobode 9, 63000 Celje.
Po tem roku komisija vlog ne bo več sprejemala.
Komisija za podelitev priznanj J
»Priznanje samoupravljalcu« ........
iVIETKA, tekstilna tovarna
in konfekcija CELJE
Odbor za delovna razmerja
TOZD Proizvodnja tkanin
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. Vodenje izmene v tkalnici
- 1 oseba
2. Vodenje ključavničarske
delavnice
- 1 oseba
3. Zidarska opravila
- 1 oseba
4. Ključavničarska opravila
- 1 oseba
5. Vrtnarska opravila
- 1 oseba
Pogoji:
pod točko 1:
zahteva se V. stopnja strokovne izobrazbe tekstilne
smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
in nalogah. Delo je v treh izmenah. Poskusno delo
traja 3 mesece,
pod točko 2:
zahteva se V. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali
druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na
podobnih delih in nalogah. Delovno razmerje je za
nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece,
pod točko 3:
zahteva se IV. stopnja strokovne izobrazbe gradbene
ali druge ustrezne smeri in eno leto delovnih iz-
kušenj. Delo je za nedoločen čas s poskusnim delom
3 meseci,
pod točko 4:
zahteva se IV. stopnja strokovne izobrazbe ključav-
ničarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Delo je za
nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece,
pod točko 5:
zahteva se III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe
vrtnarske ali druge ustrezne smeri in eno leto delov-
nih izkušenj. Delo je za nedoločen čas s poskusnim
delom 1 mesec.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov:
»METKA«, tekstilna tovarna in konfekcija Celje, Ipav-
čeva 22. Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po spre-
jemu sklepa o izbiri._
10. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FiBRUAR 1985
Kozjanska cesta postaja vroča
Letos z nadaljnjo Izgradnjo ne bo nič
Znano je, da del regional-
ne ceste iz Lesičnega do Go-
rM)C.'pri Slivnici v dolžini
dobrih enajst kilometrov še
vedno ni asfaltiran in zato
povzroča med tamkajšnji-
mi Kozjani veliko nezado-
voljstva. Kdaj in kako bo
mogoče dograditi Titovo
cesto Kumrovec-Kozje-Go-
rica pri Slivnici, se sprašu-
jejo občani šentjurske,
šmarske in krške občine, saj
je ta cesta zanje življenjske-
ga pomena, obljub pa so,
kot pravijo, že dolgo siti.
Februarja so organiziraU
posebno problemsko konfe-
renco, ki je bila v Kozjem in
na kateri so ponovno opozo-
rili na problem, zlasti v zvezi
z nadaljnjo gradnjo odseka
ceste od Lesičnega do Gori-
ce pri Slivnici.
Dobra cesta pomeni hitrej-
šo pot k razvitosti, kar je za
Kozjansko precej pomemb-
no. Najbolj nezadovoljni so
občani v šentjurski krajevni
skupnosti Prevorje, saj skoz-
njo pelje pretežni del neas-
faltiranega cestišča. Pravijo,
da zavlačevanje postaja že
nevzdržno, to pa utemeljuje-
jo z dejstvi, ki jim ni opore-
kati.
Na cesto Kumrovec-Koz-
je-Gorica pri Slivnici gra-
vitira trideset tisoč obča-
nov. Na delo se vsak dan vo-
zi skoraj dva tisoč delavcev
in dva tisoč pet sto dijakov.
Cesta pomeni najkrajšo po-
vezavo s Celjem in z Zagre-
bom, pomembna pa je zlasti
s kmetijskega vidika. Ob tej
cesti je deset zbiralnic mle-
ka, štiri odkupna mesta za
živino, na tem območju
proizvedejo letno milijon li-
trov mleka, ogromno jabolk
in ribeza.
Posodobljena cesta bi za-
držala mnogo več ljudi do-
ma, danes odhajajo zlasti
mladi. Na tem območju je
450 urejenih kmetij, katerih
bodočnost ni jasna. Zaradi
slabega cestišča so vsako-
dnevni prevozi z a\'tobusi
vse prej kot človeka vredni,
dijaki in delavci morajo vsta-
jati ob treh, štirih zjutraj. Pri
Izletniku ocenjujejo, da se
na tej cesti avtobusi za 60 od-
stotkov bolj kvarijo kot na
ostalih...
Kozjanci pravijo, da ne bo-
do več čakali, najmanj pa
računali na obrabljene oblju-
be republiške skupnosti za
ceste. Sodijo tudi, da ni do-
volj, da se cesta gradi samo
iz sredstev za manj razvita
območja v Sloveniji in zahte-
vajo^da se jo uvrsti v redni
program gradnje cest v naši
republiki. »Ne moremo več
prenašati laži, saj so nam ce-
sto že ničkolikokrat obljubi-
h. Zahtevamo jasno bese-
do...-<. so bili ogorčeni na
nedavni problemski konfe-
renci.
Realnost je, na žalost, pre-
cej drugačna od zahtev obča-
nov na Kozjanskem. Glede
na to, da pri republiški skup-
nosti za ceste za letos skoraj-
da ni denarja, je vprašanje,
ali bo letošnja zahteva šent-
jurske skupnosti za ceste za
asfaltiranje vsaj treh kilome-
trov omenjenega cestnega
odseka, uresničena.
Pri republiški skupnosti
za ceste lahko računajo le s
sredstvi za manj razvite, ta
pa so tako pičla, da kakšnega
posebnega upanja ne dajejo.
Kako potem naprej? Ostaja
prevzaprav samo ■ ena mož-
nost; da se modernizacijo
dobrih enajst kilometrov ce-
ste Lesično-Gorica pri SLiv-
nici uvrsti v srednjeročni
program razvoja republiške
skupnosti za ceste za obdob-
je 1986-1990. Letos torej ne
bo nič. Gradnja tega dela ce-
ste naj bo vključena v redni
program skupnosti, sredstva
iz sklada za manj razvite pa
naj bodo le dopolnilna sred-
stva za to modernizacijo. Ta-
kšna je torej zadnja beseda
in zahteva Kozjancev predno
se pošteno ne razjezijo..
MARJELA AGREŽ
Prišli so časi, ko začenjamo na problem nerazvitosti
gledati nekoliko drugače, z drugih zornih kotov kot
doslej. Zlasti se sprašujemo, do kod in do kdaj še
solidarnost z nerazvitimi (republikami, pokrajino,
občinami) Za problem manj razvitega Kozjanskega bi
se bilo prav tako treba vprašati, do kdaj še solidarnost,
zlasti pa še, kakšna je najhitrejša pot k razvitosti in kaj
naj bi družbena skupnost pri tem ukrenila. Je solidar-
nost res Ic v denarju, v gradnji cest, ki so nedvomno
pomembne za razvoj. Občina Šmarje ima na primer že
toliko asfalta, da bi s tega vidika res ne mogli več
govoriti p nerazvitosti. Ob asfaltnih cestah so nove
(popotresne) domačije, hlevi, silosi.... zato je pot iz
slabše razvitosti edinole še, v tovarnah, obratih, novih
delovnih mestih na tem območju, skratka, v tovrstnih ^
vlaganjih naših delovnih organizacij. Lepih primerov ■
je že nekaj (Kozje. Vinski vrh, Pristava). Sklicevati se\
na nerazvitost bo za to območje vse manj vredna
deviza. postaviti se na lastne noge pa vse bolj pogosti-,
refren današnje stvarnosti. Tega se, na srečo, v občini'
Šmarje pri Jelšah že zavedajo, predvsem pa vedo. daje
v vlaganjih, v novih tozdih in obratih na Kozjanskem,
prava pot za strumnejši korak z razvitimi.
Gasilci iz
Drešinje vasi v
znamenju 70-
letnice
Leto 1984 je bilo za čla-
ne gasilskega društva iz
Drešinje vasi v zname-
nju številnih uspehov, ki
so bili povezani tudi s 70-
letnico obstoja tega
društva.
Tako so med drugim
obnovili in preuredili ga-
silski dom. napeljali vodo
v kuhinjo in prizidek ter
opravili še vrsto drugih
obnovitvenih del na nji-
hovem gasilskem domu.
Precej so napravili tudi
po organizacijski strani,
vso pozornost pa so na-
menjali tudi delu z mladi-
no. V okviru gasilskega
društva deluje več sekcij.
Najbolj delavni sta horti-
kulturna in športna. Hor-
tikulturna sekcija je vse
leto skrbela za urejanje
cvetlične grede in za
okrasno grmičevje pred
gasilskim domom ter ob
magistralni cesti, pri av-
tobusnih postajah in v sa-
mi vasi. Za svoje delo je
društvo lani prejelo pre-
cej priznanj. Najbolj po-
nosni so na priznanje pr-
ve stopnje za delo na pod-
ročju požarne varnosti, ki
jim ga je podelila Gasil-
ska zveza Slovenije, pre-
jeli pa so tudi priznanje
ob krajevnem, prazniku
Petrovč.
Tudi letos bodo vso po-
zornost namenjali delu na
področju požarne varno-
sti in preventive, redno
pa se bodo udeleževali tu-
di raznih gasilskih tek-
movanj, na katerih so že
doslej dosegali dobre re-
zultate.
JANEZ VEDENIK
Preiirambeni izdelki
niso ustrezali
Tržna inšpekcija v žalski
občini se je lani ubadala s šte-
vilnimi problemi zaradi ne-
katerih nejasnosti pri obliko-
vanju cen pri grosistih. Po-
javljalo se je namreč precej
dodatnih stroškov, ki so bili
sicer dokumentirani, vendar
nesorazmerno visoki in je bi-
lo težko ugotoviti njihovo
realnost.
Pri spremembi proizvajalče-
vih cen nastajajo pri grosistih
problemi zaradi zalog. Pri ce-
nah posameznih proizvodov
nastajajo občutne razlike med
grosisti. kar vpliva na končno
ceno v maloprodaji. Tako seje
dogajalo in se še, da je pri vsa-
ki dobavi drugačna cena. Real-
nost teh cen je zaradi dolgo-
trajnih postopkov težko ugoto-
viti.
Pri kontroli kakovosti blaga
in storitev se kaj dosti ni spre-
menilo. Zaradi neurejenih ce-
novnih razmerij kakovost ni
na zadovoljivi ravni, Tržni inš-
pektorji v žalski občini so mehi-.
rali kar nekajkrat izločiti iz
prodaje nekakovostne pre-
hrambene proizvode, proti
proizvajalcem pa so vložili ka-
zenske prijave. Na spisku ka-
zenskih prijav so Kmetijska
zadruga Laško, PIK Sirmium,
Merx, Adria Zadar, Emona
Ljubljana in Celjska mesna in-
dustrija. Kakovost nekaterih
izdelkov omenjenih proizvajal-
cev ni zadoščala niti minimal-
no predpisanim zahtevam.
Lani je bilo tudi precej rekla-)
macij. predvsem za tehnično ^
blago, gradbeni material, po-'
hištvo, obutev ter prehrambe---
no blago. Največ reklamacij je
trgovina pozitivno rešila, pri
proizvodih Gorenja pa ni bilo
priloženih spremnih listin. Ta-
kšne proizvode so inšpektorji
izločali iz prometa.
JANEZ VEDENIK
invalidov narašča
Na zadnji skupščini so ve-
lenjski invalidi izpostavili ti-
sta področja življenja in dela,
kjer se kljub ustavnim določi-
lom še vedno ne čutijo enako-
pravne. Nezadovoljni pa so
tudi s sedanjim načinom po-
računavanja invalidnin in z
njihovim povišanjem.
Invalide v večini kolektivov
ne vključujejo enakovredno v
delovni proces, nekateri vodil-
ni delavci pa celo glasno ra-
zmišljajo, da so delovni invali-
di odveč. Tako so le malokje v
občini prilagodili delovna me-
sta invalidom. Še bolj pa je za-
skrbljujočo, da število delov-
nih invalidov nenehno na-
rašča, ker si v organizacijah
združenega dela vse premalo
prizadevajo, da bi to preprečili.
Denarja namreč vsem pri-
manjkuje in največkrat ga
zmanjka ravno za preventivne
zdravstvene akcije. Spoznanje,
da na ta način »proizvajamo«
invalide, ne pride nikomur do
živega.
S sedanjim načinom poraču-
navanjem invalidnin pa niso
zadovoljni zato. ker se le-te po-
računavajo le enkrat letno. Ne-
zadovoljni so tudi zato, ker se
invalidnine povišujejo procen-
tualno. V. E.
Da Jim ni dolgčas
v domu oskrbovancev na Polzeli dobro skrbijo za počutje svojih varovancev. Poleg tega,
da jim nudijo nego in drugo oskrbo, so se potrudili tudi. da so izpolnili čas, ki ga imajo ti
ljudje na pretek. V posebnih prostorih imajo delavnico, kjer lahko delajo tisti, ki to še
zmorejo. Tako eni pletejo, izdelujejo tapiserije, makrameje in gobelme. drugi drobne
uporabne predmete iz raznih materialov, skratka vsak, ki hoče in zmore, si lahko najde
delo. Na sliki: Skupina je pri delu dobro razpoložena. T. TAVČAR
Zlata Novakova
v soboto sta 50 let skupne-
ga življenja praznovala Berta
in Jože Novak, doma iz
Črnega vrha, v KS Tabor, v
žalski občini.
Jože Novak se je rodil 1912
leta na Vrheh kot kmečki
sin, kjer je bilo v družini šest
otrok. Osnovno šolo je obi-
skoval v Lokah pri Taboru in
ostal doma na kmetiji, do-
kler se ni poročil.
Berta Novak, rojena Zaje,
se je rodila 1911 v Trbovljah,
po osnovni šoli je ostala prav
tako doma na krnetiji. Po po-
roki, leta 1935 v Šentgotardu
pri Trojanah, se je Jože za
štiri leta zaposlil kot gozdni
delavec, nato pa sta s pri-
hranki kupila v Zahomcu
kmetijo in ostala na njej se-
dem let. Po drugI svetovni
vojni sta na Črnem vrhu pri
Taboru obnovila poslopje in
tu jima je bilo življenje lažje.
V zakonu se jima je rodilo
pet otrok, štirje so že ustvari-
li svoje domove, najmlajša
hči pa je ostala doma in pre-
vzela kmetijo.
Obred zlate poroke je v po-
ročni dvorani v Žalcu opra-
vil Ivan Uranjek. jubilej pa
sta proslavila v krogu svojih
najdražjih. Na sliki: Tako so
svatje zlate poroke v sprem-
stvu harmonikarja prišli v
Žalec, na obred zlate poroke.
T.TAVČAR
NA KRATKO
Društvo upokojencev
Lava
Ker so bili starejši ljudje na
Lavi odtujeni od Društva upo-
kojencev v Celju so sami začeU
razmišljati, kako bi osnovali
lastno celico in v njej ustvarjal-
no delali.
V tem tednu se jim je ure-
sničila želja in osnovali so svo-
je društvo upokojencev Lava,
ki šteje najmanj 250 članov.
Mislijo pa še dalje anketirati
vse upokojence ter jih pov-
prašati, na katerem delovnem
področju želijo sodelovati.
V svoji programski shemi za
letošnje leto dajejo največji po-
udarek na množičnosti, se pra-
vi, zajeti v društvo čim več
upokojencev. Navezovali bodo
tudi stike z delovnimi organi-
zacijami, kjer so bili zaposleni
upokojenci pred upokojitvijo.
Ustanovili so tudi več razli-
čnih komisij, ki bodo skrbele
za vsa področja upokojenčevih
hotenj.
Za predsednika Društva
upokojencev so na ustanov-
nem občnem zboru na Lavi
izvolili Viktorja Medveda.
Z. S.
Zbor upokojencev v
Šoštanju
Društvo upokojencev Šoštanj,
ki združuje preko 900 članov iz
mesta in okolice, bo imelo v
nedeljo 3. marca redno letno'
konferenco.
Zborovanje upokojencev se bo
pričelo ob 9. uri v dvorani Kra-
jevne skupnosti Šoštanj. O
vsestranski in pestri dejavno-
sti društva bo povzel njegov
predsednik Vinko Zabret.
Hkrati bodo delegati obravna-
vali tudi zaključni račun kluba
društva upokojencev in razna
druga vpra.šanja, ki se nanaša-
jo na delo društva v preteklem
letu. Sprejeli pa bodo tudi fi-
nančni plan in program dela za
leto 1985.
Sprejem za invalidke
Društvo invalidov občine
Velenje bo tudi letos v počasti-
tev dneva žena organiziralo že
tradicionalno srečanje invali-
dnih žena. Zanimivo je, da S€
vsako leto spomnijo in povabi-
jo tudi tisto žene, ki na svojih
domovih negujejo in skrbijo Zi
težko prizadete invalidna
svojce.
Letošnje srečanje ozirom<
sprejem bo v ponedeljek 4
marca ob 15.30 uri v Domi
kulture v Šoštanju. Ob tej prili
ki bodo pripravih tudi kulturn
program. Hkrati bodo vse pri
šotne invalidke obdarili še
skromnimi darih.
Tako se Društvo invalido
občine Velenje, ki združuje ž
preko 250U članov, vsako let
ob dnevu žena oddolži tuc
svojim članicam invalidkan
kar je vsekakor vredno vj
pohvale in priznanja.
V.l
28. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Bm imm od peščice zagnanih iirajanov
Leteče uredništvo v eni naivečiih primestnilt lirajevnilt sliupnosti - Pod gradom pri Celju
Krajevna skupnost Pod gra-
dom sodi s petimi večjimi za-
selki (Zagrad, Pečovnik, Koš-
nica, Polule in Breg) med ob-
sežnejše primestne krajevne
skupnosti v celjski občini,
hkrati pa tudi med tiste, ki jih
že nekaj časa uvrščajo med
najbolj delovne. Ton dogaja-
nju dajejo aktivna društva,
družbenopolitične organiza-
cije in organi krajevne skup-
nosti.
»Ker gre za več precej veli-
kih zaselkov, smo se odločih,
da krajevno skupnost razdeh-
mo na več stalnih območij.
Trenutno jih je šest,« pravi
Ferdo Koštomaj, predsednik
sveta skupščine krajevne
skupnosti. »Tako krajani tudi
lažje najdejo svoje interese ozi-
roma jih lažje pritegnemo v po-
samezne akcije. Zadnja takšna
akcija, kije lepo uspela, je bila
gradnja rezervoarja in prečr-
palnega sistema za pitno vodo
v Zagradu. Krajani so sodelo-
vali s prostovoljnimi prispevki
in prostovoljnim delom. Tu so
se še posebej izkazali mladinci.
Zadnje čase pa na primer pre-
cej uspešno poteka akcija zbi-
ranja denarja za igrišče v Koš-
nici.
Prav zaradi takšnih akcij so
v krajevni skupnosti razrešili
že precej komunalnih proble-
mov. Tako naj bi kmalu dobilo
vodovod še preostalih 50 go-
spodinjstev v Zgornji Osenici
in Zgornji Košnici, letos bodo
imeli telefonsko omrežje v
vseh večjih zaselkih, problem
jelektrifikacije so rešili že prej.
v krajevni skupnosti pa so pre-
cej denarja in časa namenih tu-
di urejanju cest v hribovitih
predelih. In prav te prometne
vezi z dolino so mnogim lju-
dem olajšale odločitev, da
ostanejo na svojih kmetijah.
Žal pa je tudi v tej krajevni
skupnosti delo društev in or-
ganizacij še vedno odvisno od
peščice zagnanih posamezni-
kov. Lahko bi rekli, da je tu
izjema delavsko prosvetno
društvo Svoboda z dolgo tradi-
cijo in več kot sto aktivnimi
člani, ki pa se pritožujejo, da
imajo premalo moralne podpo-
re tako od sokrajanov kot od
vodstva krajevne skupnosti.
Dolgo tradicijo ima tudi gasil-
sko društvo, pa se vendarle za-
dnje čase vse pogosteje srečuje
s kadrovskimi težavami - v
svoje vrste vse težje privablja-
jo mlade.
Precej obsežno je zastavilo
svoje načrte pred leti ustanov-
ljeno športno društvo Parti-
zan, a kljub temu odziv med
krajani še ni takšen, kot so ga
pričakovali in želeli.
Ravno zaradi zagnanosti
peščice posameznikov so bolj
aktivni tudi le posamezni sveti
v krajevni skupnosti. Tako so
Pod gradom zaradi Zinke Ja-
zbec in njenih sodelavcev že
precej časa ponosni na delo
sveta za socialno varstvo, ki
pomaga predvsem ostarelim
občanom.
Podobno je tudi s svetom
za varstvo okolja, ki pa je vsaj
ob večjih akcijah le uspel pri-
vabiti k sodelovanju več kraja-
Ferdo Koštomaj, predsed-
nik sveta skupščine krajev-
ne skupnosti: »Krajani radi
sodelujejo pri gradnji raz-
nih objektov tako s prosto-
voljnim delom kot prispev-
ki v denarju. Moraš jim le
prav predstaviti načrte ozi-
roma korist, ki jih bomo
imeli od takih objektov vsi
v krajevni skupnosti. Tako
je bilo na primer tudi pri
gradnji rezervoarja in
prečrpalnega sistema za
pitno vodo v Zagradu, ko so
sodelovali krajani s prosto-
voljnimi prispevki in pro-
stovoljnim delom. Še pose-
bej mladinci so se pri delu
zelo izkazali.«
nov. Tako je vsakoletna akcija
ocenjevanja okolja že naletela
na velik odziv med krajani,
svet pa se je odločil, da bo to
akcijo še razširil. Poslej bodo
urejenost okolja ocenjevali tu-
di jeseni m spomladi, ko skop-
ni sneg in odkrije precej pozi-
mi odvržene nesnage.
Krajevna skupnost Pod gra-
dom meri 2.020 hektarjev, na
tem območju pa živi 3.420 lju-
di. V zadnjih desetih letih se
je število prebivalcev poveča-
lo za približno 700 in to pred-
vsem na račun novogradenj
(individualnih) v Zagradu,
Košnici in na Polulah.
Od peščice pridnih je odvi-
sno na primer tudi delo osnov-
ne organizacije ZSMS. V kra-
jevni skupnosti je namreč več
kot 500 mladincev, toda v mla-
dinski organizaciji jih aktivno
dela samo približno 30. Malo,
toda zaenkrat še vseeno do-
volj, daje tudi mladinska orga-
nizacija izvedla nekaj uspešnih
akcij, ki so bile deležne poh-
vale.
Zaradi tega so se v krajevni
skupnosti Pod gradom odloči-
li, da bodo poskušali privabiti
v društva, organizacije in orga-
ne krajevne skupnosti še več
oziroma kar večino krajanov.
To bo nekaj časa ena osnovnih
nalog in prepričani so, da bodo
prve uspehe poželi že letos.
SREČKO ŠROT
Foto: EDI MASNEC
Dva Vikija in dve »frajtonerici, bi lahko rekli ob tej foto-
grafiji. Tokrat je oče pomagal sinu Viki ju Ašiču, ki je
zaigral dve lastni skladbi in tako dokazal, da zna dobro
pisati tudi note in ne samo dobro sukati harmoniko.
Trio citer pri nas že redkokdaj slišimo. Na Polulah pa že nekaj časa poučuje citre Slavka Agrež, ki je s svojima
učenkama Mojco Polajžar in Andrejo Drofenik reden gost na prireditvah krajevne skupnosti Pod gradom.
Da v krajevni skupnosti radi berejo Novi tednik in poslušajo Radio Celje, se je pokazalo tudi na četrtkovi prireditvi
»ustni časopis«, ko je bila dvorana v Domu krajanov polno zasedena. Krajani pa so z zanimanjem prebirali tudi
časopis, ki ga je posebej za to priložnost sestavilo naše »leteče uredništvo«, natisnili pa smo ga na ciklostil.
Skupna strokovna služba
krajevnih skupnosti Občine Celje
Trg svobode 9
razpisuje
dela in naloge
Tajnika organov krajevne skupnosti
Svetina
s posebnimi poblastili in odgovornostmi za dobo 4
let.
Kandidat mpra izpolnjevati naslednje pogoje:
- znanje pridobljeno na srednji ali višji stopnji stro-
kovne zahtevnosti,
- eno oziroma tri leta delovnih izkušenj,
- poznavanje področja dela krajevne samouprave
ter področja SLO in DS,
- družbenopolitična razgledanost in aktiven odnos
do uveljavljanja načel samoupravljanja,
- ustvarjalnost, organizacijske sposobnosti in spo-
sobnosti dela z ljudmi.
Lastnoročno pisane prošnje s potrebnimi dokazili o
izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni od dneva
objave.
Kandidat, ki bo izbran, bo obveščen v 15 dneh po
zaključku postopka in pridobitvi vseh soglasij.
12. STRAN - NOVI TEDNIK i
28. FEBRUAR 1985
Priznanja najboljšim pridelovalcam
Laskave ocene lanske živinorejske razstave rjavega goveda v Mozirju
Tradicionalno srečanje živinorej-
cev širšega celjskega območja minuli
petek v Nazarjih sta pripravila Zgor-
nje savinjska kmetijska zadruga Mo-
zirje in Zavod za živinorejo in veteri-
narstvo Celje, ob sodelovanju Živino-
rejske poslovne skupnosti. Zadružne
zveze in Kmetijskega inštituta Slove-
nije. Na srečanju so podelili dvoje
visokih zadružnih priznanj in sicer
kmetoma Ivanu Atelšku iz Šmihela
nad Mozirjem in Ivanu Presečniku iz
Lenarta pri Gornjem gradu ter 19 zla-
tih, 25 srebrnih in 45 bronastih plaket
najboljšim mlečnim pridelovalcem
za leto 1983.
_ Namen srečanja je bil večstranski.
Živinorejski strokovnjaki ter pred-
stavniki živinorejske poslovne skup-
nosti Slovenije so oceniU lansko izre-
dno uspelo razstavo goveda rjave pa-
sme v Mozirju, ki so zlasti gornjesa-
vinjsko živinorejo uvrstili v sam vrh
srednje Evrope. To so potrdile tudi ka-
snejše živinorejske razstave v Avstriji
in na Bavarskem v ZRN. Čeprav naše
rjavo govedo že zaostaja po mlečnosti,
pa so druge karakteristike takšne, da
ga uvrščajo dejansko ob bok najrazvi-
tejših živinorejskih držav Evrope.
aSamo nekaj podatkov: povprečna
mlečnost po kravi seje od leta 1959 od
3,300 dvignila na 6.000 kilogramov in
več lani, pri čemer je krava - mlečna
rekorderka Slovenije dala na leto celo
9.109 kilogramov. Tudi povprečna
mlečnost prvesnic se je dvignila za
1000 kilogramov, krave »ameriške kr-
vi« so težje, višje, imajo večji okvir in
kljub usmeritvi v mleko, dajejo tudi
dovolj mesa, bistveno so se popravila
vimena in imajo po mnenju tujih oce-
njevalcev gornjesavinjske sivke celo
lepša in obilnejša vimena kot na pri-
mer krave, ki so bile na razstavi v
Leobnu iz vse avstrijske Štajerske.
Po mnenju Bojana Nendla, pred-
sednika komisije za rjavo govedo živi-
norejske poslovne skupnosti Sloveni-
je, premalo zasledujemo podatke o
tem, koliko mleka dajejo krave v vsej
svoji življenjski dobi. Po podatkih, ki
jih je zbral za devet laktacij, smo pri
nas z rjavim govedom dosegli količino
Na srečanju živinorejcev so spregovo-
rili o vrsti aktualnih problemov, ki ta
čas tarejo naše živinorejstvo, pri tem pa
ponovno opozorili na previsoke obresti
za naložbe v kmetijstvo, ki je v skupnih
posojilih bank še vedno udeleženo ko-
maj s 3,5 odstotka od vseh posojil, ki jih
najema gospodarstvo. To pomeni, da bi
ugodnejše obresti za kmetijsko panogo,
ki je pomembnejši temelj splošne go-
spodarske stabilizacije, prav gotovo ne
zamajale našega bančništva, pa če je še
tako slabotno.
50.864 kilogramov mleka po kravi. Po-
datki o življenjski »proizvodnji mle-
ka« po kravi so še posebej zanimivi
zato, ker ima rjavo govedo dolgo živ-
ljenjsko dobo.
Napredek živinoreje celjskega ob-
močja bistveno ugodno vpliva zlasti
pri mlečni pridelavi na slovensko pov-
prečje, v jugoslovanskem pa ima še
posebno težo, če vemo, da edino živi-
noreja v naši republiki ne stagnira in
ne upada stalež govedi.
To je vsekakor rezultat dobrega dela
in sodelovanja rejcev, organizirane po-
speševalne in selekcijske službe, pa
tudi zadružništva, ki imajo v sedanjih
zapletenih razmerah gospodarjenja
navkljub visokim cenam repromate-
riala in obrestim, pomanjkanju denar-
ja za kmetijske naložbe in še drugih
nevšečnosti in nemarnosti, še vedno
imeniten lesk.
Zlate plakete za največ oddanega mle-
ka so prejeli iz območja ZKZ Mozirje:
Alojz Bastl, Anton Brinjovc, Jože Ma-
rolt, Edi Jurjevec, Jože Brinovšek, Ivan
Zagožen, Olga Remic, Ivan Atelšek,
Ivan Glojek, Ivan Presečnik in Martin
Presečnik.
Iz TOK Šoštanj, ERA: Franc Rotnik.
Iz KK Šmarje pri Jelšah: Vili Novak. Iz
KK Šentjur: Ivan Žnidar. Iz KK Savinj-
ska dolina: Franc Brišnik, Jože Bizjak,
Martin Ribič in Vlado Svet.
Iz posameznih območij oziroma občin
so poleg tega prejeli še srebrne in bro-
naste plakete in sicer iz Mozirja 11 sre-
brnih in 23 bronastih, iz TOK Šoštanj 3
srebrne in 1 bronasto, iz KK Šmarje 1
srebrno in 2 bronasti, iz KK Šentjur 1
srebrno in 5 bronastih, iz KZ Savinjska
dolina 1 srebrno in 8 bronastih, iz KZ
Laško 2 srebrni in iz Hmezadove farme
Zalog 1 bronasto.
Sicer pa povzemimo besede prof. dr.
Jožeta Ferčeja, da je na pr\'^em mestu
med materialnimi faktorji napredka
človek-rejec, šele nato pridelava krme
(lastne), kakovost živine ter, da mora
biti rejsko delo vedno usmerjeno na
daljše obdobje.
MITJA UMNIK
V pripravi za dolgoročni plan razvoja občine Celje so se
pripravile strokovne osnove in predlog razvrstitve zemljišč
v občini.
Ta dokument bo po sprejemu na skupščini Kmetijsko zem-
ljiške skupnosti občine Celje določal temeljno razdelitev rabe
zemljišč na kmetijska in gozdna zemljišča in zemljišča naselij
ter tista zemljišča, ki jih je mogoče v bodoče še nameniti za
gradnjo objektov.
Istočasno so pripravljene strokovne osnove za dopolnitev
odloka o urbanističnem redu v občini Celje. Ta določajo
območja in pogoje gradnje objektov v naseljih občine.
Oba dokumenta sta bila posredovana v javno razpravo kra-
jevnim skupnostim, ki bo trajala do 15. 3. 1985.
Občane, zainteresirane organe m organizacije pozivamo,
da si na sedežih KS ogledajo te dokumente In podajo nanje
svoje pripombe. KS bodo v času javne razprave organizirale
tudi zbore občanov, o čemer bodo vsi posebej obveščeni.
Kaj veš o kmetijstvu? ^
Ob koncu tedna so v občinah pripravili tekmovanja mladih!
v poznavanju kmetijstva. Odgovarjali so na vprašanja o osno-^
vah kmetijsko-zemljiške politike, o govedoreji in mastitisu
pri kravah ter o delovanju Socialistične zveze. Njihovo stro-
kovno znanje je bilo zelo dobro, slabše pa so poznali naše
družbenopohtično življenje. Ekipe so sestavljali mladi zadruž-
niki, ki so povsod pokazali veliko zanimanje za udeležbo na
kvizu. Tudi gledalcev ni manjkalo, posebno v manjših krajih je
bila to zanimiva kulturna prireditev, saj so ob samem tekmova-
nju nastopili še ameterski igralci in pevci, pripravili pa so tudi
reizstave.
Tekmovanja ni bilo v Titovem Velenju, kjer pravijo, da je z
organizacijo preveč dela in da bodo poslali ekipo kar na med-
občinsko tekmovanje. V Laškem pa pravijo, da se s tem sploh ne
strinj^o in daje vse odvisno od pridnosti aktivov zadružnikov.
Medobčinskega tekmovanja v Žalcu, ki bo 2. marca, se bodo
tako udeležilea naslednje ekipe: celjsko občino bo zastopala
kr^evna skupnost Frankolovo, konjiško Zreče, v Šmarju so bih
n^boljši mladinci iz Rogaške Slatine, v Žalcu pa so zmagali
kmetje iz Tabora. Šentjursko občino bo zastopala ekipa Kmetij-
skega šolskega centra. Laško pa druga ekipa iz Svibnega.
T.C..
Dela Jožetu in Tereziji Bele j nikoli ne zmanjka, pa čeprav
tudi hči po svoji službi še spretno poprime zanj.
Zašepalo je pri maloobmejnem izvodu
Lani je sozd Merx Izvozil samo 806 konj, čeprav jih je načrtoval 2000
v sozdu Merx niso zadovoljni s svo-
jim lanskim izvozom, ki so ga načrto-
vali za 2,1 milijona dolarjev, ure-
sničili pa le z nekaj nad 65 odstotki.
Med razloge štejejo nedogovorjeno
devizno politiko, številne spremem-
be predpisov o zunanjetrgovinskem
poslovanju, limitiranje izvoza po ma-
loobmejnih sporazumih in težave v
proizvodnji.
Kljub vsemu je lanski Merxov izvoz
vrednostno večji od predlanskega za
36 odstotkov, kar je vendarle pomem-
ben izvozni oziroma devizni obliž, saj v
sozdu devize še kako potebujejo ne le
za nakup razervnih delov in opreme,
ampak tudi za združevanje pri zaščit-
nih sredstvih, gnojilih in drugem re-
produkcijskem materialu, še posebej v
kmetijstvu.
Izpad izvoza je največji prav pri ma-
loobmejnem prometu in to zaradi
omejitve izvoza sredi leta. Izpad je toli-
ko večji, ker je več kot 84-delež v skup-
nem izvozu predstavljal pri Merxu
prav maloobmejni. Najslabše je bilo z
izvozom konj, saj so od načrtovanih
2000 konj izvozih komaj 806, manj pa
so izvozili tudi namiznih jabolk s plan-
taž Kmetijske zadruge Slovenske Ko-
njice in kombinata Šentjur.
Sicer pa so lani izvozili poleg 142 ton
mesa še živega goveda, 380 ton, kon-
čno je stekel izvoz kuncev, v Avstrijo
in Italijo so prodah še 70 ton lesnega
oglja, 13 ton piščancev, 61 ton krom-
pirja in 13 ton borovnic.
Za letos so v sozdu Merx načrtovali
izvoza v vrednosti 1,75 milijona dolar-
jev (bili so previdnejši od lani), kar je
za 28 odstotkov več, kot so ga dosegh
lani. Kljub temu bo ta izvozni načrt
zahteval pri uresničitvi veliko dela, ne
samo pri tekočih poslih, ampak tudi
pri iskanju novih izdelkov. UM
Tolšča ali
beljakovine
Najpomembnejši kriterij za
določanje odkupne cene mle-
ka je delež tolšče, pri čemer ga
ni kmeta, mlečnega prideloval-
ca, ki bi bil zadovoljen z jema-
njem vzorcev in ugotavljanjem
tolšče v mleku. Kaže - slišali
smo to od odgovornih ljudi iz
živinorejske poslovne skup-
nosti Slovenije - da bomo po-
stopno le prešli še na bolj za-
nesljivo ugotavljanje beljako-
vin v mleku.
UM
Korošci spadajo k hribovcem
Kmetija Jožeta in Terezi-
je Belej je sicer v bližini že-
leznice, ceste in Celja, pa
vendar jo gosodar sam
uvršča med hribovske. Ni
velika - nekaj čez 13 hektar-
jev meri, od tega je obdelo-
valne zemlje 6 hektarjev,
približno toliko je gozda,
ostalo pa je neplodna zem-
lja - močvirje, zasuto z gra-
mozom in grmovje. Zemlje
je bolj malo v ravnini, zato
s stroji ni mogoče postoriti
vsega.
Kaj več kot osnovno za do-
mačo rabo, nekaj sadja in ži-
vine, ta zemlja v Pečovniku
ne more dati. Vseeno skuša-
jo iz nje iztisniti kar največ.
Zgradili so hlev, kjer ima se-
daj prostor 16 glav govedi.
nove silose in nakupili
osnovno mehanizacijo. Silo-
kombajn, cisterno,in škropil-
nico imajo skupaj. Šest jih je
v skupnosti in drugače še
kar gre, le v jeseni se rado
kaj zaplete, še zlasti, če vre-
me nagaja.
Koroščevi, kot se še vedno
po domače reče, so tudi člani
Kmetijske zadruge. Včasih
so bili Hmezadovi, prave ra-
zlike pa ni. No, ena je le. Ka-
dar so po starem oddali živi-
no, so dobili denar v petih
dneh, sedaj je treba čakati
tudi po tri tedne. »Je že bilo
tako, da sem si moral za ta
čas denar sposoditi,« ne ra-
zume počasnosti Kmetijske
zadruge gospodar Jože.
Še dobro, da imajo kar pri
hiši kmetijsko inženirko, do-
mačo hčer Lenko. Drugače
si s pospeševalci še niso kaj
prida pomagali. »Saj včasih
prileti tod okoli. Kaj dosti se
pa tako ne da storiti pri tej
draginji in nizkih odkupnih
cenah.« Čeprav gospodar ta-
ko misli, čeprav so vložili
skoraj vse v posodabljanje
kmetije in je za stanovanjsko
hišo zmanjkalo denarja,
vseeno ne mislijo vreči puš-
ke v koruzo. Navsezadnje so
veliko naredili in kmetija
ima naslednico. Morda pa bo
ona doživela, da ne bo več
treba nositi mleka v mesto,
kot ga sedaj mati, ker bo tudi
v Pečovniku zbiralnica?
MILENA B. POKLIC
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN
VETERINARSTVO CELJE PRIPOROČA
Usmeritev kmetij v pašno zrejo telic
Za usmeritev z zrejo telic so primerne
tudi kmetije s strmimi legami. Zelo str-
me lege so neprimerne za košnjo, zato
jih izjemoma lahko izkoriščamo le s paš-
no rabo. To pa za intenzivno pridelavo
mleka ni primerno. Za tako prizvodnjo
je najprimernejši pašno kosni sistem s
čredinsko pašo, pri katerem kravam
pašno površino odmerjamo dnevno ali
poldnevno, da jim s tem zagotovimo ize-
načen krmni obrok. Za telice pa ni nuj-
no potrebno, da jim pašo sproti odmer-
jamo, pač pa so lahko več dni v eni
čredinki. Če jih pustimo kakšen dan ali
dva dlje v isti čredinki kot bi bilo nor-
malno, tudi čistilna košnja ni nujno po-
trebna.
V zrejo telic bi se naj usmerile tudi
kmetije, ki so oddaljene od zbiralnic
mleka ali mlečnih prog. Poznamo pri-
mere, ko posamezni kmetje vozijo vsak
dan mleko tudi do deset kilometrov da-
leč v zbiralnico. Tak kmet porabi dnev-
no za prevoz mleka najmanj eno traktor-
skp in dve svoji uri.
Če računamo traktorsko uro po 1000
din in uro kmeta po 200 din, pomeni, da
so stroški prevoza mleka za tako kmeti-
jo dnevno 1400 din, kar predstavlja okoli
40 litrov mleka. Za take kmetije prav
gotovo ni gospodarno, da se ukvarjajo z
mlečno proizvodnjo. Tudi z vidika na-
cionalnega gospodarstva je takšno go-
spodarjenje nezaželjeno, saj je produk-
tivnost prenizka. Prav tako bi območna
zadruga in kmetje dosegli boljši finan-
čni rezultat, če bi takšne kmetije usme-
rile v zrejo telic in bi tako na kmetijah v
bližini mlečnih prog oziroma zbiralnic
ostalo več krme, in hlevskega prostora
za cenejšo pridelavo mleka. Da pa bi
takšna delitev dela zaživela, je potrebno
vzpostaviti pravilen odnos med prizna-^«
no ceno prirastka telic in ceno mleka.
Poleg kvalitetnejše zrejenih telic mora
seveda proizvajalec mleka občutiti tudi
neposredno materialno korist, če želi-
mo, da bo dal telice v zrejo drugim koo-
perantom. Prav tako pa mora biti zreja
telic ekonomsko zanimiva tudi za rejca,
ki te telice vzredi.
Zreja telic je delovno ekstenzivna pro-
izvodnja, predvsem poleti. Če imamo
urejene pašnike in ograjene s stalno več-
žično električno ogrado, nam poleti edi-
no skrb predstavlja prestavljanje živali
iz čredinke v čredinko ter oskrba črede s
pitno vodo in soljo. Zato pa je to tudi
ekonomsko manj intenzivna panoga in
je primerna tudi za mešane kmetije, ki
niso ravno visokogorske. Seveda pa je
tudi na takih gospodarstvih pogoj, da
imajo relativno veliko absolutnega trav-
natega sveta, kjer je paša najracionalne-
jši način izkoriščanja. Če imajo mešane
kmetije sorazmerno veliko njiv pa je za
njiih primernejša usmeritev v pitanje bi-
kov, ki je delovno še manj zahtevno od
zreje telic, v ekonomskem smislu pa po-
meni hitrejši obrat kapitala, ker je pri
današnjih relativno visokih obrestnih
merah za obratni kapital zelo po-
membno.
FRANC POTOČNIK, dipl. kmet. ing.
28. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Pred 8. marcem
Bliža se 8. marec, z njim
tudi čas sindikalnih zabav in
proslav, ki v današnjih stabi-
lizacijskih časih niso ravno
poceni. Kljub vsesplošni sti-
ski in pomanjkanju denarja,
se za takšne stvari zmerom
najdejo sredstva, čeprav bi
sindikalne organizacije lah-
ko ta denar namenile za do-
graditev celjske bolnišnice
ali za nakup bolnišnične
opreme, pa tudi za kakšne
druge humanitarne namene.
Ljudje, pa tudi sindikalni in
drugi funkcionarji, prehitro
pozabljajo, da je bil na Ko-
paoniku potres, da Afriko
pesti lakota in da so prizade-
ti potrebni pomoči. Sindika-
ti naj se zato bolj povežejo z
Rdečim križem in vsaj del
sredstev, namenjenih za pro-
slave 8. marca, podarijo bol-
nišnici in za pomoč tistim, ki
jo resnčno potrebujejo, ne pa
za veseljačenje in zabavo.
MILAN GABERŠEK,
Celje
Kako se rešiti
golobov?
v stanovanjski hiši Ob že-
leznici 1-4 imamo, kot v dru-
gih blokih, pravila o izvrše-
vanju hišnega reda. Po odlo-
ku o javni snagi stanovalci
ne smejo ogrožati varnosti
drugih, povzročati škode na
stanovanjskih hišah, jih ma-
zati ali dopuščati, da bi živali
onesnaževale zemljišča, ki
pripadajo hišam. Stanovalci
so dolžni to upoštevati, sicer
lahko hišni svet vloži prijavo
o prekršku.
V bloku Ob železnici 1 pa
se hišni red ne upošteva. Da
ne bodo prizadete druge
stranke, naj povem, daje kri-
va le ena, J. D., ki dnevno
krmi golobe s koruzo in ku-
hano polento. To meče s svo-
jega okna na zelenico oziro-
ma otroško igrišče. Hrana le-
ži po ves dan na zelenici, do-
kler je ne pozobajo golobi.
Sosedi smo prizadeti, ker so
povsod naokoli golobji iz-
trebki, ki niso le grdi, ampak
tudi smrdijo. Zaradi pretira-
ne skrbi za te živali je ome-
njena sprta s strankami v
hiši že dvanajst let. Kdor se
je njenemu početju uprl, je
doživljal najrazličnejše ne-
prijetnosti. J. D. je zaradi
svojega  početja,  hranjenja
golobov, plačevala že kazni,
a vseeno ostaja pri svojem.
Na skupnosti stanovalcev
v bloku smo hoteli pomagati
in smo želeli, da nosi hrano
za golobe na posebej določe-
no mesto. Tako golobja ne-
snaga ne bi prizadela niko-
gar. Toda J. D. o tem ni hote-
la niti slišati.
Kje obstaja pravilnik, da
se sme zaradi živah zanema-
riti higiena, zdravje in nemo-
teno življenje občanov.
VLADKA HAJMERL,
Celje
(in še 10 podpisnikov)
Parifiranje sredi
naseija
Soseska 5 v Žalcu je ra-
zmeroma novo stanovanjsko
naselje z bloki in je lepo ure-
jeno z izjemo kontejnerjev za
smeti. Stanovalci pa že vsa
leta nimamo miru ponoči,
tudi varnost otrok je ogrože-
na zaradi težkih tovornja-
kov, ki parkirajo sredi nase-
lja ob Kvedrovi ulici. To je
glavna vhodna ulica v nase-
lje, ki ima ob strani parking
za osebna vozila stanovalcev
in za otroški vrtec, ki je v
spodnjih prostorih enega od
blokov.
Tu dan za dnem parkirajo
težki tovornjaki s priklopni-
ki, predvsem ponoči. Hkrati
onesnažujejo cestišče in par-
kirišče z oljem, ki kaplja iz
motorjev. Tovornjaki one-
mogočajo parkiranje sta-
ršem, ki vozijo otroke v vrtec
in morajo ustavljati, otroci
pa izstopati, kar sredi ce-
stišča. Grozljivo je tudi bilo
videti, ko so se majhni otroci
igrali pod tovornjakom, voz-
nik pa je vstopil v kabino in
ker jih ni videl, štartal, da
odpelje. Otroci so drug dru-
gega vlekli izpod tovornjaka,
da so se pravi čas rešili.
Postavljamo vprašanje, za-
kaj parkirajo prav sredi na-
selja, ko je le deset metrov
preko glavne ceste vehko
parkirišče med Namo in ho-
telom Golding in ki je cele
noči nezasedeno. Skupnosti
stanovalcev so o problemu
že večkrat razpravljale, skle-
nile, da se tovornjakom par-
kiranje prepove in to prepo-
ved je krajevna skupnost tu-
di obljubila. Čeprav smo za-
htevek poslali že 22. avgusta,
krajevna   skupnost   še   ni
ukrepala. Drži, daje na kon-
cu naselja še novo gradbišče,
toda le dopoldan tam delajo
in to ne vpliva na mir v nase-
lju. Stanovalci menimo, da
bi bilo treba ob vhodu v na-
selje postaviti prometni znak
s prepovedjo parkiranja za
tovornjake in to bi rešilo pro-
blem.
Prebivalci se sprašujemo,
kje je preventiva in etika teh
šoferjev, ki ogrožajo okoli
dva tisoč prebivalcev tega
naselja. Menimo, da ni prav,
da je en prometni znak vre-
den več kot mir in varnost
vseh prebivalcev tega na-
selja.
ARTIČ,
za skupnost stanovalcev
Heroja Staneta 5, ŽALEC
Rumeni žetoni
z uvedbo rumenih žeto-
nov je prišlo v celjskem lo-
kalnem prometu do nespora-
zuma med potniki in vozniki
lokalnih avtobusov Izletni-
ka. Nekajkrat sem videla ta-
kšne spore med vozniki in
potniki, ki potujemo iz Voj-
nika proti Celju, do Šmarje-
te, Hudinje, zaradi plačila
voznine s tem žetonom. Ne
bom razglabljala, v čem je
dobra stran žetona za potni-
ka in slaba stran za Izletnik.
Zanima me le, zakaj ni nje-
gova vrednost, glede na
vstopno-izstopno postajo
enaka.
Od Izletnikovega delavca
sem 1. februarja dobila na-
slednjo informacijo: »Rume-
ni žeton zadostuje za vožnjo
iz Celja v razdalji 8 km, iz
Vojnika do Hudinje pa je tre-
ba plačati žeton in doplačati
4 din.« Iz tega sledi, da stane
vožnja s celjske železniške
postaje do Arclina (8 km) en
žeton, iz Vojnika do Hudinje
(6 km) pa en žeton in še do-
datne 4 dinarje. Ta Izletniko-
va »pravila igre« presegajo
meje logičnega in zato me
prav zanima njihovo poja-
snilo.
V upanju, da bodo pri
Izletniku poskrbeli za pa-
metno rešitev nastalih spo-
rov, se veselim rnirne vožnje
s sicer požrtvovalnimi in
vljudnimi vozniki celjskega
lokalnega prometa.
F. U., Vojnik
Grozijivo dejanje
Pod gornjim naslovom
smo pred časom objavili pi-
smo Alojza Gmajnerja s
Celjske ceste 43 v Vojniku
in nekaj odmevov na njego-
vo pisanje o dogodku, ki ga
je videl. Opisal je, kot se bo-
ste gotovo spomnili, kako
grobo, z nečloveškim prete-
panjem, so delavci klavnice
odpeljali telička. Odmevi
na pisanje pa niso prišli od
tam, od koder bi najprej
morali priti. Namreč iz
klavnice, kjer očitno na ob-
tožbo niso ustrezno reagira-
li, bržkone pa tudi proti de-
lavcem niso ukrepali. Tova-
riš Gmajner se je ponovno
oglasil z dolgim pismom, v
katerem opisuje svoj odnos
do živali in dogodke po ob-
javi pisma v NT. Med dru-
gim piše, da je dobil veliko
pisem ogorčenih občanov,
ki se pridružujejo zgražanju
nad nepotrebnim muče-
njem živali. Piše tudi, kako
si je večkrat zaman prizade-
val, da bi osebno govoril z
direktorjem klavnice. Po
večih poskusih je govoril s
sekretarjem, ki pa je zani-
kal kakršnokoli odgovor-
nost delavcev klavnice in
ga obtožil klevetanja in ža-
Ijenja. Gmajner ponovno
zahteva, da se primer ra-
zišče, krivci in odgovorne
osebe, v prvi vrsti vodstvo
klavnice pa pokličejo na od-
govornost. Svojemu pismu
je priložil še eno, ki mu-ga je
napisala občanka, ki želi
ostati anonimna, v uredniš-
tvu pa imamo njen naslov.
Tudi ona se pridružuje zgra-
žanju in tudi njej poskus
osebne intervencije pri vod-
stvu klavnice ni uspel. Po
vsem tem bi bilo prav, da bi
se v klavnici vendarle ogla-
sili in primer pojasnili (pri-
znali ali zanikali dejanje)
ter javnost seznanili z mo-
rebitnimi ukrepi proti de-
lavcem, ki so nepotrebno
mučili živino.
UREDNIŠTVO
Jože Vurcer
7
KOZJANSK01944
Oris narodnoosvobodilnega boja in defovanja organov ljudske
oblasti na osvobojenem oiemlju Kozjanskega v letu 1944
Kozjansko osvobojeno
ozemlje
september-december 1944
Uspešni boji Kozjanskega partizan-
skega odreda ter 2. SNOUB Ljubo Šer-
cer in 13. SNOB Mirko Bračič so sep-
tembra 1944 dokončno očistili notra-
njost Kozjanskega okupatorskih po-
stojank. Do decembra 1944 je bilo nato
Kozjansko razdeljeno na dva dela.
Osvobojeni in polosvobojeni del, kjer
so prevzeli oblast odbori OF in NOO.
Okupirani del ob prometnicah z večji-
mi kraji, močnimi okupatorskimi po-
sadkami ter ozemlje nemških nase-
ljencev na izselitvenem območju ob
Savi in Sotli. Osvobojeno ozemlje je
merilo okrog 400 kml Njegov kulturni
center je bila Planina pri Sevnici, poli-
tični pa Planinska vas s sedežem
okrožnega komiteja KPS in okrožnega
odbora OF Kozje. Približne meje osvo-
bojenega ozemlja so bile: Socko-
Ključice-cesta Vrenska gorca-Bučka
gorca-Verače-Sela -v ravni črti na Ru-
denco - cesta do Volčjih jam-Njivi-
ce-Šentrupert-Laška vas-Mišji dol-
-Gračnica-Veliko Kozje - nad Zida-
nim mostom-Kozičje-Radež-niže Ra-
zbora-Križ-Krakovo-Mestni vrh-
-Dobje-Rebro nad Zgornjim Leskov-
cem pri Raštanju-Lipni vrh-Mrčna se-
la-Veliki kamen-Socko.
Politično in oblastno-upravno je bilo
Kozjansko organizirano enotno v
okrožju Kozje, ki sta ga vodila okrožni
komite KPS Kozje in okrožni odbor
OF Kozje. Prvi sekretar enotnega koz-
janskega okrožja KP in OF je vršil
funkcijo sekretarja do 3 septembra
1944. Sledil mu je sekretar Sergej
Kraigher-Sergej.
OK KPS Kozje so septembra 1944
sestavljali: sekretar: Sergej Kraigher-
Sergej, (odgovarjal tudi za kulturno-
prosvetno delo), člani: Miha Berčič-
Maks. organizacijski sekretar in ka-
drovnik, Ivan Agrež-Brko, vojni refe-
rent in delo z vojsko. Rudi Cilenšek-
Vrankar, gospodarstvo, socialno skrb-
stvo in volitve Marija Vidovič-Mica,
SPŽZ (Slovenska protifašistična žen-
ska zveza), Ivanka Vidic-Pepca, OK
SKOJ, Milena Knific-Milena, OK ZSM
(Zveza slovenske mJadine), Hinko Ka-
mnikar-Rok, finance, saniteta, RK
(Rdeči križ), Jože Preskar-Ilija, kandi-
dat OK, član okrožne OZNE.
26. septembra 1944 je postal sekretar
OK KPS in OO OF Kozje Dušan
Špindler-Dušan. Člani OK KPS Kozje
do konca decembra 1944 so bili: sekre-
tar: Dušan Špindler-Dušan. odgovo-
ren za politično delo in izgradnjo ljud-
ske oblasti in pomoč odgovornemu za
agitprop; člani: Franc Cerne-Klemen,
pomočnik sekretarja in kadrovnik; Mi-
ha Berčič-Maks, odgovoren za agitaci-
jo in propagando in za zveze z vojsko;
Ivan Agrež-Brko. okrožni načelnik NZ
(Narodna zaščita); Rudi Cilenšek-
Vrankar, za vojsko in TV stanice. voli-
tve; Ivan Luskar-Dušan, gospodarstvo
in prehrana, socialno skrbstvo; Hinko
Kamnikar-Rok, OK SKOJ in OK
ZSM; Marija Vidovič-Mica, OK SPŽZ;
Jože Preskar-Ilija, kooptiran v OK.
Okrožje Kozje se je delilo na osem
okrajev, ki so teritorialno obsegali ce-
lotno osvobojeno in neosvobojeno
Kozjansko: okraj Planina-Sevnica,
okraj Senovo-Blanca, okraj Videm-
Brežice, okraj Jurklošter-Zidani most,
okraj Pilštanj, okraj Šmarje ter okraj
Rogatec. Decembra 1944 je bil okraj
Makole pod Bočem in Donačko goro
izločen in priključen okrožju Maribor,
okrožju Kozje pa priključen okraj Šen-
trupert (Breze pri Laškem) do Celja,
Dramelj, Šentjurja in Ponikve. Okraj-
ni sekretarji KPS in OF so bili: okraj
Planina-Sevnica Mile Nunčič-Mile,
okraj Senovo-Blanca Lovrenc Brez-
nik-Jaka, okraj Videm-Brežice Drago
Černetič-Tinko, okraj Jurklošter-Zi-
dani most Matevž Golec-Matevž, okraj
Pilštanj Slavko Godler-Slavko, okraj
Šmarje Ludvik Krivec-Vanja, okraj
Rogatec Rado Miko]avčič-Rado, okraj
Šentrupert Marjan Žagar-Marjan.
PRIREDITVE
Kulturni dom Loče pri Poljčanah
v nedeljo 3. marca se bo ob 17. uri predstavila gledališka
skupina DPD Svoboda Slovenske Konjice s komedijo
BOING, BOING v režiji Mika Juraka.
Kulturni dom Šentjur
Juln, 1. marca, bo v kulturnern domu nastopil pihalni
orkester »Štorskih železarjev« iz Štor. Koncert opernih in
operetnih melodij se bo pričel ob 19. uri.
Kulturni dom Dobje pri Planini
V nedeljo, 3. marca, se bodo na odru kulturnega doma
zvrstile tri slovenske enodejanke v priredbi Petra Ovsca.
Predstava se bo pričela ob 12. uri.
Dom krajanov Vrbje pri Žalcu
V nedeljo, 3. marca, ob 17. uri bo ansambel amaterskega
gledališča Vrba KD Vrbje pri Žalcu uprizoril Sen kresne
noči Williama Shakespeara.
Zdravilišče Dobrna
v zdraviliški dvorani bo jutri, v petek, ob 19.30 uri
gostovala vokalna skupina Terca iz Celja s celovečernim
koncertom.
Kulturni dom Vojnik
v soboto, 2. marca, bodo v kulturnem domu v Vojniku
nastopili Ladko Korošec, Sonja Hočevar in Rajko Korit-
nik. Večer opernih melodij se bo začel ob 19. uri.
Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini
v kulturnem domu v Šmartnem v Rožni dolini se bo v
nedeljo, 3. marca, ob 16. uri predstavila gledališka skupina
KD Boris Kidrič iz Velike Pirešice z delom Toneta Part-
ljiča »Tolmun in kamen«.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje
v okviru občinskega srečanja lutkovnih skupin se bosta
danes ob 15. uri predstavila lutkovna skupina OŠ Frana
Kranjca z igrico Jane Milčinski Papagaj in sinica ter lut-
kovno gledališče Pionirskega doma z igrico Vinka Pev-
cina Maščevanje malega Mihca. Ob 16.30 uri bo nastopila
lutkovna skupina mladinskega kulturno umetniškega
društva Pedagog srednje pedagoške šole Celje. Predstavili
bodo igrico Lojzeta Kovačiča Dva zmerjevca.
Kozjanski kulturni teden
v kulturnem domu v Mestinju bo v petek, 1. marca, ob
19. uri nastopila folklorna skupina kulturnih drušev iz
Mestinja in Kozjega.
V razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo v soboto, 2.
marca, ob 19.30 uri nastop folklornih skupin občine
Šmarje.
V Lesičnem bodo v soboto, 2. marca ob 18. uri odprli
razstavo prve slikarske likovne kolonije likovnih pedago-
gov »Pilštajn 84«,
Pionirski dom Cvetke Jerinove
Do 8. marca bo v Pionirskem domu odprta razstava foto
krožka na temo Motivi Celja - jesen.
Razstavni salon Rogaška Slatina
Do 7. marca bo v Razstavnem salonu odprta razstava
likovnih del skupine iz Zemuna.
Zavod Golovec in ZTKO Celje
organizirata v petek, 1. marca
ob 20. uri
TRADICIONALNI ŠPORTNI PLES.
Vse ljubitelje tenisa obveščamo, da
vam Zavo(d Golovec omogoča igranje
tenisa tudi pozimi, in sicer v glavni
prire(jitveni dvorani vsak dan, razen
sobote in nedelje, od 8. do 14. ure.
Rezervacije Igrišča pri varnostniku
dvorane Golovec tel. 330-98.
Ostanite zdravi in čili, obiščite bazen,
kegljišče, savno, ki so odprti: bazen
Od 8. do 19. ure, kegljišče od 12. do
22. ure, savna od 15. do 21. ure.
Avtosejem rabljenih avtomobilov
vsako soboto od 8. do 12. ure.
Vabljeni!
14. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FEBy
Laščanon se samo smeji
Nihče nI verjel, da bo HIdo Džunbur tako hitro obnovil grad Tabor
Po turških vpadih v 16. stoletju
je grad Tabor nad Laškim začel
propadati. Zob časa je krepko
načel osem stoletij staro zidovje, ki
pa je s svojo lego dal Laškemu po-
seben videz, ki so ga neštetokrat
upodabljali stari in mlajši mojstri
slikarskih platen.
Brezupno so Laščani gledah na pro-
padajoče pričevanje o pomembnosti
tega mesta, ki se je pod Humom strni-
lo ob levem bregu Savinje in tu razvi-
jalo v tipično obrežno mesto. Usoda
gradu je bila zapečatena, bi lahko deja-
h, ko je občina zastonj preštevala de-
narce, da bi kakšnega pritaknila še v
obnovo tega zgodovinskega objekta.
Ob jurklošterski Kartuziji, ki vedno
znova kljuje na vest občinskih kultur-
nikov, se je z istim veličastnim mol-
kom oglašala vest ob pogledu na ra-
zvaline starega gradu, ki so grozile, da
vsak čas začnejo drobiti skalovje v do-
lino. Leta 1967 jim je le uspelo obnovi-
ti mali stolp, toda dlje niso prišli, še
celo ta stolp je začel ponovno propada-
ti, saj je streha že neuporabna.
Občinarjem se je pogled na stari
grad zjasnil šele pred dvemi leti, ko so
sedU za mizo z mladim gradbenikom iz
Celja Hidom Džumhurjem ih podpisa-
li pogodbo o najemu gradu za dobo
šestdesetih let. Razen Hida verjetno
nihče, ki je prisostvoval temu slavne-
mu dogodku, ni verjel, da bo ta grad
končno iztrgan vplivom narave in bli-
žajočemu se propadu.
Dolgo ni bilo kaj videti iz doline pro-
ti Humu. Grad je stal še tak kot prej, le
na dvoriščni strani so se grmadili kupi
kamenja, gradbenega materiala in tam
je bilo le nekaj delavcev, ki so delali od
jutra do večera, na videz Sizifovo delo.
Nekega lepega dne so dobile podobo
oken - lin tiste, na pol podrte škrbine
starega gradu. Ne dolgo za tem je bila
tudi streha nared. Toda, vse to je bilo
daleč od tistega, kar je obiskovalec pri-
čakoval, da bo našel sredi starega zi-
dovja velikega stolpa, ki je bil takrat
natrpan s kamenjem. In tako je minilo
leto in več. Na zunaj se ni nič več
videlo, zato pa je grad spreminjal svojo
notranjo podobo.
Občinskim možem se sedaj kar sa-
mo od sebe smeji. Uspeli so s pametno
pogodbo in z zaupanjem, ki so ga izka-
zali Hidu Džumhurju, iztrgati propa-
danju grad Tabor, čemur skorajda ni
primere v slovenskem prostoru. Res,
da je ob razgovorih z občinarji Hido
imel občutek, da mu bodo več poma-
gali, kot se je pozneje izkazalo, toda ni
se zanašal na obljubljeno pomoč. Že
tolikšna, kakršna je bila s strani delov-
nih organizacij občine in raznih skup-
nosti, je bila dovolj, ker je v dveh letih
imel dovolj priložnosti, da je spoznal
to majhno občino, ki si z vsemi močmi
prizadeva, da bi napravila korak na-
prej k razvoju.
Nihče ne pravi, da je obnovljeni
grad tisto, kar je Laško najbolj potre-
bovalo, je pa grad le člen v verigi k
prizadevanjem za boljšo turistično
ponudbo v občini. Kajti turizem je
eden izmed temeljev laškega razvoja,
za katerega imajo le nekaj naravnih
danosti, kaj dosti več pa ne.
Novi lastnik si bo prizadeval ohrani-
ti grad na primerni kulturni ravni. Od-
ločil se je, da bo v njem gostinska po-
nudba, vendar bo gradil na takih uslu-
gah, ki bodo upravičile ime gostišča
Grad Tabor. Sem bodo zahajali izletni-
ki, gosti laškega zdravilišča in zaklju-
čene družbe ob posebnih priložnostih,
skratka taki, ki si bodo želeli v nenava-
dnem vzdušju med starodavnimi ka-
mnitimi zidovi nekoliko miru in užitka
ob izbrani hrani, pijači, ob dobri po-
strežbi in kakšni komorni kulturni pri-
reditvi.
Kot pove Hido Džumhur, grad Ta-
bor še zdaleč ne bo le še eno gostišče z
izbrano gostinsko ponudbo. Postati
mora tudi eno od gibal v kulturni
ponudbi občine - prostor za občasne
razstave, literarne večere, komorne
glasbene dogodke.
Vse to ne bo tako lahko. Kajti z ob-
novo velikega stolpa, obnova gradu,
nad katerega zunanjo podobo bdi Za-
vod za spomeniško varstvo, še ni za-
ključena. Potrebno je obnoviti še obzi-
dje in mali stolp, kjer bo verjetno pro-
stor za manjše skupine, ki si bodo sa-
me pripravile zabave v ožjem krogu.
Potrebno je urediti tudi dvorišče. To
naj bi bilo napol krito, pol pa na pro-
stem. Le kaj naj bi bilo bolj primerne-
ga za obiskovalce, za katere je Hum
postal že pojem nedeljskih družinskih
izletov.
Gostišče Grad Tabor bo jutri prvič
odprto za obiskovalce, vsak bo lahko
sam presodil, kolikšno je delo, ki ga je
opravil v manj kot dveh letih Hido
Džumhur in kolikšna je to pridobitev
za občino kot tako in še posebej za
Laščane, ki jim je uspelo ohraniti po-
memben zgodovinski objekt.
VIOLETA V. EINSPIELER
Higo Džumhur ni dobre volje le zato, ker požira našemu foto rei
Opravil je veliko delo in si zasluži kratek predah pred pi)
obnove grajskega dvorišča.
V prvi etaži velikega stolpa sta kuhinja in bife. Starinska blagajna je le eden izmed vrste
originalnih eksponatov, z zgodovinsko in umetniško vrednostjo, ki bodo pritegnile
pozornost obiskovalca v tem izjemno prijetnem in izvirno opremljenem gostišču.
Tudi v drugi etaži bo že jutri vse nared, da postrežejo prve obiskovalce z izbranimi jedmi
»grajske* kuhinje. Te bodo v drugo nadstropje dostavljali s posebnim mini dvigalom.
Darinka in Melhior Jošt pred domačim pragom.
Odprta vrata v Rdečem mlinu
Zlato v srebrnih laseh Darinke In Melča Jošta
Nisem sedela prvič za veliko leseno mizo v prostorni
Joštovi kuhinji v Medlogu, kjer Darinka ali Melč, ali pa
oba skupaj vselej prijazno in na stežaj odpreta vrata ne
samo svojim najbližjim in znancem ter prijateljem. Tudi
prišlekom, ali pa tistim mladim kmetom, ki se še cesto
ustavijo pred njunim domom z vozom, do vrha naloženim s
pšenico za mletje. »Kako pa naj vedo, da so se stope v
mlinu ustavile že pred mnogimi leti?« jih opravičuje
Darinka, »ko pa se vendar daleč naokoli vidi napis na
pročelju - Joštov mlin.«
Kamen namesto srca bi mo-
ral imeti človek v prsih, če ne
bi ob kramljanju o današnjem
aktualnem vsakdanu, za kate-
rega sta oba, cela njuna druži-
na, toliko pretrpela in žrtvova-
la, začutil, kako je revolucio-
narju mlinarju težko pri duši,
ker se je mlin ustavil. V takš-
nih trenutkih se najraje uma-
kne med svojo čredico ovac ali
na polje. In razmišlja o tem.
kako je šel v revolucije
nim prepričanjem van.
vedal se je, da bodo n
vojni nacionalizirali, a s
upal, da bo lahko še
mlel. Zato se je bil
izučil za mlinarja! Tri
študiral v Dresdenu. ¥
je nadzidal in obnovil p
mlin, ki gaje pred 500 1
ski grof Friderik podar
Soteškemu. Star, klen i
Joštov rod. Tudi okupj
ni mogel do živega -
zapori, smrtne obsodB(
la, iskanja otrok do si
snidenja družine v do
mlinu. Vzponi in pade
in razočaranje, vse to J
valo na njih kot razbes:
da na mlinsko kolo. k
1985
VIOVI TEDNIK - STRAN 15
Remi s Kranjčani pod TV reflektorji
Celjska ekipa se je v Trefaltovih Srečanjih dobro odrezala s svojo šegavostjo
Pa naj še kdo reče, da se Celjani ne znajo obnašati
športno in »fair«. Milijonskemu TV avditoriju so to
dokazali v sobotni oddaji Naše 36. srečanje, ko so že
imeli zmago v žepu, pa so v zadnji igri solidarno
prepustili točke gostom iz Kranja, ki so s tem rezultat
izenačili.
Celjani so bili tudi v tej za-
dnji igri boljši, saj so prvi se-
stavili in napeli vrvico, Go-
renjci pa so prvi vse skupaj
zavozlali, napeti pa je tako
niso mogli, saj so varčevali
in delali manjše vozle, vrv pa
je bila s tem daljša. Obliko-
valec, voditelj in Kranjčan
Mito je predlagal neodloče-
no, pokimal je tudi celjski
župan in segli so si v roke.
Nobenega napada, niti žviž-
ga ni bilo pri tem. Nasprot-
no, vlilo jim je še več dobre
volje, ki se je odražala na
večerji, na katero so Celjani
povabili tudi Mita in njegovo
ženo Metko, ki je bila v režiji.
Pravijo, da ju Gorenjci tako
ne bi.
Začeli smo pri koncu, za-
pišemo pa lahko, da je bil
tudi začetek za Celjane prav
tako razigran in vesel. Nekaj
pred 13.00, ko so prvič stopili
v studio, kije nekoliko manj-
ši od dvorane Narodnega do-
ma, se je že raztegnil meh
mlajšega Vikija Ašiča, vmes
pa so padale pikre na račun
Gorenjcev.
Mito daje napotke: »Bodi-
te sproščeni, smejte se, če se
vam zdi, pa tudi ploskajte,
gleda vas milijon gledalcev.«
Pomočniki režiserja pre-
verjajo, če vse aparature de-
lajo, če so rekviziti priprav-
ljeni, Metka kontrolira ka-
mere: »Kamera 1, 2, 3, 4.«
Celjani so po koncu Srečanj
kar na hitro zložili tudi tole
nagajivo pesmico:
SREČANJA so naš top show
vsak jo povedal kar je 'mel,
če pa k tir kaj rekel ni,
odgovor čaka v knjižnici.
Premal' jih dan's načitan je,
so zbral' Gorenjce, Štajerce
nam pa velik' do zmage ni,
vino domače nam diši.
Celjani smo res sile,
Celjani znamo vse
če Kranju točk zmanjkuje,
mu damo eno, dve.
Snemanje je veFka stvar,
Mito Trefalt božji dar,
ko pa vse zaključi se,
vinček čaka Štajerce.
Celjani smo res sile,
Celjani znamo vse
če Kranju točk zmanjkuje,
mu damo eno, dve.
Veseli in nasmejani štirideset članski zbor celjskih tekmovalcev pred začetkom prenosa Našega srečanja.
Prav igra. Kdo je na filmu?
Celjani pravijo, da je to Ja-
nez, kar pa ni bilo prav. Pa-
vle je bil, kar pa so uganili
Kranjčani, ki so tako vodili.
V drugi igri zmagajo pri
nošenju papirja Celjani. »Mi-
to, glej lučke na kameri,« se
oglasi Metkin glas, ki je ka-
zal na to, daje morala tistega
dne že kar precej govoriti.
»A lučke, ja, na lučke sem
pa čisto pozabil. Gremo na-
prej.« Tretja in ostale igre.
Konec vaje. Mito pove rezul-
tat. Po dvanajstih tednih
Srečanj končno neodločeno.
Po vaji vodja Gorenjcev pre-
pove pitje alkoholnih pijač
svoji ekipi. Pa Celjani? Malo
so si že poplaknili grlo, sicer
pa so ob pripovedovanju šal
v Sestici v času do direktne-
ga prenosa pokali od smeha.
Na samem snemanju pote-
kajo dogodki skoraj tako kot
na vaji. Mito sporoči rezul-
tat: »Danes je prvič prišlo do
razdelitve nagrade. Vsaka
ekipa dobi vrednostni ku-
pon za nabavo knjig v zne-
sku 500.000 din«.
Ekipi si razdelita tudi svo-
ja priložnostna darila. Celja-
ni so Kranjčanom prinesli to,
česar smo imeli med pust-
nim časom obilo - krofov in
vina. Kranjčani pa, kar Celja-
nom primanjkuje - pletenko
svežega zraka in pletenko
vode. Ker je bilo darilo res
lepo, so Celjani podarili še
majoliko, iz katere pri nas pi-
jemo vino, Gorenjci pa bodo
verjetno svojo čisto vodo. To
jim je zakuhal Drago Horvat,
ki je prinesel s seboj v Ljub-
ljano še eno fuksijo za Košni-
kovega ata. Metka pa gaje že
»vrgla« iz kadra, ker se je vr-
tel zadnji skeč. Ni pa mu mo-
gla do živega po oddaji, ko je
med večerjo prevzel diri-
gentsko in voditeljsko palico
v svoje roke:
«Tišina, gleda vas milijon
gledalcev. Smejte se in plo-
skajte ... Kamera 2, 3, 4. Tiši-
na tam zadaj! Metka, pazi lu-
čke na kameri!
Draga ekipa, spoštovani
Mito! Celjani smo vedeli, da
si se udeležil našega sreča-
nja, potem ko smo uspešno
zaključili Naše 36. srečanje.
Štajerci smo dokazali, da
nam je pomembnejša dobra
družba kot pa visoka zmaga,
zato je tudi naš predsednik
pristal na delitev 1. mesta,
saj se z Gorenjci nikoli ni-
smo »špetirali«. TV zvezda
Mito pa je dokazal, da ga že-
na Štajerka ni uspela prevz-
gojiti, saj sije gobovo juhico
prinesel kar sam. Verjetno je
kot Gorenjec ugotovil, da je
to najcenejša varianta, saj
gobe kar v gozdu nabereš.
Edi MASNEC
bremenom ječalo, a nikoli klo-
[nilo.
j »Melč je znal življenje zme-
raj prijeti za roge,« je zadovolj-
na, da je tako, dala kompli-.
inent svojemu soprogu Darin-
ka in ga opravičila našega
pmenka, češ, da »sestankuje« s
Bvojimi vrstniki v restavraciji
pri mostu.
j Sama pa se je tudi jela pri-
pravljati na obisk opoldanske
predstave v gledališču. »Pra-
vopisno komisijo bi si rada še
enkrat ogledala.« Gledalšče,
3oklicno in ljubiteljsko delo v
ijem ima Darinka nadvse ra-
la. In delo z mladimi, ki se
Preizkušajo z lepo slovensko
iesedo in igro, tudi. Mnogi,
lanes že odrasli ljudje, se pe-
lagoginje in mentorice Darin-
ke Joštove spominjajo z Iju-
)eznijo. Ona pa njih.
Februarsko sonce je med-
em osvetlilo kuhinjo, ki jo je
Hla  s  svojim  pripovedova-
ijem o skupnem življenju z
'lelčem   napolnila   Darinka
[oštova. Za nekaj trenutkov se
i je pogled ustavil na polici,
)olni cvetja. Potem je, skoraj
>olj sama zase, a na glas pomi-
llila: »Saj skoraj ne morem
verjeti, da je minilo že petde-
M let odkar sva se vzela. V
>edeljo smo praznovah in bilo
, 'ama je ljubo, da se je zbrala
jiftevilna družina.«
1 Vsi so na njiju in na mlin
I ilno navezani in v nedeljo so
] si spet ponovno razmišljali o
^m, kako prav bi bilo, da bi v
^jiilinu naredili mlinarski etno-
. irafski muzej. Melč bi ga znal
' lobro opremiti in svetovati,
^aj sodi vanj...
I Potem sva odšli. Darinka,
^ omantična duša, je še za hip
•^'Ostala in se spomnila, kako je
fot nevesta prišla v mlin, sicer
^' klobukom na glavi, a brez
- 'ote in kako so jo domači lepo
•< iprejeli.
■I Zapahnila je vhodna vrata,
bi jih lahko že čez čas komu
i< 'a stežaj odprla,
n MATEJA PODJED
i Foto: TONE TAVČAR
Celjski župan Edi Stepišnik se je dobro znašel pri odgo-
vorih, ........________________________________________-_____ .
Na popoldanski vaji so tudi zaplesali.
Priložnostni kabaret Našega srečanja se je na hitro zbral po oddaji in še dodal kakšno
pikro.
V ponedeljek je kapetan celjske ekipe Drago Horvat slove-1
sno predal vrednostno pismo Sveta knjige za nakup knjig
ravnatelju knjižnice Edvarda Kardelja Danetu Debiču.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FEBRUAR 1985
40% posezonsko znižanje cen
moške, ženske in otroške
zimsko-športne konfekcije do 23. 2. 1985
VELEBLAGOVNICA T - oddelek športne
konfekcije
Ernest Tiran
Razbojnik
Guza j
59
Pravda za Guzaja  '
V uvodu te povesti sem obljubil, da
bom kaj povedal tudi o pravdi, ki se je
vnela za Guzaja skoraj natanko pol sto-
letja po njegovi smrti. V »Slovenskem
Gospodarju«, takrat najbolj razširje-
nem tedniku na Spodnjem Štajer-
skem, ki ga je izdajala Tiskarna Sv.
Cirila v Mariboru, je njegov urednik
Januš Goleč v obliki podlistkov objavil
nekaj Guzajevih dogodivščin, kakor so
krožile med ljudstvom in so mu jih
sporočili takrat sorazmerno še dokaj
številni živi Guzajevi sodobniki ali jih
je pa nabral in zapisal pri svojih obi-
skih pri njih sam.
Ko sem ob koncu leta 1932 na nujno
prigovarjanje znancev in ker. sem že
vedel, kako zelo privlačna je ta snov
našim ljudem, napisal in izdal igro
»Razbojnik Guzaj«, me je Cirilova ti-
skarna oziroma njen urednik Januš
Goleč tožil po zakonu o zaščiti avtor-
skih pravic, čez da sem vsebino svoje
igre posnel po njegovih podlistkih v
njihovem listu.
No, saj sem bil prej za Guzaja res
prav tako malo vedel, kot je svoj čas
Martin Krpan za hudega Brdavsa na
Dunaju; pripovedovala mi je o njem
mati moje tašče, ki je doživela debelo
starost 95 let, in je bila celo za dve leti
starejša od Guzaja. Zelo živo se je spo-
minjala in rada je pripovedovala o
mnogih dogodkih iz svoje mladosti, o
Guzaju še posebej, saj ji je bil nekoč
napadel moža, ki se je vračal s Hrva-
škega.
Golčevih podlistkov takrat še nikjer
ni bilo, zato jih tudi brati nisem mogel.
Pač pa so mi roparjeve dogodivščine
ob njenem pripovedovanju postajale
vedno zanimivejše, prizori so si sledili
kot v napetem filmu, še bolj pa me je
takrat pritegnilo in zagrabilo njeno
izredno sočno in živo pripovedovanje
samo. Takega bogastva v jedrnatem in
nazorno slikovitem izražanju danes ne
premore zlepa več kod. Stavek, dva, pa
si videl ljudi in okolje pred seboj, ka-
kor da si sam med njimi. In njen jezik!
To je bila res prava, nepopačena slo-
venščina. Kar danes poslušamo okrog
sebe (in kakor žal niti sami ne znamo
več bolje!), je večinoma tako papirnato
revno, tako mednarodno vodeno in
brez bar\'e in vonja in okusa, da je res
škoda. Kakor da nas je postalo sram
govoriti po naše. To samo mimogrede.
Goleč je v tožbi navedel, da si je
zgodbo sam izmislil, da sem mu jo torej
v smislu zakona o zaščiti avtorskih pra-
vic ukradel. Zahteval je, če se prav spo-
mnim deset tisoč dinarjev odškodnine.
To pa še zdaleč ni bilo vse. Če bi bila
Cirilova tiskarna pravdo dobila, bi bila
potem prav gotovo tožila tudi vsa druš-
tva, ki so mojo igro uprozorila, večino-
ma so bila to sama sokolska in gasilska
ter društva kmečkih fantov in deklet,
sami »liberalci«, ki bi jih zagrizeno kle-
rikalna cirilova tiskarna z naslado rada
pritisnila. Dohodek od vstopnine, do
katerega so oziroma bi bili imeli pravi-
co, so ocenili povprečno pet tisoč di-
narjev, uprizoritev je bilo nad sto, igrali
so Guzaja celo naši izseljenci v Združe-
nih državah na več krajih, v Kanadi, v
Franciji in Belgiji. To bi dalo skupaj s
stokrat pravdnimi stroški daleč nad
pol milijona dinarjev. Za ta denar bi bil
takrat dobil sto vagonov krompirja!
Seveda so vedeli, da jih nikdar ne bom
mogel plačati, niti jim ni bilo toliko za
denar, hoteli so me samo prisiliti na
kolena, me moralno uničiti.
* * *
Sodišče je iskalo podobnosti in soro-
dnosti med mojim poznejšim in Golče-
vim poprejšnjim besedilom in jih je z
lahkoto tudi res ugotovilo. Posamezne
zgodile so se čeprav ne oblikovno, zato
pa vsebinsko ujemale. Ker je glavna
priča duhovnik Goleč pod prisego izja-
vil in potrdil, da si je zgodbo sam izmi-
slil, in ker sem jaz svojo igro prišel
pozneje, mu je sodišče moralo verjeti,
ker je moralo sklepati, če ljudje o Gu-
zaju kaj vedo, da so zvedeli zanj pač iz
Golečevih podlistkov.
Cirilova tiskarna je pravdo dobila!
Takratni »Slovenec« je pod debelim
naslovom zmagoslavno oznanil:
GUZAJ ZNOVA PRED SODIŠČEM
Sledilo je precej obširno poročilo o
tožbi in pravdi in na koncu obljuba: »O
končnem izidu pravde bomo še poro-
čali!«
Bil sem ves nesrečen. Kaj naj sto-
rim ? Če bi me bil Goleč slišal ali druga-
če zvedel, kaj sem mu takrat sam pri
sebi obljubil, bi me bil šel takoj spet
tožit, tokrat za nevarno grožnjo in bi bil
tudi to tožbo in brez vsake težave do-
bil.
Nisem se pa čutil prav nič krivega,
zato sem vložil priziv na apelacijsko
sodišče v Ljubljani. V pritožbi sem na-
vedel, kakor so me naučili naj storim,
da večina mojih prič in ravno najvaž-
nejših ni bila sploh zaslišana in da bi
prav le-ti z lahkoto dokazali, da si Gu-
zaja nihče m mogel izmisliti, ker je bil
prej živ kakor Goleč in da je Goleč
zapisal samo to, kar je zvedel od ljudi,
torej iz vira, ki je vsakomur dostopen
in dovoljen, ter ga sme vsak uporabiti
kakor in kadar se mu zljubi in kakor ve
in zna.
Apelacijsko sodišče je sodbo res ra-
zveljavilo in jo vrnilo v ponovno raz-
pravo okrožnemu sodišču v Celju. Zdaj
so bile moje priče poklicane, sicer ne
vse, vseh je bilo preveč, predlagal sem
jih bil okrog sedemdeset, nekatere so
poslale svoje izjave tudi pismeno. Na
hodniku pred razpravno sobo jih je ti-
stega dne čakalo še vedno čez trideset,
natanko se ne spomnim več, zapiske so
mi Nemci pokurili. Predsednik sodišča
je prišel po hodniku in se glasno začu-
dil, ko je videl toliko samih starih ljudi
skupaj: »Kaj pa vi tukaj delate? Saj ni
veliki peiek,da bi starčkom noge umi-
vali!«
Kako sem priče dobil skupaj, je tudi
zanimivo.
Znano je, da gredo naši ljudje le
skrajno neradi komu za pričo, če niso
sami prizadeti. Rajši tvegajo ne vem
kaj, tudi večno zamero pri sosedih ali
kdor bi jih že potreboval. Čeprav so za
oglom natanko vse videli in slišali, niso
čisto nič slišali, videli pa še manj, ali
pa, če nikakor ne morejo tajiti, samo
tako od daleč, da bi pri najboljši volji
ne mogli nič reči, kaj sta imela in kaj je
bilo. Pač nočejo imeti opravka in sitno-
sti s sodnijo, zoperno jim je tisto čaka-
nje in posedanje v tesnim in tako obup-
no golih hodnikih, pa še skupaj s tisti-
mi, ki si niso dobri z njimi.
Pa mi ni preostalo nič drugega, podal
sem se na pot, križem po »urvaldu«, ga
prehodil in prekolesaril po dolgem in
počez, kdo bi o Guzaju kaj vedel Kaj
takega, kar ni samo bral o njem. Imel
sem srečo, samo to mi je bilo treba
povedati, da je Goleč izjavil in celo pri-
segel, da sije Guzaja sam izmislil, ko bi
jih bili videli, kako so vsi brez izjeme
planili pokonci! Kaj? On da bi siga bil
izmislil? To pa nikoli ni res! To pa jaz
sam še prav natanko vem, kako je bilo,
takole je bilo! In mi je začel pripovedo-
vati ta to, drugi spet drugo, zgodbo o
Guzaju. DA so v »Gospodarju« tudi
brali pa da Goleč marsikaj ne ve prav,
da je bilo precej drugače, kakor tam
piše. Bi bil moral k njemu priti, če bi
hotel prav izvedeti. Tisto pa zmeraj lah-
ko pričam, kar je res!
Stara do korenin pobožna ženica se
je na vso moč zgražala, kako morejo
»gospod« tako grdo lagati, da so si Gu-
zaja sami izmislili. Naj jo kar zapišem,
ona tudi lahko veliko pove o Guzaju.
Ne, »Gospodarja« sploh ne bere, ji oča-
la že dolgo ne služijo, sploh se pa za
politiko ne briga, čez dan tako nima
časa, zvečer fižol lušči, potem gre pa
spat! Najraje bi jo bil poljubil, pa sem
se spomnil, da bi utegnila biti v Mariji-
ni družbi, te imajo poljubovanje strogo
prepovedano, pa bi ji morda ne bilo
všeč, če bi jo hotel zapeljati v greh. Pa
tudi prestara je že bila. Vsaka stranka
je predlagala tudi po dva izvedenca.
Moja dva sta bila pokojni pisatelj Vla-
dimir Levstik, ki je živel takrat v Mo-
zirju, in pa sedaj tudi že pokojni profe-
sor dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane.
Oba sta se strinjala, da podobnosti v
snovi res so, da pa o plagiatu, to je o
prilastitvi ni govora, ker je moja vsebi-
na popolnoma samostojno oblikovana,
Golčevi se pa pozna, da je samo zapis.
Levstik je v svojem poročilu navedel
še to, da se je ob branju obeh besedil
spomnil, da je v svoji mladosti tudi
sam marsikaj čul o Guzaju. »Sloven-
skega Gospodarja« pa da ne bere.
Še to naj povem o njem: ko ga je
sodnik pozval, naj predloži račun za
svoje izvedensko mnenje in za potne
stroške (moral je zelo natančno prebra-
ti in primerjati Golčeve podlistke in
besedilo moje igre in je gotovo imel s
tem več dni dela), je izjavil, slučajno
sem bil navzoč in sem sam slišal:
»Moj račun je 36 dinarjev za vožnjo iz
Mozirja v Celje in nazaj. Drugega nič
nočem. »Na sodnikovo začudenje je
pristavil:«
»Če zgubi pravdo Tiran, bi težko pla-
čal, če pa jo zgubi Cirilova tiskarna,
bodo rekli, da sem se hotel znesti nad
političnim nasprotnikom.«
Med razpravo sem sodniku pokazal
tudi tri originalne fotografije, ki sem z
nemajhnim trudom izvrtal, kdo jih
ima, in ki so mi jih prijazni ljudje sicer
ne posebno radi, pa končno vendarle
dali na razpolago. Na eni je Guzaj sku-
paj z Barbko, ta je bila posneta v Grad-
cu, drugi dve pa kažeta mrtvega Guza-
ja, ena celega, s pištolama v rokah, dru-
ga bolj od blizu, samo do pasu, da seje
bolje videla rana na prsih. Advokat na-
sprotne stranke ju je hotel tudi videti
in jo je dolgo ogledoval z obeh strani.
Potem je grdo z visokega pogledal še
mene in posmehljivo rekel sodniku:
»To ni noben dokaz! Takole se mu je
lahko vsak ulegel na koš in se mu pu-
stil slikati.
Sodnik je na to še nekrat pogledal že
precej obledelo sliko in z nekim poseb-
nim poudarkom odvrnil advokatu:
»Ne, ne, gospod doktor, tole je pa
očividno in nedvomno pristno.«
Tudi te tri oreginalne Guzajeve foto-
grafije imajo svojo majhno zgodovino.
Kdo je bil prvi njihov lastnik, nisem
mogel dognati, verjetno orožniki, ki so
pri zasledovanju sodelovali. Sploh sem
o slikah najprej zvedel samo to, da so
nekje še ohranjene. (To je bilo znano
tudi Golcu, saj jih v svojih podlistkih
tudi sam omenja, le da do njih ni prišel,
zakaj ne, sem zvedel šele veliko pozne-
je). Šele po dolgem poizvedovanju se
mi je končno le posrečilo ugotoviti, kje
so in kdo jih ima. Seveda sem se potem
takoj podal na lov za njimi. Vsaka je
bila na svojem koncu, dve v Podsredi,
ena v Laškem. Njihovi lastniki so mi
jih sicer radi pokazali, niso pa sprva nič
slišali o tem, da bi jih dali iz rok, čeprav
samo na posodo, za nekaj tednov. Bile
so jim preveč prirasle k srcu, predrago-
cene, da bi tvegali priti obnje. Šele po
vstrajnem prigovarjanju sem jih omeh-
čal. Z njimi bi v pravdi neizpodbitno
dokazal, da Guzaj v ljudstvu še davno
ni pozabljen, in da si njegove nemirne
življenjske zgodbe nikomur ni bilo tre-
ba šele izmišljati, saj si od Celja do
Brežic lahko srečal vso živo in svežo,
samo da si Ijidem omenil njegovo ime.
Še hvaležni so bili, če se je kdo »od
zunaj« zanimal zanjo. Guzaj res ni bil
kar tako, da bi ga našli za vsakim plo-
tom! Če že nič drugega, niso imeli zani-
mivega in zanamenitega, - Guzaj je bil
njihov! To je potem najbolj pomagalo
da so mi končno le dali dragocene slike
na razpolago. Seveda sem jih pozneje
lastnikom pošteno vrnil. Še prej pa
sem jih bil dal preslikati. Po svoje so le
zanimive. In k povesti o Guzajevih do-
godivščinah se tako lepo prilegajo...
Sodišče je tožbo Cirilove tiskarne za-
vrnilo z utemeljitvijo, da je tožbeni za-
htevek neupravičen, ker je s pričeva-
njem Guzajevih sodobnikov, ki so še
očitno imeli opravka z njim, dokazano,
da je njegova zgodba v ljudstvu sploš-
no znana, da torej kršitve avtorskih
pravic ni bilo.
Niti Slovenski Gospodar niti »Slove-
nec« pa še do danes nista izpolnila svo-
je obljube, da bosta o končnem izidu
pravde poročala.
Kmalu nova povest
Roman o Guzaju se izteka. Že v četr-
tek, 7. marca, torej v številki 9 pa bo Novi
tednik pričel objavljati novo povest. Gre
za delo naše rojakinje Fani Svatina, kate-
re podlistek Hmeljarji ste pred leti v NT
radi prebirali. Tokrat je avtorica napisala
zanimivo in izvirno povest o žalostni uso-
di Ivana, občinske sirote, ki je preživljal
mladost v okovih svoje revščine in bo-
lezni.
7. marca torej pričetek nove povesti:
FANI SVATINA:
MUDOST V OKOVIH
FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
lunoja žepnina
jCadar oči in mami dobita svoj
težko prisluženi denar, tudi jaz
i,estrpno pričakujem kaj za svoj
^gp. Čeprav ne dobim veliko, pa
jg vseeno počutim malo bolj sa-
mostojno, saj imam tudi jaz ne-
svojega denarja. Lahko se
pohvalim, da ne spadam med ti-
jte. ki ne morejo dolgo obdržati
jenarja v rokah. Če si za/elim kaj
posebnega, kar ne stane malo,
^oram kar dolgo varčevati. De-
nar vložim v banko.
Spominjam se še, kako je bilo,
1(0 sem prvič dobila svojo žepni-
no. Takrat sem hodila v četrti ra-
zred. Mami mi je dala denar in
fekla: »Tu imaš denar. Pazi, kako
boš ravnala z njim, saj je zdaj v
tvoji lasti.« Vsa srečna sem šla že
naslednji dan v trgovino z
oblačili.
»Prosim, kupila bi pulover, ki
jje v izložbi,« sem rekla.
Prodajalka meje začudeno po-
gledala in vprašala: »Koliko de-
narja pa imaš?«
Z veselim obrazom sem poka-
zala rdečega stotaka.
»Nič ne bo, premalo je!«
Razočarana sem odšla, doma
pa so se mi smejali, ko sem jim
pripovedovala o svojem nakupu.
TANJA CVERLE, 8.c
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Huda zima
Letos je bila huda zima. Leta
1929 je bila še hujša. Snega je
bilo do okna. Namesto pluga so
vlekli klado, da so naredili gaz.
Drevje je pokalo od mraza. Lju-
dje so se greli na peči. Pozimi so
vlekli konji poke - to so dvodel-
ne sani. Tako zimo je preživel
moj stari ata.
DAMJAN KOVAČ, 2.r
OŠ STRANICE
Na razstavi psov
Nekega dne meje teta povabila
na pasjo razstavo v Maribor. Re-
kla mi je, naj bom pripravljena
okoli devetih.
V soboto zvečer sem bila zelo
nestrpna, zato sem se zjutraj zbu-
dila že ob sedmih. Čakala sem in
čakala in ko je zazvonil zvonec,
sem vedela, kdo je. Posedli smo
v jedilnico. Nisva dolgo čakah,
pač pa sva se hitro odpravili.
Prišli sva na razstavo. Začeli
sva si ogledovati pasme. Poseb-
no sem se zanimala za nemške
ovčarje, lovske terierje in bernar-
dince. Všeč mi je dolgodlaki ber-
nardinec, ker ima lep, košat rep.
Takšnega pa ima tudi moja teta
Breda. Lovskega terierja imamo
doma. to pa zato, ker je očka
lovec.
Videli sva pa še druge vrste
psov: bokserje, doge, novofund-
landce, angleške buldoge, malte-
žane, istrske goniče, koker špani-
jele, velike pudle, irske setre in
druge. Vsi psi, ki sem jih videla,
so bili lepi.
Čas je hitro minil in odpravili
sva se domov. Doma sem veliko
pripovedovala o psih in o tej
čudoviti razstavi. Teti pa sem se
zahvalila za povabilo.
POLONA ŠKOFLEK, 4.r
OŠ FRANKOLOVO
Poslušamo gramofon, MILENA KOROŠEC, 2. r. OŠ Stranice
Pust
Za pusta smo se oblekle moji
sestri Jožica in Zinka, sosedovi
Marta in Barbika ter jaz. Šle smo
k sosedom. Povsod so nas lepo
obdarili z bonboni in denarjem.
Povsod smo zaplesale, jim zaže-
lele dobro letino ter sreče in
zdravja. Tako nam je minil dan
norčij.
PETRA STEGNE, l.a
OŠ Dušan Jereb
SLOVENSKE KONJICE
Moja prva Igrača
Doma sem na kmetiji. Pri hiši
nas je več otrok, ki pa so sedaj že
odrasli. V družini sem najmlajša.
Dobro se spominjam, kako sem
dobila svojo prvo igračo. To je bil
vlak. Naredil mi ga je sosed, iz
lesa. Ne morem popisati svojega
veselja nad to igračo. Res je bil
skromen vlakec, vendar me no-
bena druga igrača ne bi bolj raz-
veselila. Vse dneve sem se igrala
z njim. Še ponoči sem sanjala o
njem. Če so me obiskali prijatelji,
sem ga takoj skrila, ker sem se
bala, da bi mi ga kdo vzel ali
pokvaril in šele, ko so odšli, sem
ga zopet privlekla na beli dan in
se igrala.
Toda...
Nekega dne je prišel sosedov
fant. Ko je videl moj vlak, se je
hotel igrati z njim. Jaz mu sicer
nisem dovolila, a me je mama
pregovorila. Pustila sem ga sa-
mega in odšla z mamo v kuhinjo.
Ni minila ura, ko je za nama pri-
šel tudi sosedov sin. Ko se je od-
pravil domov, sem najprej šla
poiskat vlak. Presunilo meje, ko
ga nisem mogla najti. Preiskala
sem vse, in ko sem ga našla, je
bilo mojega veselja konec. Našla
sem le koščke, ki so ostali od
mojega vlaka. Obiskovalec je na-
mreč našel žago in ga razžagal.
Mama mi je obljubila, da bom
dobila novega. Res sem ga dobi-
la, vendar to ni bil več tisti vlak,
ob katerem sem preživela toliko
lepih trenutkov. To je že bila mo-
ja druga igrača.
HEDVIKA ZABUKOVNIK, 8. b
OŠ bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Kviz
Ob slovenskem kulturnem
prazniku pripravimo vsako leto
kviz o nekem literatu. Letos smo
bili med tekmovalci tudi mi iz
sedmega razreda. Prebirali smo
dela in podatke o znanem pisate-
lju Leopoldu Suhadolčanu. Ne-
kateri smo se intenzivno priprav-
ljali, bili pa so tudi taki, ki so kviz
vzeli bolj neresno.
Vsi tekmovalci in gledalci smo
bili med potekom vedno bolj ra-
zburjeni. Po hudem boju sta se
uvrstili v finale dve ekipi iz naše-
ga razreda. Člani obeh ekip smo
bili dobro pripravljeni, zato je bi-
la borba toliko težja in je za kon-
čno odločitev bila usodna smola.
Nekdo pač mora izgubiti, ven-
dar smo se tolažili, da smo kljub
majhnemu porazu veliko prido-
bili na literarnem področju, in da
bomo kot osmošolci sodelovali
pri kvizu.
DOMINIKA SAMBOLIČ, 7.b
OŠ Peter Šprajc - Jur
ŽALEC
Zakai smo takšni?
stal je osamljen, naslonjen na
ciljno ograjo v zasneženem sta-
dionu in strmel predse, na progo,
kjer je izgubil bitko s sekundami.
Nikogar ni bilo z njim, vsi so bili
ob zmagovalcu. Nihče ni videl,
kako s svojo bolečino sameva v
množici ljudi. Potem je dvignil
glavo in si dejal: »V nedeljo bo
tvoj dan!«
In potem je ves teden treniral,
treniral. Ni čutil utrujenosti,
pred seboj je imel le en cilj, eno
izmed medalj na nedeljskem ve-
leslalomu. Potem je prišla nede-
lja. Bilo je lepo, sončno vreme,
kot nalašč za tekmo. Pred tekmo
je bil miren, odločen, da gre na
vse, ne na vse ali nič, ampak na
vse. In dobil je vse. Zdaj ob raz-
glasitvi rezultatov ni bil sam. Ob
njem so bili reporterji, novinarji,
navijači. Vsi so ga hvalili, mu
čestitali. Kako čudni smo! Ta-
krat, ko je bil slab, ko mu ni šlo,
ni nihče rekel: »Ne sekiraj se! Saj
bo bolje!« Nihče ni bil ob njem,
ko se je spraševal, kje je naredil
napako. Sedaj, ko je najboljši, je
v središču pozornosti, vsak bi
mu rad kaj rekel, vsak bi mu rad
dal kakšen nasvet ali mu stisnil
roko.
Zakaj smo taki? Zakaj vidimo
in zahtevamo le uspehe, prezre-
mo in ne razumemo pa tekmo-
valcev takrat, ko jim ne gre njg-
bolje?
Ostanimo prijatelji smučanja,
pa četudi nismo vedno najboljši!
SLAVICA ČEBULAR, 8. r
OŠ Bračičeve brigade
KOZJE
MoJ kuža Capi
Dedek mi je kupil psa Capija.
Je majhen, ima črno, nakodrano
dlako. Rad se igra z otroki. Ko pa
se vrnem iz šole, od veselja skače
vame in me vleče za krilo. Z uma-
zanimi tačkami mi krilo pogosto
»potiska«. Kaj mislite, kdo je te-
ga najbolj vesel? Mamica že ne!
NATALIJA KRAMPERŠEK, 2.r
OŠ KOMPOLE
Danes bomo v rubriki MLADI NOVINAR pregledali
dve vesti, ki sta jih napisali mladi dopisnici.
V sredo, 12. decembra 1984, so starejši pionirji OŠ Pol-
zela, Vransko in Žalec odigrali košarkarske tekme za
naslov državnega prvaka v telovadnici polzelske osnovne
šole. Naslov občinskega prvaka so zasluženo osvojili
domačini. Mladi polzelski košarkarji so s tem še enkrat
potrdih svojo moč ter mnogim prejšnjim uspehom dodaU
še slednjega. Za uspeh jim iskreno čestitamo in želimo še
več takšnih uspehov.
BRANKA ZUPANC
S Polzele dobivamo veliko vesti in lahko rečem, da so
tamk^šnji dopisniki že kar vešči. Branka je v svoji vesti
upoštevala vsa pravila, ki smo jih našteli. Jezik je jedrnat,
upošteva pa tudi pet osnovnih novinarskih vprašanj: KJE,
KDAJ, KDO, KAJ, KAKO. Lahko bi sicer še dodala rezul-
tate tekem, odveč pa je zadnji stavek, kije čisto oseben in
nima v vesti kaj iskati.
Na vseh šolah že imajo računalnik, mednje smo se pred
nedavnim uvrstili tudi mi. Nismo bili nagrajenci Pionir-
skega lista, ampak ga je kupila šola s pomočjo delovnih
organizacij konjiške občine in občinske raziskovalne
skupnosti. Prvič ga bomo preizkusili pri dodatnem
pouku matematike v drugem polletju.
SIMONA OŠLAK, Vitanje
Vest je prispela iz Vitanja. Poglejmo prvi stavek: ...
mednje smo se pred nedavnim uvrstili tudi mi. Kdo je to,
»mi«? Če hoče bralec to izvedeti, mora pogledati prav na
konec prispevka, kjer (pa še to izjemoma) piše od kod je
avtor. Novinar je (še posebej pri vesteh) opazovalec in
opisovalec dogodkov, torej jih gleda in opisuje »od strani«.
Simona bi torej vest začela takole: »Na Vitanjski osnovni
šoh so pred kratkim (prejšnji mesec, januaija...) dobih
prvi računalnik. Tudi podatek, da »niso bili nagrajenci
"Pionirskega hsta«, je v tej vesti popolnoma odveč.
Simona, ne jezi se zaradi teh popravkov, prihodnjič boš že
znala napisati pravo vest, k^ne?
Urednica
Dopisniki!
žal, moram še enkrat po-
noviti svojo prošnjo, ker
se še vedno dogaja, da pri-
hajajo v naše uredništvo
nepodpisani prispevki.
Pri odpiranju pošte, se ne-
kateri prispevki pomešajo
in če niso označeni s kate-
re šole prihajajo, jih ka-
sneje ne morem več nika-
mor uvrstiti. Zato še en-
krat prosim, da prav vsak
prispevek posebej pod-
pišete s polnim imenom in
priimkom, razredom in
imenom šole. S tem mi bo-
ste prihranili precej tru-
da. Hvala.
Vaša Nadja
Pionirji fotografirajo
MALO ŠOLO FOTOGRAFIJE pričenjamo
^anes s spoznavanjem fotoaparata.
Preden preidemo na samo fotografiranje, se-
seda najprej izberemo motiv in najboljši izrez,
j^ato pa na fotoaparatu nastavimo potrebne
^ompunente. Osnovni del aparata je objektiv,
ki sprejema svetlobo od objekta snemanja in
prenese na film. Na objektivu je zaslonka, ki
^luži. da nam pri veliki svetlobi spusti na film
'"^anj svetlobe, če pa je zunaj malo svetlobe,
'Moramo zaslonko odpreti in seveda objektiv
^Pusti na film več svetlobe. Na objektivu ima-
običajno razpon številk med 2 in 16 in čim
^^čja je številka, ki jo nastavimo, tem manj
?^etlobe nam prepusti. Če bo torej sončno,
^nio nastavili zaslonko 16, če nam svetlomer
'dokaže zaslonko 8 pomeni, da moramo odprti-
no objektiva zmanjšati za polovico. Pri zaslon-
ki 2 ali manj je svetloba zelo slaba in odpremo
zaslonko do konca.
Zelo važen je tudi čas osvetlitve, ki omogoča,
daje objektiv odprt določen čas. Če so predme-
ti statični, jih lahko slikamo z daljšim časom (1
sek., 1/30 sek.), predmeti v gibajočem stanju pa
bi pri daljših časih napravili po filmu le giba-
joče črte. Zato tudi ne priporočamo slikanje v
takšnih primerih »iz roke«. Iz tega sledi, da
bolj, ko so predmeti v gibanju, krajši čas mora
biti zaslonka odprta (1/125, 1/500).
To sta dva najvažnejša dela pri vašem foto-
aparatu in v prihodnji številki bomo že prika-
zali nekaj primerov snemanja.
Sliko, ki jo danes objavljamo, pa nam je
poslal Simon Rezar iz Pionirskega d«ma, ki
prejme nagradni kupon Fotolika.
Atifina zanlca
Atka vas danes sprašuje: KOLIKO JE URA?
Lahko vprašanje? Pozor! Zgornja risba namreč
prikazuje URO V ZRCALU. Koliko je torej ura v
resnici?
Odgovore čakamo v našem uredništvu do torka, 5.
marca 1985. Takrat bomo namreč izžrebali nagrajenca
tovarne AERO. Naš naslov je: NOVI TEDNIK. Trg V.
kongresa 3a, 63000 CELJE.
PTIČJA HIŠICA pa je pravilna rešitev Atkine zanke iz
prejšnje številke. Nagrado dobi: Aleš Goluh, Efenkova 13,
63000 Celje.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FEBRUAR 1981
»Obvestila« ZTKO Celje
Pri Zvezi telesnokuiturnih organizaccij Celje so začeli
z izdajanjem »Obvestil«, kjer bodo občasno na kratek
način poročali o svojem delu. Prva številka je izredno
bogata ter vsebuje celo vrsto podatkov o celjski telesni
kulturi, med sestavki pa gre izdvojiti seznam društev in
klubov v ZTKO Celje, športne panoge v Celju, pregled
kategoriziranih športnikov, športno rekreacijo, šolska
športna društva in pregled dejavnosti po društvih.
Gradivo prve številke je pripravljeno tako, da bo ob
vsakem času služilo za osnovni pregled telesne kulture v
celjski občini. V celjski občini je 38 društev, najmočnejši
pa sta TVD Partizan Gaberje in Planinsko društvo, saj
imata oba več kot 1300 članov. Med društvi pa je tudi
devet TVD Partizan. V celjski občini je kar 49 športnih
panog (med drugim tudi aerobika, motokros, šolanje
športnih psov, invalidski šport, podvodni ribolov,
hitrostno plavanje s plavutmi, podvodna rientacija, plesi,
da omenimo samo nekatere bolj nenavadne), 10 šolskih
športnih društev na srednjih šolah in 13 na osnovnih.
V celjski občini je trenutno 59 kategoriziranih športni-
kov, od tega zaslužna 2, mednarodna 2, zveznih 20 in
perspektivnih 35 iz enajstih športnih panog. Na osnovi
družbenega dogovora maj o kategorizirani športniki zvez-
nega razreda n perspektivni pravico do športnega dodatka
4635 din. Ta dodatek podeljuje ZTKO, ostali kategorizirani
športniki pa dobivajo dodatek od ZTKO Slovenije, ki
znaša za zaslužne športnike 15450 din, za športnike med-
narodnega razreda pa 9275 din mesečno. Največ kategori-
ziranih športnikov iajo pri rokometu (16) in atletiki (13),
najmanj pa v avto-moto športu, streljanju in plavanju - po
enega. Zaslužna športnika sta pri jadralnem letenju in
modelarstvu, mednarodna pa v atletiki in judu.
TONE VRABL

Ženske za vrh, moški vse boi/ši
Končan je prvi del prven-
stva v obeh prvih slovenskih
ligah v kegljanju. Z uvrsti-
tvami štirih ekip Celja in Žal-
ca smo lahko zadovoljni: moš-
ka ekipa Celja se je v zadnjih
nastopih popravila in se
vključila v boj za vrh lestvi-
ce, prva celjska ženska ekipa
bije boj za naslov, druga pa
preseneča iz kola v kolo, med-
tem ko je moška ekipa Hme-
zada po sedmih zaporednih
porazih dokazala, da se je pre-
hitro uvrstila v elito osmih
najboljših.
Rezultati 7. kolo moški: Ce-
lje je doma premagalo Kon-
struktor 5269:5200, najboljši
posameznik je bil Nareks 926.
Hmezad je katastrofalno izgu-
bil proti vodečemu Gradisu
5102:4750, pri tem pa so kar
trije kegljači Hmezada podrli
krepko manj kot 800 kegljev.
Celje je na 3. in Hmezad 8. me-
stu, v 8. kolu pa Hmezad gostu-
je v Ljutomeru proti Čardi (4),
Celje pa se bo doma srečalo s
Tekstilno iz Ajdovščine.
V ženski republiški ligi sta
obe celjski ekipi zmagali. Celje
I je v fantastičnem dvoboju z
novim ekipnim rekordom pre-
magalo doma Konstruktor, vse
tekmovalke pa so podrle več
kot 400 kegljev; Lesjak 441,
Razlag 411, Gobec 438, Krajnc
426, Seško 459, Pečovnik 448,
Celje 2623, Konstruktor 2536.
Druga ekipa Celja je premaga-
la ETO Kamnik 2496:2466. To
je pomembna zmaga, saj je
ETA na svojem kegljišču v 1.
kolu za nekaj kegljev ugnala
prvo celjsko ekipo. Petakova
je podrla 438 kegljev. Celje I je
na 2. in Celje II na 4. mestu. V
1. kolu drugega dela bo derbi v
Celju med domačima ekipa-
ma. To bo revija odličnih keg-
Ijavk, kjer so možnosti za kon-
čni uspeh odprte, kajti že v pr-
vem delu je skoraj prišlo do
presenečenja...
V 2. republiški ligi vzhod je
ženska ekipa Hmezad izgubila
v Trbovljah proti Rudarju
2418:2284, preboldska Tekstil-
na pa v 2. moški ligi vzhod v
Novem mestu 5071:4978.
TV-JK
REKUSO:
Franc Vuga, predsednik
skupščine  TKS  Mozirje:
•'V naši občini imamo za te-
lesno kulturo na razpolago
šest milijonov dinarjev, s
tem pa se seveda ne da kaj
dosti narediti. Kar br*'z po-
sebnih dokumentov smo se
pri nas odločili za razvoj in
podporo športne rekreaci-
je, ker druge možnosti tako
ali tako nimamo. Prednost
smo dali tistim športnim
panogam, ki imajo v naši
občini tradicijo. Zapisali
smo tudi, da ne bomo razvi-
jali novih panog, pa čeprav
so nekateri posamezniki po
nekaj uspehih to poskušali
doseči. To velja recimo za
lokostrelstvo. Podpirali ga
bomo v danih možnostih,
drugače ne. Ohraniti želi-
mo tisto, kar imamo, za kaj
več možnosti ni. Poleg še-
stih milijonov dinarjev dru-
gega denarja ni. Tekmovali
bomo na nivoju regije, saj
srednje šole nimamo, da bi
lahko preko nje razvijali
kaj kvalitetnejšega. Tako
nam ostane le pretežno
športna rekreacija pa skrb
za zdravo telesno vzgojo v
osnovnih šolah.«
TV

L B zvezna liga moški: Lihe
la je med tednom izgubila \
Zrenjaninu z ekipo Servo Mi
h^jl 109:99, v soboto pa znov;
gostuje v Zagrebu proti Motj.
tingu. II. zvezna liga ženske: \
13. kolu je Rogaška doma doži,
vela nepričakovan poraz proti
Savi Commerce 60:61. Strelke
Pišič 10, Virant 17, Brin 2
Čepelnik 7, Kamenšek 6, B^.
ramovič 2, Čujež 16. S tem po.
razom je Rogaška zdrsnila na
5. mesto, v prihodnjem kolu pa
gostuje pri Novem Zagrebu, ki
je z dvema točkama manj na
šestem mestu.
Republiška liga moški: Co-
met je zabeležil drugo zapore-
dno dragoceno zmago in to na
gostovanju v Murski Soboti
ko je premagal Pomurje 83:87,
Rozman je bil z 31. koši naj.
boljši strelec. Comet je- zdaj
osmi, v 16. kolu pa igra doma
proti Slovanu, ki je na odli.
čnem drugem mestu s še ve-
dno velikim upanjem za osvo-
jitev naslova prvaka.
Republiška liga ženske:
Metka je ponovno izgubila in
to doma z Novim mestom
68:70. Cencljeva je dala 18
košev. Metka je zdaj 7., v 14.
kolu pa igra znova doma z Je-
senicami (3). Tjl
NA KRATKO
Dve medalji v
Novem Sadu
v Novem Sadu je bilo državno
prvenstvo za vse kategorije v
umetnostnem drsanju, kjer je
nastopila tudi ekipa članov
HDK Cinkarna Celje. Celjani so
osvojili dve medalji - Metka Hla-
din je bila druga med članicami,
Matej Pangerl pa tretji med člani.
Ostale uvrstiva: članice 4. mesto
Mateja Aubreht, mladinke 4. Lea
Vodušek, 5. Mateja Grenko, 8.
Jerneja Pere, 11. Klavdija Perlič
in mladinci 6. Jernej Lakner.
Plavalci na Ravnah
Plavalci Klima Neptun Celje
so nastopili na mladinskem in
absolutnem prvenstvu na Rav-
nah na Koroškem. Saša Lavrič je
v članski in mladinski konkuren-
ci osvojila tri zlate in eno srebrno
medaljo, sestra Nataša je bila
dvakrat prva in trikrat tretja,
Mojca Anderle enkrat druga in
enkrat tretja ter Tanja Drezgič
dvakrat druga. Medaljo je osvoji-
la tudi ženska štafeta 4 x 100 m
mešano - bron.
Vignjevičeva prva
Na Starem vrhu je bilo tekmo-
vanje najboljših pionirjev in
pionirk Jugoslavije v veleslalo-
mu in slalomu, kjer so lep uspeh
dosegli tudi predstavniki SD
Toper Celje. Nastopilo je 95 ml.
pionirjev in 75 ml. pionirk. Pri
ml. pionirkah 1. 73 je Snežana
Vignjevič v veleslalomu osvojila
1. mesto, v skupni uvrstitvi pa 12.
V slalomu je bila v svojem letni-
ku 2., v skupni konkurenci pa 11.
Med cicibani 1. 74 je nastopil
tudi Marko Lenko, ki je bil 7., v
skupni uvrstitvi pa 52. Načrtno
in dobro delo v preteklih dveh
letih v alpski sekciji SD Toper
tako že kaže prve rezultate.
Ljubno vodi
v republiških ligah nastopata
dve odbojkarski ekipi s celjske-
ga območja. V moški je Šempe-
ter izgubil v Slovenski Bistrici z
Granitom 3:1 ter je z 10. točkami
na lestvici peti. V prihodnjem
kolu bo igral doma s ČIB Bovec.
V ženski ligi je vodilno Ljubno
izgubilo z Mežico 3:1, vendar še
vedno vodi z dvema točkama
prednosti. V 12. kolu bo igralo
Ljubno doma proti Fužinarju II.
Smučarski teki v
Libojah
Na 2. memorialnem smučar-
skem teku "Rudi Planinšek- na
dobro pripravljeni progi na
smučišču v Libojah v organiza-
ciji TVD Partizan Liboje je na-
stopilo 39 tekmovalcev v enaj-
stih kategorijah. Proge so bile
dolge 2.5 ter 5 in 10 km. Zmago-
valci: pionirji Franjo Baloh, pio-
nirke Bojana Grm. mladinci Ser-
gej Kalafatič, člani Marjan Fili-
pič, st. člani Dolfe Naraks, vete-
rani Boris Lončar, članice Anica
Reberšak. MEMORIALNI TEK
10 km mladinci Jože Šmithofer,
člani Rudi Kolander, st. člani 1.
Janko Veligovšek, veterani Len-
ko Cilenšek.
Pokal v trajno last je osvojil
državni reprezentant Rudi Ko-
lander, ki je med vsemi tekmo-
valci dosegel najboljši čas na
10 km - 27:46,04!
Najboljši Dušan
Čater
Turistična sekcija pri DPD
Svoboda Ludvika Oblaka v Li-
bojah je pripravila prvi smuk iz
Brnice do domačije Potočnik v
Kasazah v dolžini nekaj več kot
1500 m z višinsko razliko
200 m. Nastopilo je 34 tekmoval-
cev. Rezultati: do 15 let so bili
najboljši Bojana Grm, Franjo Ba-
loh in Peter Podpečaen, do 35 let
Dušan Čater, Igor Grm in Dušan
Čretnik, do 45 let Milan Kveder,
Ivan Podpečan in Toni Kitek ter
nad 45 let Alojz Zeme, Ernest
Golavšek in Miha Žagar.
Veleslalom na
Polzeli
Partizan Polzela je izkoristil
lepo zimsko vreme in pripravil
prvenstvo v veleslalomu na
smučišču Slatina. Nastopilo je
64 tekmovalcev. Rezultati: ml.
pionirji Andrej Pur, st. pionirji
Tomaž Sever, pionirke Nataša
Zmrzlak, mladinci Robi Vasle,
člani Franc Svatina, članice Joži-
ca Svatina, st. člani Dori Podle-
snik in veterani Mišo Marovt.
FRANC SVATINA
Smučarji pri
Aškerčevi domačiji
Pri domačiji slovenskega pe-
snika Antona Aškerca nad Rim-
skimi Toplicami je bilo prven-
stvo Partizana Rimske Toplice
v veleslalomu, kjer je v petih
aktegorijah nastopilo 48 tekmo-
valcev. Prireditev so odlično or-
ganizirali domači mladinci. Zma-
govalci: pionirji Rok Mlakar, pio-
nirke Jelena Teichmeister, člani-
ce Alenka Stopinšek, člani Peter
Senica, veterani Andrej Mlakar.
I
Veleslalom v
Šmartnem
športna sekcija pri KS
Šmartno v Rožni dolini je pri-
pravila ob otvoritvi novega do-
mačega smučišča z vlečnico na
Slačniku tekmovanje, kjer je
poleg domačinov in predstavni-
ko sosednjih krajevnih skup-
nosti nastopilo 42 tekmovalcev,
katerih boje si je ogledalo preko
200 gledalcev. Najboljši: Tobi
Tovornik, Jani Turnšek. Iztok
Zupane.      MATJAŽ VERDEV
Rednak prvi v
Zbelovem
Komaj nekaj let stara smučar-
sko skakalna sekcija v Zbelo-
vem v konjiški občini pod vod-
stvom predsednika Janeza Ko-
hneta je pripravila republiško
prvenstvo v smučarskih skokih
na 22 m skakalnici za pionirje
B. Zmagal je Boštjan Rednak iz
T. Velenja pred Borisom Pod-
križnikom Braslovče - Andraž in
Davidom Kreblom Partizan Mi-
slinja, 4.-5. sta bila Robi Oblak
Braslovče - Andraž in Jože Za-
gernik Fužinar Ravne ter 10.
Branko Kanduti T. Velenje.
Med pionirji vodita
Žalec in Orofenik
Edina občinska strelska zveza
na celjskem območju je žalska,
ki redno organizira prvenstvo
pionirjev z zračno puško ter ta-
ko skrbi za svoj podmladek, ki
bo kasneje nadomestil starejše
člane. 4. kolo so odpravili na
strelišču v Žalcu, kjer so med
ekipami bili najboljši Žalec I,
Šempeter I, Liboje I, Žalec II in
Šempeter II, med posamezniki
pa Mišo Drofenik, Boštjan Vid-
majer, oba Žalec, Peter Džokič
Liboje, Boštjan Vidmar in Borut
Ribič oba Šempeter itd. Ekipno
vodi Žalec I, med posamezniki
pa Mišo Drofenik.
Občinsko prvenstvo v
Žalcu
Na občinskem prvenstvu z
zračno puško v Žalcu je nastopi-
lo 54 strelcev v vseh kategori-
jah. Rezultati člani ekipno Žalec
I, Žalec II, Griže, posamezno
Mladen Melanšek, Justin Smr-
kolj. Rudi Kotnik (vsi Žalec), čla-
nice brez ekip, posamezno Berta
Povše, mladinci ekipno Liboje,
Žalec, posamezno Darko Paradiž
Žalec, Zlatko Poteko Griže in Iz-
tok Muhedirnovič Liboje, pionir-
jj ekipno Žalec, Šempeter I,
Šempeter II, posamezniki Mišo
Drofenik, Roman Hrženjak in
Boštjan Vidmajer, vsi Žalec.
Regijsko prvenstvo v
Žalcu
V sobpto, 2. marca bo na stre-
lišču v Žalcu regijsko prvenstvo
pionirjev in pionirk v streljanju
z zračno puško. Nastopili bodo
najboljši predstavniki celjske,
žalske in laške občine. Tekmova-
nje se bo začelo ob 15. uri.
DRAGO GERŠAK
Pokal Ivanu
Kovačiču
Na Gričku je SD Toper, ska-
kalna sekcija, pripravila 1. me-
morialno tekmovanje za svojim
žal prezgodaj preminulim čla-
nom Matjažem Mihevom. Nasto-
pilo je samo 22 skakalcev iz
Ljubnega, Braslovč-Andraža,
Lopate in Celja. Pokal, katerega
je daroval oče pokojnega Miheva
Lojze Mihev, je prejel Ivan
Kovačič.
Malo strelskega
podmladka
Na strelišču na Gričku v Celju
je bilo občinsko prvenstvo z zra-
čno puško za vse kategorije.
Med pionirkami je zmagala Saš-
ka Lamut SD Franc Šteklič
Škofja vas, med pionirji Matej
Dobovičnik, med mladinkami
Barbara Jager, mladinci Robi
Dobovičnik in članicami Heda
Dobovičnik vsi SD Celje ter med
člani Branko Malec SD Kovinar
Štore.
Celjski strelci za 1.
mesto
V zadnjem kolu 1. republiške
lige vzhod so strelci Kovinarja
Štore doma premagali Slovenj
gradeč, Celjani pa so kljub po-
razu v Mariboru osvojili 1. me-
sto v skupini ter se bodo borili z
zmagovalcem zahodne lige za
naslov republiškega prvaka.
TONE JAGER
130 šahlstov
Občinska zveza društva prija-
teljev mladine Žalec je pripravi-
la regijsko prvenstvo v šahu,
kjer je nastopilo 130 otrok iz
osmih občin. Zmagovalci: ml.
pionirke OŠ Šmarje, ml. pionirji
OŠ Rečica ob Savinji, st. pionir-
ke OŠ Slovenske Konjice in st.
pionirji OŠ Ivan Kovačič Efenka
Celje.
Kačič in Špilar
Na kegljišču v zdravilišču na
Dobrni se je končalo odprto pr-
venstvo za moške in ženske
(114). Med moškimi je zmagal-
nekdanji državni reprezentant
Ludvik Kačič (KK Tekstilna Pre-
bold) 838, sledijo Ivan Šrot 834,
Alojz Urh, oba Celje. 828, Peter
Kranjc, Viki Vanovšek oba KK
Obrtnik Celje, Slavko Tomašič
KK Celje, Žare Vogrin KK Dobr-
na, Leopold Fidej KK Šoštanj,
Franc Divjak KK Tekstilna Pre-
bold itd. Ženske: zmagala je
Zvonka Špilar 401, sledijo Silva
Razlag 395, Jožica Šeško 393 vse
KK Celje, Irena Goričan. Slavica
Slanic, Anka Levovnik KK Slo-
venj gradeč, Marjana Šeško,
Zdenka Zimšek, Tanja Gobec
vse KK Celje, Ivica Suler KK
Zdravilišče Dobrna itd.
Smučarji Libele
Na Celjski koči je bilo odprto
prvenstvo delavcev Libele v ve-
leslalomu. Med 39 tekmovalci so
zmagali med st. člani Milan Mu-
lej, med ml. člani Iztok Knez ter
članicami Vera Krošelj.
Finale v Žalcu
Finale turnirja štirih najbolj-
ših ekip v malem nogometu v
Sloveniji bo v nedeljo, 3. marca
v telovadnici osnovne šole v
Žalcu. Nastopili bodo štiri naj-
boljše ekipe z dveh polfinalnih
turnirjev: Manchester iz Žalca,
Tkalci iz Maribora, Radomlje in
Nova Gorica.
Kladivar državni prvak v krosu
Lep uspeh je dosegla kompletna ekipa AD Kladivar na
državnem prvenstvu v krosu v Murski Soboti, kjer je
prepričljivo osvojila prvo mesto s 46 točkami pred Želez-
ničarjem iz Sarajeva 17 itd. Celjani so osvojili dve prvi
mesti med posamezniki (Stane Rozman med člani na 12
km in Liljana Mihovljanec med ml. mladinkami na 1500
m) ter štiri med ekipami (pionirke, ml. mladinci, ml. mla-
dinke in ml. člani).-Dvakrat so bili ekipno drugi (članice,
člani), med posamezniki pa so se do 6. mesta še uvrstili -
Podgoršek 4. med ml. mladinci. Kvas 6. med pionirkami,
Noner 6. med ml. mladinci in Lotrič 6. med ml. člani. Torej
celj ski uspeh je v kompletnosti ekipe, ne pa v - razen dveh
izjem - izstopajočih posameznikih.
V Celju in Ljubljani je bilo repubhško zimsko prvenstvo
v tekih in skokih, kjer so celjski atleti osvojili 6 prvih mest.
V Celju sta bila najboljša po dvakrat'Šimunič (daljava,
troskok} in Hrenova (60 m ovire, daljava), v Ljubljani pa po
enkrat Calasanova ( ml. mladinke višina) in Krajnc (skok
ob pahci člani). Zadovoljila je Križetova v skoku v višino,
kjer je s 178 cm osvojila 2. mesto. Žal pa so te uvrstitve v
primerjavi z drugimi slovenskimi klubi in glede na to, da
je bil Kladivar lani proglašen za najboljši atletski kolektiv
v Jugoslaviji, premalo. TV
Več kot 3000 prostovoljnih ur
Lani 22. februarja so na Lo-
pati ustanovili svoje društvo
Partizan, katerega člani so se
pred dnevi že zbrali na prvem
rednem občnem zboru ter
ugotovili, da so bili pri svo-
jem delu dokaj uspešni.
Več kot 150 članov je združe-
nih v petih sekcijah: nogomet-
ni, rokometni, smučarsko ska-
kalni, namiznoteniški in pla-
ninski. Prvo leto so po bese-
dah predsednika Jaroslava
Grajžla največ pozornosti po-
svetili ureditvi svojega večna-
menskega igrišča, kjer so opra-
vili preko 2500 prostovoljnih
udarniških ur ter obnovi ska-
kalnice, kjer so opravili preko
600 ur.
Njihovo zbirno mesto je ga-
silski dom, sicer pa z gasilci
tudi tesno sodelujejo. Zimsko
vadbo opravljajo v telovadnici
Veljka Vlahoviča. V društvu si
želijo, da bi število članstva še
povečalo, saj je njihovo druš-
tvo za celotno krajevno skup-
nost Ostrožno z zaselki Lopata,
Lokrovec in Dobrova.
Letos bodo nadaljevali z
opremljanjem igrišča ter naba-
vili potrebno opremo za ekipe
v posameznih sekcijah. Kako.
bodo v tem uspeli, pa je odvi-
sno od finančnih sredstev, ki
so izredno skromna. Udeležil-
se bodo tudi vseh rekreativni!
tekmovanj v občini, planinci
pa pripravlajo izlete v bližnj«
gore.
Jaroslav Grajžl: »Upamo, da
smo v prvem letu dokazali, da
je bila ustanovitev Partizana v
našem kraju upravičena
zdaj pričakujemo, da nas bodo
odgovorni tudi podprli ne sa-
mo z besedami in napotki
temveč tudi z malce večjo vso-
to denarja, kar bi olajšalo naš«
delo.« T. VRABL
Rakovica - Vukovar - Gaberje
Predstavniki društev Partizan iz Rakovice, Vukovara i"
celjskega Gaberja so se zbrali v Celju, kjer so se pogovorili *
vsebini letošnjega srečanja članov treh Partizanov, ki bo od "
do 9. junija v Celju. S tem srečanjem bodo tudi obeleži!:
letnico osvoboditve. Zametki tega srečanja so bili na izl*'^
partizanskih društev na Žabljaku leta 1983, prvi organizato: P'
je bil lani Partizan Rakovica. Ob letošnjem srečanju bodo i-'^
pripravili strokovno tribuno o akciji »iščemo najboljšo krajt vH'^^
skupnost v športni rekreaciji«, ki pri Partizanu Vukovar if
Rakovica izredno uspeva, medtem ko v Celju še nima takšnega
mesta, kot bi morala.
METOD TREBIČNII^
Z8. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK-STRAn
NOČNE
CVETKE
• Pustni torek se je kčy
Idavrno končal za konicO
žtstnajstletno L. G. iz
gnirekarjeve ulice. V dvo-
j-ani Golovec je popila pre-
cej čez mero, moči pa so jo
izdale malo potem, ko seje
odpravila domov. K sreči
so .jo pred dvorano odkrili
iniiičniki in jo z rešilnim
avtomobilom odpeljali v
bolnišnico.
• Ne   ve   se,   ali   je
Dušan H. v torek zvečer
iskal zaposlitev, na vsak
način pa je hotel priti v de-
lovne prostore Topra. Vra-
tar je bil nemočen, zato je
poklical na pomoč mih-
čnike.
• V torek popoldne so
miličniki opozorili Zvoneta
p. z vzdevkom Jupi, naj ne
moti gostov v hotelu Evro-
pa. Zvone tega opozorila ni
jemal resno, zato je moral
po drugem zaprosilu nata-
karjev iz Evrope v prostore
za treznenje na Postaji mi-
lice.
• Silvester S. je prejšnjo
sredo obležal v gostišču
»Ribič«. Natakarji so pokli-
cali rešilni avtomobil, Sil-
vester pa si je med tem
časom že opomogel. Skoraj
popolnoma pa so se mu
moči povrnile v bolnišnici,
kjer je že nekaj časa po ti-
stem, ko so ga pripeljali,
razgrajal.
• V sredo popoldne je v
restavraciji v Novi vasi raz-
grajal Milivoj K. Ko pa so
natakarji poklicali milični-
ke, ga je zapustil ves po-
gum in jo je urno pobrisal
»na varno«.
• Regina M. s Ceste na
grad je nekaj časa iskala že-
lezna vrtna vrata, potem pa
jih našla pri sosedu. Regina
ima verjetno kakšnega
skritega sovražnika, ki ji je
hotel na ta način ponaga-
jati.
S. Š.
Redkejši promet, a vseeno veliko nesreč
Kljub temu, da je bilo lani na Celj-
skem le 720 prometnih nesreč (16
manj kot leto poprej) in manj poško-
dovanih oseb v teh nesrečah (951), pa
ha celjski Upravi za notranje zadeve
menijo, da ne moremo biti zadovoljni
s prometno varnostjo na cestah na
našem območju. Že zato, ker je bilo v
teh prometnih nesrečah 61 mrtvih
oziroma 6 več kot leto poprej, in ker
nesreče, ki jih obravnavajo miličniki
niso edino merilo za stanje prometne
varnosti.
Iz podatkov Zavarovalne skupnosti
Triglav namreč izhaja, daje bilo precej
nesreč, ki pa jih miličniki ne obravna--
vajo. Tako so na zavarovalnici lani do-
bili kar 4.700 prijav odškodninskih za-
htevkov iz obveznega avtomobilskega
zavarovanja. Poleg tega je bilo lani, po
ocenah delavcev UNZ, na naših cestah
za tretjino manj prometa na cestah
našega območja v primerjavi z dvema
letoma nazaj, ko je bil bencin še cene-
jši in ni bilo bencinskih bonov.
Med vzroki je na prvem mestu še
vedno neprimerna hitrost, zaradi kate-
re se pripeti približno tretjina vseh ne-
sreč. Zaradi izsiljevanja prednosti seje
pripetilko 18 odstotkov vseh nesreč,
zaradi vinjenosti pa 13 odstotkov vseh
nesreč. V številnih primerih pa je alko-
hol tudi posreden vzrok za nesrečo,
tako da predstavljajo vinjeni vozniki
precejšnjo nevarnost na naših cestah.
Vse pogostejše so tudi nesreče, kijih
povzročijo traktoristi, lani je bilo na
našem območju 24 takih nesreč oziro-
ma dvakrat več kot leto poprej.
Žal se precej nesreč še vedno pripeti
zaradi objektivnih pogojev, to je slabih
cest. Prometni miličniki, na primer,
ugotavljajo, da večina lilic v Titovem
Velenju že dolgo ne ustreza zahtevam
varnega prometa, precej črnih točk pa
je tudi na cestah v drugih krajih na
našem območju.
Koliko pomenijo dobri objektivni
pogoji za varen promet potrjuje tudi
tale podatek: na 27,5 kilometrov dol-
gem odseku »Slovenike« na našem ob-
močju seje lani pripetilo 17 prometnih
nezgod (1 smrtna žrtev), na približno
enako dolgem odseku magistralne ce-
ste Celje-Vransko, torej ceste, kije ne-
primerno slabše urejena, pa se je pri-
petilo 48 prometnih nesreč, 6 ljudi pa
je zaradi poškodb umrlo.
S. ŠROT
Tatvine smuči
v začetku tega leta sp
občani na Celjskem pri-
javili miličnikom že 20
tatvin smuči. Nekaj teh
smuči je bilo ukradeno
pri vlomih v kletne proi
store stanovanjskih blo^
kov, večina pa na
smučiščih (največ na Ro-
gli), kjer kljub opozori-
lom še vedno nimajo
ustreznih prostorov za
shranjevanje smuči. Mili-
čniki pa menijo, da so
malomarni tudi lastniki
smuči, saj so že nekaj
časa v prodaji ključavni-
ce za priklepanje smuči,
na primer na prtljažnik
avtomobila. Vendar pa
ima take ključavnice še
zelo malo občanov, s. Š
tovarni usnja
v torek, nekaj minut pred
sedmo uro zjutraj, je zago-
relo v drugem nadstropju
Tovarne usnja v Šoštanju, v
obratu usnjarna (dodelava
2).
Po doslej znanih podatkih
naj bi ogenj izbruhnil na
ventilacijski komori stroja za
barvanje kož. Prišlo je do
trenja osi v tej komori, ogenj,
ki je izbruhnil, pa je uničil
stroj in delno tudi električne
instalacije. Komisija je tudi
ugotovila, da je bil stroj sla-
bo vzdrževan; komoro bi, na
primer, morali čistiti vsak te-
den, vendar so jo nazadnje
očistili pred več kot mese-
cem dni (21. januarja letos).
Zato seje tam nabralo precej
odpadkov in se je ogenj lah-
ko hitreje razširil.
Po prvih ocenah je za pri-
bližno 10 milijonov dinarjev
škode, v tem obratu pa bo
nekaj časa za polovico manj-
ša proizvodnja. V požaru k
sreči ni bilo huje ranjenih, le
delavka, ki je pomagala gasi-
ti ogenj, je dobila lažje ope-
kline.
S. Š., V. E.
Zastrupitev s plavžnim piinom
V ponedeljek zjutraj so se v štorski Železarni, obrat
Stara livarna, zastrupili štirje delavci s plavžnim plinom.
V tem obratu namreč pozimi ob nizkih temperaturah s
plavžnim plinom ogrevajo livarski pesek. V ponedeljek je
nekdo od delavcev pozabil zapreti ventil, zato je plavžni
plin, ki je brez vonja, še naprej uhajal. V bolnišnico so
morali prepeljati tri delavce, ki so delali v bližini, in žerjavi-
sta. Trije delavci so lahko odšli domov še isti dan, enega pa
so odpustili iz bolnišnice v torek.
S. Š.
Do katastrofe
k sreči
ni prišlo
v soboto zvečer, nekaj
po 23. uri je začelo goreti
na eni izmed treh naprav
za proizvodnjo mešane-
ga mestnega plina v Pli-
narni v. Bukovžlaku.
Zgorelo je ostrešje obra-
ta, električne napeljave
in izolacija izparilnih
kotlov.
Komisija, ki je ugotav-
ljala vzroke požara, je
ugotovila, da je iz že pre-
cej stare plinske napelja-
ve začel uhajati plin. Ker
je v bližini kotlovnica in
odprt _ ogenj, se je plin
vnel. Škode je za približ-
no 200.000 dinarjev. Po-
trebno je povedati, da bi v
tem primeru lahko prišlo
do večje katastrofe, če bi
ogenj načel plinsko nape-
ljavo. Tako pa so delavci
Petrola v bližini pravoča-
sno opazili in sporočili,
da gori, gasilci pa so pra-
vočasno in učinkovito po-
sredovali.
S. Š.
Vlamljal v blagajne
Zidar brez zaposlitve, 21-letni Alojz Sugmas iz Loč p
Poljčanah je lani oktobra in novembra začel svojo tatinsk
kariero najprej z vlomi v vikende, kmalu nato pa se je lot
tudi zahtevnejših podvigov - vlomov v blagajne. V Slove:
skih Konjicah in Slovenski Bistrici je vlomil v več zgradb i
se lotil blagajn s krampom, električno brusilko in drugir
orodjem.
Čeprav je vlamljal tudi v objekte v stanovanjskih naselji
in je pri odpiranju blagajn povzročal precej hrupa, se ;
nobenemu od bližnjih stanovalcev ni zdelo toliko sumljiv
da bi poklical miličnike. Ob tej priložnosti kriminalisti tu^
opozarjajo delovne in druge organizacije, naj dosledi^.
upoštevajo predpise o obveznem odvajanju gotov-ine, d
morebitni vlomilci ne bi naleteli na bogat plen v blagajna!:
S. £
Preprodaja lesa
Celjski kriminalisti so v zadnjih mesecih raziskovali
več primerov gozdnih tatvin. V nekaterih primerih so
posamezniki na parcelah v družbeni lasti posekali tudi do
30 kubičnih metrov lesa in ga prodali.
Vse več pa je tudi primerov^ nedovoljene trgovine z lesom.
Tako so pred časom ovadili javnemu tožilcu 30-letnega
Milana Stropnika iz Skornega 11 pri Šmartnem ob Paki, ki
ima sicer majhno kmetijo, precej lesa (kriminalisti pravijo,
da nekaj 100 kubičnih metrov) pa je kupil od okoliških
kmetov. Les je po višji ceni preprodal posameznim Goz-
dnim gospodarstvom in zasebnikom v drugih republikah.
Po višjih cenah, seveda. Na ta način sije pridobil precejšnjo
protipravno premoženjsko korist, zato se bo moral pred
sodniki zagovarjati zaradi kaznivega dejanja nedovoljene
trgovine. S Š
Padel v parilni bazen
v ponedeljek popoldne jc v šentjurskem Bohorju. tozd
Furnirnica padel v odprt bazen za parjenje lesa 33-letni
Stanko Rupnik s Ponikve. Ker je bilo v bazenu kakšnih 20
centimetrov vrele vode, so morali Rupnika huje opeče-
nega prepeljati v celjsko bolnišnico.
Komisija, ki je ugotavljala vzroke za nesrečo, jc ugotovila,
da tega parilnega bazena že nekaj časa ne uporabljajo, tor-
kova dopoldanska izmena pa je iz doslej-neznancga vzroka
odstranila pokrov bazena. Sicer pa je v kratkem času to že
druga takšna nesreča v tem ob'-atu šentjurskega Bohorja.
S. Š.
Vlamljal v stanovanja
Hasan Čoric. 38-!etni delavec iz celjske Cinkarne je lani
in leto poprej izvršil precej vlomov v stanovanjske hiše.
Hasan je prej preveril, ali so stanovalci doma, potem pa je v
večini primerov precej neovirano vdrl v stanovanja in
odnašal vrednejše predmete. Vlamljal jc tudi .še v nedogra-
jene stanovanjske hiše. kjer je našel tudi precej vrednejših
P^dmetov. ki jih jc potem prodal. Ponavadi jc nakradeno
blago prodajal po zelo nizkih cenah, kljub temu pa ga nihče
'zincd kupcev ni prijavil miličnikom, čeprav bi moral
vcdoti, da tako poceni predmeti lahko izvirajo le iz kazni-
vega dejanja oziroma, da na ta način pomagajo prikrivati
Hasanovo tatinsko početje.
S. Š.
Trčil je v hišo
PERO HUNTARIČ, 31, iz Pregrade je vozil osebni avto-
!^obil iz Rogatca proti Rogaški Slatini. V kraju Brezovec ga
■1^ zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste, kjer je trčil v
^janovanjsko hišo. Pri nesreči sta se huje ranila voznik
^lUntarič in sopotnik Ivan Lisec.
Pomanjkanje nekate-
rih izdelkov v trgovinah
je lahko tudi zlata jama
za prekupčevalce. Tako
seje »znašel« tudi 44-letni
nabavni referent v velenj-
skem Gorenju. Adolf Si-
dar. Pri Comercu Agro-
promet v Pirotu je nabav-
ljal avtomobilske giime
in zračnice za delovno or-
ganizacijo, ker pa je ve-
del, da gum v trgovinah
ni, je v Pirotu precej ku-
poval tudi na svoj račun.
Tako naj bi kupil in pre-
prodaj približno 200 gum
in 1100 zračnic ter dobil
precej protipravne pre-
moženjsko koristi, saj je
izdelke prodajal po višjih
cenah.
Prodajno mrežo sije or
ganiziral pri zasebnih
obrtnikih v okolici Tito-
vega Velenja in Slovenj-
gradca, s prodajo po viš-
jih cenah pa ni bilo težav,
saj ta čas gum ni bilo v
trgovinah. Proti Adolfu
Sidarju je že uvedena
preiskava.
S. Š.
Družabno in športno srečanje miličnikov
Delavci celjske Postaje milice so prejšnjo soboto organizirali prvo zimsko olimpiado
miličnikov na smučišču pri Celjski koči. Tekmovanju v smučanju in sankanju so dodali še
bolj za šalo in sprostitev - tekmovanje v teku z vrečami in igranju taroka. Rezultati, pravijo, ■
niso toliko pompmbni, pač pa gre bolj za to, da sc miličniki sprostijo in pogovorijo, saj jc za
to med napornim delavnikom vehko premalo časa.
»Pogovarjali smo se tudi«, pravi miličnik Milan Es. »da bi to tekmovanje oziroma
srečanje prihodnje zimo še razširili in povabili tudi miličnike iz drugih Postaj na našem
območju. Ugotavljamo namreč, da je podobnih srečanj še veliko premalo.«
20. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FEBRUAR 198;
pozD LESKošEK Zaiiienjava klasične z
izolacijsko zasteklitvijo
v sedanjem času, ko je gospodarska
kriza čedalje hujša in ko cene goriva
za ogrevanje vrtoglavo naraščajo, je
tudi (na zahodu so se tega zavedali
mnogo prej) izolacija zgradb in bival-
nih prostorov zelo aktualna. Prakti-
čni preizkusi in izračuni dokazujejo,
da se skozi okenske površine izgubi
20 do 30 odstotkov toplote, kar pome-
ni pri poprečni enodružinski hiši in
pri normalnih pogojih kurjenja pri-
bližno 1400 litrov kurilnega olja na
leto.
Poleg visoke cene kurilnega olja in
premoga pa se pri nas pojavlja še veli-
ko pomanjkanje goriva, kar nas nujno
sili k varčevanju vseh vrst goriva. Po-
leg • iskanja novih virov energije za
ogrevanje, je rešitev samo v prizadeva-
njih za čimboljšo izolacijo zgradb in
bivalnih prostorov. Pri steklenih po-
vršinah je izolacijsko steklo prineslo
poleg boljših izolacijskih lastnosti tudi
druge prednosti pred klasično zaste-
klitvijo. Predvsem v deželah z razvitim
gospodarstvom je napredek v razvoju
izolacijskih stekel tolikšen, da so se
izolacijske lastnosti proti enojni klasi-
čni zasteklitvi zboljšale kar za šestkrat.
Cene novih izolacijskih materialov se-
veda niso nizke, vendar se naložbe v
boljšo izolacijo, predvsem zaradi hitre-
ga naraščanja cen goriva, povrnejo že
po treb do šestih sezonah ogrevar^i
Ce upoštevamo, da že tipična dvoji
zasteklitev prepusti trikrat več toplo
kot slabo izoliran zid oziroma celo a
dem do desetkrat več kot dobro izo
ran zid, potem velja okenskim povrj
nam posvetiti mnogo več pozornosti
kot doslej.
Zato smo se problema boljše izolaci
je steklenih površin lotili z dodatnim
vgrajevanjem izolacijskega stekla na
že obstoječa okna z enojno ali dvojne
zasteklitvijo. Poleg energijskega pri.
hranka pomeni zamenjava tudi druge
prednosti, katere so obravnavane pri
posameznih primerih zamenjave klasi
čne z izolacijsko zasteklitvijo.
Zamenjava klasične dvojne zasteklitve (krilo na
krilo) z izolacijskim steklom
Prednosti izolacijske zasteklitve pred klasično zasteklitivjo:
1. S tem posegom se toplotne izgube zmanjšajo tudi za 40 odstotkov,
kar bi pomenilo v eni kurilni sezoni za poprečno enodružinsko hišo
prihranka 350 litrov kurilnega olja.
2. Ne prihaja do zarositve kateregakoli stekla.
3. Zvočna izolacija se zboljša za 5 odstotkov in znaša 30 do 36 dB, kar
praktično pomeni, da takšna zasteklitev zmanjša hrup močno pro-
metne ulice na raven tihega govora.
4. Odlična toplotna izolacija preprečuje cirkulacijo hladnega zraka
ob stekleni površini, kar znatno zboljša delovne in bivalne pogoje.
5. Stroški naložbe v izolacijske zasteklitve se povrnejo v četrti
kurilni sezoni.
Zamenjava dvojne zasteklitve (krilo na krilo) z
dvojnim izolacijskim steklom
Prednosti izolacijske zasteklitve pred klasično zasteklitvijo:
1. S tem posegom dobimo dvojno izolacijsko zasteklitev, obe oken-
ski krili pa postaneta fiksno spojeni, kar je za gospodinje veliko olajša-
nje pri čiščenju oken. saj je od prejšnjih štirih steklenih površin,
potrebno čistiti samo dve.   *"
Energijski prihranek znaša 30 do 35 odstotkov, kar lahko zopet
ponazorimo s prihrankom kurilnega olja pri poprečni enodružinski
hiši. V eni sezoni bi prihranili okoli 300 litrov kurilnega olja.
2. Ne prihaja do zarostive stekla.
3. Z dvojnim tesnenjem doseže dvojna izolacijska zasteklitev tudi
boljšo zvočno izolacijo, ki znaša 30 do 34 dB.
4. Tudi pri nižjih zunanjih temperaturah se notranja stran dvosloj-
nega izolacijskega stekla ne ohladi mnogo, kar ob takšnih oknih
občutno zboljša delovne in bivalne pogoje.
5. V tem primeru je ekonomičnost investicije, zaradi solidne izola-
cije dvojne zastekUtve, nekoUko manjša kot v prejšnjih primerih.
Stroški naložbe se povrnejo v šesti kurilni sezoni.
Zamenjava enojne klasične zasteklitve z
izolacijsko zasteklitvijo
Prednosti izolacijske zasteklitve pred klasično enojno zastekli-
tvijo:
1. izgube, ki v eni kurilni sezoni znašajo pri enojni zsteklitvi pri-
bližno 50 litrov kurilnega olja na kvadratni meter zasteklene površine,
se zmanjšajo na polovico, kar prinese prihranka za poprečno enodru-
žinsko hišo 600 do 800 litrov kurilnega olja na sezono ogrevanja.
2. Tudi pri velikih razlikah med zunanjo in notranjo temperaturo ne
pride do zarositve izolacijskega stekla.
3. Zvočna izolacija se zboljša 15 do 18 odstotno in znaša okrog 27 dB.
4. Počutje ob takšnem steklu je mnogo boljše, saj zaradi dobre
izolacije ni izrazite cirkulacije hladnega zraka.
5. Stroški naložbe v boljšo izolacijo so povrnejo že v tretji kurilni
sezoni.
Zamenjava klasične zasteklitve dvojnega okna z
industrijsko izolacijo
Prednosti izolacijske zasteklitve pred klasično zasteklitvijo:
1. Skica kaže primer, ko pri enem krilu nadomestimo enojno steklo z
izolacijskim steklom. Na tak način že solidno izolacijo močno izbolj-
šamo Toplotne izgube se zmanjšajo tudi do 40 odstotkov, kar prinese
prihranka okrog 350 litrov za poprečno enodružinsko hišo v kurilni
sezoni.
2. Zunanje izolacijsko steklo onemogoča rosenje kateregakoli
stekla.
3. Zvočna izolacija se izboljša in znaša 30 do 36 dB.
4. Zaradi odlične izolacije je intenzivna cirkualcija zraka ob oknu
onemogočena, zato je počutje ob takšnem oknu zelo prijetno.
5. Stroški naložbe se povrnejo že v četrti kurilni sezoni.
Današnji POZD Le-
skošek je s svojo ste-:
klarsko dejavnostjo za-,
čel pred natanko 20. leti
v Ipavčevi ulici. Danes
je v Zidanškovi ulici,
kjer z nekaj več kot
dvajsetimi delavci
opravlja zasteklenitev
vseh vrst okvirjev z vse-
mi vrstami industrijske-
ga stekla, brušenje,- gra-
viranje in pleskanje ste-
kla, izdeluje vse vrste
ogledal, uokvirja slike
in nudi solidne servisne
usluge na domu.
V zadnjih letih je no-
vost DODATNA ZA-
STEKLITEV OBSTO-
JEČIH OKENSKIH
KRIL, za kar je POZD
Leskošek dobil tudi pri-
znanje na celjskem
obrtnem sejmu. »Leta
1975 je v starih prosto-
rih naš kolektiv s šesti-
mi delavci noč in dan v
80 odstotkih rešil Celje
Vse informacije in
strokovna pojasnila:
telefon (063) 22-907 ali
na sedežu POZD Le-
skošek, Zidanškova ul.
17. Za izvajanje del do
konca julija letos nudi-
jo tudi popust od 5 do
20 odstotkov, ob tem pa
tudi možnost krediti-
ranja!
po hudem neurju,« se s
ponosom spominja vo-
dja POZD Leskošek.
»Delali smo noč in dan,
da smo vse zasteklili.
Naša deviza je delov-
iia budnost, dobro
opravljena usluga, ker
je to najboljša reklama-
Imamo renome in kljub
krizi se ne bojimo jutriš-
njega dne.« Pred osmi-
mi leti, ko še niso bili
POZD, so letno ustvarili
dva milijona celotnega
prihodka, lani kot
POZD Leskošek pa že
50 milijonov, pri tem pa
imajo tudi okoli 40 mili-
jonov lastnih skladov
od prihodka. »To je re-
zultat izključno našega
znanja in dela,« meni
vodja Leskošek.

FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
HHerx in Hmezad - v zellu Je nekal več
0lia soztia sta pripravila v Celju degustacljo zelja In strokovne posvete
]Vlerxova delovna organizacija Blagovni center in Kme-
tijska zadruga Savinjska dolina, ki deluje v okviru sozda
fjmezad, sta minuli teden pripravila v hotelu Merx v
Qe\ju strokovne posvete.in degustacijo zelja. Posvetov so
je udeležili dr. Mihaela Černe iz Kmetijskega inštituta
Slovenije, dr. Jožer Kokovnik iz zdravilišča Rogaška Sla-
tina, prof. Jožica Struk iz celjske srednje šole za gostin-
stvo in turizem ter drugi predstavniki pridelovalcev in
predelovalcev zelja, te edinstvene zdrave hrane že naših
pradedov, ki pa je dandanes na naših jedilnikih ne znamo
yeč prav spoštovati.
I Degustacija je ponudila U
'vrst zelja, poleg domačih
treh. še devet vrst hibridov
zelja z Nizozemske, ki bi jih
lahko pridelovali na celj-
slcem območju oziroma še
največ na območju sozda
Hmezad.
Prvi dan posvetov z degu-
stacijo je bil namenjen stro-
kovni razpravi o vrstah zelja,
njegovi medicinski in pre-
hranjevalni vlogi, pa tudi ra-
zličnim vidikom pogloblje-
nega sodelovanja pri pridela-
vi, še posebno v okviru plan-
sko-poslovne skupnosti med
obema agroživilskima soz-
doma na Celjskem, Hmeza-
dom in Merxom. Druga dva
dneva pa sta bila namenjena
predvsem pripravi zelja v
prehrani, ki naj bi bila bolj
pestra, okusnejša tudi z zdra-
vim zeljem.
Po oceni dr. Jožeta Rokov-
nika iz zdravilišča Rogaška
Slatina ima zelje v medicin-
skem pogledu dvojen po-
men. Predvsem je zelje živi-
lo, drugič pa je tudi živilo, ki
preprečuje obolenja, saj je
bogato na vitaminih A, Bi.
Bo, C, E in bogato na minera-
lih, predvsem kaliju, fosforu
in magneziju. Vsebuje še
acetilhohn. Zanimivo je, da
smo imeli v medicini zdravi-
lo, ki se je imenovalo brasi-
can, sirup zelja, ki so ga upo-
rabljali pri obolenjih želodca
in dvanajstnika. Kasneje so
v medicini opustili uporabo
sirupa iz zelja, pa tudi izdela-
vo, vendar ga na primer še
na veliko uporabljajo v Gru-
ziji - poleg sirupa še veliko
zeljnih preparatov pri obole-
njih črevesja in želodca.
Glede na sestavo je zelje
priporočljivo pri ljudeh, ki
imajo težave s prebavo in
glede na sedanji slog življe-
nja, ko veliko presodimo, je
tudi veliko prebavnih težav.
Strokovnjaki iz medicine ga
priporočajo predvsem kot
balastno snov, saj ima veliko
celuloze, veliko ostanka.
Prav tako ga priporočajo pri
vseh bolnikih, ki imajo teža-
ve s krvnim pritiskom, kajti
je revno z natrijem in seveda,
če ga ne sohmo preveč.
Danes smo v sestavku bolj
poudarili zdravstveni vidik
prisotnosti zelja.v prehrani,
saj je želja pridelovalcev in
predelovalcev, pa tudi trgo-
vine v okviru obeh sozdov,
da se zanimanje za zelje bi-
stveno poveča. To zanimanje
bi dalo dobrih spodbud za
kakovostnejšo pridelavo, tu-
di večjo prisotnost, na pri-
mer nizozemskih hibridov
na naših njivah, da ne bi še
naprej otepali domače rume-
no zelje, ampak bi našo pre-
hrano tudi z zeljem dvignili
na kakovostnejšo raven.
Dr. Jože Kokovnik, zdravi-
lišče Rogaška Slatina: »Jemo
zato, da bi živeli. Ne živimo za-
to, da bi jedli. Zelje je vsekakor
zelo zdravo, še posebno za ti-
ste, ki imajo težave s prebavo.
Seveda pa je najboljše tisto ze-
lje, iz kadi."
Emil Hedžet, pomočnik di-
rektorja Blagovnega centra,
sozd Merx: »Degustacije zelja
in strokovni posveti o pridela-
vi, predelavi in pripravi zelja
skupaj s sozdom Hmezad so že
tradicionalni. Radi bi jim dali
še več strokovnega in komer-
cialnega poudarka.«
Vlado Kralj, direktor KZ Sa-
vinjska dolina, sozd Hmezad:
»Tudi v naši kmetijski zadrugi
pridelamo precej zelja in že po
tradiciji dobro sodelujemo s
sozdom Merx. Prav je tudi, da
na strokovnih degustacijah in
posvetih skrbimo za večjo in
pestrejšo pridelavo in pri-
pravo. «
Jožica Struk, profesorica na
Srednji šoh za gostinstvo in tu-
rizem v Celju: »Pravijo, da ni
težko odkriti novo zvezdo v ve-
solju, ampak, daje težje odkri-
ti novo jed. No, zšlje ponovno
odkrivamo in ni težko z njim
pripraviti okusnih jedi. Pozna-
mo najm.anj 50 receptov za pri-
pravo jedi z zeljem.«
Več zelja v naši vsakdanji prehrani, v vse dražjih in manj zdravih časih še kako lahko
popravi človekov bioritem.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE CELJE
objavlja RAZPIS
- za sofinanciranje izgradnje stanovanj v stanovanjskih
objektih A 1, A 2, B 1, B 2 in B 3 v ZN Dolgo polje III, v
stanovanjsko poslovnem objektu »Čuprijska A« in v
stanovanjski soseski Spodnja Hudinja v nizu »H«,
za posojila organizacijam združenega dela za sofinan-
ciranje izgradnje stanovanj v družbeno usmerjeni sta-
novanjski gradnji za leto 1985 v znesku 260,000.00 din,
- za posojila delavcem za nakup stanovanj v družbeno
usmerjeni stanovanjski gradnji (etažna lastnina) za leto
1985 v znesku 10,000.000 din,
- za posojila za družbeno usmerjeno zadružno stano-
vanjsko gradnjo za leto 1985 v znesku 20,000.000 din,
- za posojila za individualno stanovanjsko gradnjo v
zasebni lasti za leto 1985 v znesku 44,000.000 din in
- za posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v
zasebni lasti za leto 1985 v znesku 6,000.000 din.
1.
Sofinanciranje izgradnje stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanj-
sl<i gradnji je razpisano;
- za sledeča stanovanja v stanovanjskih objektih A 1, A 2, B 1, B 2
in B 3 v ZN Dolgo polje III s plansko ceno 113.000 din/m^ in s
predvidenim rokom dograditve 30, 9. 1986, kjer je možna fleksibil-
na razporeditev sten:
- za sledeča podstrešna stanovanja v stanovanjsko poslovnem
objektu »Čuprijska A« s plansko ceno 69,000 din/m^ in s predvi-
denem rokom dograditve 30, 6. 1985
Prijava na razpis za sofinanciranje izgradnje stanovanj v družbeno
usmerjeni stanovanjski gradnji za stanovanja, ki so našteta v prvi
točki, mora vsebovati:
- število stanovanj po strukturi,
- način zagotavljanja sredstev za sofinanciranje in
- dopolnjen plan srednjeročnih potreb po stanovanjih.
Rok za prijavo znaša petnajst dni od dneva objave tega razpisa.
Udeleženci razpisa pa bodo obveščeni o možnosti sofinanciranja
izgradnje stanovanj v petnajstih dneh po izteku razpisnega roka.
Prijave na razpis je treba poslati Zavodu občine Celje za planira-
nje in izgradnjo, Celje, Aškerčeva 15,
3.
Pravico do posojila za sofinanciranje izgradnje stanovanj v druž-
beno usmerjeni stanovanjski gradnji za svoje delavce lahko uveljav-
ljajo organizacije združenega dela:
- ki združujejo sredstva vzajemnosti,
- ki začasno niso sposobne oblikovati v skladu skupne porabe
dovolj sredstev za planiran obseg stanovanjske graditve,
- ki so sprejele srednjeročne ih letne plane kadrov ter plane stano-
vanjske izgradnje, usklajene s samoupravnim sporazumom o te-
meljih plana stanovanjske skupnosti,
- ki so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za
zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev, usklajene z Zako-
nom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom
o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samouprav-
nih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega
gospodarstva v SR Sloveniji,
- ki imajo v skladu s tem samoupravnim splošnim aktom sprejeto
prioritetno listo pričakovalcev stanovanj,
- ki gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske
graditve stanovanjske skupnosti in sprejetih stanovanjskih stan-
dardov v občini in
- ki imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo.
4,
upravičenci do posojila za:
- nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji,
- za gradnjo stanovanj v družbeno usmerjeni zaaružni stanovanjski
gradnji,-
- za individualno gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni
lasti ter,
- za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti
so delavci:
- ki delajo v organizacijah združenega dela, ki združujejo sredstva
vzajemnosti,
- ki nimajo ustreznega standardnega stanovanja,
- ki namensko varč^jjejo za stanovanjsko graditev pri poslovni
banki najmanj eno leto,
- ki so lastniki nepremičnin,
- ki imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za novogradnjo
oziroma potrdilo o priglasitvi del, če gre za prenovo, in
- ki imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo,
5.
Udeleženci razpisa za nakup stšnovanj v družbeno usmerjeni
stanovanjski gradnji (bodoči etažni lastniki) morajo k prijavi na
razpis priložiti:
- predkupno pogodbo,
- potrdila o doseženih dohodkih vseh družinskih članov v letu
1984,
- potrdilo o skupnem gospodinjstvu,
- dokaz o namenskem varčevanju in
- dokaz, da imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo,
6,
Udeleženci razpisa za posojila za gradnjo stanovanj v družbeno
usmerjeni zadružni stanovanjski gradnji, za individualno gradnjo
stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti in za prenovo stano-
vanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti morajo priložiti k prijavi na
razpis:
- potrdila o doseženih skupnih dohodkih vseh družinskih članov v
letu 1984,
- potrdilo o skupnem gospodinjstvu,
- veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za novogradnjo oziroma
potrdilo o priglasitvi del, če gre za prenovo,
- izpisek iz zemljiške knjige,
- dokaz o namenskem varčevanju,
- dokaz, da so zagotovljena sredstva za lastno udeležbo in
- druga potraila glede na posebne socialno materialne, zdrav-
stvene ali druge okoliščine posameznega udeleženca razpisa.
Udeleženci razpisa, ki gradijo v okviru družbeno usmerjene
zadružne stanovanjske gradnje, morajo k vlogi priložiti še pogodbo
o graditvi stanovanjske hiše, sklenjeno s stanovanjsko zadrugo,
7,
Rok za prijavo na razpis znaša za organizacije združenega dela in
za delavce trideset dni od dneva, ko bo objavljen,
O rezultatih razpisa bodo udeleženci razpisa obveščeni v šestde-
setih dneh od izteka razpisnega roka.
Prijave na razpis je treba poslati Ljubljanski banki. Splošni banki
Celje, Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo,
Celje, Vrunčeva 1, kjer prejmejo udeleženci razpisa predpisane
obrazce in podrobnejše informacije,
8,
Upravičenost do posojil se bo presojala v skladu s Pravilnikom o
kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemno-
sti, ki ga je sprejel zbor uporabnikov skupščine Samoupravne sta-
novanjske skupnosti občine Celje na seji dne 17, 2. 1982 in v skladu
s spremembami ter dopolnitvami tega pravilnika, ki jih je sprejel
zbor uporabnikov na seji dne 22, 1, 1985,
22. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FEBRUAR 198;
februar 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
Ne sam
Celjski župan Edi Stepišnik pri odločitvah rad
prisluhne bazi. To se je zdaj izkazalo tudi na televi-
zijskih srečanjih.
Ko je odgovarjal na vprašanja o tem, kdo izmed
slovenskih igralcev naj bi ga po mnenju Celjanov
upodabljal na TV ali v filmu, se je rad oziral za
pomoč proti tribuni, kjer je sedela celjska »baza«.
Visokp - nizko
Pravijo, da imamo v Celju pre-
cejšnje težave z visokim šol-
stvom. Da je visokih šol vse
manj, pa naj bi jih manj še celo
bilo.
Saj ni čudno, ko pa gradimo
samo nizke šole - skoraj brez
nadstropij!
Težko
Slišimo, da so nekateri
obrtnil(i tal(0 revni, da niti
varstva otrok v vrtcih ne
morejo plačevati.
Še v vrtce jih komaj
pripeljejo - z avtomobili.
ZRCALO
RISe Bori Zupančič
CE SE BO NAŠ VSAKDANJI KRUH ŠE TAKO
DRAŽIL, KMALU NEBO VEČ VSAKDANJI.
Zdravo, a drago
Hmezad in Merx sta napravila še
en skupen korak - v hotelu Merx
sta pripravila poseben prikaz
uporabnosti zelja.
Na tem prikazu se je res izkazalo,
da lahko zelje pripravimo na »sto«
načinov. Tudi to so povedali, kako
zdravo je zelje. Tretjega pa ni bilo
treba povedati - to gospodinje že
vedo. Da je namreč tudi drago!
Vsi isti
Zdravilišče Topolšica, pa Ro-
gaška Slatina in še katero, so vse
bolj podobna Zveznemu izvršne-
mu svetu.
Ljudi odvajajo piti, jesti, ka-
diti...
Združitev
Novo celjsko bančno poslopje
gradita kar dve gradbeni delovni
organizaciji. Na to opozarjajo tu-
di table obeh organizacij: IN-
GRAD in GRADIŠ.
Pa bi lahko te napise poeno-
stavili. Napisali bi le INGRADIS.
Skrivnost
Nekateri se bojijo, da bi drugi
zvedeli, da kaj imajo, pa zlatnino
in denar še vedno shranjujejo
doma.
Pa potem ljudje vseeno zvedo,
kaj in koliko so imeli.
Ko v časnikih objavljajo, koliko
so jim ukradli!
Kaj hočemo, ko pa Je tudi pri tem tolil^o
olajševalnih okoliščin, pa čeprav je toliko trdnih
dokazov.
BOJDA BOMO PRIPRAVILI KMALU V CELJU
VELIKO RAZPRAVO O OKOLJU. BOLJE BI BILO, ČE
BI ZA BOLJ ZDRAVO OKOLJE KAJ VEČ NAREDILI,
NE LE GOVORILL
Pravijo, da je za Celje
bodočnost v daljinskem
ogrevanju.
Da - daljinskem. S
sonca!
Gasilska društva v celjski občini
i   29
Piše: Franio iJli^U^f
Gasilsko društvo Zagrad-
Pečovnik
Ko je bila po končani vojni leta 1945,
domovina porušena, se je prebivalstvo z
vso vnemo lotilo obnove. Nastala je tudi
potreba po ustanavljanju novih,gasilskih
čet v vseh večjih naseljih.
Tako je bila na pobudo okrožnega in
okrajnega referenta za gasilstvo za mesto
Celje, kakor tudi krajevnega narodnoosbo-
bodilnega odbora Zagrada ustanovljena ga-
silska četa Zagrad-Pečovnik. Oktobra 1945
so izvolili pripravlalni odbor, v katerem so
bili Jože Tovornik, Ciril Pušnik in drugi.
15. novembra 1945 so skhcah ustanovni
občni zbor. V četo je pristopilo 28 članov.
Za začetek delovanja je podjetje Apnenik
Pečovnik dalo v uporabo eno od svojih le-
senih barak ob železnici, od mestnega gasil-
skega društva pa so dobili motorno brizgal-
ko (800 lit.) ter drugo orodje in opremo.
_ Že na občnem zboru leta 1946 so izrazili
željo po gradnji lastnega gasilskega doma.
V oktobru in novembru  1948 so se
vključili v delovno brigado in skupno z
gasilci iz Gaberja in Lokrovca izdelovli v
celjski opekarni zidno opeko.
Gradnje gasilskega doma so se lotili v
letu 1949, ko jim je posestnik Franc Dorn iz
Zagrada podaril zemljišče pri Apneniku v
Pečovniku. Gradili so več let, ker so nastale
težave zaradi denarja in materiala. Vsa dela
so opravili člani prostovoljno. Gradnja ga-
silskega doma je bila s stolpom vred konča-
na leta 1955.
Po sprejetju novega zakona o gasilstvu je
bila četa leta 1948 priključena h gasilskemu
društvu Celje-mesto.
Znova je četa začela samostojno delovati
leta 1950, ko se je preimenovala v gasilsko
društvo. Na občnem zboru 20. 1. 1950 so
izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Vo-
dilna funkcionarja sta ostala Jože Tovornik
in Ciril Pušnik.
Društvo je uspešno delovalo do leta 1958,
ko so razvili svoj društveni prapor. Nato so
nastopile večje spremembe. Po odhodu
ustanovnega in zaslužnega člana, dolgolet-
nega poveljnika Cirila Pušnika so funkcije
prevzemali drugi člani.
V teh letih je društvo sprva uspešno delo-
valo. Imelo je močno strokovno usposob-
ljeno desetino, ženski oddelek in oddelek
pionirjev. Gasilci so uspešno nastopali na
reševalnih akcijah - pri požarih in popla-
vah, izkazali so se na mnogih tekmovanjih
in drugih prireditvah, z njimi so nastopali
tudi pionirji. To delovanje je v zadnjem
desetletju pojemalo, ženska desetina in de-
setina pionirjev se je razšla. Le nekaj od
njih je ostalo in postali so člani.
Dotoka mlajšega članstva ni bilo, a če so
se prijavili, so po kratkem času zopet odsto-
pili.
Funkcionarji gasilskega društva Zagrad-
Pečovnik
Predsedniki: Viktor Bajec (1950), Jože To-
vornik (1951-1969), Stane Polenik
(1970-1975), Anton Mlakar (1976-1984).
Poveljniki: Jože Tovornik (194^^1950), Ci-
ril Pušnik (1951-1957), Anton Pantner
(1958-1959), Stane Šeruga (1960), Martin
Vede (1961-1963), Stane Jezernik
(1964-1969), Milan Seruga (1970-1984).
Tajniki: Stanko Šeruga (1945-1949J, Fra-
njo Bauman, Dolfe Bervar, Stane Seruga
(1972-1984).
Gasilski a\'lo znamke Renauld je tudi do-
trajal in ni bil več uporaben, tudi zaradi
tega je v društvu nastopilo mrtvilo.
Z nakupom orodnega avtomobila znam-
ke Fiat se je v letu 1968 delovanje društva
poživilo. Vodilne funkcije v društvu so pre-
vzeh mlajši člani.
Vso podporo v denarnem in materialnem
pogledu je imelo društvo pri podjetju Ap-
nenik. Kadar so bih v stiski jim njihove
prošnje niso odklonili.
Občjnska gasilska zveza jim je dopolnje-
vala orodje in opremo, dodelila dotacijo za
dograditev gasilskega doma ter krila stroš-
ke raznih popravil na orodju, ki jih je
opravljal Zavod za požarno varnost. Delež-
ni so bili tudi finančne podpore pri Krajev-
ni skupnosti Pod gradom, pri Žični indu-
striji in pri drugih podjetjih. Za zbiranje
prostovoljnih prispevkov in podporno čla-
narino so našli pri krajanih polno razume-
vanje.
Od leta 1969 do 1971 so popravili in adap-
tirali gasilski dom, prekrili streho, dozidali
tretjo sobo v podstrešju, prepleskali notra-
nje prostore in drugo. Mnogo teh del so
opravili člani brezplačno.
Kjerkoli so gasilci nastopili, ob požarih
ah poplavah (predvsem leta 1954 in 1964),
kakor tudi na tekmovanjih so bili uspešni
in požrtvovalni.
Z nakupom nove motorne brizgalne Ro-
senbauer 600 lit. leta 1972 in prevzemom
novega gasilskega avtomobila IMV leta
1975 ter naslednje leto še novo Tomosovo
motorno brizgalno za pionirje je bilo dru-
štvo dobro opremljeno' z gasilnim orodjem
in opremo. V tem času so se tudi menjali
funkcionarji društva. Operativno delo v
društvu je spet oživelo.
Leta 1980 je gasilsko društvo slovesno
proslavilo 35-letnico obstoja. Na proslavi so
izrekli zahvalo vsem požrtvovalnih gasil-
cem, ki so se na mnogih reševalnih in tek-
movalnih akcijah posebno izkazali. O nji-
hovih uspehih pričajo številne diplome in
priznanja, ki krasijo sejno sobo gasilskega
doma.
Leta 1983 so v upravni odbor društva
izvolili mlajše člane, pristopilo je tudi večje
število mladincev in pionirjev.
Gasilsko društvo šteje 75 članov, od tega
46 članov, 6 članic in 23 pionirjev. Po stro-
kovnosti sta 2 gasilska častnika.
(Nadaljevanje prihodnjič)
C7    •
'ani gasilskega društva Zagrad-Pečovnik ob 25-letnici leta 1970.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FEBRUAR 198$
MODNI NASVETI
»Usodna
ženska«
Modna smer, ki propa-
gira tip usodne ženske,
temperamentno   črnola-
Prlpravlja
Duška Sorn_
sko, zelo »agresivno« ose-
bo, oblikuje tunizijski
oblikovalec Azedin Alaja.
Linija te smeri je po-
daljšana, s poudarjeno
postavo, širokimi rameni,
odkritimi nogami. Krila
so nad koleni z razporki
in nabori. Blazerji so krat-
ki, v pasu stisnjeni s širo-
kimi pasovi, obleke im^o
široke rokave, ki se v za-
pestju še povsem zožijo.
Dnevne obleke tega
sloga so narejene iz kože
in trikotaže, večerni mo-
deli pa so iz svetlikajočih
se materialov: brokat, sa-
ten, svila, voal v barvi
bronze, smaragda, vijo-
ličasti in črni. Ti modeli
spominjajo na zlato ob-
dobje Holywooda.
Poleg teh modelov se
nosijo koničasti čevlji in
škornji z izrazito visokimi
petami.
KomolJIka
Zelo zanimiva zdravilna rastlina je tudi komoljika
(Artemisia vulgaris L.), znana tudi kot divji pelin.
Rod pelinov je doma na severni polobli in šteje pri-
bližno 300 vrst. Po večini so stepske rastline, mnoge
dajejo vegetaciji v polpuščavah Azije, Severne in
Srednje Amerike svojevrsten pečat. Po večini so to
aromatična zelišča in polgrmi, pogosto sivkaste
barve. Cvetni koški so majhni in neznatni in so zdru-
ženi v podolgasta grozdasta socvetja. Vsi cvetovi v
košku so cevasti. Pelini so vetrocvetke in zato so
njihovi cvetni koški tako neznatni. Listi so
razmeščeni spiralasto in so navadno deljeni, če so
enostavni, so goli. Rod ima ime po Artemidi, grški
boginji lova.
Komoljika je pri nas splošno razširjena, meter visoka
zelnata trajnica, ki raste posebno na pašnikih, med
grmovjem, na gozdnih posekah in nabrežjih. Listi so
globoko narezani in celorobi. Njihova zgornja stran je
gladka, spodnja pa je pokrita z belkastim puhom. Rast-
lina je rahlo aromatična. Cvetni koški so samo 3 mm
veliki in so nameščeni v dolgih, močno razraslih latih.
Rumeni cvetovi cvetijo od julija do septembra.
Komoljika vsebuje grenke in aromatične spojine,
eterično olje s tujonom. Najvažnejša učinkovina je
grenki absintin. Zanimivo je, da je eterično olje zaradi
tujona strupeno in so že marsikje prepovedah uporabo
tako imenovanih pelinkovcev.
Divji pelin namočen v vroči vodi in še topel položen
na popek porodnice izzove trenutno porajanje poste-
ljice po porodu. Pri padavici, pri dekletih v puberteti,
ko se prične redni menstruacijski ciklus in pri ženah v
meni, so prisotne bolj ali manj hude psihične motnje in
tukaj olajša komoljika te težave. V ta namen poleti
namočimo svežo pobrano rastlino v liter konjaka,
dobro zapremo in pustimo teden dni na toplem soncu.
Nato precedimo in dobimo esenco. Uživamo po 30
kapljic trikrat na dan pri živčnih motnjah. Ce pa
zažgemo posušeno komoljiko, dim, ki pri tem nastane,
preganja muhe in komarje. Tako svetuje ljudska medi-
cina.
Drobne lističe, skuhane na vinu, lahko dodamo tudi
kopeUm in tekočino uporabljajo tudi za obloge pri
gihtu, revmi in utrujenih nogah.
Pri neredih v prebavilih (želodcu, črevesju,) driski,
pri glistah in slabi prebavi pijemo čaj iz komoljike, in
sicer vzamemo eno malo žličko posušene rastline in jo
poparimo s skodelico vrele vode, pustimo da se ohladi
in pijemo po požirkih čez dan. Lahko dodamo še rman,
regratove korenine, encijanove korenine, kumino in
ognjič ter tako dobimo čajno mešanico, ki pospešuje
prebavo in čisti kri.
BORIS JAGODIC
ZDRAVILNE RASTLINE
BRALCI
SVETUJEJO
• Če hočete, da bo kokoš
nesla jajca tudi pozimi, ji
morate priskrbeti to, kar ima
sicer poleti: topel in svetel
kokošnjak in ob hudem mra-
zu toplo vodo in hrano. Hra-
ni dodajajte enkrat dnevno
nekaj zrn lanenega semena
in žlico saj, ki jih dobimo pri
čiščenju peči, kurjenih samo
z drvmi. Takšna prehrana
pospešuje nesnost.
Pa še to: zamrzla jajca bo-
do spet užitna, če jih postavi-
te v mrzlo slano vodo.
VERONIKA JELENC,
Štore
• Gomoljasta rastlina ne
bo gnila, če denemo na dno
cvetličnega lončka malo le
snega oglja.
• Tube s tekočim lepilom,
kitom ali z zobno pasto, ki
jih ne moremo odpreti, po-
močimo za kratek čas v
vročo vodo. Pokrov zatem
zlahka odvijemo.
. • Saje so dobro gnojilo,
hkrati pa branijo rastlino
pred mrčesom, zato bo zelo
koristno, da ob ometanju
štedilnika saje shranite in jih
uporabite za gnojenje.
• Kako naoljimo tečaje na
vratih, kadar se težko zapira-
jo ali neprijetno cvilijo? Vra-
ta široko odpremo, položimo
prednje dva do tri centime-
tre debelo poleno, pod vrata
zagozdimo rezilo sekire, ki
naj v sredini počiva na lesu.
Močno pritisnemo na hrbet
rezine in s tako pripravlje-
nim vzvodom vzdignemo
vrata za centimeter ah dva
visoko. Tečaje lahko naolji-
mo s čopičem ali s posodico
za oljenje.
IVAN GRAH, Celje
Uredništvo:
Rubrika »Bralci svetuje-
jo« je že naletela na lep od-
ziv, kar nas izredno veseli.
Pozivamo še enkrat vse
bralce, da sodelujejo s ko-
ristnimi« nasveti z vseh pod-
ročij. Nasvete honoriramo,
zato prosimo, da priložite
številko žiro računa.
Lestvici Radia Ceiie
Zabavne melodije:
1. WAR SONG - CULTURE CLUB
2. PURPLE RAIN - PRINCE
3. WILD BOYS - DURAN DURAN
4. STEREO- MORE
5. NINA-PLAMEN
6. LIKE A VIRGIN - MADONNA
7. ANDREJA - REGATA
8. BORN IN U.S.A. - BRUCE SPRINGSTEENE
9. SEXCRIME - EURVTHMICS
10. BLUE JEAN - DAVID BOWIE
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1. POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL- HENČEK
2. PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
3. ORLEK KRAŠKI - FRANC KORBER
4. DANES NA VASI - RŽ
5. AH, TA TVOJ DEŽNIK - ŠTIRJE KOVAČI
6. SAVINJČANI - SAVINJSKIH 7
7. ŽELJA - FLERE
8. ČAS MLADOSTI - OGLARJI
9. ŽIVLJENJE TEČE PO SVOJIH TIRIH - FANTJE TREH
DOLIN
10. MAMICA - MATIJA SLAK
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15.
RADIO CEUE
ČETRTEK, 28. 2.: 8.00 Poročila, 8.10 Srečanje s krajani
KS Pod gradom - posnetek ustnega časopisa, 9.00 Druga
poročila, 9.30 Obvestila, 9.35 Esperanto, 10.00 Zaključek.
15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Kronika, 17.00 V živo: Pred uvedbo novega sistema obraču-
navanja socialnovarstvenih pomoči, 18.00 Zaključek.
PETEK, 1. 3.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozaik, vmes 8.30
Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, lO.OO
Zaključek, 15.00 Poročila^ obvestila, 16.00 Čestitke in poz-
dravi poslušalcev, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00
Zaključek.
SOBOTA, 2. 3.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, vmes
8.30 Obvestila, 9.00 Poročila, 9.05 Kuharski kotiček. 9.15
Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek.
15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.45 Kulturni
feljton, 18.00 Zaključek.
NEDELJA, 3. 3.: 10.00 Poročila, 10.30 Kekčevi prijatelji.
10.45 Vedno lepe melodije, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetij
ska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz
domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev, 15.OO
Zaključek.
PONEDELJEK, 4. 3.: 8.00 Poročila, 8.10 Športno dopd
dne, vmes 8.30 Obvestila, 9.00 Poročila, 10.00 Zaključek
15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Reportaža, 16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica
domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek.
TOREK, 5. 3.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, vmes 8.3^
Obvestila, 9.00 Poročila, 10.00 Zaključek, 15.00 Porodila
obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Srečanje z leti
17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnif'
organizacij, 18.00 Zaključek.
SREDA, 6. 3.: 8,00 Poročila, 8.10 Pokličite in vprašajt«
9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.35 Koledar priredite^'
10.00 Zaključek. 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke
pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 Iz zakladm«^^
zborovske glasbe, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzpor«'
dnice, 17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek.
RECEPT TEDNA
Slivov puding
Potrebujemo: 250 g suhih sliv, 3 jajca, 80 g sladkorja, pol
litra toplega prckuhanega mleka, zavitek vanilijevega slad-
korja, 150 g piškotov in 150 g rozin.
SUve operemo in jih pustimo v mlačni yodi nekaj ur, da se
zmehčajo. Potem jih odcedimo, posušimo in odstranimo
koščice. Rozine operemo in jih zmehčamo kot slive, potem pa
jih odcedimo in posušimo. V skledi mešamo jajca in sladkor, da
se zmes speni. Zavremo mleko, ga odišavimo z vanilijevim
sladkorjem, limonino lupino in ga precejenega počasi vhvamo
na jajca. Zmes stepamo. Ko se bo zmes ohladila, ji s površine
posnamemo peno. "Model za puding premažemo z maslom in
potresemo s sladkorjem. Dno obložimo z vrsto piškotov, nato jih
potresemo z rozinami in s slivami, potem pa prekrijemo s piš-
koti in po piškotih pride preliv iz jajc in mleka, in zopet rozine in
slive in zmes itd. Piškoti se morajo dobro napojiti. Nazadnje
potopimo model v večjo posodo, ki je do polovice napolnjena z
vrelo vodo in kuhamo puding 40 minut nad paro v pečici, segreti
na 150 °C. Puding bo pečen, ko bo zobotrebec, ki ga vanj zabo-
demo, popolnoma suh. Ko se bo puding ohladil, ga z nožem
ločimo od sten modela in ga nato obrnemo na servirni krožnik.
Potresemo ga z vanilijevim sladkorjem in ponudimo.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Vzgoja in negovanje sobniii
okrasnili rastiin
Bolezni in škodljivci. Bolezni rastlin so vselej sva-
rilno znamenje, da oskrba ni pravilna, pa najsi so
škodo povzročile bakterije, virusi, glivice ali žuželke.
Pravilno oskrbovane rastline, ki rasejo na ustreznem
kraju, se laže upirajo zajedalcem in boleznim ter jim ni
treba pomagati.
Ko opazite, daje rastUna zbolela, boste nzgprej upošte-
vali vidna znamenja, seveda pa iskaU tudi skrite, prave
vzroke bolezni. Morda v prostoru ne ustreza tempera-
tura? Morda je rastlina na prepihu? Ali pa nima dovolj
svetlobe? Je zemlja preveč izčrpana? Naprej to
preiščite in premislite, šele potem iščite zajedalce ali
glivice, ki se rade pojavijo, kadar rastlini ne ustreza
rastišče.
Če je bolezen že zelo očitna, je najbolje bolno rastlino
zavreči, zlasti, če jo zlahka nadomestite z drugo. Od
rasthne, ki vam je bila dolga leta pri srcu, pa zboU,
naredite podtaknjence iz zdravih delov.
Najbolj običajni zajedavci, ki napadejo sobne in
vrtne posodovke, so: hstne uši, rdeča pršica, bela
mušica, kapar in volnate aLi mazave uši.
Najpogostejše bolezni so: pepelasta plesen, siva ple-
snoba in padavica.
Listne uši: Večinoma so zelene in črne. Prisesajo se na
spodnjo stran mladih listov in na nežne vršičke brstičev
in cvetnih popkov. Hranijo se z rastlinskim sokom.
Obramba in zatiranje: Popršite insekticid. Poznamo
tudi kombiniran insekticid, ki ga rasthna vsrka s koreni-
nami in tako listne uši, ki rastlinam sesajo sok, propa-
dejo. Ta način je boljši od škropljenja zato, ker ne uniči
vseh žuželk. S škropljenjem utegnete uničiti več korist-
nih žuželk kot pa zajedavce na spodnji strani listov.
Rdeča pršica: Težko jo je opaziti, ker je zelo majhna.
Lahko jo vidite samo z ostrim očesom ah pa s povečeval-
nim steklom. Prva znamenja nevarnosti so tanke mreže
na spodnji strani listov, ki kasneje dobijo rumenkaste
Use in odpadejo.
Obramba: Uporabite malothion in kelton ali kako
podobno sredstvo.
Prihodnjič: Še o boleznih in škodljivcih.
Zadnje predavanja
Danes, v četrtek, 28. februarja, bo zadnje hortikul-
turno predavanje v tej sezoni. To bo peto po vrsti. Tokrat
bo inž. Vid Korber, direktor sadjarstva Mirosan, govoril,
kako si uredimo sadovnjak v ohišnom vrtu. Tudi to
predavanje bo ob 17. uri v dvorani regionalne zdrav-
stvene skupnosti, Gregorčičeva 5 a.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 25
Tovarna kovinskih izdelkov in
opreme »ALPOS«
Šentjur pri Celju
v skladu s svojimi razvojnimi in l<adrovskimi načrti
potrebuje večje število strokovnih delavcev
naslednjih profilov:
' diplomirane inženirje ali inženirje
strojništva in
" diplomirane ekonomiste ali
ekonomiste
Za opravljanje odgovornih strokovnih in vodstvenih
del in nalog na področju razvoja in investicij, marke-
tinga,komercialnih poslov, vodenja proizvodnih pro-
cesov in uvajanja novih tehnologij.
Zaželene so delovne izkušnje na navedenih pod-
ročjih.
Bodočim sodelavcem nudimo možnost reševanja
stanovanjskih vprašanj ter nadaljnjega izobraževa-
nja in usposabljanja v stroki.
Ponudbe s kratkim opisom dosedanjih delovnih iz-
kušenj sprejema kadrovska služba »ALPOS«, Šent-
jur pri Celju, Leona Dobrotinška 2.
Komunalno obrtno gradbena DO
TOZD Obrt montaža gradbeništvo
Trubarjevo nabrežje 9
Laško
objavlja
prosta dela in naloge v skladu s kadrovskim
planom:
1. Varilec M
(2 delavca)
pogoji:
potrebno izobraževanje po krajšem programu sred-
njega usmerjenega izobraževanja v skupnem traja-
nju dveh let - smer kovinarska
2. Stavbni klepar I
(2 delavca)
pogoji:
potrebno izobraževanje po programu srednjega
usmerjenega izobraževanja v trajanju treh let, smer
kovinarska
3. stavbni klepar II
(1 delavec)
pogoji:
potrebno izobraževanje po krajšem programu sred-
njega usmerjenega izobraževanja v skupnem traja-
nju dveh let, smer kovinarska
4. Vodovodni instalater I
(2 delavca)
pogoji:
potrebno izobraževanje po programu srednjega
usmerjenega izobraževanja v trajanju treh let, smer
kovinarska
5. Elektro monter I
(4 delavci)
pogoji:
potrebno izobraževanje po programu srednjega
usmerjenega izobraževanja v trajanju treh let, smer
elektro
6. Avtomehanik II
(2 delavca)
pogoji:
potrebno izobraževanje po programu srednjega
usmerjenega izobraževanja v trajanju dveh do treh
let
7. Zidar II
(3 delavci)
pogoji:
potrebno izobraževanje po skrajšanem programu
srednjega usmerjenega izobraževanja v trajanju
dveh let - smer gradbeništvo
8. Zidar III
(5 delavcev)
pogoji:
potrebna osnovna šola in strokovno usposabljanje
po programu TOZD
9. Komunalni delavec
(2 delavca)
pogoji:
potrebna dokončana osnovno šolska obveznost.
Vsi delavci bodo dela združili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom in poizkusno dobo treh me-
secev.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po
objavi na naslov: OMP Laško, Trubarjevo nabrežje 9,
^~—U?k9._,_
KOMUNALNO OBRTNO
GRADBENA
DELOVNA ORGANIZACIJA
Trubarjevo nabrežje 9
Laško
DS Komunalno obrtno gradbene
DO,
DS TOZD Obrt montaža
gradbeništvo
in
TOZD Komunalna
razpisuje naslednja dela in haloge:
1. Direktorja delovne organizacije
2. Vodjo računovodskega sektorja
3. Direktorja TOZD Komunala
4. Direktorja TOZD Obrt montaža
gradbeništvo
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje za zasedbo del in nalog:
pod 1:
a) da ima visoko ali višje šolsko izobrazbo: pravne^
ekonomske, gradbene ali strojne smeri
b) da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali
vodstvenih delih in nalogah
c) da ima pozitiven odnos do samoupravljanja
d) da je družbeno politično aktiven
pod 2:
a) da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri
b) da ima delovne izkušnje na podobnih delih in
nalogah 2 do 4 let.
pod 3:
a) da ima visoko ali višješolsko izobrazbo gradbene
smeri
b) da ima tri leta delovnih izkušenj na vodilnih ali
vodstvenih delih
c) da ima pozitiven odnos do samoupravljanja •
d) da je družbenopolitično aktiven
pod 4:
a) da ima visoko ali višješolsko izobrazbo gradbene,
strojne ali elektro smeri
b) da ima tri leta delovnih izkušenj na vodilnih ali
vodstvenih delih
c) da ima pozitiven odnos do samoupravljanja
d) da je družbenopolitično aktiven.
K prijavi morajo kandidati priložiti dokazila o izpol-.
njevanju pogojev ter opis dosedanjega strokovnega
in družbenopolitičnega dela. Kandidati bodo za
opravljanje del in nalog imenovani za štiri leta.
Vloge z dokazili in programi dela je potrebno poslati
v 15 dneh po razpisu v Komunalno obrtno gradbeno
delovno organizacijo, Trubarjevo nabrežje 9, Laško,
z oznako - za razpisno komisijo in številko iz tega
razpisa na katera dela in naloge se kandidira. Kandi-
date bomo obvestili o izidu najkasneje v 8 dneh po
sklepanju na DS DO oz. TOZD._
Po sklepu kadrovske komisije in v skladu z določili
pravilnika o delovnih razmerjih
objavljamo
prosta dela in naloge
V tozdu Proizvodnja gradbenega
materiala
1. vodja kontrole kvalitete
Pogoji:
- visoka ali višja strokovna izobrazba kemijske
smeri
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih
delih in nalogah.
2. embalirec
Pogoji:
- dokončana osnovna šola
- starost nad 18 let.
3. skladiščno transportni delavec
Pogoji:
- starost nad 18 let.
Za dela in naloge pod točko 2 in 3 je določeno 3-
mesečno poskusno delo.
V tozdu Termoizolacije in embalaža
1. skladiščno transportni delavec
Pogoji:
- dokončana osnovna šola.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati lahko dobijo dodatne informacije o delu in
delovnih pogojih v kadrovsko socialni službi TIM
Laško, Rečica 17 (tel. 730-712), kamor naj pošljejo
tudi pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev.
Rok za prijavo je 8 dni.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po kon-
čanem zbiranju prijav._
HMEZAD
MLEKARNA ARJA VAS
Delavski svet Hmezad -
Mlekarna Arja vas
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
vodenje področja komerciale
Poleg z zpkonom določenih pogojev morajo kandi-
dati izpolnjevati še naslednje:
- da imajo visokošolsko izobrazbo ekondmske ali
. komercialne smeri
- da imajo 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali
drugih odgovornih delih in nalogah
- da imajo sposobnost vodenja in koordiniranja
- da so družbeno in politično aktivni
- da pasivno obvladajo en svetovni jezik
Dela in naloge se razpisujejo za štiriletno mandatno
dobo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju
razpisnih pogojev ter opisom dosedanjega dela
sprejema delavski svet 15 dni po objavi razpisa na
naslov:
Hmezad-Mlekarna Arja vas, 63301 Petrovče z oznako
»za razpisno komisijo«.
TOZD ZA VLEKO VLAKOV
MARIBOR
Kurilniška 6, MARIBOR
Na podlagi sklepa 12. redne seje komisije za
delovna razmerja, z dne 31. 1. 1985,
objavljamo
prosta dela in naloge naslednjih izvajalcev:
1. 20 kandidatov za stojevodje D in
E lokomotiv,
2. 10 kandidatov za pomočnika
stojevodje.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
K 1
- da so uspešno končali poklicno šolo elektro, me-
hanske, izjemoma kovinske smeri,
- da imajo odslužen vojaški rok,
- da izpolnjujejo posebne zdravstvene pogoje, ki se
ugotovijo pri pregledu v železniškem zdravstvenem
domu,
- da niso starejši od 27 let,
- da bodo uspešno opravilil teoretični in praktični
izpit za pomočnika in strojevodjo,
- da so se pripravljeni usposabljati v naših delavni-
--cah in na progi najmanj 12 mesecev od sklenitve
delovnega razmerja,
- da stanujejo v bližini železniškega vozlišča Mari-
bor ali Celje.
Prednost imajo kandidati z daljšo delovno dobo in
boljšim učnim uspehom v poklicni šoli.
K 2
- da so uspešno končali 8 razredov osnovne šole, .
- da imajo odslužen vojaški rok,
- da izpolnjujejo posebne zdravstvene pogoje, ki se
ugotovijo pri pregledu v železniškem zdravstvenem
domu,
- da bodo uspešno opravili teoretični in praktični
izpit za pomočnika strojevodje,
- da so pripravljeni izvrševati vsa dela pri negi vle-
čnih vozil v času najmanj 12 mesecev od sklenitve
delovnega razmerja,
- da stanujejo v bližini železniškega vozlišča Mari-
bor ali Celje.
Našteta dela so za nedoločen in poln čas. V času
izobraževanja v pomočniškem tečaju in strojevodski
šoli se status kandidata regulira s posebno pogodbo
za izobraževanje iz dela.
Prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v
roku 8. dni po objavi na naslov iz objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni od
dneva zasedanja komisije, ki bo odločila o izbiri.
Prijav brez dok&zil o strokovni izobrazbi komisija za
delovna razmerja ne bo obravnavala.
26. STRAN - NOVI TEDNIK

ti
FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 27
28. STRAN - NOVI TEDNIK
28. FEBRUAR 19(i|
IZPRED PULTA
S^j veste, kako je z naku-
pi, ko pridivjaš iz službe
naravnost v vrtec in potem
še skočiš v najbližjo trgovi-
no. Časa, da bi se človek
poglabljal v cene, spremljal
prste blagajničarke. ko od-
tipkava ceno, preprosto ni.
Stojim v vrsti pri delika-
tesi in skrbno pazim, da ne
zgubim z oči otroka, ki si ta
vsakodnevni potek naku-
povanja predstavlja s čisto
drugačno vsebino.
Na vrsti sem. Deset deka-
gramov te in te salame bi
rada. Vidim, da je cena še
kar znosna, okoli 660 dinar-
jev za kilogram. Vzamem
zavitek salame s skrbno na-
pisano ceno in takoj stopim
iz vrste. Takrat mi pogled
ponovno obstane na ceni.
Skor^ 200 dinarjev! Pote-
htam zavitek, ne. tudi dvaj-
set dek nima. Vzamem si
čas, da premislim. Napra-
vim krog okoli polic in ra-
zmišljam. Nič, odločim se,
da ponovno stehtamo to
»ubogo« salamo. Prodajal-
ka me pouči, da je salame
res nekaj več, štirinajst dek
recimo. Pa mi vseeno vse
skupaj ne gre v račun in
vprašam prodajalko, koli-
ko ta salama stane.
»Ne vem!« je bil njen kra-
tek odgovor s prizvokom,
češ, kako je tečna ta stran-
ka. Napravila sem ji uslugo
in ji povedala ceno salame,
opravičila se mi je za na-
pačen izračun. Šele, ko sva
s hčerko zapustili prepolno
trgovino, se mi je zdelo, da
s tistim njenim »Ne vem«
ni vse tako kot bi moralo
biti.
Kragulj v rokah lovca
Lovec Matevž Vovk s Polzele je na lovsko trofejo, ki jo je uplenil te dni, zelo ponosen. V
gmajni, nedaleč od doma, je že pred zimo postavil krmišče za fazane. V zadnjem času pa je
nad njim videl kragulja, kije tam iskal hrano. Kot star lovec ve, koliko škode lahko napravi
takšen ropar, zato ga je čakal in po nekaj dneh se mu je lovska sreča nasmehnila. To je
njegov drugi kragulj. Na sliki: Matevž Vovk z ujedo ki še mrtva izraža svojo napadalnost in
P°^os-._   . ^ ...._____.        . . .... T, TAVČAR
STE ŽE
pomsLiu
NA OBJAVO
VRADIU
CEUE!
Kolera v Celju
Ko se je v 30 letih prejšnje-
ga stoletja kolera prvič pri-
kradla v Evropo, je povsod
med prebivalstvom povzroča-
la velikansko zbeganost in ne-
popisen strah, saj nihče ni za-
nesljivo vedel kaj pravzaprav
je, kaj jo povzroča in kako bi
se jo uspešno ubranili. Konec
leta 1830 je kruta neznanka
začela prodirati iz ruskih step
proti zahodu in že v nasled-
njem letu prekoračila meje
Habsburške monarhije. Na
pomlad 1831 se je pojavila v
avstrijski Galiciji, junija pa
pričela z mrtvaškim plesom
tudi na Ogrskem in se tako
nevarno približala sloven-
skim deželam.
Avstrijski cesar, ki si je na
vse kriplje prizadeval ubraniti
svoje dežele preteče nevarno-
sti, je imel le malo uspeha, saj
je sovražnika, s katerim se je
boril, poznal le iz poročil, ki so
prihajala iz Rusije in ki so ve-
dela o koleri povedati le to, da
se pojavi zdaj tu, zdaj tam, da
pa povsod pušča za seboj sveže
grobove. Zato je svojim poda-
nikom sprva ukazal, naj se dr-
že vseh tistih ukrepov, ki so jih
že od nekdaj bolj ali manj
uspešno uporabljali v boju
proti kugi. Ko pa se je z vdo-
rom epidemije na avstrijska tla
že v naslednjem letu pokazalo,
da ti ukrepi (vojaški in zdrav-
stveni kordoni od mejah itd.)
ne dajejo ustreznih rezultatov,
temveč nasprotno, vzbujajo
med prebivalstvom vedno ve-
čje nezadovoljstvo, je cesar je-
seni 1831 omenjeno odredbo
razveljavil, od pristojnih orga-
nov oblasti pa zahteval, da se
ravnajo po v državi veljavnih
predpisih za epidemične bo-
lezni.
Ker so bili ti predpisi izje-
mno »splošni« - kot najboljše
sredstvo za zavarovanje pred
kužnimi boleznimi so pripo-
ročali zmernost v jedi in pijači,
ohranitev vedrega duha, trdno
zaupanje v boga itd. - so si lju-
dje poskušali »izmisliti« tudi
lastne recepte, kako se najlaže
ubraniti vsiljivke. Kot je po-
ročal ljubljanski časopis Illy-
risches Blatt v letih 1831/32, so
nekateri priporočali krepko
drgnjenje z raskavim suknom
ali krtačami, drugi pitje tople
vode, tretji spet kurjenje s pre-
mogom, češ da premogovi ph-
ni varujejo pred vsakršnimi
nalezljivimi boleznimi itd. Vsi
pa so po tihem upaU, da jim
svojih modrovanj ne bo treba
preiskusiti tudi na sebi.
Čeprav se vsi omenjeni pri-
meri nanašajo na Ljubljano in
njeno okolico in jih ne gre pos-
ploševati, pa nismo daleč od
resnice, če zatrdimo, da so tudi
prebivalci Celja v strahu in
zbegani nevednosti razmišljali
enako. Malce bolj hladnokrvni
so bili takratni celjski občinski
možje, ki so že nekaj tednov po
sprejemu posebne instrukcije
graškega gubernija storili vse
potrebno za sprejem vsiljivke.
Na sestanku v začetku septem-
bra 1831 so občinski odborniki
v prisotnosti okrožnega glavar-
ja in večih uglednih meščanov
sklenih, da bodo zaradi lažjega
spoprijema s prihajajočo ne-
varnostjo po vzoru deželne
prestolnice Gradca, razdelili
mesto na četrti, te pa na posa-
mezne sekcije. Tako je bilo Ce-
lje razdeljeno na 6 četrti, na
čelu katerih so stale posebne
zdravstvene komisije sestav-
ljene iz zdravstvenega komi-
sarja, četrtnega mojstra in
zdravnika. Naloge zdravstve-
nih komisij, ki so jim bili pod-
rejeni tudi sekcijski komisarji,
so bile' številne, zlasti pa so
morale budno paziti na red in
čistočo po ulicah in trgih ter
stanovanjskih hišah, odprav-
ljati sanitarne pomanjkljivosti
v mestu, paziti na sumljive in
neznane osebe, kontrolirati
zdravstveno stanje prebival-
stva, v primeru »nesreče« pa
nuditi obolelim vso potrebno
zdravstveno pomoč.
Četrti in sekcije, v katere je
bilo razdeljeno meso, so bile
naslednje: prva četrt je obsega-
la del mesta od hiše št. 1 do
hiše št. 42 in je bila razdeljena
na 3 sekcije. Druga četrt je ob-
segala področje od hiše št. 43
do hiše št. 91 in je bila razdelje-
na na 5 sekcij, pri čemer je peta
sekcija pokrivala ljubljansko
predmestje. Tretja četrt je zaje-
la območje od hiše št. 92 do
hiše št. 112 in bila razdeljena
na 3 sekcije ter v celoti pokrila
tudi graško predmestje. Četrta
četrt je zajela hiše od št. 113 do
124,165 do 171 in 175 do 185 ter
celotno savinjsko predmestje
in bila razdeljena na 4 sekcije.
Peta četrt je obsegala hiše od
št. 125 do 163 in 172 do 174,in
bila razdeljena v 3 sekcije. Še-
sta četrt pa je zajela celotno
sosesko Breg ter hiše št. 1, 2, 3
in 26 na Miklavškem hribu.
V zdravstvenih komisijah, ki
so se že kmalu lotile dela.
srečamo skoraj same znane in
ugledne celjske meščane. Med
njimi naj omenimo le znanegj
celjskega trgovca Vitala FU-
kuša in tiskarja Janeza Jereti
na. Zanimivo pa je, da med čla-
ni teh komisij ne najdemo niti
enega samega zdravnika,
čeprav je bil na že omenjenem
sestanku za vsako četrt predvi-
den po eden. Zaradi tega sta
njihove naloge prevzela dva
celjska ranocelnika: Matija
Ipavic in Johann Auchmann,
od katerih je bil prvi zadolžen
za območje prvih petih četrti,
drugi pa za soseske ležeče na
drugi strani Savinje, zlasti za
Breg.
Izredno skopi viri nam one-
mogočajo podrobneje slediti
takratnim dogodkom- Verjet-
no pa je, da so si Celjani globo-
ko oddahnili, ko je aprila 1832
kolera na Ogrskem prenehala
moriti in ko jo tudi v nasled-
njih mesecih ni bilo v naše kra-
je. Vendar pa je bil to le kratek
predah upehane morilke. Ko je
začela v letu 1836 s svojim dru-
gim pohodom po Evropi, seje
prikazala tudi v Celju ter »od
meseca maja do konca julia t.l
21 vojšakov v vojaški bolnišni
ci osmrtila«. Od tega časa dalje
je na duri mesta potrkala še
večkrat in v začetku 90 let pre
jšnjega stoletja so Celjani zgra-
dili na Bregu poseben kolera-
špital. Vendar pa je bila z raz-
vojem medicine in splošne hi-
giene njena kosa vse bolj skr-
hana, tako da je kolera-špital
kmalu nehal služiti svojemu
namenu.
JANEZ CVIRN
Obadji piki
Kolektivni poslovodni organi še niso
zagotovilo za kolegijalnost.
Ko so uspehi, je zaslužen predsednik
KPO. Ko so težave, so odgovorni vsi nje-
govi člani.
Pripadajo tistim, ki dobivajo inozem-
ske dnevnice tudi kurzne razlike?
Ob sivih cenah le redkim sivijo lasje.
Smo zares dežela kontrastov. Eni dobi-
vajo poleg plač še kurzne razlike, drugi
pa socialne podpore.
Oče naš, odpusti nam, saj smo vedeli
kaj počenjamo!
OBAD
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Tone Tavčar: Pričela seje obnova hmeljskih žičnic.
Na izlet tudi Studenček
Do torka smo v uredniš-
tvo dobili že 1493 prijavnic
za 13. izlet 100 kmečkih
žensk na morje. Ker smo s
sprejemanjem prijav kon-
čali danes (četrtek), to po-
meni, da smo že prekoračili
lansko rekordno številko,
ko smo imeli 1337 želja
kmečkih žensk, da bi poto-
vale za dva dni z nami.
Žrebanje bo v torek ob 12.
uri, potem pa bo treba še
počakati nekaj dni, da bodo
poštarji raznosih 100 pisem
tistim srečnicam, ki si bodo
22. in 23. marca lahko ogle-
dale Lipico, Portorož, Ro-
vinj, Pulj in še kaj.
Tudi pri spremljajočih pot-
nikih je še nekaj novosti. Ta-
ko bo poleg Veselih hmeljar-
jev z nami tudi vokalna sku-
pina Studenček z Ostrožne-
ga, dokončno pa se je za pot
odločil tudi Celjski Poldek,
ki pripravlja v svojem pro-
gramu nekaj novosti. Zvečer
na družabnem večeru bo po-
leg omenjenih možno obču-
dovati tudi čarovnika Pera
Pavloviča. Za našo akcijo je
vse večje zanimanje tudi
med novinarji, saj so potova-
nje z nami že obljubili pred-
stavniki Jane, Stopa, Kme-
čkega glasa, RTV Ljubljana
in Savinjskega občana. Do-
ber je tudi odziv pri slikarjih
umetnikih z njihovimi likov-
nimi deli za akcijo »umet-
nost v kmečkih domovih«.
Tako je Dare Zavšek iz Žalca
prispeval kar dvajset svojih
grafičnih listov! Glavna po-
krovitelja letošnjega izleta
sta Poslovna skupnost Hme-
zad in Merx.
T. VRABL
Prijetne vlže
v
Štorah
Tudi_ letos je aktiv invali-
dov v Štorah pripravil zdaj že
tradicionalno prireditev
»Večer prijetnih ljudskih
viž«. Kako si ljudje želijo ta-
kšnih prireditev, pove že po-
datek, da je bila velika dvora-
na kulturnega doma v Štorah
povsem polna (mnogi so celo
stali, tako da je koncert po-
slušalo okoli 450 ljudi), zato je
nerazumljiv postopek mno-
gih ansamblov, ki so organi-
zatorju obljubili nastop, po-
tem pa jih enostavno ni bilo.
Tik pred začetkom revije je
bilo tako malo ansamblov, da
so morali kasneje igrati name-
sto po dve kar po štiri melodi-
je. Tokrat so bile svetle izjeme
Vinoteka iz Štor (prej Svetina)
in kot vedno Franci Zeme iz
Vojnika ter tradicionalno do-
bri Frankolovčani, ki vsak na-
stop vzamejo do skrajne meje
profesionalno in odgovorno.
Nastopili so še Mak, Rekreaci-
ja, Dobje pri Planini, Viki Ašič
ml. ob spremljavi očeta ter s
citrami Jožefa Ulaga. Ves izku-
piček s prireditve so podarih
aktivu invalidov za njegovo
dejavnost.
T. VRABL
AMADEUS POROČA
Lahko množiš, deliš, seštevaš in odštevaš.
Lahko dodajaš, odvzemaš in neskončno premlevaš.
Lahko si genij s kapaciteto maksimalno,
tudi zate je enigma: preživeti s plačo minimalno.