125. številka. Ljubljana, v soboto 4. junija 1898, XXXI. leto. (shaja *aak dan **«**«r? uuuki nedeljn in praanike, ter veha po pofiti prejem an is a?itro-ogtmke dn*m» «s ne leto 16 gld.. u pol leta 8 gM., za Četrt leta 4 gld., za jefleo l gld. 40 kr. — 7a Ljnliiji. jo Vre« pošiljanja na dom k« vm leto 13 gld., ca Četrt leta S pld. 30 kr. ca jeden mesec ) gld. lu kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. oa MNO, po 'Mi kr. na fcetrt leta. — Za tuje de£t>le toliko ve£, kolikor p<>ltnin» sna&a. — Na naroćbe, brez istodobne vpo6il:atve naruCnine, se n« oaira. Za oznanila pla£n,e m od ttinetopne petit-^rste pa *'» kr., ce se ocnanilo jedenkret tieba, po f> kr, ftc ee dvakrat, in po 4 kr., će se tnkrut ali večkrat tiska. Do p mi naj ee mole frankovaL -- Etakopiei ee ne mvčajo. — Uredništvo in npravciltvo je na &ont;ref»nem trga st. 12, ti prevalit va naj »» blagovolijo poerljati naročnine, reklama' i n. OKuaoJia, t. j ve« admioiEtrivtivne at~ari. V obrambo slovenske zemlje. Nemška in italijanska povodanj trga kos za kosom naše slovenske zemlje, in od mej sem se čujejo Čedalje pogostejše klici za pomoč potap-Ijajočim ee rojakom. V nekaterih letih je Slovenstvo zlasti na Štajarskem in Koroškem izgubilo mnogo tal, tako da je skrajni čas, uprizoriti veliko in sistematično akcijo, da se ta tuja povodenj kolikor možno zajezi in da se slovenske meje zavarujejo. Slovenski državni poslanci so tema vprašanju posvetili svojo pozornost in 83 brez težav priznali, da prouzročujeta vse velike škod«, katere so v zadnjih letih zadele naš narod, nemška .Sudmark" in italijanska »Lega nazionale", tisti društvi, ki sta najznamenitejši in najuspešnejše delujoči organizaciji naših narodnih nasprotnikov. Ti društvi sta v razmeroma kratki dobi organizovali vse Nem-itvo in Italijanatvo proti nam in gre njima glavna Zasluga na vseh nesrečah, katere so nas zadele. Slovenski državni poslanci so se vsled tega soglasno izrekli za to, da se je v obrambo narodne eksistence poslužiti istega orožja, s katerim se naši nasprotniki bore proti nam, da je treba odbijati klin s k line m, v tem slučaju, da je organizirano protivniško delo onemogočiti s krepko protiorga nizacijo, kateri bi bila glavna naloga, združiti vse obstoječe gospodarske sile, jih pomnožiti z novimi prispevki in jih porabljati sistematično v podporo Slovenstva zlasti ob mejah, koder mu preti največja nevarnost. Slovensko časopisje je o taki organizaciji že mnogokrat razpravljalo. Potrebo take organizacije uvidevajo vsi rodoljubni krogi že davno, in gotovo je torej, da najde misel, katero so sprožili državni poslanci, prijazen odmev v vseh slovenskih krajih, toliko bolj, ker je obče znan obupni položaj obmejnih rojakov. Grozno propadanje zadravakib Slovencev, vsled katerega je sedaj pot do Maribora v nemških rokah, je vsakogar prepričal, da treba krepkega, vztrajnega in požrtvovalnega delo-delovanja, ako naj svoje meje ubranimo tujih navalov. Organizacija, kakor si jo mislijo naši poslanci, bode mo^la le tedaj uspešno in sadanosno delovati, ako se je oklene ves narod, ako bodn dobro došel vnuk, kdor se še briga za usodo obmejnih rojakov, izključene pa vse strankarske razlike. Organizacija mora biti zasnovana jedino in izključno Da narodni podlagi, nj^no volilno načelo mora biti narodoa ideja, vse drug» tendenca pa morajo biti v naprpj popolnoma izključene in zagotovljeno mora biti v naprej, da se narodne žrtve ne bodo porabljale jednostransko v podporo iz vestnih strankarskih koristij in namenov. Ako se to zgodi, potem bodo v tej organizaciji lahko složno in uspešno sodelovali vsi narodni krogi na rešitev slovenstva ob mejah. Državni zbor. Mej včerajšnjo sejo so si nemški poslanci zaupno pripovedovali, da je nastala minister-ska kriza oziroma, da vlada v miniater-stvu kriza, ker je trgovinski minister dr. Biirnreitber radi graških dogodb postal zelo nahoden, dasi je sam imenovanje grofa Gleispacha najbolje priporočal. Nemci si pripovedujejo, da hoče dr. Biirnreither odstopiti, ako pooštre otstrukcijo, in upajo celo, da v tem slučaju peda gref Thun demisijo celega ministerstva. Koliko je na tem resnice, se Še ne da presoditi. Začetkom včerajšnje s* je sta — kakor smo že poročali — poslanca Milewski in Res el stavila svoje nasvete, glede rešitve velevažnih in obcekoristuih reform, katere je vlada predlagala. Predsednik Fuchs je izjavil, da se mora v tem oziru prej dogovoriti z načelniki klubov. Nekateri nemški poslanci so pač za to, da se pri gospodarskih stvareh odneha od obstrnkcije, toda vodstvo nemških Btrank je sedaj v radikalnih rokah, vsled česar se nemfke stranke najbrž upro. Mej interpelacijami, ki so bde danes podane, je tudi sila dolga interpelacija Hofmann-WelIenhofa radi kenfiskovarja „Grazer Tagblatta". Pri razpravi o jezikovnih predlogih je najprej na dolgo in na široko govoril dr. Krona wetter. Za njim je prišel na vrsto dr. Schiicker, ki je napadal vlado radi imenovanja gr< f.t Gleispacha ia razpusta graštega občinskega sveta, rekši, da je dolžnost vseh nemških poslancev nastopiti proti vladi z najostrejAimi sredstvi. Zahteval je, naj se prekličejo j^z koVBO naredbe in naj se uveljavi nemški državni jezik. Poal. Tittinger, pristaš Mautbnerjeve ekupin;ce, se je tudi ogreval za nemški drž jezik, dočim je znani Pfersche strastno napadal grefa Gleispacha in vladi očital, da je nesposobna. Ko je še soc. dem. Steiner govoril v češkem jeziku, se je razprava pretrgala. Posl. G ros« je vprašal predsednika, kdaj se snide odsek, kateri se ima posvetovati o obtožbi grefa JBadenija in je opozarjal, da je potekla doba! za katero ho bili imenovani členi državnega sodišča. Potem se je oglasil \Volf, rekši: Včeraj sem vprašal, kaj je z odgovorom na mojo interpelacijo glede imenovanja driavnega hudodelca Gleispacha višjesodnim predsednikom Podpredsedn k dr. Ferjančič: Zaradi tega izraza \as pokličem k rtdu. \Yolf: Oa je po vsem svetu znan kot to. Gospod predsedn.k je bil tako prijazen, mi odgovorit«, da predloži mojo interpelacijo ministerskemu predsedniku. Prepričan sem, da je predsednik dr. Fuchs iskal in našel priliko, govoriti z grofom Tininem, zato premim, naj se mi pove, kaj je odgovoril grof Tluin predsedniku. Podpredsednik dr. Ferjančič je izjavil, da bo na to vprašanje odgovoril dr. Fuchs Prihodnja seja bo v ponedeljek. Značilno je, da Nemci v današnji seji niso poskusili prisiliti vlado, naj se izreče o graških dogodbdh. Da bi se bili odrekli temu namenu, kateri so poskusili doseči najprej z nujnim predlogom, potem pa z interpelacijo, na to niti misliti ni. Ker se je vsem nemškim poslancem naznanilo, naj pr dejo v ponedeljek zanesljivo v državni zbor, se domneva, da hočejo ta dan storiti nov korak. Preostaje jim samo še jedno sredstvo — predlagati obtožbo ministerstva. LISTEK. Pred 50 leti. (K 30. maja spisal J. Č.) Dasi so bili Časi na spomlad 1848. leta po vsej Avstriji precej resni, so imeli vendar nekateri ljudje Se malo, recimo zlobnega humorja, ter so skrbeli za to, da so posameznike zjezili in utogotili, veliki večini pa priredili s tem cenen .gnudtS". Najprvo na Dunaju, potem v Gradcu in po drugih mestih, aprila meseca tudi v Ljubljani, katera i v tem oziru ni hotela zaostati, so se udomačile ponoćne mačje podoknice z obligatno točko, pobiti okna .prijateljeva■. Na Dnnaju so postale te .podoknice" tako aen vogue", da se ni skoraj smel imenovati slav-uega, kogar še niso v ponočnem času počastili s žvižganjem in rjovenjem. V Gradca pa se je urednik nekega lista nad tako šalo po nepotrebnem toli razbnril, da je še Hto noč za kapjo umrl — na veliko žalost „humoristom", ki niso mogli še v drugič prirediti nervoznemu uredniku priznalne podoknice. Toda Ljubljančanje bili so bolj praktični kakor nesrečni graški urednik. Niso se jezili, temveč, •koravno je bilo še hladno, so le zunanja okna za- menjali z lesenimi naoknicami in si tako obvarovali svoja stekla. Prvi, ki je javno protestiral proti ponočnim razgrajačem, je bil .oče* Slovencev, dični dr. B 1 e i w e i s. V BIllyrisches Blatt* z dne 2. maja 1848. 1. pravi, da so nočne produkcije Že „roeoco" postale, „ein sehlechter, schon verbraucbter Spasa, der be-deutend liinkt". Z vso resnostjo pa zahteva, naj se .Katzenmusik* opusti in naj se mesto nočnega kričanja priredi sedaj, ko je to dovoljeno, produkcija slovenskih pesmi v obliki koncerta, ali pa naj se uprizori slovenska komedija, s katero bi se podal Ljubljančanom umetniški užitek, in za katero bi bilo na razpolaganje dovolj vrlih močij. „Es vvar eine Zeit*, piše dr. Bleivveis, „wo man mit der heissesteu Sehnsucht solchen Pro-duetionen entgegen sah, alleiu unser Sehnen und Driingen war fruchtlos ; j a, es war ein Verbre-c h e n (I !), einen solchen Wunsch nach offent-licher Aufftihrung v a t e r 1 a n d i s c h e r Lieder in Aubfiilirung bringen zu vvollen". Pred Bleivveisom je hotel že Leopold Kor-d e s c b , tedanji urednik listov „Laibacher Ztg." in „Wyr. Blatt", ustanoviti slovensko gledališče, in je preskrbel prestavo dveh Kotzebue-jevih iger v slovenščino. A skupil jo je, ko je na- znanil svoj namen vladi! „Ich hatte vom Gliick zu reden, dass man mich uber soleh einen Antrag auf freiem Fuss herumgehen liess!" piše Kordesch. Doba takih nečuvenih krivičnostij napram slovenščini pa je z letom 1848. prešla. Podelila se je slovanskim plemenom ravnopravnost z nemškim narodom, dovolilo se je prepevati slovenske pesmi, prirejati koncerte in proizvajati gledališke igre. Nastala so slovenska društva. Na Dunaju se je osnovala „Slovenija" dne 29. marcija; graška „Slovenija" pa se je porodila dne 16. aprila. Za njima pride šele Ljubljana s .Slovenskim društvo m", osnovanim dne 2B. aprila. — .Slovensko društvo" je imelo namen, mikati in razširjevati slovensko narečje z vsemi ustavno dovoljenimi sredstvi, mej katera spadajo osobito .besede" in gledališke igre. „T h e a t e r m u s i k !" ne „Katzenmusik", kliče dr. Bieivveis, ter zahteva koncert, v katerem se naj poj6 premile, krasne domače pesmi. God cesarja Ferdinanda, dan 30. maja je bil gotovo primeren za prvi javni nastop mladega društva, ki se ni omovalo, da kali mir in red v deželi, ampak je bilo osnovano na patri-jetiški podlagi z geslom: Vso za vero, dom, cesarja! V IJublJanl, 4. junija. Glasovi o položaja. V .Pester Lloyda piše neki poljski poslanec, da je položaj .naravnost brezupen" ter prorokuje: „Pri jed nem delo poljskega kluba se pojavlja misel, da se državni zbor zapusti in da se s tem kriza, katero hoče vlada zavleči, pospfši. Z zavlačevanjem se namreč ničesar ne pridobi, ampak se položaj samo Se po-slabše." „ A r b e i t e r - Z e i t u n g" piše: „Položaj je popolnoma obupen in ne možno je, da bi se po vrnila zbornica še kdaj k normalnemu delu; da se nihče več ne trndi. spraviti jo zopet nazaj, dokazuje, da je overjen vsakdo o brezvpešnosti takega poskusa." „Deutsches Volksblatt- meni, da se mora zasedanje vsak čas zaključiti. S tem pa bi se kriza ne odpravila, kajti absolutizem, kateremu se grof Thun bliža, je neraben vladen program, in bi bil le uvod katastrofi z nasledki, kakor5nih si danfs še niti misliti ne moremo. — rNeue Freie Presse" poroda, da se poslanci vseh strank čudijo, da vlada ničesar ne ukrene, da bi se naraščajoče razburjenje duhov pomirilo, nego dovoljuje mirno, da se debata o je.ikovnih predlogih nadaljuje. Izprememba ustave? „Kurjer Lvovski" poroča, da fie v po jskih parlamentaričnih krogih na Dunaju radi obstrukcije in parlameotove brezdel* nosti govori, da se bode ustava v tem smislu iz-prem*>mla, da se volijo poslej državni poslanci zopet v deželmh zborih. Pr^j bodo deželni zbori na odreditev vlade ustanovdi V. kurijo. Ko se to zgodi razpusti vlada deželne zbore in se Uvolijo novi. Ti pa izvolijo potem delegirance za državni zbor. Parlamentni mejklioi ne pridejo vsled odredbe predsedniki dra. Fuchsa več v uradni državnozborski protokol. Opozicijonalci trdijo, da se je to odradio vsled ogorčenja vojiega ministra, ki je bil sila razžaljen, ker je neslani dr. Glockuer zaklic-d, da ima vojni minister Krieghammer ,mehke možgane" in se je ta mejklic tudi nradno zabeležil ter je odondot zašel seveda v vse časnike, katere bero včasih tudi c. kr. častniki. Ker žurnalistom ni možno zib-Ieževati takih mejklicev, nego so si morah dotične »duhovite" opomb«* prepisati š-^le iz državnozborskega zapisnika, so sed ij seveda ob-strukcijski časopisi sila togotni, da se jim odtegne poslej najnikantnejši in za nekatere res najzanimivejši del dr'avnozborskih poročil, ki bodo odslej prav dolgočasna. Nevoljni pa so tudi obstrukcijski poslanci, zlasti oni, ki so si pridobili z veliko rutino v motenju govornikov in v prekrepkih opazkah že posebno slavo. Zategadelj boio v ponedeljek baje vsi obstrukcijski lis i in žurnalisti odpovedali naročnino na „Reichsraths-Correspondenz", ako dr. Fuchs svoje odredbe ne prekliče. Ako še ta odpoved ne bo koristila, so listi sklenili, da sploh več ne bodo poročali o državnozborskih sejah. Temu se bodo seveda uprli poslanci in prisilili predsednika, da dovoli zopet mejklice. Novo italijansko ministarstvo pozdravlja večina italijansk>h listov simpatično, a zajedno dvo mijo, 8e-Ei vzdrži. .Popolo Romano" pravi, da je cdvisno vse od Rudinija. Njegovi sodelavci so skromni in pošteni možje, ki so v spoznanju, da so v korist kraljestva nujno potrebne resne in modre reforme, istih misli). Radini pozna potrebe dežele, zato ss mu parlamenta ni treba bati, ako bode odločen. Hudi boji pa so neizogibni. Kralj Kadmija abso-lutno zaupa ter ga je baje pooblastil, da sms, če treba, zbornico razpusuti. — Visconti Venoeta, dosedanji zunanji minister, seje 1. junija poslovil od poslanikov, ki starega simpatičnega moža visoko cenijo. Visconti-Venosta je dejal, da mu je naslednik zvest prijatelji in dober somišljenik, ki bode nadaljeval stare tradicije. Turčija in Vatikan Vprašanje glede diplomatskega zastopstva Turčije v Vatikanu se je v zadnjem Času dokaj izpremenilo. Do sedaj je delala Francija na to, da Turki ne bi imeli v Rimu ni-kakega poslanika. Kakor se poroča iz Kima, je pa sultan dosedanjega otomanskega poslanika v Atenah, A si m Bey* imenoval poslanikom v Vatikanu. Vsl«d tega so nastala mej Vatikanom in francosko vlado pogajanja, kajti Francija se je kot prva katoliška sila v orijentu vedno ustavljala, da bi imela Turčija v Rimu poslanika. Špansko-ameriška vojna. Da je konfuzija o b tki pri Sautiagu še večja, se sedaj poroča, da mej bitko španskega ladjevji pod admiralom Car-vero sploh več v luki ni bilo, ampak da so se Amerikanci motili, misleči, da je vse špansko bro-dovje še vedno pred Sautiagom. Samo poškodo-vani .Cristobal Colon", katerega v luki popravljajo, je streljal na Amerikance, podpirajoč s tem nabrežne, j tko mučne utrdbe. C-rverino ladijevje pa je bilo mej tem že daleč proč. Schluya so torej odbile le nabrežne utrdbe in .Cristobal Colon" ! Seveda je vsa ta vest zopet jako sumljiva in kar nič vrjetna .Cristobal Colon" je največja in po najnovejšem sistemu zgrajena ladija, zato pa glavno bojno sredstvo Cervere. Ze v Martinique je moral Cervera pustiti jedno večjih ladij, poškodovani .Terror", torej je njegova eskadra sedaj za dve važni iu dobri ladiji šibkejša kakor je bila pri svojem prihodu v okrožje bojišča. Ako pa ni imel niti tedaj poguma zgrabiti se z Amerikanci, se more spuščati v boj tolikanj manj sedaj, ko ima le manjše ladije starejšega sistema. Domnevanja, da je odplul Cervera pred Ha-vano ali celo pred Manilo, je torej docela prazno, kajti mej Keywestom in Havano križari močea del amerikanskega ladijevja, in Schleyeva eskadra ima še vedno dovelj streljiva in kuriva na lastno raz polago. Le tedaj bi mogel zapustiti Cervera lako Santiago, ako bi bil preverjen, da je že v najbližji bližini reservna eskadra iz Kadiksa. To pa baje ni verjetno, ker eskadra Kadiksa baje še niti zapustila ni! Glede* Špansko - ameriških načrtov je torej vse nejasno in neverjetno, in došla poročila so bržčas samo časnikarske „race*. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. junija — („Hrvatska Domovina",) je priobčila včeraj članek „Slovenačka era u Dalmaciji", kateremu moramo posvetiti nekaj beaed, ker je zasnovan na popolnoma napačnih premi sah. „Hrvatska Domovina je mnenja, da poskuša vlada v Dalmaciji infiltrirati nemščino, a ker se ne upa, postaviti Nemce na važnejša birokrat i čna mesta, cei, ti bi naleteli na nspre. magij i v/ odpor, sato imenuje na tista mesta take Slovence, kateri |vec ali mani nemški čutijo; V dokaz ta to evojo trditev navaja .Hrvatska Domovina" imenovanje dr. Gertscherja višjeaodnim predsednikom v Zadru. Gertscher, ta zagrizeni nasprotnik Slovenstva, pa Slovenec! Ne, gospodje okoli .Hrvatske Domovine", tako ne grel Gertscher je, kakor kaie že njegovo ime slovenskega pokoljenja, je rojen v Ljubljani in zna tudi slovenski, ali po svoji vzgoji, po svojem mišljenja in političnem prepričanju je on Nemec in sicer nemški na-cijonalec, in prav njegovo imenovanje je dokaz, da ee vlada vender u soja postavl|ati „gole Niemce" na važnejša birokratična mesta v Dalmaciji, vzlic temu, da naleti .na neodoljiv odpor a zemlji". Gertscherja je radi njegovega slovenskega imena prav tako malo šteti mej Slovence, kakor velikega Stross-mayrja mej Nemce. In tako je tudi z drugimi funkcionarji, ki so bili poslani v Dalmacijo, ker znajo slovenski in jim toraj hrvaščina ne d-la t-lav, ki so pa ravno tako nasprotniki Hrvatov, kakor so naši nasprotniki, ki niso Slovenci, ampak Nemci ali uemškutarji. Vsled tega je pač popolnoma neumestno govoriti o .Slovenački eri u Dalmaciji". — (Nedeljski počitek > Prijatelj nagemu listu nam piše: Včeraj došel je finančnega ministra ukaz, s katerim se ima tu ii pri finančni upravi vpeljati nedeljski počitek. To naredbo bo gotovo sleherni uradnik z veseljem pozdravil, in to tem bolj, ker je vsakdo prepričan, da bo vrhovni šef finančnih uradov gotovo za to skrbel, d t se bo ta ukaz izvedel tako, kakor je namen finančnega ministerstva. ne pa po srednjeveških nazorih. — (II. narodna dirka) Kolesarstvo se je tekom zadnjih let tudi na Slovenskem močno razvilo ; pravi sport pa je v nas postalo šele po zgradbi dirkališča. Bicikliški klub .Ljubljana* je priredil lani prvo narodno dirko, katera je po vsem Slovenskem obudila mnogo zanimanja in katere so se udeležili tudi prvi hrvatski dirkači. Kakor lani, tako vlada tudi letos za drugo dirko ne samo v bici kliskih, ampak tudi v drugih krogih največje zanimanje za to priredbo, toliko bolj, ker ima vse-skoz naroden značaj. — Narodno občinstvo se opozarja še jedenkrat na to, da se vrši danes zvečer .Sokolov" drnžbinski večer, da je jutri dopoldan zajutrek kolesarjev pri „Lloydu" in da se darila H. narodne dirke razdele jutri zvečer v .Sokolovi" telovadnici. Pri vseh teh prilikah svira vojaška godba. Vstop k jutrišnjemu večernemu koncerta je 30 kr. za osebo — za kolesarje 15 kr. — Začetek dirke ob 3. uri popoldan. K mnogobrojni udeležbi vabi še jedenkrat klub sloven-kih biciklistov „Ljubljana". — (Pri veliki ljudski veselici,) katero priredi pevsko društvo .Slavec" prihodnjo nedeljo, dne 12 t. m. na Koslerjevem vrtu, sodeloval bode iz prijaznosti gospod M Benčanzl 1 letnim dečkom iz Celja v zanimivih telovadskih in atletskih nastopih. Za te vaje postavljen bode poseben oder. Pevski zbor .Slavca" pel bvde pod vodstvom društvenega pevovodje g. H. Benišeka, poleg novih velikih zborov s epremljevanjem godbe, tudi nekoliko slov. narodnih pesmi Pri veselici svira vojaška godba. Kegljanje na dobitke bode v četrtek dne !). in v nedeljo 12 t. m. od 9. ure zjutraj do 10. uro zvečer. V-i dobitki so lepo okrašeni. Serija treh lučajev velja 10 kr. W~ Dalja v prilogi. M Dne 30 maja 184 8. leta torej, v korist narodne straže, se je vršila prva slovenska „beseda", prvi koncert, pri katerem so se pele, so se srn el e (!) j a v n o (!) peti izključno slo venske pesmi. Da je bil uspeh koncerta uprav čaroben, je pač umevno. Nepopisna radost je navduševala po-sTnšalce. ki so prvič slišali v materinem jeziku deklamirati, ki so prvič slišali otožne, mile slovenske pesmi javno peti,— in prvič so bili „naši ljudje", ki so zložili in proizvajali koncertne točke. Vse točke so se morale ponavljati; vendar so najbolj ugajale Potočnikova „Dolenska", Preširen-Fleišmanova .romanca" „Mornar" in zbora .Duh slovenski" in .Pesem slovenskih narodnih stražnikov". Deklamirali so pesmi Vodnika in Koseškega. S 30. majem 1848 leta se začenja slovenska posvetna glasba, s tem dnem se začenjajo pavaka društva, čitalnice, bralna društva, in vreden je ta dan, da se ga po petdesetih letih z veseljem spominjamo. Če pa pcgledamo naš razvoj v polstoletju, bodisi v političkom, bodisi literarnem ali glasbenem oziru, smemo s ponosom trditi, da smo narod zdrav, krepak! Mati. 4 (Danski spisal Axel Steenbnch.) (Konec.) Ko je tako stala pred njimi ter vidla ležati svoje dete v naročji tujih dam, katere so je ljubkovale, tedaj ji je postalo jasno, da ga ji nameravajo vzeti. Slišala je, ko so šepetale mej seboj, toda razumeti ni mogla, kaj so dejale. Opazila je tndi, da so pogledovale k nji, a vedela ni, da so primerjale njene poteze z otrokovimi ter pretresovale, jeli bode dekletce kot otrok dražestno in krasotica, ko odraste. Z napeto pozornostjo je zasledovala izraz njih obrazov; in ko je videla, da se je gospa sklonila k otroku ter ga poljubila na čelo, tedaj je krčila roke na svoja prsa in stiskala zobe, da ni glasno zavpila . . . Čutila je, da so ga ji vzeli. V istem trenotku so se dame ozrle nanjo ter strmele v njo. Tedaj so ji omahnile trudne roke in povesila je glavo. .Kako se zove dekletce?" je vprašala gospa. .Teodora". ,To pomeni dar božji!" je dejala jedna dam. Polotil se jih je nakrat nekak verski čut, in bile so kmalu složne, da je to ime dobro znamenje. Otrok bode prinesel gospej blagoslova. Dar božji 1 — Na ustnih uboge matere je ob tičala ta beseda; izpregovorila je ni. Na to se je vprašala, za koga je pač bilo to dete dar božji. Gospa je zapovedala slugi, naj pokliče gospoda soproga . . . Takoj na to je prišel, prižigajo si na pragu cigareto, z rudečimi očmi, kakor da je spal. Na njegovem obrazu mej nosom in brado pa se je še videl vtisnjeni vzorec zoftne blazine. Gospodinja je dvignila zmagovito otroka. .Kaj meniš?" ga je vprašala. .Ah! — kaj menijo dame?" .Krasno detece je!" .Da, res!* — se je poklonil — .krasno je I" Gospa ga je pogledala. .Torej ali je obdrživa?" .Kakor hočeš, ljubica!" Pogledal je mati. .Jeli to — ?" „Da, to je mati I" „Da, dobra žena," je dejal, .ali dekle?" — Sklonila je nekoliko glavo. — ,Torej dobro moje dekle, obdržimo otroka, a le pod tem pogojem, da ne zve nikdar, da ste vi njegova mati." .Seveda!" so ponavljale vse dame. Začudena je zrla k njemu, srepo, kakor da ga ni razumela. .Moj Bog! kaj je neki dekleta?" je vprašal. Sel je prav blizu k nji ter dejal: .Mari ne razumeta Priloga „SlovcĐskeina Narodu" St, 125, Ani 4. junija 1898. — (,Slovensko planinsko društvo1) priredi v nedeljo dne 12. t. ni. društveni izlet k Sv. Geri (1181 m) v Goriancili na Dolenjskem, kjer se sestane z bratskim „Hrvatskim planinskim društvom ■ iz Zagreba. Odbod iz Ljubljane v soboto dne 11. t m. ivečer ob 6. uri 30 min. V Novem mesta prenočišče. Iz Novega mesta do Sv. Gere je tri um boda. Povrat iz Novega mesta ob 4. uri 56 min. popoludns. Skupni obed za oglašene izletnike bo pa vrhu pri Sv. Geri. Kdor se hoče udeležiti izleta, naznani naj to odboru »Slov. plan. društva" najkasneje do 9. t. m. a večer. — (Porotne obravnave.) Prihodnji torek prične se pri tukajšnjem deželnem sodišču druga letošnja porotna sesija. V razpravo pridejo naslednji kazenski slučaji, in sicer 7. junija: Metnitzlvan, bivši računski uradnik okrajne bolniške bla^jne v Ljubljani, zaradi hudodelstva poneverjenja in Dovč Matevž iz Sfožc zaradi hudodelstva uboja; 8. junija : Starš Valentin iz Trsta zaradi ponarejanja denarja; 10. junija: Grohar Matija iz Podrečja zaradi hudodelstva uboja in Oblak Andrej iz Kladja zaradi hudodelstva uboja. — (Obrtno gibanje ▼ Ljubljani) Tekom meseca maia pričeli so v Ljubiiam izvrševati obrt in sicer: Fčiderl Ivan, Pred škofijo št. 4, trgovino s sladčičarakimi izdelki; Cuzak Ana, Poljanska cesta št. 50, gostilničarski in krčmarski obrt; Kassovvitz Filip, BVsIjeva cesta štev. 3, trgovino z žensko in moško obleko; Karlini Jožefa, Radeckega cesta št. 1, prodajo jedil, kuhane kave in Seja; Ravnik Blaž, av. Petra cesta št. 3, prenočevanje tujcev; Herrmann Ivan, Kolodvorske ulice št '24, sejmarstvo z galanterijskim in medičarskim blagom ; Jančar Julija, Rožne ulic* št. 35, žensko kroj*Stvo; Ballog Franc, Stari trg št. 12. urarski obrt; Kremžar Josip, Židovske ulice št. 4. malo trgovino s pivom v steklenicah ; Klopeič Ivan, Ulice na Grad št 1, urarski obrt; Soklič Rudolf, Florj -nsk»- ulice št. 35, črev-Ijarski obrt; Kordtš Ivan, Žabje k št. 2, malo trgo vino s sodovico; Lenarčič Ivan. Konjušne ulice št. 9, trgovino s pivom v steklenicah; Košir Ivana, sv. ] Petra cesta Št. 38, prodajo živil; B ayr Otoo, Slom j škove ulice št. 5, branjarijo; Zajec Neža, Rimska i cesta Št. 10, prodajo živil in sladčičarskega bič*ga ; ; Primšar Marija, Sodar.ska steza št. 4, prodajo živil; Bdite Miha, Ž dovske ulice št. 4, črevljarski obrt. t — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt in sicer: Kajzel Amalija, steklarski obrt in trgovino s slikami; Šuštersič Jakob, sobno-slikaraki obrt; Ham Valentin, mesarski obrt; Lekan Jernej, pekovski obrt; Treo Gustav, trgovino z divjačino in perutnino; Nučič Katarina, krojaški obrt; PukelBtein Marija, krčmarski okrt. — (Vojaška godba) svirala bode vsak četrtek — in ne v soboto — poleg Tivolskega gradn. — (Slepar.) Po Ljubljani klati se neki slepar, ki pravi, da je strojevodja, in da je prestavljen iz Budimpešte v Ljubljano. Opeharil je že d e stranki na ta način, da se je ž njima pogodit za stanovanje in p< tein ju prosil posojila, da reši svoje reči na kolodvoru Jedno stranko opeharil je le za 5 gld , drugo pa za 13 gld in jej je vrh tega še odnesel posojeno mu povrbno suknjo, vredno 30 gld. in srebrno uro, vredno 16 gld. Slapar je srednje velikosti, suh, dolgoličen, 40—45 let star, ima rujave že sivkaste brke in govori več jezikov. Tudi ima malo zob — (Zaradi sorodstva) prijela je bila mestna policija v začetku tega tedna dva zakonska in neko šiviljo na Kmonski cesti. — (Nepošten vajenec.) Franc Bramor, kleparski vajenec, ukradel je svojemu mojstru Albina Ura niču 30 gold. in hotel pobegniti. Bil je že v vlaku, ko ga je mestni policijski stražuik Franc Pol čar aretoval. — (Češko pivo na Slovenskem) Nemški pivovarji imajo na Slovenskem obilo zaslužka, dočim Nemci v vseh krajih češko pivo bojkotujejo. Z ozi-rom na to priporočamo slovenskim gostilničarjem, naj točijo samo slovensko ali pa češko pivo. Mej češkimi pivi zavzema odlično mesto slavno pivo iz pivovarne deškega rodoljuba kneza Schwarzenberga v Protivinu. Kakor je razvidno iz ins-ratov, ima knez Schvvarzenberg tudi v Ljubljani zalogo tega izborrega piva, na kar opozarjamo vse narodno občinstvo. — (Snaženje uradnih prostorov.) Zaradi snaženja uradnih prostorov v mestnem knjigovodstvu in v mestni blagajni ljubljanski ostaneta ta dva urada prihodnji ponedeljek in torek, t. j. dne 6. in 7 junija za strnnke zaprta. — (Izgubljene redi) Tekom mececa maja bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zgla-šene naslednje izgubljene reči: Tri denarnice s skupnim zneskom 28 gld. 54 kr., srebrna tobačnica, dve zlati uri, zlata broša, tri srebrne žepne ure, zlat prstan, zavoj rudečega sukna, zlata zapestnica, žeoska ruta, očala, dežnik in železne klešče. — (Najdene reči.) Pri mestnem magistratu ljubljanskem bite so tekom meseca maja zglašene, oziroma oddane naslednje naidene reči: Š-Ht denarnic s skupnim zneskom 34 gld., dve zlati uri, zlat prstan, štirnajst srebrnih obeskov, dva dežnika, ženska ratu, očala, pelerina, dva slamnika, srebrna zapestnica, dežni plašč, ročna torbica, dve spre-hodni palici in zavoj redilna moke. — (V Št Vidu pri Ljubljani) je bila te dni razstava risarskih izdelkov učencev ondotne obrtno nadaljevalne šole Bila jfl ukusno prirejena in z razstl-njem poživljena. Izdelki učencev I. tečaja (splošno risanje) so bdi jako snažni in točni. Izdelki učencev H tečaja (strokovno risanje) so pa kar presenetili obiskovalce, katerih je bilo nad HOO seveda po večini domačih, ve'iko pa tudi iz Ljubljane. Mej drugimi so obiskali razstavo v nedeljo nadzornik g. prof. Leveč, v ponedeljek g. ces. svetnik Iv. Murnik in g. ravnatelj Fr Hubad, v torek je g. dr. Debevec pripeljal v Št. Vid kakih '60 Alojzijancev, a v Bredo si je ogledal zanimivo razstavo tudi sekcijski načelnik tehnološkega obrt. muzeja z Dunaja prof. Lauboek v spremstvu predsednika trg. in obrt. zboruice g. Perdana, g. ces. svet Iv. Murnika in g. ravnatelja Šubica. Vsi ti gospodje so se jako pohvalno izrazili o razstavi ter čestitali na lepih uspehih g. vodji J Žir ovni k u, ris učitelju gosp. A. Sitschu in gosp. županu A. Belcu. Obiskali so pa razstavo tudi gg. učitelji iz Kranja in Kamnika in tudi ljubljanski so poslali v St. Vid g. Razingarja kot svojega zastopnika. Take razstave ljudstvu jako koristijo, mu širijo ob zorje, ga moralično dvigajo in kažejo prihodnost. Pripomniti je, da je obrtnonadaljevalna šola v St. Vidu za ljubljansko največja s 156 učenci. — (.Jadranske Vile" izlet v Trnovo in v Bistrico ) Kakor smo že javili, priredi hrvatsko pevsko društvo .Jadranska Vila" jutri dne 5 t. m., s posebnim vlakom izlet v Trnovo in v II. Bistrico. ,Jadranski Vili" se pridruži mnogo rodoljubov z Reke, iz Opatije, iz Voloske in Kastve. Vlak pride ob 3. uri popoldne v II. Bistrico, kjer se snidejo hrvatski izletniki s slovenskimi izletniki iz Trsta, iz Postojne in iz drugih krajev. Po prihodu ogled okolice in izvira Biatric-% točno ob G uri zvečer koncert na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Posebni, za to priliko združeni odbori trnovsko bistriških odborov poskrbi za to, d i se bodo gostje, katerih se je mnogo nadejati, kar najbolje ribavali. Komur je mogoče, naj pohiti jutri v II. Bistrco na prijateljski p -tanek Hrvatov in Slovenc v. — ( Slovensko pevsko društvo v Ptuj i m sklenil i" prirediti letošnjo veliko pevsko slavnost v nedei o dne 14. avgusta v .Narodnem domu" v tega? Ali ste vi otrokova mati, potem je vzemite zopet; ali je pa gospa tu njegova mati, in potem ostane tu. Jeden otrok vendar ne more imeti dveh mater, kolikor mi je znano." „Ne, nelu je zaklicala prestrašena ter stopila korak naprej. Gospa je pritisnila otroka nehote tesneje k sebi ter stegnila drugo roko, kakor bi ga hotela braniti. „Ne, naj ga le zopet vzame", je dejal velo-Iržec; ,mi vendar ne bomo ljudij prosjačili za otroke." Obotavljajo se je dvignila gospa otroka, tedaj pa se je ohrabrila mati, stopila je zopet nazaj ter skušala premagati se; toda v naslednjem trenutka je zdrknila na tla, ter ihte majala z glavo. Dame so obledele. Nekatere so bile ginjene. Vstale so ter hotele k nji; toda veletržec jim je pomignil, naj ostanejo na svojih prostorih. Sklonil se je k nji ter vprašal: .Povejte mi, dekle moje, ali morete otroka rediti ?" Pogledala ga ni, temveč samo odkimala z glavo. „A obdržati ga hočete vkljub tema?" je vprašal dalje. Dala ni nikakega znamenja v odgovor, in veletržec je ponovil večkrat svoje vprašanje. Hitela je močneje in močneje, končno pa je zopet odkimala z glavo Tedaj je pomignil gospej, naj odne<*6 otroka; in izročila ga je gospodični ter ji pošepetala, naj pripravijo takoj zanj gorko kopelj. Mati ni opazila, kaj 9* godi okrog nje. Obležala je ter jokala. Veletržec pa je vzel svojo de narnico v roke: „Poglejmo!", je dejal — „koliko je dete staro?" Dame so mu povedale. „Torej! Šestde.set kron za hrano in stanovanje mesečno in sto še posebej, to je — Štiristo. Ponudil ji je nekaj bankovcrv, toda ona ni stegnila roke po njih; slednjič ji jih je vtaknil sam v žep. Dame so mu ginjene prikimale. „Kako lepo je to", so dejale. „Malenkost!" — je mahnil malomarno z roko. „No, sedaj je stvar v redu." Toda dekle je obležalo, in gospa je šla k nji ter ji pošepetala: „Ne smete se tako žalostiti! Gotovo hočem biti otroku dobra". Ko je slišala dekle govoriti, je pogledala; potisnila je gospo na stran, ozrla so okrog sebe, burno vstala ter premerila z očmi sobo. Potem je obstala s sklenjenimi rokami ter s premrlim izrazom v obrazu. Mahoma pa je onemoglo nje telo, tako da je trudna skoro lesla pieko vrat, katera je odprl sluga... Celji. Natančneji program se razgUsi v kratkem v vseh slovenskih časnikih Slavna pevska društva se prosijo, da urede svoje veselice tako, da se na ta dan ne nakopiči več veselic. — (Koroški novinar) Občinski svet v Beljaku je v svoji izvanr dni seji z dne 1. junija sklenil, poslati najprisrčnejše simpatije nemško-nacijonalnim mestnim očetom graškim. ,Freie Stinamen", omenjajoč to, pozivljejo tudi celovški občinski svet, naj ne bode zadnji, ki bi dvignil svoj glas zoper najnovejšo „Massregelung". — Knezo-škof dr. Kabn je izdal pastirski list, v kat r^m priporoča svojim vernikom, naj so drže gesla: BVse za vero, dom, cesarja!' — V Kanalski dolini se močno ruje proti ondotni duhovščini Več Ijndij namerava prestopiti k protestantovski veri, kar daje povod „Osfdeutsche Rundschau", da veaelo kliče: .Le tako naprej, nur los von Rom!" — Hud boj bode prihodnji ponedeljek v Št Janžu, kjer se vrše občinske volitve. Kakor se sedaj kaže, bodo Slovenci to pot močnejši, kakor pa nemšku-tarji Celovški okrajni glavar Mac Nevin je ves iz sebe, a vse ne bo nič pomagalo, čeravno tuhta in kuje načrte, kako bi svoji stranki ugladil pot do zmage. — (BurschentagV) S Koroškega se cam piše: Na biukoštue praznike imeli so nemški burši v Beljaku svoj shod, kateri se pa ni mogel tako vršiti, kakor so prerokovali, kur jim je Jupiter plu-vius oba dneva kazal svoje simpatijo. Vse mesto je bilo v zastavah, večinoma v frankfurtaricah in druzih pruskih barvah. V cel-m mestu si videl le dve cesarski, in še med temi jedna na poslopju c. kr. pošte, kar je vredno, da ne omeni. Mej drugimi g >sti je bil tudi državni poslanec dr. Sfemvvender. Da neizogibnega \Volfa tudi ni manjkalo, ni treba še posebno povdarjati. Kaj hudo je Wolf vsčipnil nav^oč-nega Steinvvendena s svojim govorom pri komer-u rekoč: „ Nemška ljudska stranka naj bi bila zveza dobrih Nemcev, ne sme pa biti „durch Bremsen" ovirana; pusti naj dvorao - svetniško diploinatiziranje do onega časa, ko to ne bt> več škodilo. Polovi carstvo nam bo „in die Sp-Mchen" padlo Mi nimamo sedaj Časa za pogaianja. Če bo šlo tako dalje tedaj se lahko čez naš narod naredi križ. Odločilni trenotek je tu. Kakor smo linčali Lipperta, tako bodemo „jeden kamen" vrgli." Da se je tuli dovolj „heilalou, se ob s«bi razuma. Videl sem ondi celo par vročekrvnih VVolfovoev iz L;tibljane — (Socijalni demokratje v Gorici.) V zad njih dneh so vodje tržaških SOOijalistov priredili v Gorici več shodov, na katere se je zbralo precej občinstva. Voditelji krščanskih s ciialistov, laški in slovenski, so ostali lepo diina. Te dni so v Pod-gori, popolnoma slovenski vasi kraj Gorice, štrajkali delavci in delavke ondotne papirnice. Soc. demokratje so spretno postopali in posrečilo se jim je, da sta laška s» c. demokrata Uč-e.k bila krasna soproga nad poročnika Praskonija pl Lngodinija. Umoril jo je soprogov sluga baje iz osvete, ker se je naveličala njegove ljubezni ter ga je mož zamenil z drugim „buršem*. * (Nošenje korzeta prepovedano.) Rnski listi javljajo, da je novi minister, bivši profesor na moskvanskem vseučilišču, Bogosljepov, izdal strogo naredbo, da učenke in učiteljice vseh zavodov v Rusiji ne smejo nos ti korzeta. Isto velja tudi za glasbene šole. * (Radi dvoboja obešena) Lsta 1693 so obesili v Berolinu dva častnika, ker sta se dvobo-jevala Jednega, Šestdesetletnega starca, so u;eli ter ga vlekli naravnost na vešala ; a tudi druzsmu, kateri je v dvoboju pal, niso prizanesli: obesli so ga mrtvega na vislice! * (Ladja se je potopila.) Dne 22. maja se je ua oceanski poti v Alasko potopila ladija „Jane Gray" ter je utonilo 61 ljudij, 27 so jih je pa rešilo. * (Plemenit sodnik.) V Londonu je neki revež ukradel bos^at^mu peku, ko tega ni bilo v prodajalni hlebček kruha Pek pa je reveža takoj ovadil. Seveda so reveža zaprli ter ga postavili pred sodnika. Ko je revež sodniku povedal, da je bil strašno lačen in da je bila prodajalna polna velik)h iu mabh hlebov, ga je sodnik izpustil. Peku pa je dejal: „Vi, debeluh in bogatin, ali Vas ni sram, da st« ovadili lačnega reveža radi malovred-nega hlebčka? Pravici je pač oa Vaši strani a pravičnost in človekoljubnost ne. Videli ste, da so poslušalci za tega reveža mej obravnavo nabirali milodare v klobuk, ki se je ponudil tudi Vam, a dali ninre revežu niti bora. Vi ste torej tnii ne usmiljen ! Ž ■ zato zaslužite kazen, a odpuščena Vam bodi. Neki zakon kraljice Elizabete p k veleva, da naj se obsodi pek, ki zapusti svojo prodajalno in daje h tem lačnim ljudem priliko krasti, na 24 ur zapora. Vi ste svojo prodajalno zapustili in s tem tega roveža, ki se Vam še sedaj ne smili, za peljali k tatvini. Ohaojeni ste zategadelj na 24 ur v zapor.u In debeluhasti bogatin je moral v luknjo, revež pa je odšel svoboden s svoj mi milodari, katerim ie priložil še sodnik lepo svoto. * (Kdaj se poročajo dekleta.) Španjolke as omože navadno s 14 leti, Francozinje s 13 leti. Tudi Grkinje se poroče jako zgodaj, še bolj pa ciganke, navadno zli leti. Indiianke se omože z 10—14 leti; v Tokiugu iščejo dekletom ženina, ko so stare jedva 7 let. V Indiji, Jamajki in Turčiji se poročajo dekleta z 12 leti. Najkasneje se može v Nemčiji, Avstriji in na Ogerskem, navadno ne pred 18 leti. * (Strašen požar) Iz Bombna se poroča, da je nastal 31. p. m. v Peschavvuru velikanski požar, kateri je trajal 2 4 ur ter vpepelil 4000 hiš. Škode je 40 milijonov rupij. * (Katere ženska največ — snedo ?) Neki malogalanten sotrudnik „West End Reviewa piše jako — nelepo o američanskih ženskah, zlasti pa oameričanskih dekletih. Ta nežna, vi-linsko vitka bitja snedo baje ogromno. Američanka je — piše omenjeni dopisnik — kakor sestradan šol.rček. Kar ji vsaj nekoliko tekne, tega poje z veliko naglico toliko porcijo da mora vsak poetični evropejski mladenič kar strmeti. Sita ni prava Američanka sploh menda nikdar. Njej ni nič posebnega obed s 14 jeddi; zadnje jedi vzame na krožnik prav toliko, kakor prve. Zato pa so Američanke tudi telesno močne, odlikujejo se z moško energijo in s predrznostjo, ki spravlja v zadrego in strmenje vsa kega Evropejca. Američanke plešejo neumorno noč za nočjo, kolesarijo več dn j le z majhnimi odmori, telovadijo, veslajo ali plavajo po več ur skupaj ter se brez truda vozijo na parmku preko morja. Američanka torej pač ne more biti vzor — modernim dekadentom, ki ljubijo le brezkrvna, polmrtva bitja jetične zunanjosti! Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Odčna Minka R a k t e 1 j in gg Milan L a h in Karol Š t u r m, v-i v Ljubljani, lOkron. — G. Davorin L a vrač v Slovenski Bistrici 1 krono. Skupaj 11 kron. Živeli rodoljubni darovalci in darovalka in njih nasledniki! Za Prešernov spomenik: G. Janez B o v h a, odvetniški uradnik v Celji 9 kron, zložila vesela narodna družba v gostilni gospoda Ivana Radaja na Bregu pri Celji binkoštno ned Ijo. — Živeli vrli darovalci! Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 4 junija. Ministcrski predsednik grof T h u n bo v ponedeljek o d g o voril na interpelacijo h 1 e d e raz pusta Kraškega občinskega sveti. Potrebno je, da pridejo v ponedeljek vsi slovanski posli, nci na Dunaj, sicer se more pri meriti neljubo presenečenje. Dunaj 4 junija. V ponedeljek se is rečejo posamezni klubi o predloga, naj se omogoči takojšnje prvo branje badgetnega pro • vizorija in drugih važnih vladnih pndlog Ko likor se doslej ve, se izreko za ta predlog vsi klubi desnice in italijanski klub. Politični krogi so zlasti radovedni, kako se izrečejo nemškoliberatai veleposestniki. V klubn teh veleposestnikov je nastala kriza. Stiirgkh in Attems sta začela rovati proti ministru B&rnrei ther ju. Ako se jima posreči, pridobiti veleposestnike, da se i Tečejo proti razpravi o budgetnem provi zori ju, potem se sodi, d a Barnreitker odstopiti, n er Journal" razpravlja eventuvalnosti in naznanja, stopa dra Barnreitherja postane poljski poslanec pnf Mile \vski trgovinski minister. Dunaj 4. junija. V navzočnosti mini sterskega predseduiUa grofa Thuna in finančnega ministra dr Kozla so se čl* ni avstrijske kvotne deputacije danes dogovarjali, k-teri modus pro-cedendi naj ,se določi za ustno posvet > vanje mora minister „Neues Wie že obširno o tej da v slučaju od ob. h kvotuih deputacij. Dunaj 4. junija, zbornice je vzlic vsem mej ki cev ni sprejemati Sklepi so še tajni. Predsedstvo poslanske ugovorom sklenilo, da niti v 8teiiogrnfi ni za pis.uk n ti v lieichsraths Correspoudenz Ugo vore časnikarjev zavrača s tem, da je storilo svoj sklep prav z ozirom na to, da bi časopisje mej klicev ne moglo priobčevati. Predsed stvo je izjavilo, da na noben nač n ne odneha, in da s svojim sklepom stoji in pade. Zemun 4 junija. Dincs se vrže" volitve v srbsko skupščino. Vojaštvo v celi deželi je kon-signirano. Vlada je s tajnim ukazom naročila pr« fektom, naj porabijo ' sa sredstva, da zma gujo vladni kandidatje. Vlada upa, da dobi dve tretjini vseb mandatov. Radikalna stranka kan-diduje v Btlemgradu poleg Tavšaoo-ića tudi Pasica, vzlic temu, da je bil ta vsled pritiska razkralja Milana v sredo obsojen na 9 mesecev v ječo, kar je na vse prebivalstvo naredilo naj slabši u t s. Do o po lud ne. došla poročila javljajo, da se vrše volitve mirno, da je pa zmag« vladnih kandidatov, kakor ob sebi umevno, zagotovljena. Pariz 4. junja. .Figaro" javlja, da hoče nemški državni kancelar knez Hobenlohe v kratkem odstopiti in to is ozirov na svojo starost in ker je že skoro popolnoma oglušil. Atene 4. junija. Vlada izjavlja, da so prepiri radi nove grško turške meje, zlasti radi mesteca Holo nastali ls vsled nesporazum ljenja, ker se Grška trdno drži sklenjenega dogovora. Carigrad 4. junija Ruska ladja „Prig", ki pelje veliko množino vojnega materijala in municje v Port Artur, je pasirala Bospor. London 2. junija. Došla poročila z ameriškega bojišča javljajo, da so Španci pri Santjagu d osegli resni čno zmago. Jedna ameriška ladja se je potopila, dve sta močno poškodovani London 4. junija. Iz Washingtona se potrjuje, da se je ameriška ladja „Merimac" v bitki pri S ntjagu potopila. Španci so vjeli osem amerišk h pomorščakov. London 4. juuija. Bombardiranje San t jaga se je začelo včeraj ob 3. uri zjutraj. Ameriško brodovje je bombardiralo španske utrdbe poldrugo uro, potem pa je ladja „Merimac" poskusila priti v pristan. Spanci so pustih, da je pasirala prvo linijo, potem pa so izprožili položeni torpedo, ki je razdrl ves sprednji del ladje, pogieznila in je videti samo V Santjagu vlada nepopisno zmage nad Amerikanci. London 4 junija. V St. Domingu je nastala revolucija. Položaj je jako kritičen. POSIAIIO.*) Kot obrtna stranka, mesar in krčrmr, vodim svojo obrt le preko IH let in nimam si očitati, da bi v tej stroki Se kuterikrat imel misel, biti prikrajsevalec užitninskega davka, toliko manj, ker nisem imel nikdar kakega zadržka z organi, sa to postavljenimi, kajti naučen sem po očetu natančnosti in poštenosti v vsakem oziru, da nimam škode niti jas, niti dotični podjetnik, katerih je bilo v teh lUtih letih že cela vrsta. Ali žal, danes ni temn tako! Sedaj imamo podjetnika, kateri preko nas drži palico, kakor svoj čas Mojzes čez Bodeče morje. Ta gospod ima *) Za vsebino tega apisa j« uredništvo odgovorno ls toliko, kolikor določa zakon. k883) Ta se je takoj Še njen dimnik, vtselje radi te svoje upravnike tako dobro izučene, da ne delajo preglavice samo nam obrtnikom, ampak tndi hI. c kr. finančni direkciji * njihovimi vednimi ovadbami, katere škodujejo nemalo obema ttr»nk>tma. Imel sem kot mesar klanje 4. marci in 7. aprila t 1. to je pa eno goved s telečjim sobom in tako tudi naznanil, koje prišel k izvrševanju mojega posla tu n*stvljeni organ, seveda ne sam, ampak s revolverjem, kakor da živimo kje med Catnkafri. Ko mu plačujem pristojbino od jednega teleta, hoče me prisiliti v plačilo velike govedi. Jas se lej nepostavni zahtevi protivim, na kar on napravi svojo ovadbo, ne da bi mi jo prebral in dal v podpis. Vsled te ovadbe sem bil pnzvan že 23. aprila t. 1. k c. kr. finančnemu komisarju v Črnomelj; ta mi prečita izjavo upravitelja kateri ie tudi prisegel, da mi je to izjavo preči tal in dal v podpis, da pa jaz nisem hote* podpisati, dalje da on ve, da je bilo živinče z velikim zobom. No seveda tudi jaz, inoje hiBno osobje, kakor tudi moj pomočnik in več drugih prič, smo primorani, pri drugi obravnavi po vesti priseči, da je njegova izjava neresnična, tedaj ne ve razločevati velikih od malih zob, ozirom«, ali je živiuče pod ali nad jedno leto staro. Moje poslano naj ne obelodani sumo meni prizadete nepotrebne sekatnre, nego tudi one, brez povoda c. kr. finančni direkciji prizadete, katera ima že itak dovelj dela. Mi plačamo gospodu podjetnika niitninskega zakupa, kar je njegovega, kar pa je naše, hočemo imeti zase. Predgrad pri Poljanah, meseca maja 1898. Petor I>In,jorlo mesar in gostilničar. Harodno zdravilo. Tako se um* imenovati bolesti ute&uioče miSice in živce krepčnjoče, kot mazilo dobro snano „Moll-ovo fraucoske žganje ia aulu, katero se BploBno in nspeSno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih preblajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji raz-požilja to ran žilo vsak dan lekarnar A. BlOLli, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJl, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne poSiljati. 2 (5—8) 1% iira«0iiej;M I Ista. Iavr*lin«* aH «-tt««-fatiMvm« drsftbei Zemlji&če vlož. Stev. l«8 kat. obč. Slap, cenjeuo 7Ž5 gld., dne G. junija v Vipavi Zemljišče \ lož. štev. t>, davč. obč. Podjelovobrdo, cenjeno 24 9 gld., dne 7. junija v Skofji Loki. ZemljiSoe vlož. Stev. 7ft, davć. obe. JeliČinvrh (hi&a, P .Snik itd.), cenjeno 300 gld. in 2-0 gld., dne 11. junija v Idriji. Andreja Dolenca posestvo v Sajovrab, cenjeno 4959 gld. in 10r> gld., dne II. junija v Senožečah. Zaknp lova. Občinski lov selske občine Smuka oddal se h (»de v zakup za pet let, namreč sa čas od 1. avgusta 1898 do 31. julija 1903 potom javne dražbe r prostorih okrajnega glavarstva v Novem mestu, dno 10. junija t. 1., ob 10. uri dopoldne Umrli so v LjuliljMiii: Dae 1. junija: Karolina Lotric, gostija, 68 let, Črna vas St. 25, vodenica. — Marija Gregorčič, sprevodnikov* žena, 72 let, sv. Petra cesta 6t. 23, ostarel ost — Franc Barborič, uniir. župuik, lij let, Gospodske ulice Atev. 18, vnetje sapnika. V deželni bo Inici: Dne 30. junija: Marija Biiil, delavčeva vdova, 67 let, pljučni edem. Dne 31. junija: Ana Kurnik, sto arjeva vdova, 65 let, pljučni edem. V otroški bolnici: Dne 1. junija: Milan Koračin, črevljarjev sin 2 in pol leta, prisad. Meteorologično poročilo. Vižina nad morjem 3o62 m. Junij Čas opazovanja Stanje baro-metra v mm. j S.* iS Vetrovi Nebo I§1 •3 eu * 3 9. zvečer V37 9 10 0 ar. vzhod oblačno 4. n 7. zjutraj 'i. popol. 739 0 738 1 95 180 sr. sever sr. jug del. jasno del. obl. 139 Srednja včerajSnja temperatura 13 1°; sa 3 2' pod aormaloiu. dn*- 3. junija 1898 Szupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru . . . . Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4*/»..... Ogerska zlata renta 4",'»....... Ogerska kronska renta 4°/0..... avstro-ogerske bančne delnice . . . . Kreditne delnice......... London v ista........., , Nemiki drž. bankovci sa 100 rn.uk . . , 20 mark........... 20 frankov........... Italijanski bankovci.....i , . C kr. cekini.........., 101 gld. 90 kr. 101 ■ 80 . 121 n 56 , 101 n fO J 121 m 25 , 99 t tU • ■ 358 • 76 „ 120 ■ 30 „ 58 it 87'/. . U * 77 . 9 • 63 p 44 35 . 5 ■ 65 . ►8 1 '5 M ta 2-.fi •a fe m .3 g s M* t3 P-i 1 O > najboljše zdravilne in osivešnjoce pijače, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevnih boleznih, pri boleznih ledie in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno podplralno nredMtvo pri Kar-lovovarfikih sclr»vljen|ih in zdravljenji po VII. rabi teh toplic. (1 — 1) Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih ipeeerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Prilog« »Slovenskemu Narodi St 125. dne 4. junija 1898. prip.iročena po zdravniških avtoritetah Najboljša otroška redila a moka. Najboljša primes k mleku. (421— »;) Najboljše dijatetic.no sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke. fjajJjT~ I> m. po noči oBohni vlak v Trbiž, Beljak Celoi ec, Franzenfeste, Ljubno; če« Selzthal v Arišu«*, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7.|uri 5 m. s jutra j osobni vlak v Trbiž, Pont&hel, Beljak, Celovec. Franzensfeste. Ljubno. Dnnaj; čez Selztbal v So'n< grad ; čes Klein-Reifling t Line. Budejcvice, Pizenj, Marijine vare, Heb, Franccve vere, Karlove vnre, Prago, Lipsko, fez Amttetten na Dnnaj. — Ob 11. nri 60 m. dopnludi e osobni vlak • Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Btlttbal, Dunaj — Ob 4. nri lJ m. popolndne osohni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnosjrad, Leni - Gastein Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregr.nc, Cnrih, Oenevr, Pariz Ces Klein-Reifliug v Stejf, Line, Budejevice, Pizenj Marijine vare, Heb, Franoove vare, Karlove vare, Prn^o. Li| sko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zve'er osobni \ lak v Lpc-Bled. Pol g t* ga vsako nedeljo in praznik *evj«». MeAani vlit-i: Ob G. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 66 m. popoludne, ob B. uri 30 n. zvečer — 1'riliod * 1.1 ubijan o j. k. Pr«M* las Trbiža. Ob 5. ud 46 m. sjntraj osobni vlak z Dnra',i via Ainstcften, iz Llpsksga, Prage, Francovih varov, Karhvih vurov, Heha, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solr o^rate, Pon tabla. — Ob 9. uri 'i m zve< ir osobni vlak z Dunaja, Lipska. Prage, Franco vili varov, Karlovih varov, H ba. Marijiuh varov, Plznja, Budejevic. Linca, Ljubna, Beljaka, Celovi* Poutabla. Poleg trga vsako nedeljo in pra-.nik ob it. uri 6"> m. vlak is Lesc-Bleda. — 1'rogM In Novegia uaeNia luli M«o-f|rt Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in < b 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod la LJubljane d. k. T naninlk. 01 't. ari 23 na. zjutraj, ob 2. uri b m. popoludne, ob 6. uri 60 n in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod V L.|ubl)ano d. k. Is Uaumika. 0L 6. uri 56 m. zju traj, ob 11. ari b m. dopoludne, ob ti. ar. 10 m. in ob 9. nri 56 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—196] Išče se kompenijon za prevzetje dobre trgovine. Ponudbe na upravniStvo nSlov. Naroda" pod „Kompanjon". ;874) Kdor želi imeti dobro kolo (bicikelj po nizki ceni, naj se obrne do mene in prepričal se bode, da imam kolera iz mtjholjse an^leakn tovarne Helikal Premier in tudi iz tovarne Puoh v Gradcu ter iz drugih dobrih tovarn. Ceniki in natančna poročila so na razpolago. (787-1, Pavel Bizjak v Kranju L.Luser-jev obtiž za turiste. Priznano najboljše svtdstvo proti kurjim očesom žuljem 1. t d. tor. V ■ na ponedeljek Zadar-Spljet-b 10. uri 21) m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet r s^m ^ GravV. Iiultw«>vi posredovalni pisarni na Jurčičevem trgu v Ljubljani. Tam to tudi za prodajo zabele>ene: kita na Bleda; klia v Mengiiu, za letovii^e posebno pripravni; hlle V mesu in todi posestva na deželi. (U4U-2) %' I u j ii (IiioMpoNkc ulice) alt« dve dvanastropni h i S L kateri iako visoke obresti donaftati, pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Ve" pove liKul uprisv lici J, PlttjtOospontee nllc« it. h. (H5i-3) ' Resna ženitna ponudba. Doslnžen podčastnik, ;;.'{ let star lepe, čvrste postave, uedaj v samostojni državni službi, išče tem potom radi pomanjkanja vsakega znanja izobraženo, 20—i!3 lot staro gospico ali vdovo brez otrok s primernim premoženjem. (870—2) Le resne ponudbe s sliko naj ae pošljejo pod „it. 33 v tujini' npravnistvu „Slov. Naroda*. Orožna tovarna Steyer Samozastopnik za vso Kranjsko: Fran Kaisor LJubljana, Šelenburgova ulica 6. Nova vozna sola: Marije Terezije cesla. Dobra delavnica za poprave Vsi pripadajoči predmeti. (417—12) ,Waffen'-kole8a. .Opel'-kolesa. Precizijski izdelki I. vrste. oooofiooooooooononoaeoeoeaonn Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Omiii. brano« lopoto« moilUe, krampe, vilo, vsakovrstne in^e, p'le, l«incl (lelesoliti in plo£Ci>-vma-ti'-, nafjrobul kriil, raslionn mlaarakav, te-MirMki«, kljiič»vnl> < liii.iisl.il lu usujamku orodju. Štedilniki, peti, ko. vnuo lu iitljnno ie« I: 11», vsakovrstno Ku-lilnJMko or<)«lj»-, ko* vuujn ku oliiii«. \rntit lu celo hlAe. '/.<. If^ut-ake sitae ta oboke, Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovojetui {603—21) popolni razprodaja vsakovrstne železnine ^ p j tovarniških cenah ► NajlejSa prilika posp. trgovcem vsakovrstno železnino najecnojc si narofi ti. Andr. Druškovič železarija, Mestni trg št. 9/10. jrffoongonannaoaaonooopoo^^tt»tt^»»g^ ormrnf, f ta «lr»i, vsakovrstne teki« nlec, vsakovrstna plo-ačevluat ntealairaata, pakTonnala, bakrena, rlukaUa, bela lu ftma in pocinkan*. Troinbe ■a votlo la gnojnico; svetilke aa voioni|»t«:irj(u Filip« K.i|»aii«'i<* Rimska ceBta *t. III. (869 KI! tinslct! a'a Sli urar in optični zavod Mestni trg št. 8 v Ljubljani. gld. — kr. npproj. BO 50 Nikla^te lilir dpr itmonfoir ure od . Srebrne cilituler retn .ntoir ure od . Srebrne damske eilindi r-rem ntoir- nre s sebrnim pokrovi m i d Srebrne rrmontoir ure na sidro od Srebrn.? rcmnutoirure s sr- brnim pokrovom od............ Zlatu damske remontoirm e od . . Zlate remonbdr-ure 7.a gospoda od Zlate rrmontoir ure za gospode z dvojnim pokrovom od..... Tre aa nihalo v akrinjioi svetli in tamni l're n:* lohalo v skrinjici svetli in temni z b tjem ur od ...... Tre na nihalo z b tjem Cetrtink od Budilke od.............. t,Schwar»wildor" zbitj.m pol urol (fc^jr* Zx dobro blagro In i-; deli se 'aniSi P« pravila »■ brro, dobro in p> c« ni »Vrlajajo v ht.tiii proaajalniei. Za morebitne pot ebicine so najbolj« priporoča z Tstespoitovanjem (808 - Franc Karel Rudholzer. Dobavitelj kontrolnih ur za o. kr. avstro-ogerako vlado, sa Bosno ln Hersegovlno. 10 10 14 88 38 y 18 27 I 3 cffolandsko* ameriška črta. Parniki vozijo pa Ikrat d« 2krat nata4"i iz Rotterdama v H"ew-York. Pisarna za hajute: l>iiin«|, X., Kolowratrlng 9. Tisama n moilkrot: Dunaj, IV.. Weyringerg. 7 A. i. kajnta i Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 290—400*) „ 1. novembra do 81« marca . „ 230—330 II. kajnta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija....... „ 180 *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parriika. 511 —10} u: 2i Nejvečjii izb3J elegantni!) solačnikov \r\\ OTCfa [ o najnižjih ren.ih I*. IY2ih:iisoH Mestni trg it. 15. 1 T«8 Premier Cy&ie Ci. Lli (Hillmiiu, Herbert & Cooper ) rV vot*iil«»o i CoumIi') E3 c?i < I! v;ri') flhin« (Angleško. (Češko). (pri Nu.ro• crgn' Zmotna izdelava 00.000 voznih bole*. Zaloge v Ljubljani: Fran Čuden, Mestni trg št Ernst Speil, Valvazorjev trg (597- 8) 25. št. 1. 100 VII s. do 300 goldinarjev na mesec bihko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh kra-Jlli gotovo in pošteno brez kapitala ln rizike l prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na : l.adel« •i»»terr*tetier, iu*ut«<*ue|{a*»e h. BadapetU ,7G7—4i Pristna riistc jntitiie Slibale s preiKVvljem h jednega kosa valjane. Jedino varstvo proli mokroti in mrazu. Neobhodno obutalo za vse slojeve razpošilja Ig-nnciJ lt<*clcr, 11 nun J 1.L arlatiilfeistrasse & t o "V. 1 o 7, Ceniki l>resp!a*no In franko. (118—20) Zdravišče Krapinske Toplice na Hrvatskem od za^orjanske želozirske postaje ,,3abok-KraD'.n3ko-TopHce'1 oddaljene za, jeilnn uro vožnje, so odpne od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 35" R gorke akratotsrme, ki eminentno vplivajo proti protinu, milicni iu olenskl revmi, in njih po&l3iičniia b.lcz.vm. pri lskil, na?raciji, kczulh bole zn.h in mnah, kronični Brlghtijevi "bolezni, otrpnenjtt, kro ničnem materničnem rnetju, eksudatu pnrinterinalnih vesin. Velike "bAzinske polne, separata« kopali, kopoljl v mra« Esornatih Danjih in tttšno kopelji, izvrstno urejene potilnioa sndarijl), au-.ti, elektrilsa, Šved. zdravilni gimnastika. Priletna sianovanja Dobro in ne drag t* gostilne; stalna tepli ka goiba. Obširni senčni sp-elndt iti Od 1. maja vesijo ktednji dan otntsibttsl v Zibok m Polcana. Kopal Ikt ađravĐik dr. Ei. H^i — Flrošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte ln poročila pošilja kopališko ravnateljstvo. (t; ji -) Do 1. Junija ln od 1. septembra stanovanjsko tarife 25" „ snižane Fran Bartl j, jermenai' v Ljubljani, Šelertburgove ulice, j Uzd. el ©Trsi t (loi—19) angleških sedlov in akladišče angleške oprave za konje, voznih komatov lahke in težje vrste, civilne in aniformake jez- . dnine opreme in tndi jermenjs za stroje. I j Poprave se Izvršujejo naglo In jako ceno. | IT Idattersaaaaovem drevoredu. bodo v gledališču učenih psov do nedelje 5. t, m. vsak dnu oli I. nri popoin«lni> ln zvečer »1» H. uri predstave. (807—4) l*al f-ita|o, pls •}«». -. :i( nu>»ji>. 'r.lr.i <> K^ns-heue točke na UIavlr};i I u i >yjo pasitomiiiic. ITcvo! Frvikiat! DSTot^o! Vsak dan ob 8 uri zvečer raatopi Miss Aetaite a 8VGJimi 12 dresira-nimi čudovitimi golobi v družbi liliputanca „pritlikovca J€&n Picolou. x»|4«M;jj» 1.1 r a i* < i j i fantastičnega naćlim« Islisn« <*enet Zakli. sedež 40 kr, I. prostor 80 kr, II. prostor 20 kr., III. prostor 10 kr. Otroci in vojaki na vsth prostorih za sedeti plačajo polovico. V nedeljo, 5. junija, bodita nepreklicno zid^-ji dve pn.ristavi Samo &g malo dnij. Žrebanje že đnd 30. junija 1898 ogerske drž. dobrodelne loterije. Glavni dobitek 150.000 kron. Vsi dobitki 365.000 kron. NrećkP pm 3 kIiI. so dobivajo: pri loterijskem ravnateljstvu v BadimpeSti (Pešta, glavni carinski urad, polunadstropje), pri vseli solnih in davčnih urad'h, pri večioi poštnih uradov in po vs»h mestih in večjih krajih pri prndHJalcih srečk. Budimpešta, v aprilu 1898. (650-5) Kralj, ogersko loterijsko ravnateljstvo. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13. vi—tri-tri—W—m-i—i— rS^'Z!£SESE9BsVaCaBBBBslBSBBBBSBiaSssl K>>ncesijnnirftn po vis. s. kr. miuistcrstvn z odredbo z dne 7. maja 1804, Bt. 5378. Severno-nemški Brzoparnliko vožnjo v Novyork: 1/. Bremena ob torkih in nohi.t h. h Sotitliamptona oslr. Cher-bourga <■!) iredsk ln nedeljah, V.'. Genove ozirotna Noapol.la via Lloyd v Bremenu. Bremen-Sev. Amerika. V Newyork. Bremen-Juž. Amerika. V Mom tovldeo. Gibraltar 2-'5kr;tt. jneneiii' Brenion - Avstralija. V Adolnldo, Uelbonrno, (.'•j'.-:()) Sydney. '-t- Vmmm '\—n~rf rTriirsTV rsTTirmrsTi(iiWsWismssaa Bremcti-lztijćna Azija, v Kino. Prekomorska vožnia v Newyork 6—7 dnij. I Naj boljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Sd-va^zd. Tavčar. aHEssSBVeWBMsse«B»s« v •v ki zna dobro montirati in voditi nadzorstvo v delavnici, N« va prejme v ievarnl zn lini v E,|ial»l|ani9 (863—3) Iz lastne skušnje pri različnih strešn h kritjih priporočam gospodom stavbenim mojstrom in elavnemu ohčmstvn svojo doma izdelano opeko iz cementa. T;t opeka je jako dobra in t< pužna Naro<"ila vzprejema (807—3) Anton Resman v Radovljici. V Vintgar! K Binkoštnim praznikom zopet ntvorl restavracija v Vintgarju. Za dobro postrežbo je skrbljeno. S pri porodi lom (83i-5) TaJs. £2-ia.r2Cier. Prepričajt« se (496—10) da bo moji pripadajoči deli iu b i o i k 1 j 1 najboljši iu pri tem naJoeneJiL 0kJ5" Glavni katalog gratis in franko ~3£JJ M. V. Kundbakin, Dunaj, II, tir. 1'farrjrasse 25. Največja specijalna hiSa v Avstriji za razpošiljanjebioikljev. 1'rotl UhhIJu in unliodn« osobito ^ decn, proti mHHllaeii|u9 bolesniui v tiHiu, fteloUeu in iuehur|u pri poroča se najbolje (1874— "JO; . It O 4» S It i rimski vrelec. Varstvena znamka. nwjb«»lJa« DMin'iss voda. ffff Zdravilišče in letovišče, poštnin Prevali, pošta Kotlje (KotttrllHcb) Koroško. l£A JSalosj* v Ijjnbljanl pri M. K. Mnpan*n. in Lanu* »Iku; v Kranju pri V- Dolencu; v Radovljici pri O. Iloisaunn; v Tr*Uu pii Fr. Keituarek. Jedini dežnik ki vsled s»pli*aik|a ne trn! nlkake škod«*, |e po petentoianem načinu Isdelanl Patent Satin de Chine (naj ee ne zamenja z navadnim Satin de Chine, Cachemir, Viktoria itd). Ta dežnik je popolnoma vodojrost. prlHtnoharveu in po vnanjosti najfinejšemu svilnatemu dežniku jednak. Tudi se blago po mokroti ne skrči in ostane vedno lepo napeto. Kdor je kdaj nosil ta>< dežnik, ne knpi nikdar već druzega Dobivajo se tndl kot solu6nikl. V Ljubljani prodaja take dežnike samo Jožef Vidmar izd-e. ottslIoc dežnikov. Vsak tak dežnik ima znotraj patentni pečat: l*onare|atiJe ali posnemanje varsf*ene znamke se Bodno preganja. Pazi naj se natanko na patentno številko. Noben drug dt-anlk nima Istlb Izbornih lastnoMt(J. (268 6) Stavbišče na prodaj. Na Dunajski cesti, nasproti hotela „Bavarski dvor", poleg predilnice ležeče stavbifiče se parcelirano Več v .A.. Knlidievl pisarni za prodajo po se ste v, Jurolcev trg v LJubljani. (&'ti—2) S 1. oktobrom t. L odda se v najem lx i « M v prijaznem kraji Itlltu I^JuliIJmi«*. v kateri je KOMilIna in proiInlra. Odda se ali vsa hiša, ali pa tudi tamo spodnji del. Hiša je eventa-valno tudi mi prod >). (s77— 1) Kje? pove upravniSt.vo „Slov. Naroda". S AN TAL od MIDT. Zatre Copata, kubebe, vsbrlzganja. Ozdravi iztok v 4H mah — PoHebno (učinkujoč pri meburskih boleznih in povzroči SčiSčenje najbolj >. kalne vode Kot Jamstvo I " [\ ima vsak toboloeo ime V Zaloga, 8 rue Vivienne. Pariš in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske. Steklenice s patentnimi zamaški priporoča po it nj ni >J i It cciinla <•*■ centrala (m-q patentnih zamaškov za steklenice in posode 2Ca.rol "WX2z Gradec, Jakomnigasse 96/98. Št. 877. (881) Km nalaganje a kruhom In moko in iulta|iu|e primi l|enee v drugem polletju IWW. letu razpisuje sw ponudbena obravnava na dan 18. junija 1898 cb 10. nri dopoludne v pisarni podp eanega vodstva. Do te ure doposlati je pismene, s 50 kr. kolekovane ponudbe p< d pisanemu vodstvn. Ponudbe za kruh morajo se napravi*i posebej ter j »ni je priložiti ponudbeno varščino 300 gld. Ponodbeoi pogji se naj pregledajo v vodstveni pisarni. O zalaganji kruha je potem napraviti pogodbu, koje veljava je odvisna od potrditve deželnega odbora, Vodstvo deželne prisilne delalnice dne 8 junija 1898. i"""" • .Kt. mm Več kakor 1000 najlepših vzorcev svilenega blaga pošljem čast. damam radona ljno na isker a na dom. Z odličnim \clespo$tovanjem Menrik Menda Ljubljana, Mestni trg 17. (780-7) Durkopp-ova Diana-kolesa preaezajo vsa druga po trdnosti, eleganci in lahkem teku! Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, so videti pri zastopniku nm-m ▼ Izubijani, Dunajska cesta št. 13. St. 6105. as. (853—3) V deželni hlnnulel na Nlmleiicii se bo zgradilo Jednonail* hlropuo, proNlo Hi«»i««>4> po»lop|e kis Nlanovnii|e zdravnikov; na oba že obstoječa oddelka za besne pa ho bo postavilo se jedno nadstropje. Za o J d a j o t- ga dela se razpisuje pismena ponudbena obravnava do vštetega dne lO. junija t. 1. do 12 tre dopoldne. To delo se ho oddalo Ie jednomu glavnenvi podietniku proti plačilu po pavšalnih zneikih za dovršeno delo ter se bodo torej sprejemale le take ponudbe. Dotični stavbineki podatki, namreč pogoji, načrti, popis stavbe so na razgled v pisarni deže nega stavbinskega urada na Turjaškem trgu št. 4 v navadnih uradnih urab. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj «lo I O. Juuljn i. I do 12 ure d poln d tu- oddajo pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene z napisom na zavitku: „Ponudba za zgradbo potlopjj na Studencu". Vsaki ponudbi su mora priložiti 2000 gl. jamš'-ine, b >disi v gotovini, bodisi v hranilničnh knjižicah, ali v avHtrijakih državnih dolžnih pismih po kurzni ceni, če ta ne presega mini-imlne vrednosti. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da so mu znani vsi zgoraj omenjeni stavbinski po'atki ter da se pogojem podvrže. Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in z besedo, kateri pavšalni z.aesek zahtevajo za obe hiši za lesne in /a hišo za zdravniško stanovanje ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan in lastnoročni podpis. Deželni odbor si prdržuje pravico, izmed poncdmicov po svojem ijrov darku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko kdo zahteva, ali pa tudi razpisati novo obravnavo. Oziralo se bo le na pismene, v razp sni dobi došle ponudbe. Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki na splošne pogoj". Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne. 27. maja 1898 oonooooenooaooo ooonooo ooooo % Na graščini Radelca $ • pri Bučki na Dolenjskem * J se prodna okoli300 ozr&l * » i « « s Vprašanja naj se pošiljajo (649—2) ^ 5 uprav iteljstvu graščine Radelca » 2^ ali pa lastnika *¥ S Karolu Kautscliegg-ii v Laj uli lj a nI. S g»»^»»»»»»»»»»» lastnega izdelka sa dame, gospode in otroke je vedno na isbero. VsakerAna naročila tavr&njojo se tm'nn in po nizki ceni. Vse moro s« shranjujejo in tatnanisnujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec v poslati. |alni u >• **!»<■ »i m i mm-U o m, Mlndol imIoui ins tluluil prlatulual likerji ter z Herinath-vlnoin. Posebno opozanam na fine lutll|aa»ke> Urote in aavUke m smetano uaiiolnene. £ Srafea. H bori \ ^ Ljubljana, FraućUkaiiNke ulice 4. } * Pleskarska mojstra c. kr. državne in * f c. kr. priv. južne železnice. \ ** Slikarja napisov, siavblnska In pohistrsna pleskarja, t 9 Tovarna za oljnate barve, lak J r in pokost. (44) > i* Zaloga orlainalaeeja karbollaeja. * ^ Maščoba za konjska kopita in usnje, 4 * ■•VJk-J*" * -^skV* ■*XJk>* v *VJ* oTV* ■sisjsrasrs-'sraisrsrsrsSMj oderoi izvrstne fa«e«e«ev« HENRIK KENDa r Ceneni lepi klobuki za^ dame. Vedno zadnje novosti. Popraii j ifc se urno in prav po ceni. ^ Msisj Isruli frauku iti uktunj. ^ 1 (60) LJUBLJANA. '21 i i i i i i i i 4 i i < I Fran Kaiser 1 prodajalec biciklov i lz prvilt tovarn. | pa) Ljubljana | Šelenburgove ulice 6. | flAfr- Najboljšo urejena delav- ^ nloa sa popravljanja btolklov ? ln Itvalnlh strojev P Največja tovarniška zaloga klotoikov • s v" • po najnižji ceni (50) pn J. S. BENEDIKT-u Ijjulki!"■■"< Mlarl trt*. J. J. NAGLAS Ljubljana (5U Turjaški trg Stev. 7. 9 >isa* Igu. Fasching-a vdove ključavničarstvo m Poljanski nasip št. 8 (Mora hiSa) pripor«.Ča avojo bogato zalogo štedilnik ognjišč r iiHjpriproHifj-tih. kakor tudi aa|rl-UfftSih, z ioitO med j o ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlaiv.. 1'opnn IJssaJa Iiitro ln po esnla Vnanja naročila se hitro isrrria. Ljubljana, lliinajMkft cent« si. %Xl. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. \i»jiil>J<* ccMie. Darila za vsako priliko! FridaHoffmann urar v Ljubljani, Uui i ska cesta priporoča uvojo nitjvečjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tole, jeki* in nikla, kakortudi stenskih ur, budilk in salenskinur vse le dobre do najfinejše kvalitete po niskih oenah Novosti ▼ žepnih, kakor tudi v sten s ki h urah vedno v saloni. 56 Poprav« se livrlnjajo najtoftnaj« DA e han i k m Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani. Šivalni otr*)i po najnižjih cenah Rtelkle in druga v to nt roko spada-joče popravila izvrši dobro in c< no. Vnanj.i narorlla t.irn ■ l«Kraaj«*Ji mubaii i j*i j 'Kamujui9iL.iL.mtt?ji^»f.iai ^^»#s»*»»ftdXJOa.JLlLSA*AJ.#aj Jopce, nogovice pasove, kravate \ najceneje priporoča Alojzij Perschć Pren škofl|a 22 poleg mestne hiš«. *K*W** ¥WW¥¥VW*WW*9* Anton Presker Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih, oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. ObU'ke pO meri se po najnovej&ih uzorci k in po najnižjih cenab solidno in najhitreje isgotofljajo (f>7) «atsHssa«sBBsan»Bi Fran Detter X-i3"U."blja,ii.a, Stari txgr šte^r. 1.. Prva In najstarejša zaloga &1 valnih strojev. Ta se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji Posebno pa priporočam svoje izvrutu* alnitus-resolce in m In tli is I «*e, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (f>H Osni ki sastonj ta poštnin« prosto. v največji izberi in po J najnižjih cenah M ftrakovekvencemi ali brez napisov v vseh barvah (68) priporoča i Kari RecknagelJ na Mestnem trgu. V 2 9998 Friderik Wannieck Sl Co. tovarna ma stroje, livnlca želeaa ln kovin xr Binu na, ^s^ora-velcem prevzema inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. 0217-4:1 =^ Stalna razstava opekarniskih str je v z=ZZZ llustrovanl prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih. oziv! Podpisanec n šojam si vsem p. n. obiskovalcem Bleda in okolice svojo z najboljšimi upravami oskrbljeno restavracijo „pri Finžgarju" (poprej Jos. Jekler) tx&l Bledu tik letoviškega vrta in letoviške hiše najmlanejše priporočati. Dolnjo bo vedno pristna vina in sploh Izvrstne pijače, Izvrstna gorka ln mrsla Jedila in 14 najlepše arejonih sob za prenočišča h prekrasnim razgledom čez jezero in okolico. K mnogobrojnemu obiska uljudno vabi (864 - 2) Jos. Wuchorer oitlr ln mesar. Gastitim odjemalcem piva! P. n. Usojamo si Vam uljudno naznaniti, da smo pridol>111 od gospoda Odo l*Muiuier*Ja zalogo piva a&et 3^vdZa,xl3e Terezije cesti št. 2 ter bodemo tukaj svoje povsod na dobrem glasu znane češke izdelke piva v sodčkih in steklenicah po glede izvrs'no kakovosti ulskl veul razpečevali. Ob jednem pripomnimo, da gospod Odo I*auiiuer ostane v naši službi kot voditelj zaloge ter bode naSa skupin težnja, ločno in pošteno ustreči zahtevam č ust it. i h odjemalcev. V prijetni nadeji, da nas blagovolite razveseliti z naročili, priporoča se z velespoštovanjem ta Molfe Josip Sctarateoa pivovarna y Proti™. V Ljubljani, dne i>3. maja 18t»8. (822-4) 3 a. loga bieiklov! Najboljše vrste kolesa tu- iti inozemskih tovarn (Feiigeot, Brenna-bor, Iiig-let Cycle „American" ln dr.) priporočata podpieauCH po kolikor mogoče nizkih cenah. \b&&r Vsa v to Btroko spadajoča popru« list se bodo točno, solidno in po eeni izvrševala. 0©ia.ils:e razpošiljava na, zalitevo. Z VtdeBpoStovanjera (309—1 o) Bohinec «* Majcen Dunajska cesta št. 5. Istotam tudi mehanična delavnica. Naš zastopnik v Molfoveui je g. J. Medved. Zavarovalni agenti 4{ se l*če|o is »elco tmeniko vsajeni n« isvnrovalnlco It in Krsnjuke. Pogoji ugodni. Ponudbe na „Umio catliollea", Iftuiittf, I., Itfil'ker»transe 14. (835-3) 6. Toimies, tovarna za stroje y Ljubljani. Izviren „0tto"- motor za plin in bencin priznano najboljši, naj varčnejši in najcenejši motor. Bencin-motor in bencin-lokomobila najjednostavnej&a in najvarnejša gonilna moč, brez nevarnosti ognja, brez lnasimuta, vedno za delo pripravljena. (ti3»i—6) Btroikl k večjem 3 novčlAe na nro za Jedno konjsko moč. I* M — rti I i Ernest Speil mehanik Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 priporoča vsakovrstne šivalne stroje in bicikle vseli lintcgorlj po iiaJnlžJIH cenali. Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno. Za mnogobrojna naročila se priporoča (311—15) z velespoštovanjem Ernest Speil. 1 i Vsak« rtesfita srečka doni. Loterija jubilejske umetniške razstave. 300000 sresk. Duns] 1909« 30 000 dobitkov. Žrebanje bode na Dunaju gotovo dne~ 12. julija 1898. Glavni dobitki kron 20000,10000,8000, 6000 i. t. d. vr. Srečke po 50 kr., 10 srečk po gld., poštnina in zazunmek dobitkov 10 kr. (861—U) priporoča in razpošilja tudi proti povzetji zneska loterijska pisarna zadruge tvarjajočih umetnikov dunajskih Dunaj, Kllnstlerhaus, I., IiOthringerstr. 9. Kuponi in pisemske znamke se vzprejemajo v plačilo. Na 10 srpck z zaporednimi številkami pripade dobitek. I Redka prilika za izredno ugoden nakup! Usojam si velečastitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da bodem vso svojo zalogo blaga, to je j uvele, zlatnino in srebrnino mej tem naj zadnje novosti, od rine 11. iiutja naprej prodajal po lastni kupni ceni in tudi pod njo. Velespoštovanjem (7.">3—8) J. KAPSCH juvelir v Ljubljani. 14 Glasovirji (163f>—89) tvrdke Bratje Stingl na iiiiiuiji in v BadlmpešiI. Kratki klavirji in pianino najboljše kakovosti z izborno glasovno polnostjo v priprosti in eleguntni opravi is o m so j sns prvo In naj veo Je klavirska tovarne ■ parnim Izdelovanjem po solidnih oenah in % desetletnim Jamstvom. Stari klavirji sb jemljo v zameno. Ubiranja iu popravljanja se izvršujejo naj točneje Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj v Ljubljani, v Pralah št. 27, poleg kopališča. Poletno stanovanje. Jedna ali d\e sobi, na željo tudi kuhinja, se dobi v Veleitoveiu 11» l>(>rt>ii|sb>'iii. kjer je znana božja pot. — Vec" w izve \iii«'tth ■ nafto varstveno znamko ..Sidro" iz II filter Jeva lekarne in ■ i»rejilic naj se vi OpiSSOtMti le take steklenice kot printne, ki imajo tu vartit. znamko. RichterJeva lekarna pri zlatem letu v Pragi rfi m ► > > ► ► > ► > ► > Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. m © (8 N © > d O © as O Ij ii m i ki s perilom oskrbuje mnogo o- in kr. častni« kov m o ln kr. mornarioo. * Cenike slovenske in nemške posilj;* na *ahte>o brezplačno, "ejajaj 1,531 — 7) Šelenburgova ulica st. 1. Več a« izve v trafiki intotarn (8\r>—3) Iciirjeiargt«, dobrega urarskega pomočnika vzprejme takoj (878—2) Anton Mirovec, u a- v Radovljici. s nm) Ljudevit Borovnik • puikar v Borovljah (Forlach) w l (21) na Koroškem se priporoma v izdelovanje vsakovrstnih puAek za Uv-i-e in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tndi predelale stare samokresu ir.e, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so ua c. kr presku&evalnici in <>d men«* prosknsune. — Huitrovs.r.f conikl Zastonj. »>sis>wsjai>asjs m gsinaiannasjsi ssisii/aaaissiat zdravo! V nedeljo dopoludne vojaški koncert I. narodne dirke v hotelu (fLloyd". Vstop prost. (879) P. P.Vidic & Co. v Ljubljani ponujajo po Ha|»lž|lli «r*«*ais«lt vaniUoknli miiožino zidarske opeke zarezane stresne opeke (Strangfalzziegel) (izdelana iz najbolje znane VrbniSka glinp) z zraven .spada o-'o stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike (lastnega iziielka) Koman^cement 3Z)ott^3s:l ^citland-cement kakor vse v stavbi ns ku nt roko spadajoče predmete. Majxii±^e c e rs tu!! ! mz—21) ]B fZaresano strešno opekog (Strangfalz-Dachziegel) K $ prešano opeko za zid L H navadno opeko za zid jg j^L ponujata O po izdatno znižanih cenah (467-n)Q| H Knez & Supaneie | jg^ tovarna za opeko v Ljubljani. Pozor kolesarjem-novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Največja saloga kolos vsoml novostmi. Po znano nujbolifia in pre HKnftena kolrsa proti garanciji po najnižjih cenah. Mehanlona dslavnloa za vsa popravila nahnja se / ( 41* — 1*) illi'^t'u/ »«»no:nnnn ";.,"o" TI angleška kolesa prostem za vež- / no banje na kolesu. / // orožne tovarne B. S A Puch, Styria {najboljša) Golumbia Helical-m Premier Velika zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižjih cenah. Ceniki Šivalnih strojev ter koles se pošiljajo po poŠti zastonj in franko. Priporočam se p. D. občinstvu najnljudneje in vabim k obilnemu obisku. FVsin Čuden, urar v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni uLtd..ik: Josip NoII«. Latitttma in tisk „Narodne Tiskarnami 83