38. štnilta.
um. lifa.
.Slovenski Narod" velja ▼ L|mMl«U
na dom dostavljen;
celo leto naprej ....   K 24*—
pol leta      „ •  .   •  .   • 12*—
četrt leta    „ .  .  .  .   »   6*—
na mesec   - . • . •  ■ 2*—
v upravniStvu prejeman: celo leto naprej  • a .  •  K 22*— pol leta      „     • •  •  •   • 11*— četrt leta     n      ..... 550 na mesec   „     • . • •   ■ 1'90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CrednUtvo: linailova ulica it 5 (v pritličju levo,) loUfoa At S4.
itJM|a mk tfai
lnserau veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat
po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratJ Ltd., to je administrativne stvari.
10
Na pismena naročila brez istodobne v poslat ve naročnine se ne ozira. _Mar-a4ma tlakaruM flotam *L 01.
.Slovenski Narod" volja po po*tJ:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej
pol leta     „ „    . .
četrt leta   m m    . .
na mesec   « M    • •
K »— . 13'-. 6-50 . 230
za Nemčijo:
celo leto naprej       .   .   . K 30'-
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej  .... K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Ujaravniitvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica st 5, toloSon St
*****
Klerihalci in volilna reforma.
Prav enostaven načrt so napravili klerikalci za reformo deželnega volilnega reda: Mandati kmetskih občin se pomnože za štiri, mestom se priklopijo kmetske vasi, tako da bodo kmetski volilci majorizirali mestne in končno se uvrste v mestno kurijo še takoimenovani industrijalni kraji, vsled česar pride zopet precej Kmetskih volilcev v mestno kurijo, kmetska kurija pa se očisti industri-ialnega delavstva. Klerikalci pišejo, da ie ta njihov predlog lojalen: to se pač pravi, da se še hočejo norca delati z napredne stranke.
Da narodno-napredni poslanci tega gorostasnega predloga niso mogli sprejeti in ga kot pošteni zastopniki mestnih koristi niso smeli sprejeti, jc pač ob sebi razumljivo.
Pojasnili smo že. da ima danes kmetsko prebivalstvo 25 mandatov v deželnem zboru. Poleg tega ie upoštevati, da ni med gospodarskimi interesi kmečkega prebivalstva in 7ned gospodarskimi interesi veiepo-sestva prav nobenega nasprotja, kai-tako kmečki, kakor veleposestniški poslanci zastokajo agrarne koristi in jih toliko laglje solidarno zastopajo, ker kranjska veleposestva v resnici niso nič drugega, kakor velike kmetije in jih ni primerjati s češkimi, gališkimi ali ogrskimi latifundi-jami.
Kmetski interesi imajo torej v kranjskem deželnem zboru v resnici 35 zastopnikov. 9 iz splošne kurije, 16 iz kmetskih občin in 10 iz veleposestva.
Mestno prebivalstvo ima v dež. zboru le enajst zastopnikov. Res, da krani^k? mesta niso kdo * ve kako znamenita. Kakor je zaostal razvoj kranjske kmetije, tako je pač iz-vzemši Ljubljano, zaostal tudi razvoj kranjskih mest. vendar je treba uva-ževati. da plačujejo mesta sama dobro polovico vseli deželnih doklad in Ha jim gre primerno zastopstvo v dc/elnem zboru že zaradi tega in ne glede na vse drugo, kar je še jemati v poštev. Na davčno dajatev mest je treba polagati toliko   večio važnost.
ker dobi kmetsko prebivalstvo skoro vse, kar deželi plačuje, v obliki podpor itd. zopet povrnjeno, dočim mestno prebivalstvo ničesar ne dobi.
Če bi se iz kmetskih občin še izločili nekateri industrijalni okraji in priklopili mestni kuriji, bi se s tem davčna dajatev kmečkih občin še znatno skrčila — ali naj zato dobe kmečke občine še premijo v obliki novih mandatov, mestni mandati pa naj se potom majoriziranja po kmetskih volilcih iztrgajo iz rok mestnim davkoplačevalcem ?
Samo gorostasen je predlog, ki ga je sprožila klerikalna stranka in prava provokacja vsega mestnega prebivalstva in še v sanjah ni misliti na to. da bi narodno-napredna stranka mogla privolili v kaj takega.
Ne vemo. kaj so si domišljali klerikalci, a zdi se, da so v resnici upali, da se jim bodo narodno-napredni poManci kar udali in bodo podpisali obsodbo mestnega prebivalstva na večno politično brezpo-membriost m brezvpiivnost. To se seveda ni zgodilo.
Narodno-napredna stranka je po vestnem preudarku in temeljitem prestudiraniu vseh razmer izdelala protipredlog, ki }e bil včeraj izročen na kompetentnih mestih. S tem je naredno-napredna stranka pokazala dobro votlo, urediti deželni volilni red dejanskim razmeram in potrebam primerno. Predlog meri v bistvu na to. da se zagotove mestni kunji pristoječi mandati, veljava kmečkih mandatov pa se pomnoži s tem, da se nekateri industrijalni kraji uvrste v skupino mest in trgov. S tem je ustreženo strankarski zahtevi klerikalne stranke in njeni potrebi, da
očisti kmečka kurija — več pa narodno-napredna stranka ne more žrtvovati, kajti dokler je podlaga v -liinega reda interesno zastopstvo, dotlej morajo mesta in trgi imeti sv >-je poslance v deželnem zboru.
Slovenec je ta protipredlog narodno-napretUnih poslance ^ pozdravil s perfidno notico poir i nizkotnih zabavljic na po>lance dr Rav-niharia, dr. Novaka in Ribnika a. To pač kaže. kako težko je s kk kalci paktirati in kako malo resnobc ic pri njih. Poznajo samo sebe in svojo stranko, njih volčji egoizem p esega
vse meje, s silo in z brutalnostjo hočejo vse potlačiti   pod svoj podplat.
Pri volilni reformi, ki so jo sedaj sprožili klerikalci, gre za največje in najvažnejše pravice mestnega prebivalstva, ki ni samo največji davkoplačevalec v deželi, nego tudi nositelj v^ega kulturnega, gospodarskega in socijalnega napredka, in zato je gotovo, da bodo narodno-napredni poslanci zvesto in neomahljivo branili pravično stvar mestnega prebivalstva.
Šoštanj.
Pred kratkim smo imeli pri nas občinske volitve. Način, po katerem so si priborili naši Nemci -zmago«, opravičuje popolnoma korak Slovencev, da se volitev tokrat še nismo udeležili. Brihtne nemške glavce oziroma njih vodja občinski tajnik Peunik, ki sam pravi, da je on župan, — ne pa \Yoschnagg — so vedele najti tako skrit koteč za razglas o vršečih se volitvah, da ga živ krst ni mogel najti! Nihče ni vedel, da je volilni imenik razpoložen, radi lega so bile tudi reklamacije izključene. Nemci so si bili sami med seboj v laseh, ker bi vsak izmed njih bil ral občmski odbornik in radi tega jih tudi veliko ni šlo na volišče. V 3. razredu ie 396 volilcev, izmed katerih ni volila niti polovica vkljub temu, da imaio nekateri, kakor n. pr. Iiauke. Stroinig. Zelič itd. po 6 do 10 glasov. Nemci so vedeli, da se Slovenci volitev ne udeleže, a kljub temu so razvili burno agitacijo in naš nolicaj ie lovil volilee od hiše do hiše in tudi freibiera« je bilo dovolj. Sramota za tako zmago! Rob. kakor v & so sp bali Nemci v 2. in 1. razredu. — V 2. razredu bi imeli Slovenci 6 glasov večine, ako bi š!o po pošteni noti! Pa sledeči slučaji kažejo dovolj jasno, da našim renegatom ni nobeno sredstvo prepodlo!
Pri zadnjih volitvah v letu 1000. iei zgubil prejšnji župan lians Wovjhnasrg v zadnjem trenotku vo-lilni imenik, da jc dobil še časa vpisali (> dunajskih potnikov* z velikim davkom po 59 K, da so potem pripomogli Nemcem do zmage. Letos so bili bolj praktični. Franz Wosch-
nagg je pustil avanzirati 16 svojih delavcev v plačilni razred 6—7000 kron, tako da so s postavkom po 68 kron volili v Z. razredu. Srečni delavci, ki imajo tako lepo plačo! Potem pa še naj kdo toži, da je slaba za denar! Pridite v Šoštanj k Wosch-naggu in ko bodo volitve, boste imeli takoj 7000 K plače — seveda samo na papirju pri davčni oblasti! O. župan Woschnagg. ali vas ni sram tako podlega počenjanja!?
Kakor Woschnagg, tako je delal tudi Stroinig. Navadni pisar na sod-niji, Sepp Simmerl, je naznanil dohodkov 9000 K, v resnici pa ima mesečne plače 70 K, v novejšem času celo 78 K. Nadalje ie čudno to, da je davčni kontrolor (Nemec) volil v 2. razredu, njegov predstojnik, davčni nadupravitelj (Slovenec) je na dobil glasovnico za 3. razred. Naj omenim še. da je baje okrajni sodnik dr. Tertnik. ki je v Šoštanju Še-le od 1. februarja. — toraj cela dva dneva pred volitvami, — tudi volil. To govori dovolj jasno in če se je res dejansko posluževal c. kr. sodnik take volilne pravice, je to pač pod vso častjo in kritiko! Tak sodnik mora izgubiti zaupanje m če si dr. Tertnik ne bo mogel krotiti svojo nemško vročo kri. pojde kmalu za svojimi bratci Sellevem. dr. Rostokom in Pa\ ličkom! Naj nikar ne pozabi, da so fia za sodnika v Šoštanju zelo vroča in da bomo mi pazili na vsako malenkost ter jo spravili v javnost in na merodajno mesto!
Sedaj pa vprašamo si. c. kr. davčno oblast, ki je davke omenjenim delavcem tako točno predpisala, če ti davki ostanejo ali če se bodo po volitvah zopet odpisali, kakor leta 1909. dunajskim agentom? Te sleparije pri letošnjih volitvah se lahko primejo. Za to je moralo vedeti tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu, ki bi se za šoštanjsko občinsko gospodarstvo lahko nekoliko boli brigalo, posebno, ker pozna dovolj natančno Peunika. ki nastopa tako samooblastno. da človek včasih res ne ve, ali je Peunik župan ali samo občinski tajnik. Kaj pa pravite vi k temu. g. pravi župan Franz Woschnagg?
Končno naj omenim še neko osebo, ki je davčni sluga in se piše Ko-
LISTEK.
Kristalni umM.
Roman.
Francoski spisal M. L e b 1 a n c.
(Dalje.)
Lupin je zapazil eneržijo tega obraza, krepki podbradek in moč teh kosti. Pesti je Daubrecq imel velike, noge močne in hodil je s sključenim hrbtom, kakor bi se opiral zdaj na to, zdaj na drugo kolčnico. Podoben je bii nekoliko štirinožcu. Nad obrazom pa je imel velikansko čelo, naguban-čeno in polno bradavic.
Celotni vtisk je bil divji in nekako živalski. Lupin se je spomnil, da so imenovali v parlamentu Dau-brecqa gozdnega moža . Tako so ga imenovali ne le ker je živel samotno in se izogibal svojim tovarišem, nego tudi zaradi njegove osebe, njegovega vedenja, njegove hoje in njegovih silnih mišic.
Sedei je za svojo pisalno mizo, vzel iz žepa pipo iz morske pene. izbral med različnimi zavojčki, ki so se sušili v veliki vazi. zavojček ma-rylandskega tobaka, strgal ovoj, na-tlačil pipo in jo užgal. Potem je začel pisati pisma.
Čez nekaj trenotkov ie nehal pi-
sati, in uprl poglede z veliko pozornostjo na neko točko svoje mize.
Potem je živahno posegel po mali škatljici za znamke in jo ogledoval. Koj na to je začel motriti posamezne stvari, ki jih je imel Pras-ville v rokah, a jih je zopet položil naza; na njihovo mesto. Premotril jih jc s pogledi, se nagnil nanje, si jih (»tipal s prsti, kakor da bi mu gotova, samo njemu znani znaki kaj izdajah.
Naposled ie segel po električnem zvoncu in je pozvonil.
Minuto pozneje je vstopila v sobo hišnica.
— Bili so tukaj, kajne? je rekel. Kef si je ženska nekaj premišljevala, je naglo nadaljeval:
— Povejte, Klementina, ali ste vi odprli to malo škatljico za znamke?
— Ne, gospod.
— Glejte! Jaz sem pokrov zalepil z malim papirnatim pasom. Ta pas jc strgan.
"— Jaz lahko prisežem, je začela ženska ...
— Čemu lažete? jo je prekinil. Saj sem vam jaz sam rekel, da jim lahko odprete, če pridejo.
— - Jaz rada . . .
— Vi radi zobljete iz dveh korit .. . no dobro.
Ponudil ji je bankovec za petdeset frankov in ponovil:
— Torej so bili tu?
— Da, gospod!
— Ravno tisti, kakor spomladi?
— Pa . . . pet jih je bilo ... in še eden, ki jih je vodil.
— Ta ic bil velik . . . črn?
— Da!
Lupin je videl, kako je Daubrecq jezno zaškripal s čeljustmi. Dau-brecq je nadaljeval:
— To je torej vse, kar veste?
— Pozneje je prišel Še eden. ki se jim je pridružil... in še pozneje, malo prej, sta prišla tista dva, ki navadno hodita pred hišo gor in dol.
— Mudili so se v tej sobi?
— Da, gospod.
— In odšli so tedaj, ko sem se jaz vrnil. .. morda nekaj minut prej?
— Da, gospod.
— Dobro!
Ženska je odšla. Daubrecq je zopet sedel za pisalno mizo. Stegnil je roko in zapisal nekaj na papir, ki je visel nad koncem njegove mize, kakor bi mu bilo na tem, da tegfa ne pozabi.
Bile so številke, ki jih je zapisal. Lupin je čital: 9 — 8 = 1
Daubrecq je gledal te številke in je nekaj mrmral. Potem je glasno rekel:
— Nobenega dvoma ni.
Spisal je še eno pismo, prav kratko, in zapisal na zavitek naslov, ki ga je Lupin čital, ko je bil zavitek s pismom postavljen pokonci ob kniigo;
zel. Ta Kozel je rojen na Kranjskem in je bil bojda priča, ko je Peunik razglas o volitvah nabil in odvzel. Ta človek vohuni vedno okolu Slovencev, da bi potem nesel vsako besedo nemčurjem na nos. Saj se poznamo! Za danes to, prihodnji teden pa nadaljujemo! _
Dr. Sylvester o političnih vprašanjih.
Kakor poročajo iz Solnograda, je govoril predsednik poslanske zbornice dr. Svlvester o splošnem položaju. Zatrjeval je, da je treba smatrati v bodočem zasedanju državnega zbora dve vprašanji kot politični in sicer rekrutno predlogo in pooblastilo za potrebna posojila. Ostale predloge, ki stoje v drugem branju, kakor reforma hišnega davka, hišno-razredni davek, italijanska pravna fakulteta in omejilo obrtnega dela v kaznilnicah, se bodo dale gladko rešiti. Za rešitev teh vprašani je na razpolago 5 tednov pred Veliko nočjo, ker se sestaneta po Veliki noči delegaciji v Budimpešti. Upati je, da bodo dela pred Veliko nočjo potekla normalno, zlasti ker bodo tedaj če-ško-nemška spravna pogajanja že Kolikor toliko pričela in je skoraj gotovo, da se bo pokazal tudi tu napredek. Zato tudi ni misliti, da bi pričeli Čehi za vsako ceno zopet z obstru-cijo.
O zunanjepolitičnem položaju je povedal, da se mu zdi situacija že mnogo boljša. Izboljšalo se je razmerje monarhije napram Rusiji in in zlasti Goremvkinovo imenovanje da sklepati, da se hoče R.isija posvetiti konsolidiranju lastne države. Brez dvoma pa je računati na Balkanu z zvezo med Srbijo, Črno goro in Grško. Balkanske zveze v svoji prejšnji obliki pa zlasti pri nasprotju med Bolgarsko in Srbijo ni pričakovati, zlasti ker romunski kralj noče odložiti svoje dosedanje vloge. Četudi države vedno povečujejo svoja vojna sredstva, vendar ni pričakovati v bližnji bodočnosti mednarodne kolizije. Značilno pa je, da koncentrira Francoska svoje vojno brodovje zlasti v Sredozemskem morju in da bo padla odločitev, če pride   do med-
Oospod Prasvillc, glavni tajnik prefekture.«
Daubrecq ie zdai novic pozvonil.
— Klementina, je dejal hišnici, ali ste vi v svoji mladosti hodili v šolo?
— Seveda, gospod!
— Učili so vas tudi računati!
— Mislim, da.
— A vi v odštevanju niste posebno izvežbani.
— Zakaj ne?
— Ker ne veste, da ostane ena, če od devetih odštejete osem. A to je velikanske važnosti. Kdor te prvotne resnice ne pozna, ne more živeti.
Govoreč tako je Daubrecq vstal izza mize in držeč roke na hrbtu in zibajoč se na kolčnicah šel po sobi naokrog. To je ponovil še enkrat. Potem se je ustavil pred vhodom v obednico in odprl vrata.
Stvar se da prav priprosto dokazati, je rekel. Če jih od devetih osem odide, ostane eden. In ta, ki je ostal, je tu — he? — Račun je pravilen in ta-le gospod — kaj ne da? — ga bo potrdil.
Pridvignil je baršunasto zaveso, za katero se je bil Lupin skril, in za vpil.
— Ah, gospod, vi bi se bili tu lahko zadušili. Ne glede na to, da bi si bil jaz lahko dovolil prebosti to zaveso z bodalom... Spomnite se Hamletove blaznosti in Polonijeve
smrti... Slučaj je bil. vella* slučaj ... Stopite iz svoje luknje, gospod Polonij.
Lupin je bil v položaju, kakršnih ni bi! vajen in ki ga je zelo jezil. Speljati druge v past in jih prijeti za vrat. to mu je ugajalo, ne pa, da bi ga drugi imeli v pesteh in se iz njega norca delali. A kaj je mogel odgovoriti?
— Nekaj bledi ste. gospod Polonij! Toda. glej, — saj to je tisti častitljivi meščan, ki nekaj dni sem poseda po parku! Ali ste tudi pri policiji, gospod Polonij? No, nič ne trepetajte, ne storim vam nič zlega . . . A tu, Klementina, vidite, da je bil moj račun pravilen. Po vaši napovedi je prišlo sem devet policijskih vohunov. Vračajoč se domov sem jih jaz na ulici videl osem. Od devetih od-štej osem — ostane eden. ki je ostal tu, da bi me opazoval.  Ecce Homo!
— No in kaj potem? je rekel Lupin, ki ga je obšlo blazno hrepenenje, skočiti temu človeku za vrat in ga prisiliti, da bi molčal.
— Kaj potem? O, prav nič, moj dečko! Kaj pa še hočete? Komedija je končana. Prosim vas samo, da ponesete gospodu Prasvillu, svojemu gospodarju, to malo poslanico, ki sem mu jo spisal. Klementina, pokažite gospodu Poloniju pot. In Če se še kdaj oglasi, odprite mu na stežaj vsa vrata. Bodite tukaj kar domači, gospod Poloni]. Vaš sluga . ..
(Dalje prihodBji&V
narodnega konflikta, ravno v Sredozemskem morju. Težišče Evrope se je preneslo tja in tam se pripravlja vsekakor najvažnejši preokret.
Hrvaški sabor.
Hrvaški sabor je v svoji včerajšnji seji nadaljeval debato o ustanovitvi narodno-gospodarske sekcije pri hrvaški vladi.
Prvi je govoril poslanec hrv,-srbske koalicije dr. Milenko Marko-vič. Izjavil je, da bo glasoval za predlogo, ker se zaveda, da je v interesu naroda. Predloga je uspeh politike hrvaško-srbske koalicije in zasluga bana barona Skerlecza.
Predloga bo okrepila narodno moč in ljudstvo pripravila za financi-jalno neodvisnost, zato je dolžnost vsakega pravega rodoljuba, da glasuje za to predlogo.
Za Markovićem je govoril Star-ćevičanec pl. Hrvoj.
Zakonski načrt ne obsega vseh strok gospodarskega življenja, marveč samo poljedelstvo. Ker zakonska predloga vsaj v tem oziru nekaj dobrega obeta, zato bosta on in njegova stranka glasovala zanjo.
Med Hrvojevim govorom je opetovano prišlo do hrupnih prizorov med koalicijo in StarČevićevo hrvaško stranko prava.
Zlasti je nastal velik hrup. ko je govornik zatrjeval, da je madžariza-cije v Slavoniji kriv pokojni škof Strossmaver, ki je prvi dal dovoljenje, da so se smeli v Slavoniji naseljevati Madžari. Posl. Pribičevič: To ni res, Strossmayer tega ni storil, saj ni bil advokat! Hrvoj: Strossmaver je proglasil Hrvaško za ogrsko kro-novino. Posl. VVilder: Dokažite to! Slava Strossmaver ju! Posl. Radić: Strossmayerju se imamo zahvaljevati, da sploh svet kaj ve o nas.
Govornik je končal svoja izvajanja z izjavo, da bo Starčevičeva stranka prava glasovala za zakonski načrt.
Ob pol 2. popoldne je predsednik sejo prekinil._
Albanski knez.
Knez Viljem I. albanski nima, Tcamor bi položil svojo glavo. To se sliši sicer čudno, če vemo. da so mu že tedne in tedne pripravljali stanovanje. In vendar so v Draču v največji zadregi, ker so spoznali, da rezidenca, ki so jo namenili bodočemu knezu, ne odgovarja niti zahtevam najprimitivnejšega stanovanja. Kljub vsemu prizadevanju dunajskih delavcev je bodoča rezidenca tako nesnažna in zanemarjena, da se ne more porabiti za človeško stanovanje. Najnesnažnejši brlog, ki ga imenujejo v Draču vojašnico, je kraljevska palača proti tem luknjam. Ker se drži rezidenca stare trdnjave, je tam vse polno podgan in domačini pripovedujejo, da poleti kar mrgoli kač. O stenicah in enaki ljubeznivi golazni poročilo niti ne govori. Kolikor si tudi prizadevajo prepoditi podgane in druge neljube goste, se to vendar noče posrečiti, ker je vsa stavba naravnost natlačeno polna te golazni. Esad paša je torej hotel spraviti novega svojega kneza naravnost v zve-rinjak. Kaj bo sedaj? Knez nima, kamor bi položil svojo glavo.
Pa še druge skrbi imajo v Albaniji. Kontrolna komisija je izdelala za Albanijo statut, ki daje Skadru in okolici gotovo avtonomijo, pri čemer bo imela tudi Črna gora gotove pravice glede prometa in trgovine. Albanski krogi so vsled tega močno razburjeni in že prorokujejo neprestane boje s Črnogorci. Kontrolna komisija je pa s tem statutom tudi sama pokvarila položaj, tako da se knez Viljem I., niti če bi hotel, ne more začasno nastaniti v Skadru, kjer bi pač najložje našel začasno podstrešno sobo in kuhinjo. Knez je zamudil preseljevalni termin, zato pa ima sedaj take križe s selitvijo.
Odgovor Turčije.
Turčija je to pot hitro odgovorila na kolektivno noto velesil. Odgovor, ki smo ga prinesli snoči, je precej zvito sestavljen, tako da sklepajo nekateri diplomati, da se bo Turčija zadovoljila s platoničnim protestom glede Egejskih otokov. Iz besed, da smatra rešitev tega vprašanja samo za začasno, pa se da sklepati čisto drugo. V tem trenotku sicer Turčija še ni storila ničesar, kar bi se dalo smatrati za sovražnost napram Grški, zato pa ta možnost v bodoče ni izključena. Da velesile sedaj še ne sklepajo o eventualnih bolj energičnih korakih napram Turčiji, je razumljivo, nerazumljivo pa je, da že sedaj odklanjajo države trozveze vsako sodelovanje, če bi se Turčija ne hotela ukloniti odločitvi velesil. S to svo-
jo predčasno in popolnoma neumestno enuncijacijo krši trozveza solidarnost velesil in desavoira sklepe evropskega koncerta. S to iziavo pa hiperprebrisani diplomati tndl naravnost hujskajo Turčijo na vojno proti Grški in jo naravnost spodba-dajo, da naj se ne ozira prav nič na sklepe velesil. Turčija je pokazala že enkrat, v odrinskem vprašanju, kako dobro razume take migljaje in sedaj se ponavlja ista neopravičljiva in frivolna igra. Ali si ne hranijo diplomati vseh onih karikatur, ki so jih takrat jezile, da so bili zeleni, kakor kuščarji? Ali hočejo doživeti še enkrat enako blamažo ?_
General Ivanov o bolgarski armadi.
V sofijskem »Miru« je priobčil general N. I v a n o v, ki je poveljeval v drugi balkanski vojni oni bolgarski armadi, ki se je borila proti Grkom, članek >Malo svetlobe«.
V tem članku pravi general Ivanov o razmerah v bolgarski armadi tik pred drugo balkansko vojno med drugim tudi to-le: »Res je, da so se meseca junija lanskega leta pojavili med armado razni neredi, ki so se končno razvili v očitno nepokorščino. Vojaki so bili nezadovoljni, ker so morali brezdelno zdeti pod orožjem.
Videii so. kako na posejanih poljih vse rase in zori. Vsaka njiva jih je spominjala na rodna polja, ki so ostala neobdelana in neposejana. Pisma, ki so jih dobivali od doma, so jih vznemirjala. Vse to je razburjalo duhove-. Povsodi je zavladalo nezadovoljstvo in vojaki so docela odkrito izjavili svojim poveljnikom, da ne-čejo več čakati prekrižanih rok, marveč da bodo zapustili bojne vrste in se vrnili domov ...
Kje se je čulo in videlo, katera znanost priporoča, da je pričeti vojno proti dvema koncentriranima in močno utrjenima sovražnikoma z dvema slabima armadama, dočim tri ostale armade stoje ob strani in zro, kako prvi dve armadi propadate v krvavem boju? V tem je treba iskati izvor vsega zla, ki je zadelo našo domovino.
Prestopljenje in greh nista navadno sama, marveč sta ponajveč v veliki družbi. Z zločinom smo pričeli vojno ter jo nadaljevali še z večjimi zločini, dokler je je nismo končali z nečuveno in še nevidno sramoto.
Odredba, da se prične z vojno, je političen zločin, zakaj vojna se je pričela brez vednosti odgovorne vlade in ne da bi se preje izvršile vse potrebne formalnosti.
Prav lahko je mogoče, da je to dejanje čisto navadno izdajstvo in prodavanje domovine.
To vse so vprašanja, o katerih se naj prepirajo in opravičujejo odgovorni in neodgovorni faktorji... V noči z 29. na 30. junija smo pričeli vojne operacije z dvema armadama, dočim so ostale tri stale ob strani. Sele 5. julija, ko se je izvršila sprememba v poveljstvu, so pri lete z operacijami tudi ostale tri armade-Kakšne pa so bile njih operacij« ? Naskok in odstop, spet naskok i spet odstop, vse brez vsakega pi udar-ka, dokler se niso vojaki prt ričali, da ni spretnega in pametnega vodstva v armadi in da je bog v/el vrhovnemu poveljstvu um in razum in posledica tega prenrieania ie bilo, da so vojaki obupali in izgubili vero v samega sebe ...«
Tako piše general Ivanov, ki je v obeh vojnah igral zelo odlično vlogo. Ako le-ta čisto odkrito govori o izdajstvu in o prodanih dušah, mu to pač lahko verjamemo, zakaj Ivanov si je kot vojak in poštenak pač preje temeljito premislil, predno je izrekel one težke obdolžitve.
Ali bi pri nas smel general pisati tako odkritosrčno in tako brezobzirno, kakor piše general Ivanov? Menimo, da bo poteklo še mnogo Donave v Črno morje, predno bodo pri nas tako si upali govoriti — generali.
Štajersko.
Še nekaj opazk k nujno potrebni volilni reformi za Celje, Ptuj in Maribor. Celje in Ptuj imata že skoraj 60 let stari volilni red. Glasuje se javno, tako. da imajo vsakokratni mestni mogotci najsigurnejše podatke za preganjanje onih, ki so proti njim. Maribor ima volilni red iz 90. let, pa tudi ta ne odgovarja več modernim potrebam. V Celju je danes tretjina volilcev slovenska; Slovenci plačujemo velike vsote mestnih davkov (več ko tretjino), nimamo pa pri občini nobene besede. Na magistratu se dela namenoma in sistematično proti nam. V Mariboru so močne manjšine: socijalistična, slovenska in nemškokierikahia, ki niso nič zastopane v mestnem svetu. V Ptuju je večja slovenska manjšina* katero se
tstotmko nečloveško satira h katero
so pri zadnjem Uud. štetju z vsakovrstnimi sleparijami na papirju skoro decimtrati. Na proporcu v teh treh mestih smo torej interesiram Slovenci, socijalisti in nemški klerikalci Značilno ie, da eksistira povrh tega v Ptuju med Nemci samimi huda opozicija proti Ornigu, ki je lani javno zahtevala tajno volitev in celo, zdi se nam, proporc. Ako bi se isti v vseh treh mestih vpeljal, bi sicer ne bilo moči obstoječih nemškonacijonalnih klik naenkrat konec, morale bi pa vpoštevati manjšine in vsaj deloma delati to, kar je pravilno in pravično.
Uradništvo — glavna opora nem-skonacijonalne gonje na Štajerskem.
Kakor pišemo na drugem mestu, so se v Gradcu izrekli za proporc pri občinskih volitvah socijalisti, trgovci in obrtniki, nasprotovali so pa uradniki. In sicer, kakor je poročalo gra-ško časopisje, iz nacijonalnih razlogov, če »Montagszeitung« pravi, naj bi protestirale proti proporcu v Gradcu »nacijonalne« organizacije, da bi se ne dajal slab vzgled za spod-nještajerska mesta, bi bilo to nemogoče, ako bi odločevali tam delavci, trgovci in obrtniki, kajti ti so za proporc. Ampak »Montagszeitung« dobro ve, da pri teh »nacijonalnih« organizacijah (Sudmark, Schulverein itd.) odločuje uradništvo in da bo to v »imenu nemškega ljudstva« protestiralo. Če bo kaj zaleglo, bodemo videii, doslej še so te macijonalne < organizacije preprečile vsako pošteno in zares ljudsko delo v mnogokateri javni korporaciji. Žalostno je, da ima graško šovinistično nemško uradništvo mnogo opravka tudi z nami Slovenci in nas preganja, kjer nas more, samo in pa s pomočjo svojih uradniških tovarišev na Spodnjem Štajerskem. Dokaz več, kako važno je za naše razmere uradniško vprašanje in kako bi morali neprestano napenjati vse sile. da izrinemo iz uradov za nas te prepirljive in večne izzivače.
Iz Rajhenburga. Dne 13. t. m. smo položili k zadnjemu počitku g. poštarja Fr. Kacjana. Sijajni pogreb je pričal, kako velikanske simpatije je užival ta rodoljubni mož. Okoli 40 Sokolov z dvema praporoma, nad 60 gasilcev in nepregledna množica naroda ga je spremila na zadnji poti. Nenadomestljiva je izguba, ki je zadela z njegovo smrtjo razne korporacije in društva, v katerih je bil jako marljiv delavec vkljub temu, da je že precejšno vrsto let nosil v sebi kal smrti. Dobro je vedel, kaj ga Čaka v dogledni prihodnjosti in to ga je tembolj peklo, ker ni bil sam. Trdna opora je bil svoji dobri materi, skrben soprog žalujoči soprogi, ki si jo je bil izbral iz odlične rodbine Rainhof-nove. vzoren oče otročičkoma, — in vse svojce je moral tako rano ostaviti! Hudo je trpel osobito poslednje mesece, a prenašal je vse junaško. Bodi mu domača gruda lahka!
Gimnazijci kot — izzivači. Pišejo nam: V nedeljo dne 14. t m. sta se vračala z večernim vlakom od severne strani v Celje dva znana celjska Slovenca. V Štorah vstopi 10 do 12 pijanih (!) dijakov, ki obiskujejo ražu n enega vsi višjo gimnazijo v Celju. Ko so nemški fantiči slišali omenjena gospoda slovenski govoriti, so ju začeli brez povoda zasmehovati in ko so videli, da si nočeta umazati rok s temi mladimi smrkavci, so ju celo psovali. Eden, neki Tschempi-rek (?), ki je lani bil celo v Celju izključen, je grozil s palico. Ta le mladi gospod se sedaj izobražuje na višji gimnaziji v Mariboru. Te junake se bode naznanilo na pristojnem mestu in videli bodemo, ali še imajo naši gimnazijski ravnatelji toliko energije, da bodo take pijane izzivače primerno kaznovali. Saj taki nastopi mladih dijakov zavodom, katere obiskujejo, menda ne delajo časti.
Konjice. Čitalnica je priredila dne 7. februarja v prostorih Narodnega doma svoj običajni predpustni ples. Tokrat je bil kostumni plesni venček. Gostov je prihitelo od blizo in daleč. Kostumov je bilo zastopanih največ ženskih; seveda so bili ti vsi prav krasni. Še le pozno v jutro smo se razšli zelo zadovoljni z zabavo in plesom.
Iz Oplotnice. 1. svečan 1914 je bil kaj zadovoljiv za Slovence župnije čadramljske. Bralno društvo »Sloga« se je probudilo in ojunačilo. Začelo je delovati na polju ljudske prosvete in omike. Za prvi vstop v javnost si je izbralo vprizoritev dveh mičnih igric: »Ne kliči vraga« in »Trije tički«. Z ozirom na to, da je bila ta prireditev v tem kraju prva in so bili nekateri igralci priprosti kmečki Slovenci, ki še odra videli niso, kaj še na njem delovali, so nastopili s sigurnostjo izvežbanih igralcev. Vsa prireditev je nad vse pričakovanje prav dobro uspela. Zasluge za to imajo pred vsem sodelovala, ki se niso ustrašili dela, kakor tudi občinstvo, ki je kazalo veliko zanimanje za njo ter se je iz kraja
samega, kakor iz sosednih, polnošte-vilno udeležilo. Na občo željo se bo vse še enkrat ponovilo na pustno nedeljo. Oplotniški Slovenci, le po tej poti naprej, kar ste pričeli, nadaljujte? Širite s predstavami, pa tudi s stvarnimi predavanji med našimi kmeti omiko, z njo ljubezen do rodne zemlje in materinega jezika ter s tem »vest in ponos: Na slovenski zemlji bodi Slovenec gospodar, ne pa oni, ki nas pozna, ki govori in lomi naš jezik, kadar se mu smeji dobiček — kadar vidi groš — sicer pa nas zaničuje. Pred vsem pa učite zaničevati izdajice!
»Banernschreck« v mariborski okolici. Minoli petek proti večeru je dospel »ovčji strah« v župnijo Sv. Križa pri Mariboru. Pri kmetu Fr. P a j 11 e r j u na Šobru ie obgrizel 9 ovc, 1 jagnje in 1 staro ovco pa usmrtil. Štirinajstletni pastir je videl zver na delu. Bila je podobna močnemu psu ali volku. Tudi stopinje so podobne volčjim. Lovci imajo z »ovčjim strahom« obilo skrbi.
Iz Maribora. (Konkurz Macuh). Krojač Josip Macuh iz stolne ulice je prišel v konkurz. Nič mu ni pomagalo, da je napravil iz svoje delavnice središče slavnih »Orlov« — pri njem ni smela nobena šivanka biti drugačna kot orlovska. Njegovi pomagači so imeli vsikdar pravico biti prvi tepeni. bodisi v Radnavju ali pri frančiškanski cerkvi, drugi gospodje poveljniki pa so se poskrili. Lesko-varji in Vrstovški so se sramovali orlovskega kroja. Tako je postal ta krojaški mojster klerikalna žrtev. Vkljub zvestemu oprodovanju ga niso klerikalci podpirali. Prevzvišeni škof, sedem kanonikov, nebroj duhovskih profesorjev, kaplanov in drugih cerkvenih šaržirancev ter šestdeset bogoslovcev, vsi vkup niso mogli vzdržati enega klerikalnega krojača. Kajti v praksi so vsi ti črni nemškutarji, podpirajoči le nemške trgovce in obrtnike. Ubogemu Macu-hu so prepustili le tiste uredniške pi-jančke, ki svet sleparijo okoli »Straže« in »Gospodarja«, tiste razodete prisežnike, ki si pač dajo delati orlovske kroje in lepe suknjice za veselice Marijinih društev, a jih nikdar ne plačajo. In tako je moral zvesti ta pristaš, ki je mislil, da bode našel plačilo za svoje delo, iti v nič, ker klerikalci niti svojih lastnih ljudi ne podpirajo, kadar so ti pošteni Slovenci. Macuh naj išče v nebesih svoje plačilo.
Iz Studencev pri Mariboru. Treba bode jasnosti. Naši ljudje niso poučeni o stanju naše šolske zadeve. Svoj čas so nekateri napredni Slovenci iz Maribora skrbeli za to, da so se podpisali tisti starši, ki so imeli za šolo godne otroke in so želeli šolo z slovenskim učnim jezikom. Podpisov je bilo dovolj. Okrajni šol-ki svet pa je sklenil potem komisijo-nalno zaslišavanje v Studencih. Ob enem so nemški člani okrajnega šolskega sveta nahujskali svoje somišljenike v Studencih naj skrbe za poulične Škandale. In tako so se nekateri naši. osobito matere, ustrašile pouličnih napadov in zasramovanj in se niso upali h komisiji. Opozorili smo pravočasno klerikalne veljake. A ti so v obrambo poslali velikega trepetinarja poslanca Pišeka, ki je bled in trepetaje sedel poleg komisije ne brigajoč se, kaj se vrši zunaj, ne da bi zahteval, naj se napravi red in se varujejo naši ljudje in tako je prišlo, da je to poizvedovanje ostalo neuspešno. Pišek ni razumel nič, ostali pa osobito dr. Korošec, so vsako intervencijo zaničljivo odklanjali. Tako je šla po vodi prva akcija za slovensko šolo v Studencih. Tisti klerikalni Studenčani, ki so pripravljeni pri vsaki priliki intrigirati proti ne-klerikalnim Slovencem, naj se zahvalijo pri klerikalnih naših poslancih, če njihova šolska zadeva ne pride naprej. Nato je družba sv. Cirila in Metoda kupila stavbišče in hotela postaviti zasebno šolo. Vse je pripravljeno bilo. A politična oblast in sicer osobito referent baron Neu-gebauer, osebni varovanec dr. Korošca, preprečili so z vsem mogočirr zavlačevanjem, da ni prišlo ao stavbnega in oblastvenega dovoljenja za šolo po prvotnih načrtih. Predložili so se novi načrti. A tudi teh ni hotela občina rešiti in dasi že dve leti leže pri oblastvih, še do danes nismo dobili dovoljenja za stavbno komisijo. Sedaj leži akt pri deželnem odboru štajerskem, tam kjer ima sedaj poslanec Vrstovšek besedo. A niti tolko ne dosežejo ti naši vrli poslanci, da bi se župana v Studencih prisililo razpisati stavbno komisijo. Mi smo brezpravni — Pokojni odbornik Robič je med pogoje, katere so obstrukcijonisti predlagali ob času dotičnih pogajanj, zahteval izpre-membo celega sistema in je navedel tudi slučaj v Studencih in zahteval, da se to uredi v smislu obstoječih zakonov. Vse se le obljubilo. A po njegovi smrti je ravno Korošec takoj
[ izločil to točko Iz pogajanj. Ena sama beseda bi bila takrat zadostovala in šola v Studehcin bi se bila začela staviti. A Korošec je to pustil na stran in si dal raje obetati denarja za svojo stranko in svoje agitatorje (vnovčevalna zadruga!) in pustil takova narodna, vprašanja pod klopjo. Kaj mari tem črnim koristolovcem, če pogine ves narod, ako si le oni zakrpajo svoje žepe in debelijo svoje okrogle živote — pod zaščitjem naše edino zveličavne. Svet bode še strmel, ko bode enkrat izvedel, pod kakšnimi pogoji so naši deželni poslanci ustavili obstrukcijo in kako so bas narodne nase zahteve in potrebe zavrgli. Vesti, ki so jih o tem trosili v svet so bile deloma neresnične, deloma pa zavite in pomankljive.
Iz Ptuja. Ptujski Sokol priredi v soboto dne 24. svečana t L v veliki dvorani Narodnega doma domači večer. Na sporedu je petje, godba in ples. Maske, posebno v narodnih nošah, so dobrodošle. Igra izborna ciganska godba. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
Vzroki nazadovanja koroških Slovencev. V soboto je priredila klerikalna organizacija v Gorici predavanje o vzrokih nazadovanja koroških Slovencev. Predavat je dr. V. Rožič. Značilno za goriške klerikalce je dejstvo, da so pokazali za koroške Slovence veliko več zanimanja in simpatij napredni Slovenci kot klerikalci, ki so priredili predavanje. Veliko večino poslušalcev so tvorili na-prednjaki, kar kaže, da delajo klerikalci reklamo na zunaj, v resnici pa so tako brezbrižni, da ne posetijo niti svojih predavanj, posebno če gre za narodnostna vprašanja. Rimski duh vlada med njimi, narodnost je pri njih deveta briga. Dr. Rožič je navedel kot glavne vzroke nazadovanja koroških Slovencev sledeče: Nemški politični in gospodarski pritisk in odvisnost slovenskega kmeta od nemških veleposestnikov, trgovcev in nemških denarnih zavodov. Nemško nasilstvo proti šoli, za katero se morajo Slovenci ravno tako boriti kot za vsakdanji kruh. Državnozborski volilni red, po katerem morejo dobiti Slovenci svojega zastopnika v enem okraju in še za tega je vprašanje, v 5 volilnih okrajih, pa so razdeljeni tako, da so v manjšini. Končno navaja govornik kot najhujšega sovražnika koroških Slovencev, pijačo. O stališču koroških Slovencev napram klerikalizmu govornik iz previdnosti ni govoril. Bilo pa bi gotovo tudi to umestno.
Drobne vesti. Za predsednika inženirske zbornice za Koroško in Štajersko je bil izvoljen na mesto 24. decembra umrlega predsednika Dirn-bocka, civilni strojni inženir Hans Marbler v Gradcu. — Pri Št. Ruper-tu pri Celovcu so aretirali nevarnega vlomilca, ki je izvršil v zadnjem času več predrznih vlomov v celovški okolici. Aretiranec, katerega so dobili skritega pri enem njegovih prijateljev se piše Kerel Šibic.
Primorsko.
Sankcijoniran zakon. Cesar je sankcijoniral zakon, ki ga je sprejel tržaški deželni zbor in ki določa nekatere spremembe zakona glede uvedbe občinskih doklad na vrednostni prirastek zemljišč.
Nemci in Italijani zopet rohne. V zadnjem času so zopet začeli rohneti proti Slovencem in Hrvatom na Primorskem in Goriškem združeni Italijani in Nemci. Nemški listi pišejo, da v zadnjih mesecih sicer niso mogli zabeležiti nobenega novega napada na Italijane in Nemce, zato pa so se začeli v zadnjem času ti napadi množiti. Strahovi so zopet vstali in vedno bolj raste jugoslovanska nevarnost. Pred vsem se zaletavajo ti severni in južni junaki, ki se bodo v kratkem stepli med sabo v predlog goriškega poslanca Fona, ki je sprožil zahtevo, da bi se pisal uradni list v Trstu »Osservatore triestino«' poleg italijanskega tudi v slovenskem jeziku. Pameten in pošten človeK, ki sodi popolnoma objektivno, bo u videl in priznal, da je ta zahteva posebno z ozirom na ogromno število Slovencev v Trstu in okolici popolnoma upravičena. Italijani in Nemci, ki so preslepljeni vsled narodnostne mržnje in od zagrizenega sovraštva do Slovencev in do Slovanov, tega seveda ne priznavajo in so porabili to priliko zopet za svoje napade in za denuncijacijo Slovencev, katere hočejo na vsak način očrniti pri vladi kot veleizdajalce. To je smešno in na Dunaju se morajo smejati takim stvarem. Italijan in Nemec očitata Slovencu, da ni zanesljiv Avstrijec. Poleg tega se zaletavajo ti pruso- in italijanofili v namestništvo, ki je
i v.u,.-.
odredilo, da se uvedejo od sedaj naprej v Istri tudi slovenske in hrvaške štampilije in tudi slovenski in hrvaški napisi na uradih. Pri tem so ti ljudje tako naivni, da pravijo: Slovenskega uradnega lista ni treba, ker
ajo itak vsi Slovenci in Hrvati tudi laško ali pa nemško. Tudi v uradih se po njihovem smešnem zatrdilu do -.daj še ni pokazala potreba uvesti v uradni promet tudi slovenski in hrvaški jezik. To je tako zlobno in podlo,   da se ne sme   krstiti dete s
avim imenom. Italijane in Nemce opozarjamo samo na to, da uvideva-mo, da so naši nasprotniki, kljub temu pa bi morda boja ne bilo treba. Če M ostali pošteni   nasprotniki   in res
- :mo pravični čuvaji in varuhi svojih pravic, katerih jim Slovan gotovo ne
-ati. Glede namestništva pa konsta-
- amo. da je bil nastop namestništva samo akt pravičnosti, katerega bodo morali odobravat' tudi na Dunaju, ko sc pouče o pravih   razmerah na na-
n Primorju.
Ponesrečen beg slovenskega vo-1 ika. V Kanalu je pobegnil od tamošnjega lovskega polka lovec Nace Ste-novec iz Zirov. Mož pa ni imel sreče. Vojaška patrulja, ki ga je zasledovala ga je vjela in aretirala v neki baraki pri Avčah. Stenovec je pobegnil šarani nekega dekleta iz svojega kraja.
Velika tatvina. Včeraj so vlomili tatovi v modno trgovino Lorinde I a-voiatt? v Trstu in so odnesli za 20.000 ii biaga. O tatovih nimajo še nobene s'edi.
Drobne vesti. V Trstu se je zastrupila z oetovo kislino 4Sletna Pavla Lemet. Odpeljali so jo v bolnišnico, upajo da bo ozdravela.samo-mor je izvršila zaradi družinskih razmer.— A r e t i r a 1 i so na glavni po-v Trstu zasebnega uradnika Emila
- iteza Schitlerja iz Dunajskega Norega mesta, ker je hotel dvigniti s ponarejeno nakaznico Karla Resma-
iz Gradca 180 kron. — Deželni odbor istrski razpisuje 4 podpore za ne, ki bi se hoteli izvežbati za ob-oske rajnike. Natančne pogoje gle-če teh podpor daje tudi istrski dežel-
odbor. — V cirkusu Zavatta v
-tu je popadel lev krotilca levov, Schneiderja. za roko.   Krotilcu se je
>reči!o. da je ušel iz kletke, toda rasa na roki je tako nevarna, da mu ^odo morali bržkotne roko odrezati.
- Včeraj   je prišel v Trst parnik Vajade . da vsprejme člane komisiji razkrivanje Jadranskega morja.
To bo dvanajsta in zadnia vožnja v to svrho. — Na Goriškem imaio že krasno spomlad. Povprečna temperatura znaša čez dan 12° C. Polje je oživelo in poljedelci so že pri najlepšem delu. — Veliko zemlje je že iz-orane m nekateri   že sade krompir.
- O morilcu ravnatelja Pichlerja v Stabilimento tecnico v Trstu, Za-:crju, nimaio še nobene sledi. Policaja je mnenja, da ga skrivajo njegovi tovariši v Trstu.
Dnevne vesti.
Volilna reforma in klerikalci.
Predlog, ki so ga stavili klerikalci clede volilne reforme, je res prime-ren značaju te stranke: mestom vze-I še to, kar imajo, kmečkim občinam pa dati še štiri mandate. To je res nad vse umen predlog in nad vse lo-T:n- In ker ta požrešni predlog ni bil "et. zabavlja * Slovenec* na pooblaščence teh pogajanj. V odsek za ^ olilno rerormo sta bila poslana dr. Ravnihar in R i b n i k a r. »Slovenec« pravi, da je s tem »liberalna -ranka udarila v lice vsem. ki žele
cda na Kranjskem . Temu nesramnemu žaljenju dveh naprednih poslancev je ^Slovenec* doda! še več enakih. Posvetovanja klubovm na-c .inikov sta se udeležila dr. Novak :.! dr. Ravnihar   in »Slovenec-
r^vi, da se je iz tega razvidelo, da ».beralna stranka reče miru. Seveda ve zaletava »Sloven.< tudi v napredno časopisje, dasi je to pisalo o tej
tvari skrajno previdno in mirno — :i boli mirno, kakor je bilo na mestu spričo klerikalnega predloga. ; Slo vence ve nesramnosti pač jasno pr:ćaJo. da hočejo klerikalci izzivati. \To, jutri se bo pač vse pojasnilo in tem bo prilika govoriti dalje.
Držite ga, držite ga... S tem znanim trikom ubežnega tatu prihaja >nočnji Slovene: . ko hoče vsaj ravnosti natveziti, da so napredniaki razbili vsak sporazum glede deželno-zborske volilne reforme. Vedeli smo naprej, da bodo s tem prišli. Saj je bil njihov predlog, naj se voli odsek v svrho volilne reforme, le pretveza. V resnici so hoteli s tem samo drapi-rati predlog verifikačnega odseka na razveliavijenje dveh mestnih mandatov. Na ven in na vzgor so hoteli izgledati miroljubni in spravljivi. Pa ti preklicani »liberalci« nočejo sprave, nočejo — pod nož ... Namenoma smo prinesli skoro dobesedno potek razprav v obeh odsekovih sejah. Vsakdo, tudi nasprotnik, če Je le ko-
ličkaj objektiven, mora priznati, da
izjave zastopnikov narodno-napred-ne stranke ne dajo nasprotnikom niti najmanjšega povoda, da bi odklanjali
nadaljnje sodelovanje. Izjave so bile povsem stvarne brez najmanjšega osebnega izpada, one dajo dovoljno podlago za razpravljanje, zlasti še, ker izrecno poudarjajo, da v principu ne odklanjajo nobene, od nasprotne strani glede volilne reforme izražene misli. Verujemo, da bi bilo nasprotnikom ljubše, ako bi se naša zastopnika zaletela . Na to so komaj čakali. In ko niso dobili drugega, so vzeli od napredne strani vloženi zakonski načrt za »Stichwort« svojemu, že v naprej dogovorjenemu postopanju. To je bilo ob P e g a n o -v e m predlogu, naj se odsek razide, tako prozorno, da ni treba nobenega drugega dokaza. Ne moremo za to, da so postopali tako — nerodno. Nekaj diplomatov imajo vendar v svoji sredi, naj bi se vsaj do teh obrnili za — poduk. *Man merkt die Absicht und \vird — nicht verstimmt«
— Izjavo, ki sta jo podala v odseku za volilno reformo člana narod-no-napredne stranke, je bil sklenil klub narodno-naprednih poslancev soglasno. Podana je bila v imenu kluba. Zato je pa čisto vse eno, ali jo je v odseku zastopal ta ali oni izmed poslancev N. N. S. Toliko v odgovor • Slovencu«:, ki se nekaj obreguje, zakaj je pnšel v odsek ta in ne oni. Tako je povsodi, kjer so na demokratskem stališču, kjer odločuje večina in kjer nima odločevati absolutna volja enega samega človeka. Saj se : azumemo.
V odseku za volilno reformo SCSI bil navzoč- Reči moram, da je nastop obeh naših zastopnikov pc-slasca dr. R a v n i h a r i a in R i b -n i k a r j a napravil najboljši vtis. Govorila sta stvarno, mirno in prepričevalno. Nista se dala zavesti od izzivajočega vedenja mlajših klerikalnih poslancev. Parirala sta takoj vsak udarec, ne da bi z eno samo besedico postala žaljiva. To priznanje so jima dali tudi poslanci veleDOsest-va. ki so prisostvovali tem sejam. Zlasti sklepna replika dr. Ravni-h a r j e v a je imponirala. Govorjena je bila vsem nam iz srca.
Očividec. + Corrige. V našem poročilu o seji odseka za volilno reformo je po govoru grota B a r b o t a izostalo ime poslanca R i b n i k a r j a. Po govoru grofa Barbota je poslanec R i b-n i k a r še enkrat preciziral načelno siališče narodno-napredne stranke. Pred dotičnimi izvajanji naj si torej čestiti I raki zamislijo ime poslanca R i b n i k a r j a.
— Profesor dr. Fran Ilešič v Zagrebu. Včeraj, v ponedeljek, s*a hrvaški ban dr. Ivan baron Skerlecz in oddelni predstojnik dr. Stjepan Tropscfe sprejela profesorja dr. Fr. 11 e š i ć a iz Ljubljane.
— Iz davčne službe. Premeščen je c. kr. davčni asistent Anton J e r-n: a n z Brda v Krško. Na Brdo pa pride c. kr. davčni oficiial K o b a 1 iz Krškega.
— Nizko je padal g. dež. odbornik Pegan, da da že na ulici ovaja policiji voznike, ki slučajno ne vozijo po strogih predpisih. Tako danes ovadil nekega voznika prec nunsko cerkvijo, češ, da je neprt idno vozil po Gradišču in da je vr] tega Še njega žalil. Takšno ovaduš o se menda ne strinja z dostojan vom deželnega odbora!
— Izgubila sta se v četrte dne \2. februarja dva deželna oiicijala. Lden ie dohil, ker pri vsaki priliki krepko udriha po liberalcih, trimesečno plačo kot predujem, da bi poplačal svoje dolgove. Pa je raje povabil svojega tovariša na izlet v Trst in Koper. Šla sta brez dopusta in tako krepko popivala, da sta se izgubila. Tisti, ki je dobil predujem, se je čez nekaj dni vrnil, drugi se pa še ni našel. Ej predpust ... ta pobode še naivneteišega klerikalca.
— Defravdacije pri bankah. Včeraj smo že poročali, da so v Gorici prijeli uradnika ondotne klerikalne banke Leopolda Kodriča. ker je po-neveril baje okrog 60.000 K. Kakor čujemo, je tudi pri podružnici »Ljubljanske kreditne banke< v Splitu uradnik D e d e I poneveril 30.000 K. ta vsota pa je večinoma krita z zavarovalnino, vsled česar ima banka samo neznatno škodo. Dedel je bil, kakor pravijo, zelo sposoben uradnik, za zločinca pa ga je naoravilo nerodno in nebrzdano življenje.
— Garnizijska družabna prireditev bo jutri v sredo, dne 18. februarja v veliki dvorani hotela »Union«. — Prireditev se vrši po programu in se zaključuje s plesom.
_Prvi metulj je bil včeraj dopoldne vjet na Rožniku v Ljubljani.
»Matice Slovenske« člani v Šiški dobe letošnje knjige pri poverjeniku g. Dragotinu Moharju, gostilničarju istotam. ^
Iz Drage na Kočevskem. Čakal sem dolgo, da se kako spretnejše pero oglasi ter opiše nečuveni škandaL
ki se je zgodil v naši, pred več leti še čisto slovenski Dragi. Začetkom tega meseca otvorila se je namreč sredi naše vasi — čujte in strmite — »Schulvereinska« šola. Našim Nemcem ni zadostovala že itak utrakvi-stična domača šola. Kje si blagopokojni župnik Zakrajšek, ki si bil tako vnet za svojo slovensko Drago? V grobu bi se obrnil, da veš, kaj je uči-nil tvoj naslednik, župnik Znidaršič! Kje sta učitelja Andolšek in Potokai, ki sta se toliko trudila, da ohranita svoje učence milemu narodu slovenskemu? Pridita in prepricajta se! Vajini bivši učenci prodali so sebe in svoje otroke nemŠtvu, vpisali jih v novo ustanovljeno »schulvereinsko < šolo. Vpisalo se jih je ogromno število v to nebodigatreba šolo, pomislite 30, beri: trideset učencev, tako, da jih je v domači šoli ostalo komaj Še 20. Poprej še skoro Čisto slovenska Draga je z ustanovitvijo te po-nemčevalnice skoraj lahko rečemo za vedno za Slovence izgubljena. Semkaj v ta kraj obrnite slovenska obrambna društva in zlasti ti ^Slovenska Straža- svoje oko! Tukaj je polje za vaše delovanje vi poslanci tako imenovane »slovenske« ljudske stranke. In vi, naš novoizvojleni poslanec, g. Škulj, ki ste iz Loškega potoka tako dolgo hodili k nam, da ste še to peščico Slovencev, kar nas je bilo, razdvojili v dva tabora! Evo vam sad vašega razdiralnega dela! Ali ne veste, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In ta ugodni trenotek porabili so naši Nemci. To je torej prvi uspeh vašega dela kot naš poslanec. A najhujše Še pride! Kaj mislite, kdo poučuje verouk v novi -schulvereinski šoli? Nihče drugi kot naš župnik g. Anton 2ni-daršič doma iz Dobrepoij, torej ožji rojak poslanca Škulja. Ne mislite pa, da poučuje verouk v slovenskem jeziku, kar bi mu slednjič prav nič ne zamerili, saj bi bila to njegova dolžnost, ne v slovenskem, ampak v nemškem jeziku poučuje in to za Judeževe groše*. ker dobiva baje od nemškega >Schulvcreina 200 do 300 K na leto. Torej slovenski duhovnik, kateri v cerkvi opravlja svojo službo v slovenskem jeziku, gre v tako ogroženem kraju kot je Draga verouk poučevat v schulvereinsko^ šolo in to za plačo! Sramote in škandala, katera s tem zadeneta ne samo vas g. župnik, ampak vso slovensko duhovščino s škofom na čelu, ne bo-dete odvrnili od sebe. Pridite, g. Škuli, ki ste včasih tako radi k nam hodili in odvrnite svojega sobrata od tega izdajalskega početja! Poučuje naj otroke v slovenskem jeziku in zastonj, ako mu je kaj za vero in narodnost, ali pa naj jih posebej v domači šoli ali v cerkvi poučuje, ne pa prestopa praga hiše, kjer se vzgoju-jejo izdajalci svojega naroda, slovenski janičarji! In kje je tu doslednost? V šoli poučuje nemško, a v cerkvi pridiguje in spoveduje slovensko. Kaj bode sedaj morda to v nemškem jeziku opravljal, da ga bodo otroci razumeli? In ali ne bodo ti otroci, katere sedaj poučuje, v nemškem jeziku, ko odrastejo, zahtevali v cerkvi nemških pridig, ker slovenskih razumeli ne bodo?! Kako bodo slovensko molili z vami g. župnik, če jih sedaj učite molitvice v nemškem jeziku? Torej ne samo na sedanjost in na svoj žep, ampak tudi na prihod-njost malo pomislite ter odvrnite gorje, dokler je še čas. Vas pa obrambna društva in rodoljube prosimo, ozrite se na nas, priskočite nam na pomoč, da ohranimo vsaj to, kar še imamo, in rešimo, kar se še rešiti da. Napravimo posebne zbirke speci jelno za otroke, ki so še ostali v domači slovenski šoli. skrbimo za nje, da si nam še ti ne izgube. — Kočevski Slovenec.
Roparski umor. Dne 4. februarja je bila v Rutzendorfu na Spodnjem Avstrijskem med po! 9. in pol 11. dopoldne ubita in oropana oskrbnikova soproga Terezija Redlova. Ropar jo ie dobil v kuhinji, ter jo udaril z neko topo rečjo tako po glavi, da je kmalu umrla. Morilec ie odnesel en ali dva bankovca po 100 K, dva po 50 K, 4 po 20 K, dva lOkronska bankovca in en petkronski komad, kakor tudi več drobiža. Vse poizvedbe po roparju so ostale dosedaj brezuspešne. Oblastvo je razpisalo onemu, ki bi prišel morilcu na sled, ali ki bi za-rnogel podati kake podatke, na podlagi katerih bi se morilca dobilo, 1000 K nagrade.
Izgubljene stvari v času od 1. do 15. februarja 1914. I denarnica z 12 K in 1 prstan, 7 bankovcev po 10 kron, 1 srebrna (tula) doza za sval-čice. 1 denarnica s 17 K. 1 srebrna športna verižica z obeskom, 1 denarnica z 22 K 30 v, 1 nikelnasta ura, znamka Rosskopf. 1 torbica z molitvenikom. 1 denarnica s 70 K, 3 m dolgi marabu za damske bluze, 1 denarnica s 16 K, 1 svetilka za voz, 1 žepni robec z denarjem 6 K, 1 zavitek z usnjem. 1 ura iz jekla, znamka
Urania, 1 zlata zaponka z briljanti in rubinom, 1 bankovec za 20 K. — NaMene stvari od časa L do 15. februarja. 1 denarnica s 30 K, 1 denarnica z 2 K 76 v, 1 damska ročna torbica z očali, 1 majhna vreča s plombami iz svinca, 1 damska ura iz srebra, 1 denarnica z 32 K, 1 denarnica s 5 K, 1 denarnica z 1 K 30 v, 12 K denarja v srebru brez denarnice, 1 športna verižica iz srebra (tula), 11 poročnih prstanov iz kovine, 1 denarnica s 24 K, 1 denarnica s 5 K, 1 lOkronski bankovec, 1 srebrna ura z verižico, 1 denarnica z 1 K 19 vin., 1 šolsko izpričevalo na ime Langerholz.
Priloga. Vsej nakladi današnje številke je priložen letak, vabilo na naročbo romana »Za svobodo in ljubezen«. Ta roman je velezanimiv, od kraja do konca zelo privlačen in aktualen ter opozarjamo vse ljubitelje dobrih romanov na to lepo knjigo.
Društvena naznanilo.
»Bauernschreck«   v Ljubljani!
Grozna, nezaslišana vest! Nesramna pošast, ki je že toliko mesecev razburjala vsa lodnasta srca, je začutila v sebi hrepenenje po južnem solncu in prihrumi v vseh svojih fantastičnih formah jutri v sredo, dne 18. februarja na družabni večer narodne čitalnice. Kavalirji, posebno mladi fantje, kateri nočete nositi neizbrisne sramote, da bi naš damski svet trepetal pred tem modernim lintvernom, pridite polnoštevilno na junački megdan in zdrobite »dimeža štajerske dežele« v prah!
»Sokol« v Ljubljani je prirejal skozi 50 let maskarado pod najrazličnejšimi gesli. Dolgo so bile Sokolove maskarade najelitnejše predpustne prireditve v Ljubljani. Zadnja leta pa jih je bilo le težko še vzdržati. Obisk ni bil več tako povoljen, zlasti maske so postale vsako leto redkejše. Velikemu trudu odborovemu in mnogim stroškom uspehi niso več odgovarjali. Zato je sklenil odbor, začeti s priredbo pripravnejših in cenejših maskarad. Prva taka maska-rada bo na pustni torek, ki se bo vršila v vseh gorenjih prostorih »Narodnega doma.-, ki so za to priprav-nejši kot telovadnica in se dajo tudi lepše dekorirati, dado pa tudi z malo dvorano in vsemi stranskimi sobami ninogo več in pripravnejšega prostora kot telovadnica. Imenoval je odbor to prireditev »Ples v maskah«, gesla pa ji ni postavil nikakega, vsled česar velja za maskiranje popolna svoboda. Vsaka maska je dobrodošla. Nekaj jako lepih skupin je že pripravilo društvo samo. Vstopnino je odbor v primeri s prejšnjimi maskaradami znižal na 2 K za osebo brez razločka za člane ali nečlane, za maskirane ali nemaskirane. Držal pa se je odbor tudi zdravega načela, da najlepša prireditev in naiokusnej-še dekoracije ne zmorejo veliko, če ni preskrbljeno za dobro postrežbo. To si je nadel odbor kot glavno nalogo in tudi že vse poskrbel, da se bode točila izborna kapljica in bo na razpolago najrazličnejši prigrizek. Vabila se bodo razposlala te dni, a ne glede na to, ali je dobil vabilo ali ne, je povabljen vsakdo, ki je dobre voije. Ce pa bi kdo, ki slučajno ni dobil vabila, ne hotel priti brez tega, blagovoli se zglasiti zanj pri odboru. Prireditev razun imena »Ples v maskah« nima gesla, velja pa naj za geslo: kdor hoče na pustni torek užiti par res veselih in prijetnih uric v prijetni bratski družbi, kdor se hoče imeti ta večer prav po domače dobro, pridi in ne zamudi Sokolove maskarade.
Valčkov večer se lahko imenuje tretji veliki ples narodnega delavstva, ker je med plesnimi točkami največ priljubljeni valčkov. Razume se, da bodo tudi drugi plesi zastopani in da ne bo nihče prikrajšan. Za neplesalce bo pa preskrbljeno za najlepšo zabavo, bodisi v »peklu«, ali v ostalih stranskih prostorih. — Nihče naj torej ne zamudi prilike, udeležiti se na pustno soboto tretjega velikega plesa narodnega delavstva.
Veselični odbor za prireditev tretjega velikega plesa narodnega delavstva ima danes v torek zvečer ob 8. v restavraciji »Narodnega doma« važno skupno sejo. Prosimo dame in gospode, da se seje zanesljivo udeleže.
Drugi pogovor s ceste: »Zadnjič se mi je tako mudilo, da te nisem mogel vsega vprašati, kar me zanima o »Slavčevi« maskaradi, katera se vrši, kakor si mi že pravil, dne 22. februarja, to je na pustno nedeljo v »Unionu«. Ali bo pa tudi vredno, iti na to maskarado?« — »Še vsako leto sem bil zadovoljen, letos bo pa nekaj izredno imenitnega. Izvedel sem, da bodo imeli letos eno prav fino cigansko godbo, seveda poleg ljubljanskega društvenega orkestra in pa tudi več originalnih skupin; različnih mask pride ponavadi toliko skupaj kakor nikier drupod. Z eno
besedo, vsestransko se obeta mnogo zabave. Posebno krasna bo tudi dekoracija, kar gotovo dobro vpliva na veselo razpoloženje.« — »Če je tako, pojdem pa gotovo tudi jaz.« — »Vstopnico si lahko že preje preskr-biš, dobiš jo pri gosp. L. Černetu v Wolfovi ulici in v Češarkovi trafiki.« — »Dobro, grem pa takoj tja!« — »Pozdravljen!« — »Na svidenje v nedeljo!«
Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice« se je obnese! kot vsako leto tudi letos prav povoljno. V družbo veselih pevcev je prišlo ne-broj prijateljev petja, plesa in neprisiljene zabave in že kmalo po otvoritvi venčka so napolnili veseli in za-baveželjni gosti veliko dvorano Narodnega doma. Ob zvokih godbe »Društvenega orkestra«, ki je dobro in pridno igrala, se je razvil živahen ples, ki je trajal z odmori do ranega jutra. Med presledki pa so nastopili znani matični pevci, ki so zapeli več lepih pesmi. Zeli so splošno odobravanje in burne aplavze. Med gosti smo opažali vse naše znane Matičarje in mnogo drugih prijateljev in prijateljic lepe pevske umetnosti, naše glasbe in naše pesmi.
3 promenadni koncerti. Komaj je minul strogi zimski mraz, že se oglaša občinstvo z željo, naj bi se vršili zopet promenadni koncerti. Je pa tudi prijetno ob veselih godbenih komadih promenirati in ogledovati srčkane obraze mladega sveta. Ustrezaje zgoraj navedeni želji prirede te koncerte »Ljubljanski društveni orkester^, nadalje skozi Ljubljano potujoči »Salonski ciganski orkester«, ter povabljena »Goriška narodna godbaKoncerti teh 3 godb se vrše v nedeljo, dne 22. t. m. od 8 zvečer nadalje v veliki dvorani hotela »Union<-. Med in po koncertih sc vrši veliki pustni korso s plesom maskarado itd. ter je vstop splošne dovoljen.
Prosveta.
Senzacionalna dramska noviteta — »Stari paviljon,« drama v štirih dejanjih. Danski spisal Gustav W i e d. Danska literatura ima pisatelje posebne, samonikle dražesti Med nje spada tudi moderni romanopisec in predvsem ugledni dramatik Gustav W i e d. Največji uspeh je dosegla doslej njegova realistično priprosta, globokega čustva polna drama »Stari paviljon-, ki si je mahoma osvojila vse najboljše odre. Pisatelj nas vodi na veliko posestvo po-starne, a še vedno lepe, zapeljive, do skrajnosti brezobzirne in sebične vdove, ki išče povsod Ie svojo korist, ki potiska s svojo mehko roko brezbrižno vse v stran in stopa po strtih srcih naravnost naprej k cilju. Bila ie priprosta mlekarica na gradu, ljubila je vrtnarja, toda poželil jo je stari in bolehni gospodar, pa je postala graščakinja. Da si ohrani vse bogato posestvo, pa je bilo treba potomca. In tu se je zopet spomnila vrtnarja, ki je bil dober dotlej, dokler ga je — potrebovala. Šumarnikova je druga Hedda G a b J e r j e v a, ki se ne straši ničesar, ako je le v prid njej in njeni hčerki Aneti, ljubeznjivi, naivni ter veseli stvarici. Ta otrok obožuje svojo mater, kakor jo obožujejo vsi, ki so okoli nje. Glavno vlogo pa ima mehki, rahločutni vrtnar S e 1 -k a v, neznani Anetin oče, ki se ponižno udaja vsem muham lepe svoje gospodinje. Samo starega paviljona, mesta njune mlade ljubezni, ne pusti porušiti. Velike, nečloveške.so žrtve, ki jih zahteva Šumarnikova od vrtnarja, zato ta močni značaj omaga končno pred še silnejšo žensko in se umakne za zmeraj s tem, da si požene kroglo v srce. Nič brutalnega nt v tej drami, razun tajnih brutalnosti lepe vdove, ki pa ostaja celo v svoji sebični brezobzirnosti vedno simpatična. Nič ni prisiljenega; to je prave življenje, ki ima vedno dvojno lice: tukaj bridkost, smrt v srcu, precej zraven pa razposajeno veselje, naivna razbrzdanost, preko vsega pa se razliva sentimentalni lunin svit in doni hrepeneče slavčevo petje. Tragedija in veseloigra — prav kakoršne je v resnici življenje. Vse osebe v drami — od krasne vdove Šumarni-kove, pa do dninarice Klarise — sc imenitno karakterizirane. Znamenita je vloga \vrtnarja Selkava, ki jo igra pri nas gosp. Ignacij Borštnik Sumarnikovo igra ga. B u k š e k o -va, njeno hčerko Aneto gdčna G j o r g j ev i ć e v a in Anetinega ženina gosp. Drenovec Večjo vlogo ima g. S k r b i n š e k, ki igra zapitega logarja. Skratka: izborna drama svetovno veleuglednega dramatika, ki ga naša publika še ne pozna, a si ga poslej zapomni z veseljem.
Glavna skupščina »Matice Slo venske« bo 15. marca 1914. Samostalni predlogi naj se po pravilih § 3. b) pošljejo odboru vsaj do 2. marc? 1914.
Odborova seja »Matice Sloven ske« dn# 13- febmada 1914. Predse*
nik se spominja smrti dolgoletnega odbornika šolskega svetnika Vilibal-da Zupančiča ter poroča sledeče: Društvena knjižnica se že katalogi-žira. Knjižnica Nobelovega instituta V Stockholmu si izpopolnjuje svoj slovenski del. V zameno stopimo s >Slow\ Towarzystvom« v Krakovu in z »Opštinskimi NovinamU v Bito-Iju: s Krakovsko akademijo se bo iz-kušala doseči zveza. Preostala zaloga Rossmasslertevih *Štirih letnih časov«-se odstopi «Šo!ski Matici«. — Kot ustanovniki so pristopili: c. kr. učitelj Ivan Kovač v Šibeniku, ravnatelj dr. Jos. Tominšek v Mariboru, centralna knjižnica mestnih šol v Zagrebu, župan zagrebški, arhitekt Janko Holjac in srpski vseučiliški seminar. — Iz zemljepisnega odseka: Zemijevidno delo je končano; za par dni pojdejo korekture na Dunaj v C in kr. vojaški geografski zavod, ki tiska zemljevid. Zakasnitev zemljevida je neprijetna, a umljiva; sotrud-niki so morali delati brez podpor, kakor jih dobivajo za tako delo znanstveni delavci drugje; odlične so-tnidnike, kakor prof. dr. Cerka, prof. Pajka in prof. Orožna je rano ugrabila smrt; nasvetovani popravki, ki so zadnje leto prihajali iz raznih krajev, so si često direktno nasprotovali. — Iz »odseka za slovenski jezik«: Pregled o slovenskih dialektih (z dialektološko karto) priobči prof. dr. Nachtigall. Za dialektološke študije bi »Jugoslovanska akademija« v Zagrebu dajala podpore; nekaj takih študij je deloma pripravljenih. Popolne študije o Trubarjevem jeziku še nimamo. Zbrane in izbrane spise o. Stanislava Škrabca začne Matica izdajati kot posebno založnino. ki jo bodo Matičarji mogli dobiti za primerno nizko ceno. Narodopisje: Amaterji - fotografi naj bi fotografirali n. pr. domače priprave, preprosto kulturo, orodje, gorske koče. posebne obrti, predice, terice. življenje kmeta, kako prevažajo les. delo v Železnikih, v Kropi. kolednike, kmečko svatbo, fante, ki pojo. dekleta, ki pojo. ki igrajo vrtec, belokranjsko kolo itd. Ob ustanovitvi nove ?;Deželne zveze za tujski promet., ki ima posebno panogo v >Do-moviuoznanstvu je Matica načelni-štvo tega odreka opozorila na svoj Narodopisni odsek in njega načrte.
— Iz Knjižnega odseka: Na neki poseben dopis se odgovori, da Matica izda Slov. nar. pravljice in pripovedke, ko bodo končane »Slov. Nar. pesmi« in da se bo misel o izdanju knjige o vseh straneh slov. kulturnega življenja dala uresničiti takrat, ko izide ^Jugoslovanska Enciklopedija«, kjer bo gradivo zbrano. — Obsežno monografijo o Einspielerju izda -Družba sv. Mohorja.:. Pisatelja životopisa dr. K. Glaseria še nimamo. Monografijo o bolg. pesniku Penču Slavejkovu spiše prof. Bezenšek. Za zgodovino Štajerske, ki bo izšla v Slov. zem'ii, še vedno ni bilo mogoče dobiti pisatelja. — Le omenja se nredlo^. da bi kateri pisatelj izvedel Jurčičev rudimentarni roman -Slov. svetec in učitelj. — ^Korespondenco dr. Jos. Vošnjaka- (f. del) je priredil dr. Lončar. — Knjižni program za 1914: Zabavna knjižnica in Knezova knjižnica. — Vošnjakova korespondenca. — Srbohrvatska narodna lirika (ženske pesmi), ki jo priredi Cvetko Oolar. — Prevod iz svetovne književnosti (Tolstega v Vojna in mir-: Ana tole France: Thais«.) — ^Ižansko narodno blago^ ''pravljice).
— Škrabčevih spisov I. snopič izide kot posebno izdanje. V evidenci je i nadalje imeti misel o izdaji starejših slov. pesnikov, ki so dosle nepristop-ni in že zato neznani.
\imft sodišča.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.
Porotno zasedanje se je začelo t6. t. m. s tajno razpravo. Na zatožni klopi je sedel krepak mož, 30 Ićt stari Janez Dobravec, rojen v Zagorju, po poklicu kovač v Retjah, v zadnjem času monterski pomočnik na Savskem rovu v Trbovljah. Obtoženec je bil že dvakrat kaznovan zaradi hudodelstva spolne posilnosti: in sicer se je bil spozabi! celo nad 70 let starimi ženskami. Dne 29. septembra okoli 3. ure popoldne se ie 67 let stara Marija Hribar iz Podkra-ja po cesti vračala proti domu. Sreča jo neznan človek — bil je Dobravec — ki jo je zagrabil za vrat, ji izvil iz roke srp in jo podrl na tla. Vsa prestrašena ženska je zopet vstala, a Dobravec jo je vrgel zopet na tla, ji segal proti vratu ter ji grozil, da jo zaduši ali ustreli, če ne molči in se mu ne vda. Janez Dobravec je bil obsojen na 5 let težke Ječe. — Dobravec je taka! prijavi! vzklic proti previsoki kazni. Njegov ex offo zagovornik dr. Slane pa je prijavil tudi ničnost, ker sodni dvor ni ugodil nje-
govemu predlogu na saaHlanJe izvedencev specijalistov. Drž. pravdnik je po obsodbi predlagal, da se obsojenca pridrži v preiskovalnem zaporu.
Rožne tiral
* Za predsednika republike Uru-guav je izvoljen neki Blaž Vidal,
* Umor. Pri Brnu so dobili v bližnjem gozdu ustreljenega in oro-panega kmeta Ivana Koutnvja. O roparju nimajo še nobene sledi.
* Zaradi dvoboja. V Moguncu je bi! obsojen poslanec dr. Winkler na 14 dni trdnjavskega zapora, ker je pozval na dvoboj sodnega svetnika Griinwalda.
* Ponesrečen vrtiljak. V beneškem pratru se ie prekucnil velik električni vrtiljak. Čez 20 oseb, večinoma otrok, je več ali manj nevarno ranjenih.
* Sam na otoku.   »Dailv Mail poroča iz Londona, da je poginilo pri zadnjem viharju na otoku Grimbsv 26 moških. Ostal je na otoku en sam star moški in nekaj žensk in otrok.
* Zopet Forstner. Zloglasni nemški poročnik Forstner, ki je znan izza Savernske afere, je obtožen, da je spolno zlorabil se ne Hletno deklico Frančiško Muhrovo. Obravnava se vrši že te dni.
* Ponesrečen parnik. Pri King-stonu se je potopil, kot poročajo iz Londona, angleški tovorni parnik »Miova*. Osem oseb je utonilo. Rešil se je kapitan in nekaj mornarjev. — Potnikov ni bilo na pamiku.
* Ponareialci denarja. Policija je aretirala v Budimpešti tri kočijaže zaradi ponarejania dvekronskih tolarjev. Denar je izredno dobro ponarejen. Pri aretiraneih so uvedli tudi hišne preiskave in so našli veliko zalogo ponarejenega denarja.
* Zloglasni polkovnik Reuter, ki je znan kot odličen vojaški junak izza zloglasne savernske afere, je dobil povodom svoje oprostitve čez 30.000 brzojavk, dopisnic in pisem sramotilne vsebine samo iz Saverna in iz bližnje okolice.
* Eksplozije. V rudniku v Jušov-ki je eksplodiral plin. 8 delavcev je težko. 5 delavcev lahko ranjenih. — Preiskava je dognala, da se je izvršila eksplozija, ker je počila v rovu plinova cev. — V veliki pralnici Bou-logne pri Parizu je eksplodiral parni kotel. Strojnik ie bil na mestu mrtev, 6 delavcev je težko ranjenih.
* Gledališče pogorelo. V Skop-Iju je pogorelo, kakor poročajo iz Belgrada veliko narodno gledališče. Ogenj je nastal v dimniku. Kljub takojšnji rešilni akciji, katere so se udeležili poleg gasilcev tudi meščani in vojaštvo ni bilo mogoče gledališče rešiti. Pri gašenju se je poškodovalo več gasilcev in vojakov.
+ Stavka odvetnikov. V Milanu se je vršilo včeraj zborovanje odvetnikov, na katerem je bil sprejet sklep, da prično stavkati tudi milanski odvetniki. Isti dan so sklenili tudi odvetniki v Florenci, da se ne bodo udeleževali sodnih razprav in da bodo še te dni sklicali zborovanje, na katerem se bo določilo, ali pr žno s popolno stavko ali ne.
* Zastrupljen vojaški kruh. V Amiensu na Francoskem so 7 pazili vojaki tamošnje garnizijske p carne ravno ko so hoteli vsaditi kr 'h v peč, da je testo zastrupljeno. Preiskava je dognala, da sta zastrupila testo dva vojaka - peka, katera so aretirali. Vojaka priznata zjočin, nočeta pa povedati, zakaj sta to storila.
* Viharji in snežni zameti v Atlantskem oceanu. Angleški parniki, ki so prišli v London in v Ne\v Jork poročajo o strašnih viharjih in snežnih zametih na Atlantskem oceanu. Več parnikov je poškodovanih. Parniki so obdani z ledenimi ploščami. Na parniku Oceanic je zdrobil velik val. v katerem so bili pomešani med vodo veliki kosi ledu, vsa okna v salonu in pobil več oprave. Veliko potnikov je. ki so dobili pri tem znatne poškodbe.
* Pravica tudi za tašče! Stoletja sem so tašče preganjane, zaničevane in zasmehovane, še neoženjeni ljudje, ki poznajo tašče samo od daleč, pravzaprav le imenoma, se iz njih norca delajo, posebno grdo pa delajo ž njimi literati in karikaturisti. Krivi so tega slabega glasu, ki ga uživajo tašče, seveda zetje, ki pripovedujejo neverjetne stvari o taščah in jih sploh sistematično preganjajo. Kaj morajo tašče vse pretrpeti od svojih zetov tega še ni popisalo nobeno pero po resnici pravico. To bi bila prava knjiga trpljenja! Toda časi se spreminjajo. Pravica je obveljala tudi za tašče. Izvojeval jim jo Je civilni sodnik II. okraja na Dunaju. Neka tašča je tožila svojega zeta. ker ji je ta prepovedal vstop v svojo hišo. Zet je hotel s pričami dokazati, da je njegova tašča sitna, prepirljiva, zlobna in kdo ve kaj še vse, eefo po
izvedencih je hotel dokazati, da je pravi hudič, a sodnik njegovih dokazov sploh ni pripustil. Sodnik je razsodil, da zet sploh nima pravice iz svojega stanovanja taščo odstraniti, naj bo tašča kakršnakoli Pravica je zmagala!
• Zločin ali pomota. Hišni posestnik Franc Pinkava v Brnu je zapustil oporoko, v kateri daruje svoji dve hiši in 55.000 K v denarju po od-biku malih ustanov za mestne ubožce, v enakih delih češki in nemški deželni komisiji za varstvo otrok in za oskrbo zapuščene mladine. Ko je hotel notar, kot izvršitelj oporoke ta darila prevzeti, ni našel v oporoki določenega denarja. Zgla-sil pa se je pri njem neki bančni uradnik, katerega je določil testator za izvršitelja oporoke, in je izjavil, da je daroval pokojni Pinkava premoženje v denarju njemu in da ne izroči denarja. Nemška komisija za otroško varstvo je dosegla, da so za-j rubili temu uradniku nepremično premoženje v skupni vrednosti 45.000 K. Uvedla se je preiskava, ki ima nalogo, da dožene, ali je trditev tega uradnika resnična ali ne. Ta uradnik je bi! najboljši prijatelj Pinkava in je lahko možno, da je njemu v prid Pinkava spremenil oporoko, pri tem pa pozabil uničiti prejšnjo oporoko. Kaj bo napravila češka deželna komisija za varstvo orok še ni znano.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Praga, 17. februarja. »Pravo li-du poroča, da se pripravljajo mlado-čehi in češki agrarci že na morebitne nove volitve v državni zbor.
Dunaj, 17. februarja. Danes popoldne se sestane pododsek socijalno - zavarovalnega odseka, ki naj skuša rešiti sporno jezikovno vprašanje glede ureditve socijalnega zavarovanja.
Dunaj, 17. februarja. V podučenih krogih se zatrjuje, da bo državni zbor v najbližnjem času sklican za 3. marec
Štajerski deželni zbor. Dunaj.   17. februarja. »Wiener Zeitung- priobčuje cesarjev patent, ki sklicuje štajerski deželni zbor za 18. februar.
Češko - nemška spravna pogajanja.
Dunaj, 17. februarja. Danes so se pričela ponovna pogajanja vlade z nemškimi in Češkimi strankami zaradi češko - nemške sprave. Ob 10. dopoldne je sprejel grof Stiirgkh zastopnike Nemcev, popoldne sprejme zastopnike Čehov, jutri zastopnike veleposestva. V konferencah bo šlo pred vsem za to, določiti program za pogajanja. Namestnik Thun se mudi na Dunaju.
Dunaj, 17. februarja. V dopoldanski konferenci pri ministrskem predsedniku, ki je trajala do prvih popoldanskih ur, so češki Nemci sila ostro nostopali proti vladi zaradi spravnega elaborata, zlasti pa proti določbam o uradnem jeziku v poštni službi. Konstatirali so. da vladni predlogi odgovarjajo zahtevam Nemcev. Razvila se je živahna debata. V principu je bil sprejet predlog ministrskega predsednika Sturgkha, da se sestavi 5 podkomitejev, ki naj bi razpravljali o vladnih spravnih predlogah. Konference sta se udeležila tudi Češki namestnik knez Thun in notranji minister Heinold. V podučenih krogih se zatrjuje, če sedanja pogajanja ne bodo uspešna, ali če se bodo zavlekla, da bo vlada brezpogojno spravni zakon oktroirala.
Hrvaška.
Zagreb, 17. februarja. Zadnje Čase so se vršila pogajanja koalicije z vlado zaradi parlamentarizacije vlade. Pogajanja potekajo uspešno. Vsa 4 mesta sekcijskih šefov bodo zasedena s poslanci koalicije. Ban ostane na svojem mestu.
Bosanski sabor.
Sarajevo, 17. februarj.a Bosanski sabor je včeraj skleni! najeti 6mi-lijonsko posojilo za gradnjo vodovodov na Bosanskem Krasu. Sprejet je tudi predlog imunitetnega odseka, da v bodoče ne bo izročal poslancev, ki bi jih sodnije preganjale zaradi političnih afer.
Rusija.
Petrograd, 17. februarja. Odsto-pivšemu ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru Kokovcevu je baje ponudil car dotacijo 300.000 rubljev, kar pa je ta zavrni! z besedami: Deset let sem čuval državno blagajno, pa ne zato, da bi imel sedaj, ko odstopam, kak dobiček.
Pariz, 17. februarja. »Echo de Pariš« poroča, da se je novi ruski ministrski predsednik Goremvkin izrazi! o francosko - ruskem razmerju, da je treba vozel med Rusijo in Francosko vedno bolj ozko zavoz-UatL
i Petrograd, 17. februarja. Sem je dospel ruski veleposlanik v Carigradu pl. Giers, ki je baje določen za naslednika Sazonova.
Francoski vojni proračun.
Pariz, 17. februarja. Poročilo vojnega odseka pravi, da bo vlada zahtevala namesto 860 milijonov okroglo 1410 milijonov vojnega kredita, in sicer za zvišanje mirovnega stanja 655 milijonov namesto 440 milijonov in za izboljšanje vojnega materijala 454 in pol milijona namesto 420 milijonov.
Škofi in politika.
Pariz, 17. februarja. Nadškof v Reimsu je izdal pastirsko pismo, v katerem prepoveduje francoskim katoličanom voliti republikance ali radikalne kandidate ter priporoča le one kandidate, ki so za svobodo cerkve in za obnovitev zvez med Francosko in Vatikanom.
Belgijski kralj.
Bruselj, 17. februarja. Belgijski kralj je pade! danes s konja in si zlomil roko.
Švedska.
Stockholm, 17. februarja. Socijalni demokrati naznanjajo za prihodnjo nedeljo na Švedskem 238 zborovanj z dnevnim redom: Republika ali monarhija.
Stockholm, 17. februarja. Vladnemu predsedniku Hamarskjoldu se je posrečilo sestaviti ministrstvo. Imena se razglase šele prihodnje dni-Uruguay.
Montevideo, 17. februarja. Za predsednika republike Uruguav je bil izvoljen Blas Vidal.
Angleška Indija.
London, 17. februarja. V angleški Indiji se pripravla vstaja. Ministrski svet je pooublastil indijskega podkralja, da proglasi nad ogroženimi pokrajinami indijskega cesarstva obsedno stanje. V Kalkuti je policija razpustila centralne komiteje štirih indijskih tajnih verskih družb.
Japonska.
Tokio, 17. februarja. Pet Častnikov japonske vojne mornarice, med njimi neki kontreadmiral mornariškega ministrstva je bilo aretiranih do sestave vojnega sodišča, ker so osumljeni, da so se dali podkupiti.
Tokio, 17. februarja. Admiral Fuju in kapitan Savsika prideta pred vojno sodišče, ker sta zapletena v mornariško afero.
Velikanski viharji.
London, 17. februarja. Iz New Yorka poročajo, da divjajo na Atlantskem oceanu velikanski viharji. V New Yorku pogrešajo 40 parnikov.
London, J 7. februarja. Snežni zameti so bili tako veliki, da je izdala občina en dan za odpravo snega pol milijona.
Dogodki na Balkanu.
Albanija.
, Skader, 17. februarja. V nedeljo so svečano otvorili most čez reko Drinaso. Pri otvoritvi je italijanski konzul Galli zlasti naglasa!, da so most zgradili italijanski inženirji.
Neu - Wied, 17. februarja. Princ \Vied bo sprejel albansko odposlanstvo na svojem gradu dne 19. februarja.
Rim, 17. februarja. »Italia* poroča, da so vse velesile privolile, da se proglasi Albanija za kraljestvo.
Berolin, 17. februarja. Princ Wied obišče prihodnje dni angleškega kralja. Zato se zakasni njegovo odpoto-vanje v Albanijo zopet za par dni. Srbija.
Belgrad, 17. februarja. Državni proračun za leto 1914 izkazuje rednih izdatkov 202,882.098 dinarjev in rednih prejemkov 267,483.538 dinarjev. Izredni izdatki znašajo 10,978.771 dinarjev, izredni prejemki pa 6,452.440 dinarjev. Vojni proračun izkazuje 54,335.159 dinarjev.
Belgrad, 17. februarja. Tu je izšel nov list »Macedonija i Velika Srbija«, ki v srbskem, albanskem in turškem jeziku poživlja albanske muzlimane in katoličane, da naj se izognejo homatijam, ki groze izbruhniti v Albaniji in naj se naselijo na svobodnem ozemlju srbskem.
Belgrad, 17. februarja. Zunanji minister je izdelal načrt kolonizacije novih srbskih pokrajin, kamor naj pridejo kolonisti iz vseh slovanskih dežel. Država odstopi kolonistom zemljo brezplačno.
Belgrad. 17. februarja. Srbski listi zahtevajo, da vlada odpokliče svojega delegata Pavloviča iz Carigrada. Turčija je namreč v zadnjem času stavila nekaj novih, za Srbijo popolnoma nesprejemljivih zahtev glede privilegij za muzlimane v novih srbskih pokrajinah, iz katerih sledi popolnoma jasno, da hoče Turčija razbiti mirovna pogajanja s Srbijo.
Bolgarska ki Srbija.
Soma, 17. februarja. Danes Je sprejel bolgarski car srbskega po-
slanika Antića, istočasno je sprejel tudi srbski kralj novega bolgarskega poslanika Caprašikova. S tem so di-plomatične zveze med obema državama zopet obnovljene.
Nova balkanska zveza.
Belgrad, 17. februarja. Pri sve-čanostnem dineiu na čast grškemu prestolonasledniku se ie kralj Peter opetovano izrazil o Grški kot »naš: ljubi in zvesti zaveznici«.
Bukarešta, 17. februarja. Gršk; prestolonaslednik je zaprosil, kakor se oficijozno priznava, za roko najstarejše hčerke romunske kraljevske dvojice.
Egejski otoki.
Pariz, 17. februarja. Listi poročajo, da je turška vlada, ko je izročila veleposlanikom noto, postopala na skrajno razžaljiv način. V zgodnji jutranji uri je namreč neki mali uradnik oddal odgovor nočnim čuvajem na veleposlaništvih.
Pariz, 17. februarja. Listi poročajo, da pripravlja Angleška predlog na demonstracijo vojnega brodovje, če se Turčija ne vda.
Romunska.
Bukarešta, 17. februarja. Pri volitvah iz prvega volilnega razreda 3e bilo izvoljenih 56 liberalcev, 5 konservativcev in 5 demokratov. Treba ie 13 ožjih volitev. Izvoljena sta med drugim ministra Costinescu in Duca in bivši ministri Cantacuzene, Jo-nescu, dr. Istrati in Orleanu.
Gospodarstvo.
— Subskripcija na novo Al/Z^ ogrsko državno posojilo iz 1. 1914 s«
vrši do 21. februarja po kurzu 90 4*> in se torej obrestujejo ti popolnoma varni papirji s 5*A% čistih. Prijav sprejema Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice ob originalnih pogojih.
— Stavbna obrt. V nedeljo dn poldne so sklicali stavbni obrtniki na Dunaju shod, katerega se je udeležilo 2000 interesiranih obrtnikov. Na shodu se je govorilo o vzrokih nazadovanja stavbne obrti. Sprejeta je bik: resolucija, ki zahteva takojšnji preklic naredbe za hranilnice z dne 16. januarja t. 1., ki ovira stavbni kredit, preklic § 88. načrta novele glede pokojninskega zavarovanja, omejitev obrestne mere za hranilne vloge pri bankah na isto višino, kakor pri hranilnicah, znižanje prenosnih pristojbin, predložitev vladne predloge o novih, dalekosežnih davčnih prostostih, dovolitev prve hipoteke s 75r realne cenilne vrednosti in zvišanje pupilarne varnosti posojil na prvem mestu na V« cenilne vrednosti. Nadalje zahtevajo, da se takoj prične z javnimi zgradbami. Ostale zahteve so bolj lokalnega pomena.
Češka industrijska banka
V seji upravnega sveta Češke Industrijske banke dne 11. t. m. odobrena bilanca za poslovno leto 191,;. izkazuje, vštevši prenos dobička iz leta 1912.. po odbitku upravnih stroškov, davkov in odpisov čistega dobička 3,014.270 K 89 v proti 2,263.189 kron 87 v v prošiem letu.
Upravni svet je sklenil dne 5. inarca 1914 vršečemu se občnemu zboru predlagati razdelitev 6% dividende to je 24 K. kakor v prošiem letu, nadalje dotirati rezervne zaklade s 252.155 K 34 v, s čimur narasejo isti na 3,253.731 K 39 v, ter po pokritju tantijem izkazajoči se ostanek od 255.706 K 12 v prenesti na nov račun.
Račun zgube in dobička za 1913 izkazuje: Prenos dobička iz 1. 1912. 202.613 K (plus 60.228 K), obresti iz bančnih in hipotečnih poslov 5,624.804 K (plus 841.503 K), provizije in drugi donosi 1,851.795 K (plus 155.394 K), po odpisu plačane terjatve 2349 K (minus 18.858 K). Med izdatki se nahajajo režijski in upravni stroki z 1,709.740 K (plus 89.792 K), davki in pristojbine 463.681 K (minus 90.876 K), obresti od denarnih vlog 1346.136 K (plus 319.421 K), obresti od bančnih obveznic 1,002.825 K (minus 31.257 K), odpis inventarja 42.461 K (plus 4881 K), odpis terjatev 102.447 K (minus 4776 K). Čisti dobiček znaša 3,014.271 K (dIus 751.081 K).
Račun bilance za 1913 izkazuje med aktivi: Blagajna 2,614.219 K (plus 36.950 K), menice in devize 46,091.108 K (plus 10,347.650 K>. efekti 15,885.010 K (minus 4,597.538 kron), efekti varnostnega zaklada za bančne obveznice 390.188 K (plus 37.539 K), debitorji 84,138.280 K (po večini krito z efekti: plus 7,659.020 kron), hipotečna posojila 21,279.100 kron (minus 1,005.900 K), inventar 379.166 K (plus 28.599 K), poslopia ftlijalk 3,618.517 K (plus 1,715.753 K). Med pasivi se nahajajo: Delniška glavnica 40,000.000 K (plus 10,000.000 K), različni rezervni zakladi 3,022.566 K (plus 189.070 K). Iz-
žrebni zaklad za bančne obveznice
70.292 K (minus 115.105 K), obrestni zaklad za bančne obveznice 239.390 kron (minus 11.316 K), denarne vloge na vložne knjižice in blagajniške
liste 30,558.755 K (plus 6,108.486 K),
Kreditorji 76,020.720 K (plus 8,283.285 kron), emitirane 4*f»?fc   bančne obveznice     21,279.100     K (minus 1,005.900 K), izžrebane 47/- bančne obveznice 200 K   (minus 27.400 K), predplačane obresti hipotečnih poso-1 114340 K (minus 7603 K), ncdvig-jeni kuponi bančnih obveznic 9.547 ron (plus 1026 K), nedvignjenc dividende 66.408 K (ptos 62.450 K), čisti Jobiček 3,014.271 K (plus 751.081 K>.
Nam bližje   stoječa podjetja so o večini delovala zadovoljivo. Ogrsko - Češka industrijska banka, d. d. v Budimpešti dosegla je višji uspeh in bode svojo dividendo   pri obilein preostanku za 51/-r> proti 5r^ v pre-tečenen letu. Delniška družba rnh-v Pragi delovala je jako razveseljivo. Dividenda je znašala 5'< in se obetajo za tekoče leto dobri uspe-Montanska   delniška   družba v Pragi primerno napreduje in bode v bodočem poslovnem letu najbrže za-mogla razdeliti primerno dividendo. >e!niška družba za izkoriščevanje gozdov je tako kot v pretečenem poslovnem letu z iako dobrim uspehom Jelovala. Prva   Češka splošna živ-Ijenska zavarovalna delniška družba bo razdelila dividendo   v visokosti rošlega   leta.   Lokalna železnica Kurim - Veveri - Bvtvška izkazuje rako v tovornem, kakor tudi v osobne m prometu zadovoljiv uspeh in je nričakovati, da v  kratkem prejme agotovljeno ji deželno subvencijo in v okviru zakona ji dovoljeno železniško posojilo. Diskontno društvo pri Češki industrijski banki. r. z. z o. j. ^ade vnovčila kupone svojih delnic z stim zneskom kot v   prošlem letu. 1 adijski in kavcijski zavod,r. z. z o. j. . ie vkliub precejšnji kurzni zgubi ri svojih za   poslovanje potrebnih fektih zadružne deleže obrestoval ^  . Tekom leta 1913 smo se ude-ežifi novoustanovitve Banque de !' f'idustrie   v Parizu   koje delniška Klavnica je bila določena na 6.000.000 Tr., in upamo, da nam ta zveza pri-ese dobiček.
Pri centrali, kakor tudi nekaterih rilijalkah   obstoječe industrijske rodajne oziroma evidenčne organi-cije smo razširili. Fibjalke    imele    so primeren :ispeh. Za filiialko v Brnu smo v letu 1913. nakupili na naibolišem prostoru ležeče veliko poslopje   na oglu. katero se bode   namenu primerno adaptiralo. Istotako smo za filiialko v Lounu pridobili lastno poslopje
Umrli so v Ljubljani:
Dne 15. februarja: Gašpar Pečar, zasebnik 78 let, Japlieva ulica 2.
— Frančiška .Tanesch. šivilja. 81 let, Karlovška cesta S. — Josipina Banko, bivša mekarica, 65 let. Kolodvorska ulica 18. — Fran Dolinšek, koči-jažev sin, 5 mesecev, Streliška ulica 15.
Dne 16. februarja: Terezija Ho-zhevar, vladnega svetnika vdova, 80 et, Poljanska   cesta 10.   — Marija F^ogme. krojačeva hči, 3 dni. Bohori-
- eva ulica 30.
Dne 17. februarja: Mihael Cunk, Jelavec - hiralec, 74 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici.
Dne 13. februarja: Marija Blaž. mestnega stražnika vdova. 64 let, — Cecilija Vrenko, dekla, 38 let. — Frančiška Gogala, užitkarica. 63 let.
Dne 15. februarja: Marjeta Jan->a. odnega sluge vdova, 75 let. — Neža Jordan, bajtarjeva hči, 16 let.
Dober tek
je in ostane glavna stvar. Kdor pa nima slasti, naj seže po Scottovi emulziji iz ribjega olja, ki ae ie desetletja obnašala za tek pospešujoče krepila Nasproti navadnemu ribjemu olju je Scottova emulzija slastna in tako lahko prebavna da to preiskušeno krepilo lahko brez truda zavrivamo. Scottova emulzija iz ribjega olja začne telo krepiti in ob enem zbudi naravno poželjenje po hrani tako, da navadno hrano jemo s slastjo in dobimo novega po uma in veselje do življenja.
Otrokom in odraslim simo iz najčistejših sestavin napravljena Scottova emulzija iz ribjega olja vselej, po leti in pozimi, izborno slu?.i za okrepitev.
Cena originalni  »tejeknici 2 K  80 v
I*r»hiv«   r c  po vneti l«karnali.   Proti vpo-
siliaivi 30 v v gumenih   mamkah dobite
od tvrdke J-COTT & BOUNE, d. * o- « n ■   rhm«iu   VII    »V-Heeraje   ne #ia na*
list enkratno vpo&iljatev ;>•-• kuSnje od knke lekarne.
Ženske
pri motitvah (za-staianiu krvi) ne jemljo kroglic, tiblet, praška, čaja brez vrednosti, Moje prijetno zauživalno, preizkušeno, zajamč. neskod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv pisma. Velika škatlja K 415 roSt prosto. Diskr. dopošiija dr. med. H. Seemann. Sominerfeld 83 PtieiSerlausitz.
N. željo «c dopollje iz duri.-, ->ki» mli LuHimpe-ran-
tke   rajpoiiljajnic-.   zatorej   cannske neprilike rakTin^ene. «561
Serravalto
vo
železu at o Kina-vino
Higijenična razstava na Dunaja 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
'zborni okus. ::
Večkrat odlikovano.
■ Kad 8000^ zdravniških apiićevaL :: J. SERRAVALLO, c. ii kr. dvern: dobavitelj
TRST-Barkovlfe. 80
Dobiva se v lekvnah v steklenicah po : 2 lit. It K 2*60 in po 1   irt. a K. *"8J.
Borzna poročila.
Ljubljanska
..Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 17. februarja 1914.
Denarni ' Bfagorni
Finančni odsek
lil. slovenski vscsokolski
zlet v £jubljani leta 1914.
vabi sodeluioče brate k redni seji, ki se vrši jutri, fine 18. t- m. ob 8. zvečer v zvezni sobi v „Narodnom domu".
Na zdar? Načelstvo.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnlhar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ali veliko sedite? Sedežne t>o-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-niio odrgnenje in ono nevšečno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na hemoroidah! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani Šelenburgova ulica iL L i3578)
Naložbeni papirji.
4" o n.ajeva renta.....j, 83 70
4 2° q srebrna renta   . . . . 88 1",
4  i avstr. kronska renta . . ! 83*05
4° o ogr kronska renta   . .; 83*40
1 o kranjsko de*?, posojilo . ;| — •—
4° o k. o. češke dež. banke . 88 25
Srećke.
Srečke iz L 1860 1 s . . •
18&4 . • ■ • •
„     tiske......•
zemeljske I izdaje I
„     odrske hipotečne .
dun. komuna ne .
avstr. kreditne . . „ ljubljanske .... „ avstr. rdeč. križa . >» ogr. „ • „ bazilika.....
turške ......
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe
Južne železnice.....
Državne železnice ....
Aloine-Montan......
CeSke sladkorne družbe . Zivnostenske banke . . .
Valute.
Cekini.......'„ .
Marke.........
Franki  . . .......
Lire......... .
Rublji .........
Žitne oeno v Budimp-nftti.
Dne 17. februarja 1914. Termin.
443 — 6*0-— 293*— 283*-242*2' 220-75 470 — 4*3 — 61 — 52-2* , 31-7SJ 2725 226-90
407 — 643* — 536 25 10675 717*25 s19-— 327*75 281-
11-39 117*45 95 30 04 95 253-37
83*90 88 35 84 1r, 83 60 89-— 89*25
*53-90 — ,03-— "!93-— 25275 37*75 480 — .93 — eV— 56 25 3575 31-25 229 00
408 — fi4t-— 537*25 107*75 71825 840 — 328*75 282-
U-43 11765 95*45 95* 15 254 37
Pšenica za apr. 1914. Pšenica za maj 1914 . Rž za apr. 1914 Rž za oktober 1914 . Oves za apr. 1914 . Oves za oktober 1914 Koruza za mal 1914 . Koruza za julij 1914
za 50 kg 12 13
za 50 kg 11-01
za 50 kg 9-27
za 50 kg 861
za 50 kg 7-88
*a 50 kg 7 86
za 50 kg 6 75
za hO kg 6*87
HeteonHosii
Vi*tai uMŠ ■•rje« S*t*2
o porotno.
SrešaJI zraM Uak 7M mm
16. 2. pop.1 7411 9.av. 1 740-2
Srednja vtorajsnja Ujaipcutura
Stanovanje
lepo, obstoječe iz 2 sob s pritiklinami, zlasti laC'ae mmmM joatl g ne ^ pej a č e, M
Pismene ponudbe pod Šifro pj*r. WL WL a# t#aV* na upravn. »Slov. Naroda«. 508
irimti imliik
prva moč, dober železninar. Le taki naj se oglasijo, ki so vojaščine prosti pri F*T. rief\ trgovina s špecerijskim in železnim blagom, Utaleav
Dtlulaka, 655 SlaraSil
H i » &.
eooaadstropoa, z vrtom, prav blizu farne cerkve na Vranskem, se pod ugodnimi pogoji iakaf prtuta.
Naslov pri upravnistvu »Slov. Naroda«. 660
▼a« apretnib
653
prva moč. *ali mafta petsika ali
pMlaveifa. Sprejme tudi dobro vpeljano špecerijsko trgovino.
Ponudbe prosi ni naslov: „Star.
3S511, peitno leteče, LimM|aaia, t lavna paAta. 658
Enoiaistrapoa hi
7 8 sobami s 6 kuhinjami s štedilniki in 7 jedilnimi shrambami namreč za 6 stanovni-kov, ki plačajo 4 stanovniki po 16 K in dva po 26 K na mesec. Pa tudi gospodarske poslople: 1 kuhinja za perilo, 1 kuhinja za kuhati za svinje, 1 hlev za troje glav živine in 4 svinjaki, kar je vse novo zgra-ieno, 5e 7 let davka prosto, dalie oral zeamlfe, lepo zasajene z drevjem in trsjem, vse vkup na Pragerskem (Pragerhof) št. 68 Cena 18.0C0 kron. 659
Kdor želi kupiti, nai se oglasi pri gospodu Marko Ver lak, it 68 Pragersko.
H
H
3
3
1S|
-   mm ~
R S & S
o
o
L
!5
H
48
Q
^ JLt
I S » - ^
O M
0- mmm
cd A
m m
o
H
H
ms i*
H
N
h
H H
a
sprafat« tek«|
Jtorlin Stojan, mizarski mojster
aa TeharJIh pri Crifo.
Največja izbira
eksotičnih ptičev, papig, opic, ptičje .       krme ——-■
po nizkih cenah pri
Josipu Mahorsich
zool. veletrgovina
Trat, Via delle posta štev. 12.
Cenovniki gratis in franko. 661
pošljem vsakemu svoj veliki, bogato ilustro-vani glavni katalog s čez 4000 slikami solidnega, dobrega in cenega blaga vseh vrst.
C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad,
razpošiljataica glasbil Most št. 441.
Deška vijolina brez loka •/< velika, z ožganimi poliranimi tli K 5 80. Finejšc-r izvršitve po K 6-50, 7 60, 9 — itd. Loki za gosli K — 90, 1 10, 1-50. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju.
Ker pričnem z izdelovanjem patento-vanih dvojnib glavnikov tudi v sosednih
državah, sprejmem
družabnika
Strokovno znanje ni potrebno, zadostuje denarna udeležba. — Dvojni glavniki so kot splošno lepotilno sredstvo in vsled praktične vporabe proti letni vročini in za negovanje las zelo priljubljeni in se povsodi splošno upeljejo. Letni promet nepričakovano velik. 652 Cenjene ponudbe na: A nt On Mmsle, Ljubljana, Ceata na Rožnik, vila 41.
Jgnac Čoki žanči Čol^i roj. J){ešc/c
poročena. mXt^ Gradec, dne t6. februarja 19t4.
656
Jpuneč.
Litija.
Proda ae okrog tisoč različnih
raiHIenib ^steKIenlc
ter popolno nova 8 m dolga steklena stt>na Vprašanje pod f,Steklenica 59SM  na upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
■— <
Proda se dobro ohranjen, bolj kratek
za 150 kron. 662 Naslov  pod  »Poštni predal it. 146", Ljobljana,_
Iščem
sedlarskega očenca
iz poštene družine. 603
Naslov: Rudolf Svara, sedlar« akt mojster v Komnu, Primorsko«
Sprejme se
gospodična
na stanovanje in hrano.
Več   se poizve »Slov. Naroda«.
v upravnistvu
635
Stalni
404
krajevni agenti
zmožni nemščine se spre|me|o ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-vol-enih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Ncugasse Nr. 20.
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin* balzam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K \ lončki 2 50 K Kemenv, Easchan (Kaaaa)!., Post. 12 736 Ogrsko. 62S
Dobro idoča
v bližini  Ljubi ane, se pod ugodnimi
pogoji takoj odda. 647
Ponudbe naj se pošljejo na upravn. »Slov. Naroda« pod 5,Sreča 1914".
in
063
vajenca
sprejme takoj Ant. Bafec, cvetlični salon, Pod Trančo, LJubljana.
Lepo smrekovo « e
ca. 30.000 kosov, 2—4 m dolgo, ima poceni naprodaj
ffUa »n v JsMoli.
pošta    Ribnica    na Štajerskem. V službo sprejmem
ki mora biti spreten železninar in ki deluje že dlje časa v stroki; nadalje
soldokontlsto
V ponudbi naj   se navede izobrazba, dosedanje službovanje, plačilni zahtevek in čas mogočega vstopa.
Peter Majdič, Celje.
Za skorajšnji nastop iščemo popolnoma zanesljivega mlajšega
pisarnižkega
uradnika
z dobro izobrazbo, popolnim znanjem slovenščine in nemščine v govoru in pisali ter strojepisja. Prosilci naj svoje pismene ponndbe naslove na MU ftaokTa  SMaiOt   tvornica špirita,
droža, slada, čistilnica špirita v €•« lavam. 63i
195634
7806
15
FD
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD* dne 17. februarja 1914.
38. štev.
Tik Ljubljane  na en!   najbolj prometnih cest oddam dobro idoco
m i mm
kakemu dobremu trgovcu ali začetniku
V hiši se nahaia tudi dobra gostila*t ki mu jo na željo tudi pod ugodnimi pogoji odstopim. 6C6
Ponudbe naj se pošiljajo na urravn. >Slov. Naroda« pod „Sigurnost 2000".
Sprejema zavarovanja človeškega živ-ljenja po na*raznovrstnej5ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj oči mi se
12 vplačili.
*9
44
9 i.
■ ■ •
K OOtTSO-TSS-lS — Isplataao oesJtodaJn« in kanitalije E 129.985.304-25 Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
ooiaenila
fieicralM vtiimn i Liiniiai t'^s^L'; i Mi eliti štev. 12.
dajei
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Poaor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Priporoča se kot strokovnjak
. TURMAN
= cenik. =■
Zahtevajte
optik - specialist, optični zavod z električnim obratom.
Bodite previdni pri nakupu očal, ker le  specialist  vam  lahko  določi pravilno
aaaaaaaaaamaaaamaiaaaaaoanaMBaaaanai OČala in Vas strokovniaŠko postreže. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
Nova itekla za daleč in bližino, važno za dalekovidne.
Kdor ljubi dobro Kavo,
rabi kot pridatek ..pravi zagrebški :Franck:** z kavinim mlinčkom. — Kdor ga še ne vporablja, pogreša
najboljše.
SANATORIUM • EMGNAj
ZA NOTRANJE iN■ KIHL^GUCNE ■ BOLEZNI. [Z ■ PORODNIGrJIGA \
JUOLUANA • KOMENSKEGA ULICA <t \L
f-zermuk prariARid DR FR. DEROLANC \1
j
Uradniško hranilno društvo v
OSEHfšS KREDIT
uradnikom, profesorjem, učiteljem, upokojencem itd ob naiu^od nefšth pogojih, e? brez porokov proti prispevku v poroštveni sklad.
Nikakih predstroškov! Podrobnosti v prospektih!
Hranilne   vSoge se sprejmejo od vsakogar in se obrestujejo od
dv^va vlož tre po g3
i' o
4 0
Obrest' sc polletno pripisujejo h kanitalu   Nikakejja rentne^a davka. Stanje vlog: K 5.900.000. Stanje iam£ujoc h zadružnih deležev:  K  7,200.000, rezervnih zakladov in vredaostnic K 66C.000.  Poslovni razvidi in poštne položnice brezplačno na razpolago. Pojasnila daje brezplačno:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22.
Govorilne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 3 do pol 4. ure popoldne.
krojač prve vrste
Ljubljana,
13 i 20
340
(nasproti kavarne fEuropa1)
se priporoča.
33	333
	
ika okazijska razprodaja
ravno   došlih  pristnih perzijskih preprog
se bo vršila
dne 19 f 20. in 21. februarja v skladiščili tvrdke „Balkan"9 trgov, špedicljska In komisijske del. dr. na Dunajski cesti 33,
Vpogled je dovoljen vsakemu brez obveznosti nakupa. Cena zmerne. 533 10 do 20 % popusta.
T- POC-ilCITIK
Moja sm in mfzorstuo
lapilEsa ttp.-^ reziie l 11 (Šimi).
Zaloga spalnih ter je-dilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, d ::  vanov, žimnic :: in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskom orokn
350 kron.
Obstoječa: 2 cj v o vratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
V četrtek, dne 19. svečana t. 1. prodajala se bode iz preste roke razna
zlatnina in srebrnina, žepne in stenske ure, prodajni pulti, omarica za srebrnino s steklenim pokrovom itd.
Kupci, ki nameravajo dražiti, naj se oglase navedenega dne ob 8. uri na sv. Petra cesti št 44 v Ljubljani. 657
V naročbo priporočamo
prvi slovenski leposlovni mesečnik
fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadaioče potrebščine ima v zalogi 23^7
fotomanufaktura in drogerija
isAdrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v Ljubi an:, Selenburgova ulica 5.
Temnica na razpolago Zunanja naročila z obratno pošte. — Zahtevajte cenike.
kateri izhaja že 34. leto
,.L)ot>!!tinski zvon"
..Liahllanslti zuon"
šteje med svojimi soirndnlU naše najboljše pripovednike, pesnike in kritike;
poroča nepristransko o vseh važnejših slovenskih in slovanskih književnih novostih;
si je tekom svojega 33 letnega Izhajanja pridobil v našem slovstvu odlično mesto.
Naroča se s
,.^_zvona" Ljubliana. Knaflova dL5.
Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 460, četrtletno K 2*30.
46
„B A L K A X
sss trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta it.
Centrala   TRST. Telefon št 100.
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladišča, kleti.  Prosta skla disča za  redni  užitnini podvržena blaga.   Najmodernejše opremljeno   podjetje za selitve In prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih  posebnih  skladiščih    Ometanje  itd. —   Spedicijski urad,  generalni zastop in  prodaja voznih listov:
■ " ■■■ '»i - ,DALMATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu.
Brzovozne proge Trst-Btnetke in obratno, ter Trst An cona parodbrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst Avstrijskega LIoyda Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Zmerne cene. 3237 Točna postrežba.
»'I
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
Konfekcija ::
dame in deklice
, modao blago, »kao, platno, paraltejre^ preproge, ierpe, rate, pleli.
59
49
623482