225, ita*. fsha|a s a sen nedelj En praznikov v s a k ds n ek 10« urB dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dcpise frankirati in podpisali, sicer se jih ne priobči. Rokopise sc ne vrača. Oglaei: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. Pavšalni frsnko v craavi SHS. V Ljubljani, v četrtek 30. septembra 1020. Posamezna štev. 1 krono. Lete IV. Gtesilo Jugoslov. socllelne - demokratične stranko. Telefonska it, 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom sa celo leto K 240, za pol leta K 120, za ecfrt eio K GO, za mesec K 20. Za Nemčijo celo Ieio K 312, ra ostalo tujino in Amerika K 380. Reklamacije za Ust so poštnine preste. Upravnislvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica St. 6 ‘L, Učiteljska tiskarna. Krivci so se izdali sami. Zagreb, 29. »Narodna Politika*' javlja iz Belgrada, da v narodnem predstavništvu z veliko napetostjo sledijo dogodkom na Hrvatskem, ker je od tega odvisno vprašanje demisije lirvatske deželne vlade in morda tudi osrednje vlade. Zagreb, 29. »Novosti" javljajo iz Belgrada: Debata o dogodkih na Hrvatskem, kakor tudi izjava ministrskega predsednika glede te zadeve je v narodnem predstavništvu vzbudila strah, da bodo ti dogodki vplivali na obstoj sedanje vlade. Govor ministrskega predsednika se tolmači kot obsodba Narodnega kluba, ki zastopa stališče, ki je stališču vlade protivno. IG govornikov se ie priglasilo, da bodo razpravljali o tej zadevi. Mfllo razpušča občinske uprave. Dubrovnik, 29. Admiral Millo, guverner Dalmacije, je razpustil naše občinske uprave in jih nadomestil z italijanskimi oblastmi, ki trošijo denar brez ozira na interese občine, Io je velika nevarnost za vse dalmatinske občine, šole se zapro, ker nimajo dovolj sredstev za vzdrževanje pouka. Poleg teh naredb admirala Milla, s katerimi hoče gospodarsko in moralno upropastiti člane našega naroda v okupiranem ozemlju, je on pred kratkim časom izdal razglas prebivalstvu, da bo na najmanjše pritožbe zoper prebivalstvo obsojal na velike denarne globe in na cela leta ječe. ’ , . Riisko-polfski mir. Varšava, 28. V razgovoru z poročevalcem angleškega in ameriškega časopisja jc izjavil poljski minister za zunanje posle Sapieha, da je popolnoma prepričan, da pogajanja v Rigi ne privedejo samo do premirja, temveč tudi do podpisa miru. Minister je tudi poudarjal, da pohod poljskih čet na litvansko ozemlje nima političnega značaja, temveč je zgolj i straiegienega pomena. . / .v..„ -.L ’ Pred odločitvijo! MiSpkov predsednik ruske republike. Moskva, 29. ,,1'zvesija" poročajo iz Krima: VčrangeJ namerava »zaklicati Miljukova za predsednika ruske republike. .■:/>■ - - - * •' Porazgovori glede povratka Karla na Madžarsko. Budimpešta, 29. V inozemskih listih iz berlinskega vira razširjena . vest, da ima poslanec narodne skupščine Edmtmd Beniczki po nalogu madžarske vlade porazgovore z bivšim kraljem Karlom v svrho njegovega povratka na Madžarsko, je popolnoma neresnična. pogajanja o jadranskem VPRAŠANJU. »riTvtod?-’RW* iavlia iz Bc!- " a ,e D°2va!a PiiSiča. nai u sk ui no z zunanjim ministrom dr. Irumbicem udeleži ooeaiani z itali-lansko vlauo. Dnsedai Pašič o tem še tli Podal SVOie iziave. Jadransko svoie iziave. Jadransko vprašaji ie se bo naibrže rešilo tekom kakih desetih dni. Italiia želi. nal bi se nogaiiania vršila na ničnem ozemliu. dočim bo naša vlada predlagala eventuelno kako mesto v bvici. Danes se mora Pašič kon-čnoveliavno odločiti, ali se udeleži oogaituii ali ne. Ako on ne pristane na no?jv vlade, bi moral iti k noca-ianiem ministrski predsednik dr Vesnič. pa samo. če bi na italijanski strani sodeloval tudi Giolitti. Sicer pa se mesto Pašiča udeleži pogatanl dr.. Snalaikovič. Kot eksnerta bosta naknadno pozvana k noeaianlem bivši črnogorski minister Radovič in dr. Otokar Rvbar. DRŽAVNI ZBOR. Belgrad. 29. Državni odbor jc imel danes ob devetih dopoldne se-io. na kateri so izvolili predsednike okrožnih (županiiskih. komitatskih) volilnih odborov. .ŠTEFAN RADIČ. Zagreb. 29. Današnji »Hrvat-« lavlia. da ie v procesu Štefana Radiča stol sedmorice kot vrhovno sodišče. ki se bavi z ničnostno pritožbo Stefana Radiča sklenil, da sc "vpraša narodno predstavništvo v Belgradu. ali smatra Radiča za svojega Člana. Nadalie. da se vpraša, ali 'e nieorov zastopniški mandat, ki ga •e dobil od svoie stranke, veljaven. JAKE IONESCU V RIMU. Rim. 28. Listi poročaio iz Rima: Poraz.govori med Tako Ionescom m Giolittiiem so imeli namen, odstraniti vsak sum. da ima Ruimmia namero. ki nasprotuieio interesom Italije Take Ionescu ie podal izjavo o načrtu male entente.. ki bi obsegala nolev drugih članov še Ru-mtinijo. Grško in Poiisko. Razložil ie diplomatskemu zastopniku Madžarske nalove male entente. da bi Madžarska vedela, kakšno usodo bi imel poizkus, izoremejiiti določene mele Madžarske. FINANČNA KONFERENCA V RUSLJU LDU Pariz, 28. sept. Francoski odposlance na bruseljski finančni konferenci Yvenol je včeraj obrazloži) finančno stanje v Franciji in poudarjal, da se je posrečilo, napravili normalen budget, v katerem se trajni izdatki pokrivajo z davki. Omenil je, da prevladuje finančni položaj Francije potreba, vzpostaviti po vojni razrušeni kapital. Francoska država je započela to delo, ne da bi počakala na udejstvitev pravic, katere ji zagotavlja mirovna pogodba, od česar ima korist ves svet. Berlin, 29. Listi javljajo iz Bruslja: Na včerajšnji popoldanski seji konference je izjavil ameriški delegat Boydcn, da more Evropa šele tedaj upravičeno pričakovati podelitev kreditov, kadar bo 'sovražnost med državami odstranjena. Po tem je zlasti dolžnosti zmagovitih držav, da kar naj-prljaznejc nastopajo nroti premagancem. ZAPLENJENI DRAGULJI. Pariz, 29. Kakor poroča »Matin« iz Londona, so ameriška carinska cblastva zaplenila 14 zabojev draguljev, naslovljenih na zastopnika Moskve- v \Vashingtonu. Zaboji so bili vkrcani v skandinavskem pristanišču. V enem teh zabojev je bilo 100 diamantov, " Že dve leti konsolidirajo jugoslovanski državniki novo državo, pa bi skoro lahko rekli, da je danes manj konsolidirana c kakor ie bila pred enim letom. Kje tiči tukaj nravi vzrok, ni teško uganiti. Imamo narodno prdstavništvo in iz strank sesioječo vlado, ki je po milosti jač-jih in reakcijoiiarnejših strank na svojem mestu. V vladi kolikor smo jih še imeli doslej so prevladovali politiki, ki so imeli pred očmi koristi svoie politične stranke. To lahko trdimo o naših klerikalcih, liberalcih, srbskih staroradikalcih in vseh tistih skupinah meščanskega kalibra, ki so se tupatam prikopali do zelene vladne mize. Zaradi tega se nam ni prav nič čuditi, če ta ali ona stranka sama sebe prodaia. če lezemo v čreva tem ali onim politikom do zadnjega opet-njka in se ne upamo niti ust odpret), čeprav pri nas vse gospodarstvo, kulturne zavode, svoboščine, vrag jemlje. Pomislimo samo na naso majhno industrijo, ki jc bila sposobna, da sc razvije: kmalu je ne bo več. In vse pogoje, da bi jo dvignili, vso samostojnost mečejo naši liberalci od sebe, samo da bi ne utonili pod pestjo prepotentnega klerikalizma v Sloveniji. Ni jim mar do dela za kulturni in gospodarski napredek, do lastnih- naporov, ne, v okrilju drugih ljudi se hočejo senčiti in počivati v senci njih plašča. Ta nesamostojnost, ta neodločnost pri nas v Sloveniji ie kriva današnjih razmer prav v veliki meri V Beigradu nc poznajo naših potreb, doli so celo naši čevlji, sladkor in menda tudi klobuki luksus. Listi so te dni poročali, da je trgovinski minister Todorovič na neki gospodarski konferenci kratkomalo odklonil razpravo o gospodarskih vprašanjih, in ko so mu rekli, da delavstvo nima dela. je svetoval, da nai gre k vojakom, se bo že tam dobilo delo. Pod takimi razmerami je vsak napredek izključen m gospodarsko blagostanje nemogoče, zlasti po pokrajinah, ki so po naravi pasivne in bi se utegnile gospodarsko dvigniti Ie s^ pospeševanjem industrije. Sedaj se nahajamo pred volitvami v konstituanto. Slovenija ie majhna deželica. Obe meščanski stranki, ki sta v politiki in gospodarstvu hoteli imeti nekaj vpliva v Belgrada, sta vedno tako obračali svoj plašč, da je draginja lepo naraščala, da so verižniki bratje in strici neovirano verižili. monopolizirali trgovino in izmozgali narod žc precej do kosti. Berači so postali milijonarji, delavni sloji kmetiški in industrijski kolikor ga jc še, je pa prišel v bedo. ki sc še vsak dan veča. Tudi so se tupatam oglasili in »protestirali**, a doli, pred liudmi. kf nimaio zmfsla za aktualna vprašanja, so se pa klanjali prikimavali iz gole politično sebične servilnosti. , A1i hočemo te razmere izpre-meniti? Kar najbolj merodajna za prenovitev teh razmer bo. volitev v konstituanto. Nazadnjaško meščanske Stranke bodo sklepale kompromise prav iz tistih vzrokov, kakor so to delalo doslei v Beleradu. Voditelji bodo hoteli ostati, vsai so kot meščanske stranke sorodne z njimi, zadovoljni z reakcijo, zadovolini z verižništvoni in navijanjem ccn. In to. kar je ugodno za te ljudi. to. ni uvodno za delovne slole. delavstvo, uradnjštvo in male kmete, obrtnike. Ustava bo taka kakršni ljudie bodo v konstituanti; zgodovina teh dvgh let nas pa tiču da ta vladajoča gospoda nr za ljudstvo. Ni! Zbirajmo zaraditega za volitev v konstituanto svoje sile. Vsi sloji, ki trpe, ki lih je ta gospoda pr^;-rala in zatirala, morajo iti v skupni fronti v boj za svoie pravice. Pričakovati nimamo od teh ljudi nič. pač pd moramo kot socijalni demokrati nastopiti pri volitvah odločno, da kom'' primerim, zastopanj v konstituanti. ker sicer bodo napravili gospodje namesto ustave le — spako. Dogodki na Hrvatskem v narodnem predstavništvu. LDU Belarad. 28. sept. 127. sestanek začasnega narodnega predstavništva le otvoril predsednik ar Stanode Vukčevič ob 4. popoldne. Po prečitaniu zapisnika zadnie seie ie stavilo več _ poslancev razna vprašauia na ministre. Nato se ie prešlo na poimensko elasovanie o st. ^eimainski mirovni oagndbi. Za ratifikacijo ie glasovalo 175 poslancev, proti pa 3, Zatem ie prišla ua dnevni red internelaci-ia nosi. Viliema Bukšesra in tovarišev na celokupno vlado o dogodkih na Hrvatskein povodom oonisa in žigosania vprežne živine. Posl. Vilfem Bukšeg izvaja v utemeljevanju svoie intcrnelacjie ■ Popis in žt-gosanie koui ter. Ulll!?e živine na Hrvatskem se ie 1ZeC.d:e' Dl> starem zakonu kralievine Srbiie. ki ie danes tako za Srbiio samo. kakor tudi za vse dru^c !(raie zastarel in neprimeren. Istočasno^ sp ip tudi vršilo rekvlriranie nc ua bi se ojačala ljudstvu"odvzeta živina. Snored-no s tem se ie tudi vršijo odvzemanje živine za tla*o voiski. "Vse to ie bilo v veliko sk»;oo gosocuariem zlasti sedat v času žetve in trga- težko ranienih radi batinama v bc-lovarski bolnišnici. Batinanie ie sistem ki se izvaiu na Hrvatskem. Upam. da bo vlada iziavila. da bo kaznovala krivce in ne samo one ki so z druge strani pokazali zakon. (Burno odobravanj© in plosk.) — Predsednik dr. Stmnilo Vukčevič: Ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič ima besedo! Min. predsednik dr. Vesnič: Gospoda! G. intemelant Bukšeg bo dal vladi nrav. da ni niti trenutka izgubila, da ne bi o žalostnih do-godkin v enem delu naše domovine v prvem trcnotku. ki bi bi! mogoč, podala narodnemu predstavništvu potrebnih poiasnil. G. mterpelant bo istotako priznal, da suv> mi bili pripravljeni niegnvo internelaciio nro-tivuo onemu, kar se ie zgodilo z drugimi interpelacijami spreleti in o uici raznravliati istotako v nrveni trcnotku. ko ie bilo to mogoče. To ie bilo. posooda. potrebno zato. ker ima vlada glede na te dojmdkc isto čustvovanje kakor io imnio in kakor bi bilo notrelmo. do te imalo vsi nravi rodoliuhi te države. Vladu nima ničesar prikrivati z ozirom na organe države in na krivce teli dogodkov. G. intemelant bo priznal. da ie vlada ostala v tem tež« kerit noložniu na zakrito legalnem stališču in da ni niti trenotka mislila na to. da bi v teh kraiih proglašala kako. izredno stanje. dasi i© bila v samih dogodkih kakor tudi v nreišniih prilikah izkušnie stoPalo tudi v Bosni in v drugih pokrajinah. Pri uporu, ki ie ob tei priliki nastal v Hrvatski in ki irna svoie vzrok e v sol osni ne-zadovolinosti ktnetilskega Prebivalstva. ie došlo do oboroženega sponjda. pri katerem so bili mrk/i in ranicni. Za tem ie začelo s svo- iim delovanlem poe treba reda. so nota in načini. Zn ta red nor« in načine so prednisi v naši državi, kakor so nrednisi v vseh drugih državah. in noben državlfan zavedajoč se svoiih državlianskih nrnv.ic m zlasti svojih državljanskih dolžnosti. posebno ne kak iaven delavec, še mani na kak člaij vlade ne more pristati na to in ne more donustiti. da se fak zokon iznremivja takore-koč nasilno radi teva ker v elanom trgnetku r,e ugaia interesom ene ali druce strani ali celo č.c hočete gotovemu razredu. V tem. kakor tudi v drugih poslih v naši državi, kakor tudi drugod mora se dogoditi in dovala se in tudi nri teh dogodkih, o katerih govorimo, sc zdi da sc ie dogodil:), da so neki organi državne oblasti uc snirio prekoračili svnt delokrog, ne .samo prekoračili mcio svoie oblasti' temveč da so šli tudi dalie Irt da so sc pregrešili znner pozitivni zakon naše države. Gosnoda. tudi g. intemelant ic omenil tak r.rhnsr* omenil ic ni m er rnainria " Iliča. V imenu vlade in vseh svoiih tovarišev morem izdaviti da se bodo taki primeri preiskali in — iz* polnil zakon. Gospod interoelant te tovoril tudi o batioanvu. govoril ie o tem kot o občnem ooiavu. Iziav-llam vam da v zakonu preišnie kraljevino Srbiie, ki ie razširien na našo domovino, posebno v zakonu •n ureditvi voiske. ne samo dn bati-nanie ni dopustno, temveč da ie naistrože prepovedano (oosi. Buk-šec: Pa se vendar vrši H Dr. Ves-nič nndaliuie: Kadar se bo. gospoda vsak tak nnsar^ezni primer predložil. bo šel svoio pot. se bo preiskal in proti dotičnemu se bo oostooalo. kakor sem vam rekel, po zakonu. Gospoda. vlada, ki ne bi smatrala za svoio prvo in osnovno dolžnost, da ščiti osebno varnost in osebna nrava vsakega državliana naše države, v nobeni državi ne bi smela njti trenotek ostati na tako častnem obenem na ra tako odgovornem mestu. — Po govoru vladnega predsednika govori nosi. Miladinovič (radikalec) nato oa ored-sednik dr. Vukčevič zakliuči ob 21. selo in odredi nrihodnio seb za lutri ob 16 z ist;m dnevnim redom. Demagoštvo trapastih komunistov. Silno bi se radi cenili osebnostim ako bi bilo to mogoče. toda nainnveiši dogodki v delavskem ei-banlu so taki. da moramo delavsm zopet opozoriti na nekatere stvari ki taVo ogrožalo nb^tol delavskih oreanizacii Že dol po časa se vrše oopaiania p led e zediimema strokovnih organizacii in naše slovenske orpanizaciie so pripravljene združiti se z bratskimi organizacijami tako da se drup drugega podoira-fo in skupno delajo. S' bilanci oa tega nočeta marveč zahtevata da Hm izročimo vse svoie imetie. da opustimo nodnore in da toliko zvišamo prispevke, da bnmo štirikrat toliko plačevali v kronah kakor oni olačuieio v dinariih. To ie oa po naših razmerah za sedal nemogoče in vrhutesra zahtevalo, da se popolnoma oodvržemo heleraiski komunistični stranki, kar že iz delavskega stališča ne bi bilo pametno vrhutesra nam na naš društveni zakon kot takega ne dopušča. Tako zedi-ttienle. kakor pa Srbi zahtevata ie danes nemogoče če bi tudi naši občni zbori to sklenili, ki imak) ora-vloo kaii takega skleniti. Že to so taki vzroki, da ni zedinienie mogoče če niti ne upoštevamo, da komunisti z brezobzirno zlobnostio raz-bilalo strokovne orpanlzaciie oo Hrvaškem in Slavoniii ter skušalo isto v Slovenili. Nikdar še nismo slišali da bi komunisti razbijali krščanske ali na liberalne organiza-clfe — zakai to bo menda vsak razumel, če le nekoliko pozna politične boie. V Slovenili ie nekai takih Hudi. ki mislita. da moralo delavske or-eanizaciie razbili. Ti liudie lazilo po sestankih In shndih. oisariio kot zavratni hinavci za hrhtom odborov na podružnice in posamezne osebe ter huiskaio z nepoštenimi sredstvi in naibrže tudi nameni nroti oream-zacMi V dokaz navedimo par primerov. V rudarsko oreanizaciio so zanesli razkol z obrekovaniem razni i erdar.i ir« Makuci (oba odbornika železničarske orgasizaciie) in dru-p; ker so hoteli izrabiti oray na nepošten način rudarsko delavstvo. V nedelio ie bil v Llublianl shod stavbinskih delavcev na katerem ie povoril z.nani železničar in od- bornik železničarske organizaclie Perdan, ki le na nepošten način obrekoval strokovne organizacija, strokovno komisiio in razne so-drupe. Napadel ie tiste orpanizactie kot odbornik železničarske oreani-zaciie. ki so bile ob zadnii železničarski stavki solidarne z železničarji. ki so stavkale tri dni. rudaril deloma nad teden dni. da bi iim oo-mapali. Tisti Perdan, ki prav poto-vo ni pameten človek ki je železničarsko stavko v Sloveniii spravil ob dobro ime s svoiim neumnim povorieniem in ki ie Še danes kliub temu odbornik v tisti organizaciji. S takimi lažmi in traoariiami se ne dela za delavsko solidarnost in do-veli žalostno ie. da sede taki »ve-liaki« odborniki v orpanizacilah. Skoro slično vIopo ipra v kovinarski orpamzaciii tisti neodkriti Kolesa, ki pa ta zadniič kovinarska orpanizaciia Izjjuičlla. Tudi ta pisar? okolo na intripantski način, ka-kor utepne le človek, ki ni pošten in odkrit tovariš. Razposlal ie plede kovinarskega konpresa nesramno okrožnico, ki bi io pošten človek ne oodoisal. na podružnice in hoče z niiml napraviti zmede med orpani-ziranimi kovinarii. Namen le razdreti ogamzacilo škodovati delavstvu pa oslabiti. Tepa deistva ne utale še tako nedolžne in hinavske oci. Naša dolžnost le. da opozorimo na to za delavstvo nevarno delo naših sovražnikov, ki dobivaio potuho od tistih belpraiskih liudi. ki nam na drupi strani oonuiaio »bratsko« roko. Dolžnost vseh naših podružnic v strokovni organizaciji ie. da se ravnata no nasvetih in srenih svoiih osredniih društev ker bodo na občnih zborih itak dobil! potrebna noiasnila in odpovor in že dpr^s »ih lahko zapotovimo. da bodo hvaležni svoiim odborom, da iiit niso modali Hudem. kakršni so II k? ori nas apitiraio za komunizem Mnogo so že škodovali Dro^etariiatu ti liudie. dolžnost zavednepa nošte-nepa delavstva na ie. da to razdira-nie ustavi. Zavedni in nnšteni delavci ne delata kakor ti. Telegrami. RLSKO-POLISKA 'VOJNA. Moskva. 28. Pri Kovnu se nada-Iluiek) Kuti boii. Uspešno njidallule-mo svoi orotinanad na Starokonsta-rinovv m Proskurovv. Sovražne napade 40 vrst iužno od Proskurovva smo krvavo odbili. V odseku železniške p rop e Aleksandrovvsk-Sinel-ko\vo se boluieio naše čete pri S'awporodu. LDU Varšava, 28, sept. Frontno poročilo z dne 28. t. m.: Na severu so dosegle naše čete deloma črto reke Šare. V odseku Orodno se nadalhiie zasledotvanie umikaio-čepa se sovražnika. Naši oddelki so. v smeri proti Pinsku Drodira-loč. zasedli Dropiczvn in Janowo. Vzhodno od Rowna ie potisnil ko-nieniški vol sovražnika na desni btee Horvna nazai In zasedel Ko-rec. Ukraiinske čete. ki operiralo vzhodno od Zbrucza so osvoiile Proskurow in Starokonstantinow. ZVEZA NARODOV REŠI POLJSKO-LIT-VINSKI SPOR. London, 28. Vsled novega nastopa Litvanske armade bo zveza narodov poslala na lice mesta posebno odposlanstvo, obstoječe te angleških, francoskih tn Italijanskih zastopnikov, ki bo imelo nalogo rešiti poljsko-litvansko vprašanje. Poljska je prejela od zveze narodov brzojavko, v kateri se izraža začudenje nad ultimatom, ki ga je podala Poljska Litvanski In katera vsebuje zahteve, naj se Poljska ukloni odločitvi zveze narodov. MIROVNA KONFERENCA V RIGI. Moskva, 29. Na tretji seji mirovne konference v Rigi sta podala predsednika obeh odposlanstev izjavo o stališču svojih vlad. Izjava Dombskega je bila samo formalna. Odgovori na ruske mirovne predloge so bili nepopolni in izogibat. Rusko odposlanstvo ima vtis, da hočejo Poljaki zavleči pogajanja. SINFAJNOVSKI NEMIRI NA IRSKEM. Pariz, 29. »Matin« poroča iz Londona, da so sinfajnovcl včeraj naskočili ladjedelnice ter trpinčili in končno pregnali delavce. Ladjedelnico so morali zapreti. Redarjem se Je posrečilo vzpostaviti red in mir. NEMIRI V MEHIKI. Pariz, 29. Kakor javlja »Chicago Tribune«, so bili v mestu Mehiki boljševiški nemiri. Boljševiški agitatorji so navalili na narodno palačo in so Imeli z balkona govore na tisočglavo množico. Narodna palača je bila okrašena z rdečimi zastavami. Iz vseh delov dežele so poslali čete v mesto, da bi se zatrl! nemiri. Položaj Je iako resen in tembolj nevaren, ker je predsednik Huerta obolel. Politične vesti. + Katere stranke se bodo udeležile volitev? Pri nas v Sloveniji se bodo, kakor znano, udeležile volitev vse stranke. Demokrati bodo nastopili najbrže skupno s samostojno kmetiško stranko. Narodni »socijalisti«, klerikalci in komunisti sc pa udeleže volitev samostojno kakor naša so-clialno demokratična stranka. — V S r b 1-i i se bo bil hud volilni boi med radikalci in demokrati, katerim se bo pridružila tudi kinetiSka stranka. Poleg tega bodo nastopili tudi komunisti in republikanci. Že sedaj se je v Srbiji začela razvijati velika volilna agitacija. Skoro gotovo bo od zadržanja radikalne stranke po reviziji njihovega programa mnogokaj odvisno, — V Črni gori bo udeležba pri volitvah (kakor tudi v Južni Srbiji in Macedoniji) skoro gotova marhna. Črnogorci bodo imeli svojo posebno kandidatno listo, ki io bo vodil poslanec Dokovič. Črnogorci se vse bolj oddaljujejo od vpliva demokratov, ker so razpoloženi avtonomistično. — Pestra bo volilna borba v Bosni in Hercegovini, kjer se bodo udejstvovali: radikalci, disidenti radikalcev (Čokorilo, veliko-srpskl orogram), demokrati, Hrvatska ptička stranka (klerikalci), socijalni demokrati, komunisti, težačka stranka, in muslimani (Turki), ki so decentrallsti. — V Dalma-c l j i sc bodo udeležili volitev poleg demokratov, socijalistov in klerikalcev tudi iz-venstrankarji s posebno listo. — V Vojvodini bo poleg socijalistov, radikalcev, demokratov in klerikalcev nastopila tudi še posebna Runjevačko sokačka stranka, ki sc ie postavila na avtonomično staliSče — VHrvatsk! in v Slavoniii se bodo poleg vseh tam obstoječih strank pojavile tudi izvenstrankarske kandidatne liste. — Strank je dosti in programov ravno tako. Položaj sc bo glede tega v kratkem razbistril. + Kandidatura dr. Trumbiča. Iz Dalmatinskih listov posnamemo, da bodo izvenstrankarske skupine v Dalmaciji kandidirale na čelu svoje liste dr. Trumbiča. Demokratski listi zagovarjajo misel, da naj bi vse meščanske stranke kandidirale dr. Trumbiča, ker da je njegova kandidatura velikega pomena že z ozirom na nadaljevanje pogajanj z Italijo, tore) z višjih na-cijonalnih ozirov. »Novosti« pa glede tega poročajo, češ, da bo dr. Trttmbič kandidiral le, če bodo pogajanja z Italijo 5e pred volitvami končana. + Zedinjenje Hrvatske seljačke stran-ke s Hrvatsko stranko prava. Dne 3. okto- bra bo v Kriežvcifi n« Hrvatskem politično zborovanje, kjer bodo zastopniki obeh gornjih strank obravnaval! vprašanje Zedinjenja v eno samo stranko. Voditelji obeh strank mislijo, da bo zjedinjenje mogoče na podlagi federalistične ureditve Jugoslavije, kakršno zastopa Hrvatska Zajednica. Za-jednica zastopa namreč giede ureditve države federalistični program. + Reforme v Bolgariji. Sedanja bolgarska vlada, ki ji predseduje Aleksander Stambulinski, voditelj kmetiške stranke, je uvedla doslej že mnoge dalekosežne reforme. Med kratkim je bolgarsko sobranje sprejelo osnutek agrarne reforme, ki je v glavnem ta-le: Vsaka kmetovalčeva družina more imeti le toliko zemlje, kolikor Jo more obdelati. O velikosti posestev odločajo posebni krajni sveti poljedelcev. (Najvišja mera je 30 ha njiv, 50 ha pa gozdov in pašnikov.) Zemlja, ki je nihče ne obdeluje se bo odkupila in dala kmetovalcem, ki so brez zemlje. To velja tudi za državna, občinska in cerkvena posestva. — Država le nadalje uvedla sledeče dohodninske davke: davek na dohodke sploh in poseben davek na finančna, industrijska in trgovska podjetja. Obdavčijo se dohodki nad 2400 levov za samce in nad 5000 levov za družine. Zanimiv je zakon o prisilnem delu. Ta zakon določa, da se mora sleherni bolgarski državljan podvreči prisilnemu delu in sicer moški od 20. leta dalje, ženske pa od svojega 16. leta. Moški morajo delati za državo 12 mesecev, ženske pa 6 mesecev. Kot prisilno delo je predpisana graditev cest, železnic, kanalov, sekanje gozdov, živinoreja, rudarstvo, delo po tovarnah itd. Tako si je Stambulinski zamislil preporod Bolgarije . . . + Balkanska federacija. Listi poroča- j jo, da se bodo v Londonu v kratkem vrši- , le razprave o balkanski federaciji. Raz- < preve bodo vodili Take Jonescu, Stambu- j linski ta Kaklamanos, grški poslanik v Londonu. , + H krizi v češkoslovaški socijalni demokracij!. Dne 26. t. m. Je bil v Pragi zbor | češkoslovaške socijalno demokratične stranke, na katerem so se vršila pogajanja med desnico In levico. Zboru ie predsedo- ( val s. Hy!eš iz Brna Vcdja levice dr Sme- : ral. je na tem zboru govoril o programu in j o taktiki stranke. Izjavil se je za enotnost . stranke rekoč, da med komunizmom, končnim ciljem Marksovcga nauka, ter socialno demokracijo ni razlike. V parlamentu naj stranka enotno toliko časa oponira meščanski večini, dokler Je ne razbije. Da se vzpostavijo redneiši stiki med izvrševal-nim odborom in delavstvom, le priporočal ustanovitev zve "c zaupnikov. Vsakega po! leta naj bi se vrši! strankin zbor. Češkoslovaška socijalna demokracija, ie rekel, bodi akumulator, ki dobiva iz Moskve indukcijski tok in ga vodi dalie v Srednjo Evropo. -i- Z zbora češkoslovaške socijalnc demokracije. V Pragi se vrši odpovedani strankini zbor čsl. socijalne demokracije. Udeležilo se ga je 320 delegatov. 140 jih ril dospelo. Predseduje mu — Šmeral, ki se vede precej oblastno. O gotovih stvareh i sploh prepoveduje govoriti in to zlasti sta-| rejšlm, razumnejšim sodrugom, ki so v i boju za delavstvo osiveli. Proti Icvici se j ne sme nastopati. Debate so burne. — De-legatje nočejo biti komunisti, ampak socijalni demokratje. Desnica pravi, da se vrš! zbor komunistov: to pa levica odločno zavrača. — Na zbor došla resolucija, da naj se Izvrševalni odbor stranke pozove, da mora v 24. urah priti na strankin zbor in podati svoja poročila, sicer zbor člane iz-vrševalnega odbora, ki ne dospejo na zbor. izključi iz stranke. Prvi del resolucije je bil sprejet, drugi del (izključitev) pa sploh niso dali na glasovanje ... — Neka resolucija predlaga, da se za strankini glasili smatrata odslej le »Rude Pravo« iti »Rudy Venkov«, kajti izprememba naslova je bila potrebna, ker so menda »Pravo Lidu« in njegov ».Večernik«, katera se smatra za last delavske stranke, posamezniki stranki odtujili. Predlog Je bil oddan odseku. — Tajniško poročilo pravi, da ima stranka skupno 4830 redno poslujočih političnih organizacij. Znamk Je bilo oddanih 9,770.113; za te Je prejela stranka 801.033 K 97 vin. denarja. Legitimacij je bilo izdanih 592.638, organizacijskih knjig pa 5309. — Dnevni red je bil razširjen in obsega sedaj sledeče točke: 1. Dosedanje postopanje. Ref. Škatula. 2. Program in taktika stranke za bodočnost. Ref. šmeral. 3. Obratni in delavski sveti. Ref. Zapotocky. 4. Socializacija; Ref. Burian. 5. Vzgoja in kultura. Ref. Štraus, 6. Internacionala. Ref. Skalak. 7. Organizacijski red. Ref. Mouser. 8. Volitev izvrševalnega odbora in kontrolne komisije. 9. Razno. Poročevalci so sami levičarji. — Opaža se pa na zboru, da je levica s svojo III. Intemacljonalo v manjšini. Razprave so v polnem teku. (26. IX. 1920.) --Po »Rudfi Pravo«. + Vsi listi čsl. socijalno demokratične stranke so ostali zvesti staremu izvrševal-nemu odboru. Izjetno delata le »Rovnost«. v Brnu in »Svoboda« v Kladnu. Pa že tudi sodrugi v Brnu in Kladnu so proti počenjanju komunistov in zdi se, da pride kmalu do izpremenbe tudi tu. + Zveza DTJ Je izdala z ozirom na znane dogodke v češkoslovaški socijalno demokratični stranki na svoje člane oklic, da naj ostanejo glede na taktični spor v stranki popolnoma nevtralni ter da posebno ne zanašajo v svojo telovadno — prosvetno organizacijo kakih sporov. Naloga Del. tel. jednot je povsod lo graditi, ne pa razdirati. Oni, ki razdira, je zločinec nad proletarci. + Pri naknadnih občinskih volitvah v Iglavi na Češkem so dobili češki in nemški socijalisti od 40 skupno 19 mandatov, češke meščanske stranke so dobile 17 mandatov, ostale pa nemške stranke. + Lužlško - srbski narodni buditell Ernest Bart je bil po poročilu budyšinske-ga lista »Serbske Nowiny« dne 17. t. m. izpuščen z ječe. Bart Je bil aretiran 2. oktobra 1919. in je bil letos v januarju v Berlinu obsojen na triletno trdnjavsko ječo, sedaj so ga pa amnestirali. Lužiški Srbt so z velikim veseljem pozdravili vrnitev svojega voditelja v domovino. + Položaj v Angliji. V Angliji se boj med delom in kapitalom z vsakim dnevom poojstruje Stavka rudarjev v premogovnikih je za sedaj odgodena, ker je vlada po dolgih pogajanjih pristala na znižanje cen premoga, ker so rudarji to zahtevali poleg zvišanja plač. Medtem stoje v mezdnem boju poleg rudarjev elektrarniški delavci in nekatere stroke prometnih delavcev. Polo.žai sedaj ni več ravno tako kri. tičen, po začasnem sporazumu z rudarji; kajti v slučaju rudarske stavke bi se zadnjim priključili tudi delavci drugih večjih ta odločilnejših organizacij. 4- Nemško - danska meja določena. Kakor doznava »Vossische Zeitung« iz Ko-danja, je nova nemško - danska meja sedaj končnoveljavno določena, in sicer večino, ma po predlogih medarodne komsije. Organiiaciiski cestnik. !i strok, ernarsiiacile. Seja ljubljanske podružnice kovinarjev se bode vršila v petek. 1. okt, takoj po delu. Udeležba nujna. Načelnik. Sw©ts©e§©3 Dramatični odsek rabi za prirejanje predstav razne rekvzlte, tako razne posode kozarce itd. Prosimo sodruge, če imajo doma take stvari, kar se več ne rabi, da nam darujejo. (Ljubljana.) Svoboda v Celju priredi v soboto, dne 2. oktobra v prostorih hotela Union veliko vinsko trgatev z godbo in plesom. Vstopnina 8 K. Vsak, ki se hoče dobro zabavatH* poceni grozdje krasti, naj ne P02^1^ ne ob 7. uri zvečer po vstopnico. apkonzulnu bil vzel že prej v predprodaji v in pri zaupnikih. LISTEK. Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) In. odločen, a odločen v čem. ali sem vedel? odločen verieti. da ie čuval krivec? res ne vem ... stopim pred vrata ter notrkam z močlo. Kdo bo mislil, da ie ta povratek k čuvaievim vratom oač nekoliko oreiiozeii... in da ie bila na§a dolžnost. nos vseli, kakor hitro smo spoznali. da nam le morilec iz ealeriie ušel. iskati ga povsod, v bližmi uraiski okolici, v parku... povsod .. Na taka očitania moremo le takole odgovoriti: ali ie morilec po-beenil iz rale rine na tak način, da smo ge moeli misliti, da le še sploh kie? Izeinil ie. ko smo ?a že skoral držali, ko smo se tra že skorai dotikali... nismo imeli več moči pred-stavllati si. da ea lahko še dobimo zima* v temni noči. v temnem parim. No., slednjič sem vam »a tudi že povedal, kako le ta dogodek učinkoval na mole možtranel — Takoi ko sem potrkal, so se vrata odprla: ouvaii le tialu vprašal z mirnim dasom. kal hočeva. Bil le v sraici. ravno se le soravlial soat: postelia ie bila še cladka... Vstopila sva: začudil sem se. — Lei. lei! .še niste šli spat? ... — Ne! ie odgovoril rezko... Pogledal sem še po parku in no hosti.. Vrnil sem se... Zaspan sem seda].. lahko noč! — Čuite rečem ... Ravnokar ie stala pri vašem oknu lestva... — Kakšna lestva? Nobene lestve nisem videl!... Lahko noč! Čisto enostavno ie naiu porinil skoz vrata. Zunai. ocsrledatn Larsana. Gledal ie mrko. — No? prašim. *— No? le ponovil Larsan... . — Nobenih novih misli? ' Očividno ie bil zelo slabe volie. Ko sva se vrnila v srrad. sem slišal, kafco le rentačil: — To le bilo res čudno. Izredno čudno, če bi se tako zmotili.,, k.- Zdelo se mi ie. da ie bil ta stavek , boli meni narnenien kot nlemu samemu. Dostavil ie še: Na vsak način, kmalu bomo na iasnem... takoii ziutrai. XVIII. Otožna sva si podala roki in se ločila na prasm naunih sob. Vesel sem bil. da. sem zbudil nekai sumov v Petrovih samoniklih. ze inteliffenčnjli a nemetodičnih nio -ffanih. Nisem šel soat. čakal sem do zore ter šel potem D^d f Obšel sem sra in pregledoval vSv, sledove, ki so moaoče sh proti gradu ali od !rrada. Bili so pa tako razmešani nisem moosl ničesar sklepati. Zdi se mi sploh umestno, iziaviti še enkrat da nimam navade pripisovati zunanlim znakom, ki iih oste g zločin, posebne važnosti. Metoda oo kateri sklepalo Iz stooini na zločinca, to pač preveč primitivna. Dosti stopinl si ie enakih, in če nam že pod ato morebiti orve mlsr-liale. nam ne moreta na noben način nuditi dokazov. Nai bo že kakorkoli, v svoii zmedenosti sem stooil pa dvorišče in se skianial nad stooiniami. nad vsemi stopin-iami ki so bile tam. Iskal sem v nlih oni orvi raidiai. po katerem sem tako konrne.l da bi mcxrel kam opreti svoio pamet in potem zidati... zidati... Kako nai premišliuiem? ... Kako nai pre-mjšliuietn?... ... Ah! Pamet moram priieti na pravem koncu! Vsedem se. obupan, na kamen pa samotnem dvorišču.. Kai delam, že celo uro. če ne nai-nižii posel nainižieea policista... ZaDletam se v zmote kot zadnii policist. ki se pusti voditi za nos sto-oiniam ki mu novedo. kar same hočeta M mu vsililo misli, katere mu hočejo! Še boli sem omeien kot naši varnostni orsrani. ki črpajo svoio znanost v modernih romanih, ki so se izučili orl čitanm romanov Edgarja Poeji in Conana Doyle]a. Ah! učeni policisti... ki nakopičite core neumnosti iz samo ene stooi-nle v pesku, iz odtiska roke na zidu! O. ti. Friderik Larsan. tl Preveč si eltal moj stari!.., učeni Dohcist!... Conana Doyleja, Sherlock Holmes te bo zapelial v budalosti. še v večje zmote kot iih čitamo v krnicah... Zapeliale te bodo. da boš zirrabil nedolžnepia... Posrečilo se ti ie omamiti s svoio metodo, ki si se ie naučil pri Conami Dovleiu, preiskovalnega sodnika, policivžkeffa načelnika... vse ... Iščeš le še- zadnii dokaz., zadnii!-. Reci no prvi. nesrečnik!... Ni vse dokaz kar vam kazein vaši čuti... Tudi iaz sem se sklonil nad čutnimi sledovi, a samo. da sem iih vprašal, če vstonilo v krc? ki i>a 50 zarisala moia namet. Oh! kolikokrat ie bil krog tako maihen. tako o?ek.. Pa. če ie bil še tako ozek. ie bil vendar obširen, zato ker je bila v niem sama resnica!... Da. da. priseeam čutni sledovi so mi bili Ie pomočniki... nikdar niso bili moii gospodaril... Niso me še potvorili v pošast, boli grozno, kol če bi bila slepa: v pošast, ki. napačno vidi! In zato. o Friderik Larsan. bom razgalil tvoio zmoto! (Dalje prih.) Dnevna kronika. Splošno popisovanje Invalidov, vojaških vdov in sirot, internirancev In konfl-niraucev itd. Do torka, 5. okt. 1920, se morajo zglasiti pri županstvu svojega stalnega bivališča, v Ljubljani pri mestnem magistratu, Galefova hiša, II. nadstropje, sledečo osebe: 1. Vsi vojni invalidi, 2. vse družine padlih umrlih in pogrešanih vojakov (žene, otroci, starši, mladoletni bratje in sestre), seveda tudi take vojne sirote, ki tudi matere nimajo več, 3. vsi bivši internirane' in konfiniranci, ki so vsled internacije ali konfinacije zadobili poškodbo a;i bolezen, ali se jim je ta vsled teqa yrslabšala, h. vse družine bivših internirancev in konfinirancev, umrlih za Sasa intern-clle a'l konfinacije ali pozneje vsled bolezni, ki si jo takrat zadobili ali se jim te takrat poslabšala, in vse družine oseb, usmrčenih \z političnih ali vojaških razlogov po sovražniku, 5. vsi civilni invalidi, ki so postali invalidi vsled vojnih operacij (vs'ed metanja bomb itd.) Vojni invalidi in družine padlih, umrlih in pogrešanih vojakov se morajo zglasiti tudi, če so tuji drža,''lani. Ker gre za državne pokojnine, podpore itd., naj se vsaka prizadeta oseba v lastno korist pravočasno zglasi. Revizija naredbe o prepovedi uvoza luksuznega blaga. Zveza trgovskih gre-mijer in zadrug za Slovenijo v Ljubljani vabi trgovce, da ji pismeno nananijo one vrste blaga, katerih uvoz je prepovedan, ki pa služijo vsakdanji porabi In tudi manj premožnim slojem, ki spadajo torej med navadne potrebščine in se ne morejo smatrati za luksuzno blago, Pri manufakturnih predmetih naj se po možnosti priložijo tudi vzorci ali slike prepovedanega blaga. Kakor je zveza informirana, je pričakovati kmalu revizije vozne prepovedi in bo zveza gremijev na podlagi zbranega mate-rijala Intervenirala na pristojnih mestih, da se sedanja prepoved omeji na resnično lusuzno blago. Za popis prebivalstva, ki se bo vršit 31. decembra t. 1. po celi Jugoslaviji je ministrstvo za socialno politiko odobrilo potrebni kredit in materijal Ministrstvo za narodno zdravstvo Je objavilo natečaj za 15 slušateljev mfdlci-ne. Prošnje z dokumenti se bodo sprejemale do 10. oktobra. Poštno ministrstvo je razveljavo poštnih znamk kronske in vinarske vrednosti s 30. septembrom t. 1. preklicalo. Znamke ostanejo še nadalje v veljavi; razveljavljenje se bo odredilo kasneje. Serum zoper grižo In ljubljanska carinarnica. LDU. poroča: O predmetu se Je zadnje čase mnogo pisalo in tudi popravljalo. Niti iz pritožb, niti iz popravkov carinarnice pa javnost ni dobila prave slike. Finančna delegacija se je namreč zanimala za stvar in uradno ugotovila sledeče: Serum je ob uvozu iz inozemstva podvržen carini, ki odpade le, ako je prejemnik javna bolnica in je ta poprej izposlovala oprostitev od generalne direkcije carine. Je-li ta določba umestna ali ne, Je vprašanje za-se, jasno pa je, da je za carinarnico kot podrejen eksekutivni organ obvezna, ker bi morala v carinski, kot v vsaki drugi upravi nastati nepopravljiva zmeda, ako bi subalternl uradi lahko po sv°le delali. Dne 8. septembra t. L je došel v *-iubijau0 na naslov špedicijske firme Ranzinger serum za deželno Solnico’ in za več ljubljanskih lekarnarjev. Bolnica se ul mogla Izkazati, da Ji Je generalna direkcija carine dovolila svoboden uvoz v smislu zgoraj navedene določbe, carinsko deklaracijo Je pa vložila šele 2 2. septembra, istotako tudi vsi lekarnarji, Ako je torej odpravila carinarnica blago 2 3. septembra, se njej ne more ničesar očitati, ker se je ravnala strogo po svojih predpisih in je serum takoj izročila, čim so bili izpolnjeni pogodi. Iz teh podatkov je razvidno, da so bile pritožbe, kolikor so bile naperjene prot! carinarnici, — kakor marsikatere druge v carinskih zadeval, _ naslovljene na napačno adreso. Dr. Korošcc ie že ozdravil in zapustil bolnico. Kaj ie luksuzno blago. Kakor se nam poroča od finančne delegacije v Ljubljani, se objavi v prihodnjem Uradnem listu seznam predmetov, katere je smatrati za luksuzno blago po čl. 113 fin zakona za L 1920-21 in od katerih se pobira 3 odstotni davek na poslovni promet. Interesentje se opozarjajo na to objavo. Prepovedan list. Ban je prepovedal razširjanje v Gradcu Izhajajočega Usta »Korrespondenz Sild« na ozemlju Hrvatske in Slavonije. Prekliu Članek, ki le izšel v »Napre-ju« o g. nadzorniku Kočevskega rudnika, ne odgovarja resnici, a nadzornik je na-pram delavstvu pravicoljuben. Ker nočemo delati nobenemu krivice to lojalno popravljamo. Za krompir opeharjene stranke. Nadnje dneve je hodila okoli ljubljanskih stanovalcev in trgovcev neka kmetska oko-Hčanka, ki je vsem ponujala na prodaj krompir ter je literatu zahtevala do 100 K are. Več strank in neki trgovec ji je ponudilo aro po 100 K. Pozneje pa so stranke spoznale bridko resnico, da so bile za de-I nar opeharjene. Policija je sedaj aretirala | pijanko Marijo Dimnik Iz Sneberij, ki go-I Ijufije priznava ter pravi: »Vse sem zapila in zajedla!« . . . Oddati so jo sodišču. Vlom. V zaklenjeno mesarsko stojnico. Marije Kunej je vlomil neki mesarski pomočnik ter odnesel 1000 K vredno mesarsko tehtnico Iz medenine. Tehtnico so potem našli na stanovanja pomočnika Rudolfa A. Izročili so ga sodišču. Koliko volilccv Ima Split. Po dosedanjih ugotovitvah šteje mesto Split z okolico približno OTOO—8000 volilccv. Industrijsko - obrtni muzej bo v kratkem osnovalo v Belgradu ministrstvo za trgovino, kateri bo imel nalogo, da bo pospeševal domačo industrijo in obrt. Guglletmo Marconi, sloviti Izumitelj brezžičnega brzojava se Je mudil, kakor poroča splitska »Novo Doba<=, te dni v Zadru in Šibeniku. Tedenski Izkaz o zdravsi. onem stanju mestne občine ljubljanske. V tednu od 19. septembra do 25. septembra se je rodno 30 otrok, umrlo 21 oseb (7 tujcev), od teh: 4 za grižo (2 tujca). 2 za jetiko, 1 vsled mrtvouda, 2 vsled nezgode, za različnim! boleznimi 12. Za grižo je obolelo 14 oseb (4 tujci, 3 vojaki). Točenje alkohola v coni A Je prepovedano za prihodnjo nedeljo 3. t. m. In na dan plebiscita v nedeljo 10. t. m. viostilnc morajo biti ob pol 9. zvečer zaprte. STOtUa ... , f>otres v Vsled potresa v občini G.arre se ie porušilo ve2 hiš. Clo. veških /j-te v ni, — Potopitev parnika. Dne 28. t. m. dopoldne se je v klelskl luki potopil neki parnik vsled eksplozije. Parnik je bil obložen s staro municijo, ki bi imela biti potopljena. Od posadke so utonili 4 možje, dočim je druge rešila torpedovka, ki se je nahajala v bližini. — V zadnji letalski tekmi je zmagal francoski aviatik Sadi - Lecaste, ki Je preletel preko 300 km v eni uri 6 minutah ta 17 sekundah. — Strokovni pokret v Ameriki. Po najnovejših poročilih šteje strokovno udru-ženje v Ameriki 4,080.000 članov. V udru-ženju je združenih 110 zvez, ki štejejo skupno 36.741 sekcij. Po poročilih 77 zvez je bilo v zadnjih 12. mesecih 1255 stavk, katerih se je udeležilo 734.000 članov. — Strokovni pokret v Avstraliji. »La-bour Gazzeta* poroča, da je bilo koncem 1918. leta v Avstraliji 394 strokovnih zvez s 581.550 člani. Enajst zvez je imelo po 10.000 članov. — Proti Abelu Barthi, bivšemu predsedniku madžarske rojalistične stranke, so uvedli internacijsko postopanje. Kutoal v«s*nik. Brezovšek, Zikova in Kogoj so se združili v to, da prirede tekom prihodnjih mesecev koncert z vsporedom, ki bo sestavljen izključno iz skladb komponista Marija Kogoja In bo zato tudi po svojem obsegu odgovarjal silni avtorjevi muzikalni individualnosti. Ker slovensko muzikalno življenje v Ljubljani še ne pozna prireditev te vrste in ker do danes naši komponisti še niso čutili potrebo dati v tej ob- liki svojemu muzikalnemu hotenju duška, priča Kogojev nastop o bogastvu njegove metniške koncepcije. V našem muzikalnem življenju pa pomeni ta korak začetek dobe, v kateri postaneta produkcija in negovanje glasbenih umetnin intenzivnejša. Bil Je že skrajni čas, da se to zgodi in zato s tem veSjim veseljem pozdravljamo to umetnikovo prvo kretnjo. »Kritika. In »Antikrltlka«. V Zagrebu bo s početkom tega meseca začel izhajati književni list »Kritika«, pri katerim bodo sodelovali »mladi* književniki, k! bodo v prvi vrsti kritizirali »stare«. »Stari« bodo odgovarjali s svojim listom »Antlkritika«. Gospodarstvo. — Mednarodni brzovlakovnl promet. Tukajšnje obratno ravnateljstvo Južne železnice objavlja: S 1. oktobrom 1920 se izvrže v mednarodnem brzovlakovnem prometu sledeče izpremembe: Brzovlak št. 3 (odhod Dunaj ob 7. uri 20 min., prihod v Maribor ob 13. url 34 min., odhod ob 14. url 24 min., prihod v Ljubljano ob 17. uri 27 min., in prihod v Trst ob 21. uri 30 min.) Vozi h: Dunaia v Trst od 1. oktobra 1920 dalje vsako sredo, petek in nedeljo, in brzovlak št. 4 (odhod Trst ob 6. uri 15 min., odhod Ljubljana ob 11. uri 29 min., prihod Maribor ob 14. uri 48 min,, in odhod ob 15. url 8 min., prihod Dunaj ob 22. uri), pričenšl z 2. oktobrom rz Trsta na Dunaj vsak torek, četrtek in soboto. Vsled tega izostane brzovlak št. 3 v četrtek dne 30. septembra 1920, in brzovlak št. 4 v petek dne 1. oktobra 1920. — Oba brzovlaka imata vozove 1. in 2. razreda. BrzoVlak št. 7 iz Prage (odhod vsak torek, četrtek in soboto ob 20. url 3 min. (vozi od 1. oktobra dalje ne ve£ v Trst, ampak v Zagreb, pač pa Ima Se direktne vozove 2. ki 3. razreda v Tret, ki se v Mariboru priklopijo dunajskemu brzovlaku št. 3. Čehoslovaški brzovlak št, 7 prihaja v Maribor ob istih dneh kakor dunajski brzovlak, to Je vsako sredo, petek in nedeljo ob 12. uri 43 min., odhod iz Maribora ob 15. uri, iz Celja ob 16. uri 26 min., .in prihod v Zagreb juž. kol. ob 18. liri 26 min. Odhod čehoslovaškega brzovlaka iz Zagreba Juž. kol. vsak torek, četrtek in soboto ob 10. uri, Iz Celja ob 12. uri 12 min., prihod v Maribor ob 13. uri 35 min. ter prihod v Prago vsako sredo, petek in nedeljo ob 8. uri 17 min. V Mariboru se če-hoslovaškemu vlaku prildopijo direktni vozovi Trst-Praga, ki jih pripelje brzovlak št. 4 iz Trsta. Direktni vozovi Dtinaj-Zagreb in Dunaj-Beograd tečejo na progi Maribor-Zagreb in obratno s čehoslova-škim brzoviakom. Restavracijski voz pri čehoslovaškem brzovlaku teče Iz St. Mihaela v Trst, in pri dunajskem brzovlaku iz Dunaja v Zagreb. — Organizacija vojne industrije. Buržoazni diktatorji se z vsem drugim ukvarjajo, samo z nobenim ljudstvu koristnim delom. Utrjujejo svojo dlktatro z ukaz — zakoni, zakonom o »redu i radu«, korupcijo in z bajoneti. Sedaj je ministrski svet sklenil obširno odredbo o »organizaciji vojne opskrbe«. V to svrlio zabranjuje izvoz slrovin: volne, živinskih kož In lanu, organizirala se bo vojna produkcija v tovarnah, ki jo bo nadzorovala država. V ministrstvu vojne in mornarice se ustanovi v to svrlio poseben »vojni industrijski odbor«. Nekatere tovarne bodo morale delati Izključno za državo (vojaštvo). Tovarnarjem se bo priznal gotov procent »zarade«. Tovarne, ki bodo po izdanih navodilih producirale, se bodo smatrale za državna podjetja dotlej, dokler bodo delale po teh odredbah. V takih tovarnah se bo smel, tako določa odredba, podaljševati tudi delovni čas in štrajkl se bodo prepovedali Za- nabavo sirovin bo vojni minister do I 100 milijonov dinarjev. - Finančni In gospodarski položaj Nemčije. Posebni poročevalec Wolffovega urada poroča Iz Bruslja: Kakor je za teva sklenjeni dnevni red, je podala nems a e-legacija 28. t. m. popoldne finančni kon renči poročilo o finančnem hi gospo ar skern položaju Nemčije. Državni tajn Borgmann Je Izvajal med drugim: Dočim je imela Nemčija pred plačilnim letom 1913 vsega skupaj pet milijard mark dolga, le narasel dolg po 31. avgustu t. 1. na 240 milijard mark in bo po poteku plačilnega leta 1920. še bistveno večji, ker imajo državne železnice in pošta 56 milijard deficita. Da se spravijo izdatki v sklad s prejemki, se izvaja sedaj v Nemčiji davčna reforma v uajvečjem slogu. Prizadevanja vlade pa so zadela na skoraj nezmaglHve težkoče v gospodarskem položaju. Spričo Izdatkov vsled vojne In spričo pogojev premirja In mirovne pogodbe se ne morejo doseči nobeni prihranki. Samo za leto 1920. bi znašali troškl za izvedbo mirovne pogodbe 47 milijard mark. Vzdrževanje Nemčiji prisojene najemniške vojske zahteva mnogo večje izdatlce kakor vojska na podstavi splošne vojaške službe. Navzlic tem razmeram ne sodimo, da bi bil finančni položaj Nemčije obupen. Nemčija se pologoma vrača k redu In razveseljivo je da se kaže povsod! tudi krepka volja za delo. Da pa se zadobi življenska moč, da se stabilizirajo vrednotne razmere in da se zadovolji mednarodnim obveznostim, zato je razumno skupno delovanje v vsem naš smoter. , — Sanacija evropskih Rnanc. Švicarski zvezni svet je obravnaval poročilo o udeležbi Švice pri mednarodni kreditni akciji v prid Srednji Evropi s 25 milijoni frankov. Poročilo je bilo odobreno. „ Avtomobil se po svetu zelo hitro razširja V Zedinjenih državah Severne Amerike jih je v prometu 5,466.000, v Veliki Britaniji 150.000, v Franclji 96.000, v Nemčiji 76.000, v 28.000, v Italiji 23.000 in v Belgfll 15.000. V Zedinjenih dr-avah pride en avtomobil na 22 prebivalcev, v Veliki Britaniji na 300 prebivalcev, v Franciji na 400, v Belgiji na 510 v Nemčiji na 850, v Italiji na 1600, a v Rusiji pride en avtomobil na 5100 prebivalcev. Leta 1913 je zgradila tovarna Ford 164.000 avtomobilov, 1914. 1- 248-000, 1915. 1. 308.000 (vse francoske tovarne so jih zgradile tega leta 9435), 1916- l. tovarne prodajajo se zaradi začasne opustitve obrata, dokler traja zaloga, po znatno znižanih cenah na debelo in na drobno! Izdelki zajamčeni samo iz najboljšega usnja! IH L O C§ H s Breg 20 Ljubljana Breg 20 0OT Pri naročilih naj se sklicuje na oglas „ Občno konsumno društvo v Trbovljah. Vabilo redni občni zbor ki se vrši V nedeljo 10. oktobra 1920 ob 4. url popoldne v prostorih »Delavskega doma“ v Trbovljah. 1. 2. 3. 4. o. 6. 7. 8. Dnevni r,ed: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora« Računsko poročilo. Poročilo nadzorstva. I Sklepanje o prebitku. Volitev predstojništva, treh članov nadzorstva ter dveh »a-nainestnikov. Sprememba pravil § 56. Revizijsko poročilo. Predlogi in nasveti. Za nadzorstvo: August Tratnik. Charles Princ Ljubljana Manufaktura LJUBLJANA, SELENBURGOVA Ul. t. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko __________ banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije :: najkulantneje. :: 0 tal! Gostilna Debevec!dg Breg it. 20 ; BI Breg se priporoča cenj. občinstvu Izborna pristna vina ter dobra jutama kuhinja po zmernih cenah. Itanl ta ta ali M\ ,be±^c; imm Spodnja Slžka £?= 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba in zmerne cene. Sodrugi, pozor! \ . Kupujte Vaše potrebščine v novo ustanovljeni trgovini Pn" hiša v Petelinovi Vasi za Šontajzom v Trbovljah. Svoji k svojim! Za obilen poset se priporoča Albert Hribar. Išče se kroiaf, kot namestnik mojstra, vešč nekoliko urezovanja, voljan pa privaditi se temeljiteje. Dober poznavale« vaškega krojaškega dela in predvsem popolnoma zanesljiv. Naslov pod št. „87“ pri upravi Napreja. '5 ŠTAMPILJK I SPREJEMA: na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE in PRODAJA: devize, valute, efekte itd. • menice> ter' tzanka g INvrlU I IlVn . jatve,fakture Brzojavi: ESKOKPTNA. ant. Černe LJUBLJANA -5£ohhi DAJE: kredite in predujme na blago, efekte itd. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. ialii st 1 oj i in stroji la Mt Izborna konstrukcija in e cgantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Teženji coctujs brezplačno Pisalni stroji „Ad!era. Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih iovaren. Djirkopp, Styria, Wattenrad. Začasno znižane cene! 170 AIA ° a*'i'e^^*ve na vsa lu l&LfmJH « in inozemska mest;«. POSPESUJE: ašft ter uvoz in izvoz. Int. telefon St. 146. Tovarna Barva vsakovrstno --.........blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvCtloHkžl gJ5ceinC’ Podružnica: Šefenburgova ul. 3. —— Podružnice: Maribor Novomesto Gosposka ul. 38 Glavni trg Kočevje št. 39. Nova partija gonilnih Jermenov deila. Dobavlja: DRAVA lm tpita io iDistiia inia Mn MimillR. Preda se ve9a množina časopisnega papirja v upravi Napreja. Petrolejske vrče in zaboje kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po I K 58*- pozemairse v r č o po K 33«—; franko postaja odpošiljžtelja. Hrovat & Kemp., Ljubljana. Posej raolfce. . padsaaa. sieste in Hi g« mora poginiti, če se Ko vporabljajo moja preizkušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: za oliske miši 10 K, za podgane m miši 10 K, za ičurKe 10 K, a posebno mečna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 0 in 12 K, tinktura proti ufiem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uSI pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu fi in 10 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjndi (uničev. rastlin) 10 K, prašek preti mravljam 10 K, mazilo proti g a r j a m 10 K. — Pošilja po povzetju Zavod za ek-sport 84. iiinker, 2sgreb 4©, PetrinjsUa uHea 3. let m (vpisana iawusa a omejenim ^oroSuom) sprejema hranilne vloge, ki Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 103S članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež....................k 41.647 42 Društveni sklad ...... K 30.9S9’43 Blagovni promet za leto 191» je znašal K 2,329 207 94. Clan postane lahko vsak, kdor plaža vstopnino K 2*50 in delež K 40*—. Pisarna w lagoriu Sta«, ss. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani H. N. Tolstoj. Moški in ženska. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje.) To ie pravi vzrok, po katerem mislim, da menijo skopljenci nepravilno. Drugi Vzrok je ta, da prinaša evangelij ljudem blaginjo in Kristus pravi: »Moj jarem je sladak in moje breme je lahko,« ter prepoveduje vsako nasilje nad ljudmi; zato je prizadevanje ran in bolečin, če tudi ne drugim (ker to je že javen pregrešek) nego sebi, kršenje krščanskega zakona. Tretji vzrok tiči v tem, da skopljenci javno nepravilno razlagajo 12. vrsto 19. poglavja Matejevega evangelija. Devetnaj- sto poglavje govori vse od začetka o zakonu, a Kristus ne le ne prepoveduje zakona, temveč prepoveduje ločitev zakona, to je menjavo žen. Kristus zahteva tudi v zakonu kar največjo čistost, da bi se ljudje držali ene žene. Ko so mu učenci rekli, da je zelo teko vzdržati sc, to je izhajati z eno ženo, jim je odvrnil najsi se ne morejo vsi tako vzdržati, kakor se vzdržs rojeni skopljene! ali tisti, katere so, kakor evnuhe, skopili drugi, da se vendar dobe ljudje, ki so se sami skopili za nebeško carstvo, to je z duhom so premagali pohotnost in da se moramo truditi, da postanemo taki. Da se mora razumeti pod besedami: »Tisti, ki so se sami skopili za nebeško carstvo«, duševno zmago nad polt-nostjo, a ne telesnega skopljenja, ie raz- vidno iz tega, da se govori, kjer se meni telesno skopljenje: »skopljeni od ljudi«; a kjer se misli o zmagi duha nad poltnostjo, tam se pravi, skopili so sami sebe.« Tako jaz mislim, in tako razumem 12., pripominjam pa, da morate, ako bi se vam razlaga črke ne , zdela dovolj prepričevalna, pomniti, da le duh oživlja. Nasilno ali tudi prostovoljno skopljenje pa nasprotuje duhu krščanskega nauka. Rad bi mu pisal v tem smislu, kakor umevam jaz, da zavajanje otrok v zakonu ni ljubovanje. Hotel bi ta bolj premisliti in temeljito opisati, zato ker je resnica tudi v mnenju, da je telesno občevanje, dasl z ženo, le iz pohotnosti, grešno. Mislim, da je skopljenje samega sebe prav tak greh, kakor telesno občevanje iz pohot- nosti. M kiten, da je enak greli preobjesti sc, kakor se umoriti z gladom ali se zastrupiti. Le taka hrana je za telo prava, pri kateri more Človek služit! drugim ljudem in tako telesno združevanje je zakonito, pri katerem se razmnožuje človeški rod. Skopljenci imajo prav, ko govore, da je skupno življenje z ženo, ako je brez duševne ljubezni in Ie iz pohotnosti, in tedaj neprimerno, ljubavanje; nimajo pa prav v tem, da je občevanje z ženo v svrho zaroda in v duševni ljubezni greh. To ni greh, to je volja božja. Skopljenje si razlagam tako-le: Recimo, da bi živel človek nezmerno in imel navado, iz svojega kruha kuhati žganje in variti pivo ter se opivati. Zdajci bi spoznal, da je to zlo in greh, a mesto da bi se otresel slabe navade in uporabljal svoj kruh za hrano ljudem in živalim, bi sklenil sežgati svoj kruh, češ da je to edino sredstvo rešiti se greha, ter bi tako tudi storil. Tedaj bi sc pokazalo, da je ostal v njem isti greh in njegovi sosedje bi kar naprej varili žganje in pivo, le on bi ne mogel hraniti niti sebe, niti družine, niti drugih ljudi. (Dalje prihodnjič.) Sodrugi J AH se nahaja ,,NAPREJ*' v vseh javnih lokalih, v katere zahajate ? Izdajatelj: Svan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Vehovec.