22. AVG. jjg LETO VIII K ŠTEV. 31 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO. TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ »Avtoelektrika« Nova Gorica Ugodno poslovanje v S. polletju Tovarna je v I. poletju poslovala zelo uspešno — Vsi kazalniki gospodarjenja kažejo pozilivno gibanje Glede na gospodarski načrt za leto 1970 m realizacijo za enako razdobje preteklega lota So v letošnjem I. polletju bili doseženi naslednji rezultati: Indeks 1/70 1/70 S r 1/69 £ a Fiz. obseg proizv. 128,7 57,3 Celotni dohodek 1363 55,1 Porablj. sredstva 126,5 53,8 Dohodek 163,1 58,0 Osebni dohodek 150,5 53,2 Dobiček 309,5 75,8 Produktivnost 116,1 58,2 Ekonomičnost 137,5 108,3 Zaposlovanje 110,8 98,5 Na zaposlenega: — dohodek 1473 58,9 — netto OD 126,1 113,5 —- sred. za sklade 279,2 77,0 FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE Dinamični plan proizvodnje za prvo polletje je bil realiziran s 111,9%. Plan je bil z manjšimi izjemami izpolnjen tudi po asortimanu,-odstopa realizacija plana vži-galnijh tuljav, ki je realiziran le s 83,8%, zaradi že visokih zalog tega izdelka. V manjši meri ni bili izpolnjen količinski plan zaganjalnikov (za 1.6%) in MVL (za 2,7%), medtem ko je prekoračen količinska plan dinam in napetostnih regulatorjev za 1,1 %, vrednost proizvedenih rezervnih delov je za 126,5% nad planom. Proizvodni rezultati I. polletja nam dajejo upanje, da bo proizvodni /0 Rotacijski stroji 111,4 Kinoakustika 118.0 Produkcija 184,4 Elektromeh. izdelki 120,2 Električni števci 111.1 Stikala 102,6 Telefonija 110,8 Merilne naprave 100,2 Urni mehanizmi 148,8 Orodjarna 121,9 Vzdrževanje 8,6 Skupaj DE ROTACIJSKI STROJI ni imela kolektivnega dopu- sta, zato je bil plan proizvodnje nekoliko višji kot v juniju. Realizacija je zaradi zahtev iz tujine v tem mesecu občutno nad planom. DE KINOAKUSTIKA je plan izpolnila. Glavno vrednost predstavljajo ojačevalne naprave. Lahko bi jih izdelali še več, če ne bi imeli težav s potenciometri, elektrolitskim kondenzatorji in varovalkami. DE ŠTEVCI: V drugi polovici meseca je bil skoraj ves kolektiv obrata na kolektivnem dopustu. Zadolžitev je bila zaradi tega nekoliko nižja. Količinski plan je bil presežen, razen pri stikalnih urah. DE STIKALA je imela kolektivni dopust. FID odklop-n: ki so prišli pravočasno, tako da je obrat mesečni plan izpolnil. DE ATN je zmanjšani plan v juliju občutno presegla. Delno je to zaradi zaostanka iz prejšnjega meseca, ko jim je nekaj central ostalo v (Dalje na 6. strani i Glasilo Iskra Commerce poslej tudi v rokah pogodbenih servisov Z našimi pogodbenimi servisi — vsega jih je skupaj 355 v državi — nas veže dokaj rahla poslovna vez. Ta vez bi morala biti po obojestranski sodbi čvrstejša, kar naj bi bilo v prid tako nam v organizaciji kot servisom, v končni fazi pa seveda potrošnikom — kupcem naših izdelkov. Nezadostna povezanost je najbolj občutna pri premajhni informiranosti servisov glede našega poslovanja Slika predstavlja udeležence izleta v Italijo (pred hotelom v Cortini dAmpezzo) Prešernovega zbora iz Kranja v katerem vneto prepeva tudi 14 članov Iskie sploh, izdaji naših strokovnih publikacij, prospektov* priredb simpozijev itd. Da bi to vrzel odpravili smo se odločili, da bomo pošiljali odslej vsem pogodbe-mmservisom brezplačno naše hišno glasilo Iskra Commerce ki ga izdajamo posebej v slovenski in posebej v srbohrvaški verziji. Čeprav vemo, da koncept vsaj v začetku ne bo povšeči našim novim bralcem, ker v njem ne bodo našli primerne vsebine, moramo pripomniti* da bomo že v naslednji številki čez skoraj mesec dni, uvedli novo rubriko ,o tehničnih prospektih, ki jih izdaja naša propagandna služba. Sodimo, da bo prav ta rubrika zanimala vse servise. Nasploh bomo sktišali glasilo v prihodnje približati pogodbenim servisom z oo-časnimi članki, poročili m obvestili o seminarjih. Hkrati se ne bomo branili objaviti tudi morebiLnih prispevkov naših servisov s konstruktivnimi predlogi, ocenami, predlogi o servisni dejavnosti, mnenju potrošnikov itd. v našem glasilu in jih vse brez razlike tudi primerno honorirati. Pogoj pri tam pa je, da bodo vsi prispevki kratki. Upamo, da smo s tem naredili velik korak v smeri utrditve medsebojnih poslovnih zvez na nas samih pa je, da bo sodelovanje vedno globlje in v prid potrošnikom. , V. B. Proizvodnja v juliju »Instrumenti« Otoče (Nadaljevanje s 5. strani) končni kontroli, delno pa zaradi tega, ker je Iskra Commerce prevzel celotno količino PTI in vse zasebne centrale 30 S. To je bilo potrebno zaradi velikih problemov pri odpremljanju i zdelkov, predvsem stojal. Odprema izdelkov že povzroča zastoje v proizvodnji avtomatskih telefonskih naprav. DE MEHANIZMI je plam za julij močno presegla, delno zaradi nižjega plana, v glavnem pa zaradi komple-tiranj HO-4 in mehanizma za tahograf, ker jim je produkcija dobavila potrebne sestavne dele. DE MERILNE NAPRAVE, VZDRŽEVANJE in ORODJARNA le v manjši meri opravljajo storitve za tržišče, ker so angažirani z interno proizvodnjo. SEDEMMESEČNA PROIZVODNJA DE Izvrš. % Rotacijski stroji 115,6 Kinoakustika 120.0 Produkcija 268,6 Elektromeh. izdelki 131,9 Električni števci 104,7 Stikala 97,9 Telefonija 108,5 Merilne naprave 105,4 Urni mehanizmi 103,8 Orodjarna 124,2 Vzdrževanje 38,2 Skupaj lillllllllllllllllt jlllllllllllllllllllll 110,2 Sedemmesečno zadolžitev so vsi obrati presegli, razen stikal, ki so za malenkost spodaj. Ta zaostanek se iz meseca v mesec manjša in ni bojazni, da obrat letne zadolžitve ne bi izpolnil. Mehanizmi so bili ob koncu I. polletja 2,3% pod planom, toda z julijsko proizvodnjo so ta zaostanek doprinesli. PRIMERJAVA SEDEMESEČNE PROIZVODNJE (1969—1970) DE Izvrš. % Ce pogledamo eksterno proizvodnjo v sedmih mesecih letošnjega leta vidimo, da je tovarna zopet več kot 10% nad planom. Rotacijski stroji 131.0 Kinoakustika 122,0 Produkcija 89,8 Elektromeh. izdelki 117.9 Električni števci 90,7 Stikala 100,8 Telefonija 145,1 Merilne naprave 98,6 Urni mehanizmi 119,8 Orodjarna 86.8 Vzdrževanje 24,8 Druge storitve 92,2 Skupaj 116,6 Razgovor s predsednikom mladine Tov. Franc Reš, predsednik mladine v Iskrini tovarni »Instrumenti« Otoče, je bil rade volje pripravljen na razgovor. Čeprav smo pred kratkim objavili vest, da se je mladina omenjene tovarne lotilo dvoriščnega prostora ob novem objektu tovarne, bo kar prav, da zvemo še o drugi dejavnosti. Predsednik je na razna vprašanja povedal, da je akcija mladine za ureditev parkov uspela: splanirali so zemljo in posejali travo, jeseni in spomladi pa bodo nasadili še okrasno grmičevje. Mislijo tudi na odbojkarsko igrišče, seveda pa bo treba kupiti še mrežo in žogo. Letos je imel odbor 14 sej. Govorili so o problemih zaposlovanja, ki je zaradi začasnih zaposlitev včasih pereče, toda zdaj vse kaže, da bodo mlade, vestne in marljive delavke, lahko našle redno zaposlitev. Seveda pa je bistvenega pomena zadevno testiranje, ki je v tovarni obvezno. Telefonija ima za 45% višjo proizvodnjo kot lani, kar vrednostno nekako ustreza povečanemu planu tovarne nasproti lanskemu planu. Nižjo proizvodnjo ima letos obrat števcev, ker je bilo enofaznih števcev dovolj na skladišču. Prodaja je sedaj višja kot proizvodnja, tako da je sedaj skladišče že skoraj izpraznjeno. Zaradi tega bomo proti koncu leta povečali proizvodnjo enofaznega števca. Večje potrebe se kažejo tudi pri tarifnem števcu, kjer bo prav tako treba povečati dnevno količino. udeležujejo pa se tudi raznih, mladini namenjenih seminarjev. Tako so sodelovalj na seminarju v Bohinju, kjer je tekel razgovor na teme: »Človek in vesolje«, »Razvoj partije«, »Nacionalna vprašanja«, »Odnos do religije«. Najbolj aktivne predsednike po tovarnah je Zveza v Radovljici nagradila z desetdnevnim bivanjem na Češkem. Med njimi je bil tudi naš predsednik mladine iz otoške tovarne Franc Reš, zato mu je bil dodeljen tridnevni plačani dopust. Baje so po drugih podjetjih odo. brili kar 7 dni. (»Kako smo si različni...!?). Kaj je tiha želja mladih v otoški tovarni? Izlet čez Vršič v Trento in dalje v partizansko bolnico »Franjo«. Kot po znam samoupravne organe, sindikat in vodstvo omenjene tovarne je ta želja lahko glasna. Sicer pa je mladina v tej tovarni v večini zato sem prepričan, da bo ta izlet eden izmed tistih, ki se jih ne da pozabiti. ABC Iskra Commerce Nabavna dejavnost v juliju Mladina je na kulturnem področju sodelovala pri oddaji »Mladina pred mikrofonom« v sklopu z občinsko Zvezo mladine v Radovljici. Tekmovali so tudi v crosu po ulicah Radovljice in sodelovali v štafeti za dan mladosti. Glede informiranja — je dejal tov. Reš, da so pretežno na tekočem. Sicer pa je tudi res, da se nekateri zelo zanimajo za delo in življenje v tovarni, so pa spet drugi, ki nimajo interesa. Tesno sodelujejo z obč. Zvezo mladine v Radovljici. Po poročilu nabavne organizacije v ISKRA-COMMER-CE so bile težake pri dobavi železnih polizdelkov le pri vlečenih in luščenih jčklih zato je NO večkrat urgiraJa dobavo. Pri panogi neželezne metalurgije pa sta v zamudi z dobavami za tretje trimesečje le dve tovarni bakrenih polizdelkov. Nasprotno pa s preskrbo aluminija ra bilo težav. Problemi glede silumi-nov so ustrezno rešeni z rednim mesečnim uvozom. Preskrba z lakiranimi žicami se je popravila, problematična je še pni nekaterih posameznih dimenzijah. V naših servisnih skladiščih so se zaloge nekoliko povečale kar pa naj bi bila posledica kolektivnih dopustov nekaterih naših proizvodnih organizacij, Pre ostali elektromaiterial prilia ja na skladišča v redu in n čutiti nobenega pomanjk; nja. Glede dobav ostalih pano ni bilo zastojev, razen doba kartonske embalaže, kar p: se bo v kratkem normalizi ralo. Iz te panoge je mordi pomembno le še obvestilo; da se je cena lepilnih trakoi povečala zaradi podražitvi osnovne surovine. Pregled stanja blaga n carinskih skladiščih v Kr; nju in Ljubljani kaže, da s 31. julija imele naše prot izvodne organizacije pa s kg raznih izdelkov na čaru ski skladiščih. Od tega no) več TEN, Elcktromohanil in Kondenzatorji, ostale pr izvodne organizacije po imele le manjše količine. PRAVNI SVETOVALEC: Invalidska pokojnina Do invalidske pokojnine so upravičeni zavarovanci, ki zaradi invalidnosti izgubijo delovno zmožnost ali pa se jim ta zmožnost toliko zmanjša, da niso več sposobni delati. Pravice, ki jih pridobijo zavarovanci na osnovi invalidnosti, so različne in so odvisne od vzroka invalidnosti, stanja invalidnosti in preostale delovne zmožnosti ter od starosti zavarovanca. 1. Pogoji za pridobitev invalidske pokojnine a) Splošni pogoji: Zavarovanec pridobi pravico do pokojnine, če njegova skupna pokojninska doba znaša najmanj */j delovnih let. Delovna leta se štejejo od dopolnjenega 20. leta starosti, npr. če je zavarovanec star 32 let mora imeti VBaj 4 leta pokojninske dobe. Izjema pa velja za zavarovance, ki še niso stari 29 let in še nimajo 3 leta pokojninske dobe. Taki zavarovanci pa pridobijo pravico do pokojnine, če imajo zavarovalno dobo najmanj 1 leto in če so bili na dan, ko so postali invalidi v delovnem razmerju. Zavarovanci, pri katerih je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pa pridobijo pravico do invalidske pokojnine ne glede na dolžino pokojninske dobe. Za nastanek invalidnosti se šteje dan, ko je komisija ugotovila invalidnost. Izjemno lahko določi invalidska komisija dan nastanka invalidnosti tudi za nazaj, vendar samo na podlagi medicinske dokumentacije. b) Posebni pogoji: Vsak invalid še nima pravice do pokojnine in so zato določeni še posebni pogoji in sicer — da so delovni invalidi I. kategorije, — da so delovni invalidi III. kategorije nezmožni za svoje delo brez poprejšnje poklicne rehabilitacije nezmožni za drugo ustrezno delo, rehabilitacija pa jim ni zagotovljena, ker so stari nad 45 let (zavarovanke nad 40 let); — da so delavni invalidi II. ali III. kategorije sicer zmožni za drugo ustrezno delo, a takega dela ne dobijo in so stari nad 55 let (zavarovanke 50 let); — da so deloval invalidi II. in III. kategorije, ki so bili poklicno usposobljeni, zaradi spremembe v stanju izgubili zmožnost za delo; — delovni invalidi II. ali III. kategorije kot vojaški vojni invalidi I. do VI. skupine, če ne morejo več oprav- ljati svojega dela nad polovico polnega delovnega časa, ne glede na to ali bi mogli opravljati drugo ustrezno delo; — delovni invalidi II. in III. kategorije kot udeleženci NOV pred 9. 9. 1943, če ne morejo več opravljati svojega dela nad polovico polnega delovnega časa, ne glede na to, ali bi mogli opravljati druga ustrezna dela. c) Kategorije invalidnosti; Zavarovanci, ki postanejo invalidi, se glede na preostalo zmožnost za svoje delo in za drugo ustrezno delo razmestijo v I., II. ali III. kategorijo invalidnosti. — v I. kategorijo se razmestijo zavarovanci, popolnoma nezmožni za svoje delo in za drugo ustrezno delo, ki se niti s poklicno rehabilitacijo ne morejo usposobiti za tako delo; — v II. kategorijo se razmestijo zavarovanci, ki so le deloma zmožni za svoje aii drugo ustrezno delo, ki se ne morejo toliko usposobiti, da bi mogli poln delovni čas opravljati drugo ustita» delo; — v III. kategorijo in*' iidnosti se razvrstijo zavar vanci, ki so popolnoma & zmožni ali le deloma zmož za svoje delo, pač pa s zmožni poln delovni čas i pravljati drugo ustrezno da ali se lahko s poklicno reli bilitacijo usposobijo za tal | delo. Prav iz tega izhaja, da im jo lahko zavarovanci z w, ličnimi okvarami razliit stopnje invalidnosti glede1 delo, ki ga opravljajo. Tee ne okvare pa se glede na t žo razvrščajo v 8 stop» i s tem, da pomeni I. stopa 100% invalidnost, zadnja i stopnja pa 30% invalidna i 2. Višina invalidske P°kT nine Višima invalidske P°!si ntne zavisi od razi®! osnov. Praviloma se odmcrij po lestvici kot velja za sj rostno pokojnino s tem, *| imajo ' — zavarovanci s pokoj*1 sko dobo manj kot 20 odmerjeno 45% (zavarof a ! Poslovna realizacija v juliju (Nadaljevanje s 4. strani) BAZ Slovenija Na progi Dobova—Ljubija-pa smo v Sevnici nadaljevali, v Bregu pa dokončala montažo signalno-vannostnih postajnih naprav. Nadaljevali smo z montažo uvozne skupine Zalog ter montirali dieselski agregat za rezervno napajanje ranžirne postaje Zalog. Za novi objekt: kab-liranje Celje—Store^ smo dobavili progovni kabel. Dokončali smo meritve visokofrekvenčnih koaksialnih tub za sistem V 300 na odseku Ljubljana —Zidani most. Bosna In Hercegovina Začeli smo z deli na podajanju progovnih kablov na dveh odsekih proge Vrpolje -Sarajevo: Zenica—Doboj in Doboj—Vrpolje. Skupno smo položili 17 km kabla. V teku so pripravljalna dela za montažo postajnih signal no-varnostnih naprav na odseku Sarajevo—Zenica. Hrvatska Zaradi 14-dnevnega kolektivnega dopusta Montažnega sektorja smo nadaljevali z deli, začetimi že junija. V ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehamko. telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile - Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: •CP Gorenjski tisk« Kranj poskusno obratovanje smo predali postajne signalno-var-nostne naprave v Mejj (proga Zagreb—Rijeka). Makedonija Na ranžirni postaji Skopje smo zaključili dela na vlaganju zavor in izdelavi kolek-torja za hidravliko. Poleg tekočih del smo projektivno in komercialno obdelali dve ponudbi za licitacijo v Indiji (postaji Juhi :n Santragachi) tor dodatno po- (Nadaljevanje s 3. strani) žijskim stroškom, ki so tudi izredno podvrženi podražitvam, režijska stopnja na produktivno uro za 1,4% nižja od lanske in za 1,6% od planirane. To je vsekakor posledica povečane proizvodnje na eni strani in dokaj trde politike pri režiji na drugi strani. Ob vseh teh kazalnikih je obračun celotnega dohodka in dohodka, kakor tudi njegova razdelitev ugodna, saj smo ob 97,9% izpolnitvi polletnega proizvodnega načrta dosegli 50,6 % ostanka dohodka. S tem je poslovni rezultat tovarne vsekakor uspešen, saj smo uspeli obdržati nivo dohodka kljub povečanim cenam gradiva in uslug ob skoraj nespremenjenih prodajnih cenah izdelkov. Nekoliko bolj problematično pa je bilo gospodarjenje s sredstvi. Zaloge razreda 3 nudbo za prodajo licence Poljski. V projektivni obdelavi je ponudba za ranžirno postajo Bukarešta (Romunija). Razvojni oddelek je zaključil razvoj pretvodnika k napajalnemu delu APB in naprav za zavarovanje cestnih prehodov na dvotirnih progah. Sodeloval je pri aktiviranja napajalnih naprav (dieselskega agregata) na ranžirni postaji Zalog. so porastile za 43,2%, nedokončana proizvodnja in polizdelki pa za 15,5%. To je sicer manj, kot je ugotovljen porast proizvodnje vendar načrtovanih koeficientov obračanja nismo uspeli realizirati, tako je pri razredu 3 dosežen samo 2 namesto 2,4 in pri razredu 6 samo 11,1 namesto 12. S tem je prvi koeficient za 0,2 slabši od lanskoletnega, drugi pa za 1 boljši. Ce ob tem upoštevamo še vedno dosti šibak dotok denarja od strani IC (čeprav boljši od lanskoletnega), moramo prav problemu zalog posvetiti v bodoče vso skrb. Z bolj efikasn im planiranjem in vsklajcno nabavo, kar bi omogočilo z druge strani tudi večjo proizvodnjo in večji odjem, bi lahko tudi to senčno plat v drugem polletju odpravili ter si na celem področju gospodarjenja zagotovili odlične uspehe. L. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllll. Uspešno polletno poslovanje iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiii le 35%) od pokojninske osnove, pod pogojem, da še liso dopolnili 60 lot (zavarovanke 55 let); — zavarovancem nosilcem •Partizanskega spominskega 'Jiaka 1941« se odmeri pokojnina 100%; — zavarovancem borcem HOV pred 9. 9. 1943 se odmerjena invalidska pokojna (če nimajo dovolj pokojninskih let) poveča za HP/o, vendar ne sme preseči %■, — zavarovancem borcem <0V po 9. 9. 1943, ki imajo "anj kot 40 let pokojninske bbe (žene 35), se invalidska 1°kojnina obračunava po pokojninski dobi, poveča in si-*r - borcu NOV od 9. sept. 5 konca leta 1943 — za % ~ borcu NOV od leta 1944 *30% - borcu NOV od leta 1945 4 10 %. ‘ako povečana pokojnina 4 ne sme preseči 85%. ~ Invalidi zaradi nesreče ’k1 delu ali poklicne bolez-\85% ne glede na zavaro-'41no dobo. 3. Dodatek za pomoč in postrežbo. Invalidi I. kategorije invalidnosti, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega, imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Višina dodatka se določa letno glede na porast pokoj- nin. 4. Invalidnina. Invalidnina pomeni denarno pomoč, ki jo dobi zavarovanec ne glede ali je v delovnem razmerju oz. če ima kakšne druge dohodke. Zavarovanec ne pridobi pravice do invalidnine na osnovi telesne okvare, ki jo je imel preden je stopil v delovno razmerje in tudi ne za poznejše poslabšanje take-telesne okvare. Izjema pa velja, če je imel zavarovanec pred vstopom v delovno razmerje poškodovano eno oko, uho, roko ali nogo, pa si je pozneje poškodoval še drug istoveten organ, pridobi nato pravico do invalidnine za okvaro obeh organov. Invalidnina se odmerja v odstotku od ustrezajoče no- ve oz. navedene pokojnine, ki jo določa zakon o pokojninskem zavarovanju in so pri tem vsi zavarovanci razvrščeni v 20 pokojninskih razredov. Od tako določene osnove pa je invalidnina določena naslednje: Za telesno okvaro: Odstotek invalidnine: L stopnje 40 2. stopnje 36 3. stopnje 32 4. stopnje 28 5. stopnje 24 6. stojorije 20 7. stopnje 16 8. stopnje 12 Zakon o invalidskem zavarovanju obravnava tudi druge pravice zavarovancev-inva-lidov, to je pravica do poklicne rehabilitacije, oskrbnine ter pravice posebnih kategorij zavarovancev, veu-dar zaradi omejenega prostora vseh pravic ne moremo obravnavati. ISKRA — Zavod za avtomatizacijo Ljubljana potrebuje za zasedbo prostih delovnih mest naslednje nove sodelavce: a) v panogi brezžičnih zvez za projektiranje naprav in za razvoj elektronskih vezi na mikrovalovnem, digitalnem in antenskem področju 2 dipl. elektro inženirja, šibki tok, smeri Ai 3 dipl. elektro inženirje, šibki tok, smer Se 2 elektro tehnika, šibki tok 1 strojnega tehnika (konstrukterja) 1 tehničnega risarja b) v panogi žičnih zvez la razvoj kanalne telefonije in telegrafije 4 dipl. elektro inženirje, šibki tok, poljubne smeri 1 dipl. inženirja FNT ali kemijskega tehnika — smer kemijska tehnologija (za tehnični tisk) več nekvalificiranih delavk za priučitev za spajkanje, navijanje, izdelavo žičnih oblik in montažo c) v panogi elektrooptike 1 dipl. inženirja strojništva za mehanske konstrukcije elektrooptičnih sistemov č) za področje študija dela 3 inženirje strojništva (II. in I. stopnje) d) za področje tehnične dokumentacije 1 dipl. ing. elektrotehnike ali strojništva za proučevanje tehnične dokumentacije in izpolnjevanje ter uvajanje sistema konstrukcije — proizvodne dokumentacije z avtomatsko obdelavo podatkov (vodja službe). e) za področje patentne zaščite 1 dipl. ing. tehniške fakultete, prednostno elektrotehnične za spremljanje patentnih objav in prijav tu in v inozemstvu, sestavljanje patentnih prijav ter prijav modelov — žigov, posredovanje obvestil o tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih; v krajšem času bo nadomestil vodjo oddelka za patentno zaščito, ki v okviru Zavoda posluje za celotno področje Združenega podjetja Iskra; — potrebno je znanje angleškega in nemškega jezika in nekajletne delovne izkušnje v razvoju ali proizvodnji elektro industrije. f) za skupne službe in vodstva ekonomske tehnike upravno-administrativne tehnike administratorke — strojepiske za plansko-anaiitska, obračunska, tajniška, splošno-administrativna in strojepisna dela g) za splošne službe 2 vratarja — čuvaja (eden za občasno delo) 2 snažilki (ena za občasno delo) 3 pomožne delavce za manipulacijska in težaška dela v delavnicah in skladiščih Interesente in interesentke prosimo, da pošljejo svoje obrazložene pismene ponudbe Organizacijsko-kadrov-skemu oddelku Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška c. 2. Rok za prijavo je 14 dni po tej objavi, sicer pa objava velja do končne zasedbe prostih delovnih mest. Sprejemamo tudi pripravnike in začetnike. Za razvedrilo VODORAVNO: 1. rek, fraza, 6. njivska kultura, žitarica, 11. Iskrina tovarna v Ljubljani, 13. rastlma-ovj alka, 14. prihod v goste, 15. spodnji stranski del trupa, 17. večje, violini podobno glasbilo, 18. peneče vino, šampanjec, 19. naitančno merilo za dolžine, 21. premetenec, navihanec, 22. oddelek rimske legije, 23. verska prošnja, 25. nikalnica, 26. dva soglasnika. 27. mlajši slovenski pesnik, doma iz Maribora (Kajetan), 28. francoski pisatelj, naturalist, Emile (1840-1902), 30. vinorodna rastlina, 31. bogočastje, češčenje, 32. streha, 33. večje mesto v Dalmaciji, 35. začetnici priimka in imena italijanskega kiparja, ki je zgradil v Ljubljani pred magistratom znameniti baročni vodnjak, 37. kemični znak za stroncij, 38. barvi- tost, 40. veznik, 41. tovarna v Zagrebu, ki se je pridružila podjetju ISKRA, 43. domača žival, 44. strahopetec, revež, 45. agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi Tisti, 47. organizacija v okviru ISKRA — Commerce, ki se bavi z avtomatizacijo železnic, 48. kraj na Dolenjskem, kjer je Iskrina tovarna, 49. skupaj z 19. (navpično) mesto na Primorskem, kjer je Iskrina tovarna, 51. žensko ime, 53. akontacija, predplačilo, 54. upad morske vode. NAVPIČNO: 1. krvnik, 2. pripovedno pesništvo, 3. podelitev imena, 4. došč, 5. samoglasnik im soglasnik, 6. avtomobilska kratica za Prištino, 7. držaj, ročaj, 8. obljuba, 9. plitvo morje, razdeljeno na bazene, iz katerih se pridobiva sol, 10. kraj na Gorenjskem, kjer je Iskrina tovarna instrumentov, 11. težak, nosilec, 12. ženska oseba iz Verdijeve opere Don Carlos, 13. pripadnik nomadskega plemena na Kavkazu, 16. mlajši slovenski pesnik iz Savinjske doline (France), 19. glej 49. vodoravno, 20. pripadnik samostanskega reda, 23. vrvica, konop, 24. električna mera za napetost, 27. nočno popivanje, 29. kratica za »Ljudska tehnika«, 30. kratica za tremolo, 31. krik, vzklik, 32. ruski basnopisec, Ivan, 33. vzhodnoindij-ski fižol, 34. čakanje na lovu na divjad, 35. ilustrirani ča- sopis, 36. igrača v obliki ro-govilice z elastiko za metanje kamenčkov, 37. znoj, pot, 39. velika nemška reka (Elbe), 40. znanstvenik, 42. svit, zarja, 44. proizvod Iskrine to- Ob koncu preteklega leta je ladja »Liburnija« obiskala dežele Latinske Amerike. Vzlic velikemu zanimanju domačinov (razstavo je skoraj v vseh primerih odprl eden od ministrov) rastava ni dosegla svojega namena. Skle-li niso skoraj nobenega posla. Vzrok ternu je v tem, da razstavo ni spremljalo odgovorno osebje naših gospodarskih organizacij, ki bi lahko sklenilo posle na samem mestu, ali pa bi vsaj trasira-lo pot za njihovo zaključitev. Da bi se takšna situacija znova ne pripetila, je Zvezna gospodarska komora naslovila poziv na vse razstav-ljalce, da v tem letu zagotovijo prisotnost svojih komercialnih kadrov. Ker je do odhoda plavajoče razstave še dovolj časa, pričakujejo organizatorji, da bo drugo potovanje »Liburnije« uspešnejše. Mi- varne »Elementi« iz Ljubljane, 46. reka in departma v Franciji, 48. pripadnik starogermanskega plemena, 50. ke. mični znak za cezij, 52. avtomobilska kratica za Mostar, ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega očeta IVANA PEGANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam na traku trifaznega števca, za izraze sožalja in poklonjeni venec. Hčerka Cvetka Slapar * 1 ZAHVALA gubi mojega moža Ob bridki in prerani iz- STANETA SELIŠKARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v »Avtomatiki« Pržan za izraze sožalja, to- 1 azilne besede, darovani -venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Zinka s sinovoma Plavajoča razstava Do konca leta bo plavajoča razstava, ki jo organizira Zvezna gospodarska komora, obiskala 24 afriških dežel. To je že druga priložnost, da se s pomočjo tega propagandnega medija prikažejo možnosti našega gospodarstva. Na razstavi sodeluje tudi naše podjetje. |yiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiimiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Počitniški dom Iskra v Trenti Dostopi s prevoznimi sredstvi Do našega počitniškega doma v Trenti, točneje Na Logu — je lahko priti po štirih cestah z avtomobilom, in to: Ljubljana (85 km) — Kranjska gora (12) — Vršič (12) — Na Logu; skupaj 109 km. Ljubljana (23 km) — Škofja Loka (73) — Tolmin (57) — Na Logu; skupaj 153 km. Ljubljana (57 km) — Idrija (83) — Bovec (20 — Na Logu; skupaj 160 km. Ljubljana (117 km) — Nova Gorica (76) — Bovec (20) — Na . Logu; skupaj 213 km. Kdor nima lastnega avtomobila, lahko koristi avtobus, ki vozi iz Ljubljane vsak dan ob 5.30 in 6.30. Prvi pripelje Na Log, kjer je naš počitniški dom ob 10.30, drugi pa ob 10.39. Odhod iz postaje Na Logu je ob 13.45 in 15.16, prihod v Ljubljano pa ob 19 17 in 19.20. Vse ostale informacije je moč dobiti prek tel. štev. 312-085 (avtobusna postaja v Ljubljani). Lahko koristite tudi avtobus iz Mosta na Soči (če želite z vlakom iz Ljubljane prek Jesenic), ki pelje samo paleti ob delavnikih iz Mosta na Soči ob 18.05 in pelje v Bovec ob 19.20, ob nedeljah in praznikih pa ob 20.09 s prihodom ob 21.20. = E i E = = 2