Poeuuna plaćana t gutuvlaf Uto LXXL, št. 2s9 Ljubljana, četrtek tj. Cena Din L— SLOFENS izna.a vaaK dan popoldne, izvzemal oedeije in praznika. — lnaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 250 od 100 do 300 vrat i Din S. večji lnaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratns davek posebej. — »SlovenaftJ Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— RoJtopiai aa ne vračajo. UREDNIŠTVO Oi L J O ftLJ AN aV Telefon: tt-22» 31-28. tl-Sa. 81-26 . S Podružnice: MARIBOR. Grajakl trg At. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska telefon Št 26 —' CELJE, cel jako uredništvo: Stroaamayerjeva ulica 1. telefon §t. 88; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poatna hranilnica v Ljubljani it. 10.351 Važen preokret v španskem vprašanju s Republikanska vlada za sklenitev premirja? Republikanci hočejo preprečiti, da bi Sputaj* aoici mmmm cesjto&ii zaradi tega obrnili za posredovanje na Anglijo in FrSScijo v želji, da vprašanje po načeta: Španija Spancem in se bodo uredi Špansko PARIZ, 17. novembra, r. Po poročilih, ki so prispela semkaj iz Barcelone, se je španska republikanska vlada odločila napraviti potrebne korake za likvidacijo državljanske vojne, da bi se na (a način izognila nevarnosti, da doleti Španijo enaka usoda, kakor je doletela Češkoslovaško. Sedaj, ko se je začel umik prostovoljcev tako iz republikanskega kakor iz Francovega tabora in ko so vsa prizadevanja generala Franca, da bi izvojeval odločilno zmago, ostala brezuspešna, smatra republikanska vlada, da je napočil primeren trenutek, da se ustavi nadaljnje prelivanje krvi in sklene premirje. V to svrh0 se namerava republikanska vlada obrniti na Anglijo in Francijo s prošnjo za posredovanje. Po zadnjih vesteh je bila ta misija poverjena generalu Agviri, ki je snoči že odpotoval iz Barcelone v London. V republikanskih krogih upajo, da se jim bo posrećilo doseči premirje prej, predno bi *uspel0 generalu Francu pridobiti Anglijo in Francijo za svoje načrte. Boje se tudi. da bi se utegnil pariški sestanek francoskih in angleških državnikov pretvoriti v. španski Monakovo Po sklenitvi sporazuma med Anglijo in Italijo, kateremu bo v kratkem verjetno sledil tudi sporazum med Francijo in Italijo, obstoja nevarnost da bi se velesile na enak način, kakor glede Češkoslovaške, sporazumele tudi glede Španije. To pa hoče republikanska vlada preprečiti, sklicujoč se pri tem na ponovna zagotovila Anglije in Francije, dr bosta takoj posredovali za sklenitev premirja, čim bi se ena ali druga španska stranka obrnila na francosko ali angleško vlado s tako prošnjo Na drugi strani pa grozi tudi nevarnost, da I bodo generalu Francu sedaj, kn je vsaj formalno pristal na umik tujih prostovoljcev, priznali značaj vojskujoče se stranke, kar bi položaj v Španiji znatno izpremenilo v škodo republikanskega tabora. Formalne je republikanska vlada še vedno zakoniti reprezen-tant Španije in se velesile zaradi tega njenemu pozivu za posredovanje ne bodo mogle izogniti- Prav tako pa domnevajo v barcelonskih krogih, da je ta akcija tudi v skladu z načrti in politiko Chamber-laina. ki je že ponovnokrat izjavil, da želi Čimprejšnjo likvidacijo španske vojne, ki predstavlja slej ko prej veliko nevarnost za evropski mir in ovira sporazum med velesilami. V kakšni obliki in na kakšen način naj se izve" de posredovanje, je še stvar pogajanj in dogovorov. Vsekakor pa je republikancem ljubše, da pride v Španiji do nevtralnega režima kakor pa da bi zmagala avtoritativna smer generala Franca. Na drugi strani pa republikan" ci tudi sami žele čimprejšnjo likvidacijo sedanjega stanja, ker se boje, da bi po eventuelni zmagi republikancev prevladali v Španiji ekstremni levičar" ski element, kar pa nikakor ni namera sedanjega režima. Vsekakor je pričakovati, da bo že v bližnjih dneh prišlo v španskem problemu do zelo važnega preokreta. London, 17. nov. A A. Reuter. Po zadnjih ugotovitvah se zdi, da je zašel angleški načrt o umiku tujih prostovoljcev v Španiji v zagato. To se je zgodilo zaradi tega, ker zahteva general Franco, da se mu priznajo pravice vojskujoče se države, še predno bi se začel izvajati angleški načrt. O tem pa bodo obširno govorili šele prihodnji teden na sestanku v Parizu. Jtsan Negrln protest v Berlina Židovsko vprašanje se pretvarja vedno bolj v mednarodni problem BERLIN, 17. novembra. AA. Reuter: Ameriška vlada je prt zunanjem ministrstvu vložila formalno protestno novo * zvezi s &kodo, ki je bila pri zadnjih dogodkih p riza dejanja ameriškim zidom, ki žive v Nemčiji. Nota ne našteva posameznosti, pao pa si ameriška vlada pridržuje pravico, da pozneje stori vse, kar »m^tra za, potrebno za zaščito svojih državljanov. Ameriški veleposlanik Wilson je snoči odpotoval v \Vashington. VVASHINGTON, 17. nov. AA DNB: Zunanji minister Oordeli Hull je včeraj izjavil časnikarjem, da je vlada izdala stroere odredbe za zaščito nemških konzula'ov Ukazal je guvernerjem posamez-n;h držav da morajo poskrbeti za to, da bodo pri konzulatu stalno močne straže ^Toft^e straže so i>o«tavHene fudi pred rrmšk;m veleposlaništvom v Washingto-nu. LONDON. 17. novembra. AA. Reuter: V Londonu zasedata te dni glavni odbor židovske organizacije. Zasedanja se udeležuje 80 delegatov iz celega sveta. Pred se- jo je glavnj odbor objavil proglas angleškemu narodu, v katerem ga prosi, naj v teh težkih urah židovske domovine na široko odpre vrata Židom v Palestino. Palestina lahko nudi streho tisočem in tisočem židovskih beguncev. LONDON, 17. nov. AA. DNB: »Evening News« poroča, da se v Londonu ta Wa-shingtonu pogajajo o tem, kako uredi'1 židovsko vprašanje. Angleška in ameriška vlada sta ugotovili, da bi bilo po' rebrnih 30 do 40 milijonov funtov. Po nekem nacrtu ha se v angleško Gvinejo lahko izselilo 10 do 20 tisoč židovskih družin. Anglija bi prevzela 50°'« stroškov, ostalo pa naj bi krili zasebniki PARIZ, 17. nov. e Jules Romam, predsednik mednarodne Zveze Penklubov je poslal mednarodnim društvom 54 središč Penklubov pisma, v katerih jih poziva, da se tudi Penklubi pridružijo protestu proti preganjanju Zidov. HAAG, 17. nov. AA. Štefani: Ustanovljen je bil nizozemski odbor s kapitalom enega milijona goldinarjev, ki naj skrbi aa to, da se olajša bivanje zidov na Nizozemskem. Kralj Karol v Londona Razgovorom z angleškimi državniki pripisujejo veliko važnost LONDON, 17. novembra, e. Službeni obisk kralja Karola v angleški prestolnici se konča v petek. Kralj odpotuje nato v Bruselj, kjer ostane do konca tedna kot zasebni gost belgijskega kralja. Iz Bruslja bo kralj Karol odpotoval v Pariz, kjer se sestane s predsednikom francoske republike Lebrunotm. Dasi je program kraljevega bivanja v angleški prestolnici skoraj nepretrgoma izpolnjen z raznimi svečanostmi, je imel vendar priliko, da se Je razgovarjal o aktualnih političnih vpra-"šanjih 9 predsednikom vlade Charnberlai-nom in zunanjim ministrom lordom Ha-lifaxom_ V spremstvu kralja Karola so tudi najboljši rum u ruski gospodarski strokovnjaki, ki so stopil) v stika z gospodarskimi in finančnimi predstavniki Anglije ter razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z obojes ransko željo po poglobitvi medsebojnih odnosajev. Grški kralj Jurij, ki biva ineognito v Londonu, je včeraj obiskal rumunskega kralja. Angleška kraljevska dvojica je bila sno- . či gost na banketu, ki ga je njima na | Čast priredil kralj Karol v prostorih ru- munskega poslaništva. Večerji je prisostvovala tudi kralji ca-mata Mary in del članov kraljeve rodbine. Poleg tega so bili navzoči Chamberlain in mnogi člani vlade, kakor. tudi vodja rjarlameirt&rne. opozicije major Attlee, dalje ruraunski zunanji minister Oomnen Petrescu in mnogi drugi. Po banketu sta kralj in kraljica zapustila poslaništvo in se odpeljala v buckinghamsko palačo, kjer je bil nato prirejen velik sprejem, na katerega je bilo povabljenih okrog tisoč odličnikov. Navzočih je bito zlasi mnogo Članov diplomatskega zbora in visoki komisarji do-minionov. Londonski dopisnik DNB doznava, da sta kralj Karol in Chamberlain ob priliki avdience angleškega miriistrskega predsednika pri kralju razpravljala o možnosti povečanja rumunskega izvoza v Anglijo, zlasti petroleja in žita. Doznava jo tudi, da se bo na banketu, ki ga bodo dre-vi priredili v Forein Office na čast kralju Karolu, kralj razgovarjal tudi z zunanjim ministrom lordom Halifaxom. predsednik španske republikanske vlade, kt se je po pariških informacijah odločila zrn sklenitev premirja In poslala v London In Pariz svojega pooblaščenca, da naprosi Anglijo ln Francijo sa posredovanje Norveška kraljica operirana Razcep v madžarski vladni stranki Nezadovoljstvo s politiko tanredjrja, ld pa ima kljub temu v parlamentu veliko večino Budimpešta, 17. nov. e. Nova vlada g. Imredvja je včeraj prisegla pred regentom Horthvjem, ki je nato sprejel vse člane vlade v zasebni avdijenci. Pričakujejo, da se bo nova vlada te dni predstavila parla m en tu s svojo dek!aracijo. Ves desničarski tisk pozdravlja novo vlado in izraža upanje, da je z njenim imenovanjem začrtana jasna črta med vladno stranko in tistim njenim krilom, ki se je nagibalo v pravcu I diktature. Proces razkrajanja se je že pričel in so štirje poslanci že izstopili iz vladne stranke. Pričakujejo, da bo izstopilo se več poslancev. Nekateri listi cenijo, da bo znašalo njih število okrog 50, torej ena tretjina. Računajo, da bodo ti disidenti vstopili v agrarno opozicijo, deloma pa v druge opozicijske skupine. Vsekakor pa pričakujejo, da bo nova vlada imela trdnejšo podporo desničarske krščanske stranke. Dopolnitev češkoslovaške ustave Danes bo čsl. parlamentu predložen zakon o avtonomiji Slovaške Praga, 17 nov e. Predlog o slovaški avtonomiji pride danes pred parlament kot zakonski predlog vseh čeških in slovaških parlamentarnih strank, ne pa kot zakonski predlog vlade. Predlog bo na današnji seji parlamenta izročen skupščinskemu odboru, ki bo sklepal o njem Ni dvoma, da bo odbor sprejel ta predlog i-.i pričakujejo, da bo že v petek končano formalno razpravljanje zakona in da bo nato izročen parlamentarnemu plenumu. Prihodnja seja parlamentarnega plenuma bo na podlagi tega v soboto. Verjetno je, da bo parlament še istega dne sprejel predug, ki bo nato izročen senatu, ki ga bo tudi rešil na pospešen način. Na podlagi teia računajo, da bo slovaška avtonomija uzakonjena že v torek Po odobritvi ustavnih dodatkov, ki se nanašajo na Slovaško in ki vsebujejo zahteve žilinske resolucije, bi se morale v teku dveh mesecev vršiti volitve v slovaški deželni zbor Ta rok poteče 23 januarja, toda iz slovaških krogov doznavajo, da ima slovaška vlada namen razpisati te volitve takoj v začetku prihodnjega leta. Praga, 17. nov. A A. Ha vas. Zvedelo »e je. da bo zunanji minister Chvalkovski med svojim obiskom v Berlinu z nemškimi državniki proučeval vprašanje jamstev.za nove češke meje. Chvalkovski bo z Ribben-tropom proučit mednarodni poloiaj. Ker bo. navzoč tudi general Husarek se bo govorilo tudi o tehničnih vprašanjih, predvsem pa o veliki avtomobilski cesti od Dresde-□a do Chusta, žalne svečanosti v Turčiji Na dan pogreba bodo po vsej državi žaiu zborovanja Kulturna konvencija med Madžarsko in Japonsko Budimpešta, 17. nov. w. Kakor poročajo listi, je bila danes podpisana kulturna konvencija med Madžarsko in Japonsko, slična oni, ki je bila te dni sklenjena tudi med Nemčijo m Japonsko. Dve sinagogi v Feiti poikodovanl Budimpešta, 17. nov. AA. Ha vas: Preteklo noč so nepoznane osebe razbile okna na dveh sinagogah v Budimpešti. Darmtit* ** 'Zvončkov shlrn* Carigrad, 17. nov. e. Minister notranjih del dr. Refik Sai-dam, ki je obenem generalni tajnik narodne republikanske stranke, je poslal vsem vilajetom v Turčiji razpis, v katerem navaja, da bo pogreb K e mala Ataturka 21. novembra ob 14. Takrat naj se ves turški narod zbere okrog Kemalovih spomenikov, kjer jih pa ni, pa na večjih trgih. Tam, kjer ni spomenika, naj postavijo tribune, okrašene s turškimi zastavami in Kemalovimi slikami. Po vsej Turčiji bo na vseh trgih istočasno odigrana koračnica neodvisnosti, nato pa bodo zaigrali posmrtne koračnice Chopina in Beethovna. Ko se prično pogrebne ceremonije, bodo povsod govorili trije govorniki, točno ob 16. na bo po vsej državi triminutni molk. Pred vsemi spomeniki ali slikami naj pri-žgo Sest sveč. nato pa naj narod defilira pred spomeniki in slikami. Včeraj ob 15. je bik seja velike turške narodne skupščine, ki je bila sklicana zato, da izreče zaupnico vladi Dželala Bajara. Seji so prisostvovali vsi narodni poslanci in jo je otvori! predsednik narodne skupščine Abdul Kalile Ren da. Po kratkem govoru je dal besedo predsedniku vlade Dže-lalu Bajaru, ki je preči tal deklaracijo vlade. V deklaraciji izjavlja nova vlada, da bo dosledna smernicam notranje in zuna- nje politike, ki jo je Turčija vodila doslej. Deklaracija je povzročila burno odobravanje vseh poslancev in je parlament soglasno izrazil zaupnico vladi Dželala Bajara. Doznavajo, da Kemal Ataturk ni zapustil politične oporoke. Na koncu svojega življenja je dejal: »Ni potrebno, da zapuščam kako priporočilo narodu po svoji smrti, zakoni republike zadoščajo!« Ankara, 17. nov. AA. Ana tolika agencija poroča: Na pogrebu Ataturka v Carigradu bodo sodelovali mornariški oddelki Velike Britanije, Francije, Sovjetske Rusije, Grčije in Rumunije. Na pogrebnih svečanostih v Ankari bodo zastopani vojaški oddelki Velike Britanije, Francije, Irana. Grčije, Bolgarije, Jugoslavije in Rimrunije. Številne države bodo poslale posebna zastopstva. Nemškemu zastopstvu bo načeloma? v. Neurath, predsednik tajnega sveta. Italijansko delegacijo bo vodil baron Aloisi, francosko minister Sarraut, sovjetsko Po-temkin, afganistansko bo vodil kraljev stric, grško predsednik vlade Metaxas, albansko pravosodni minister Satko, jugoslovensko vojni minister. Nedić. bolgarsko vojni minister Daskalov, rumunsko letalski minister Teodorescu. J* Letalska pogodila Kanada — Anglija Zarvfcnč letalske tovarne bodo dobavo vofnifc letal za Anglijo London, 17. nov. e. Na seji angleškega parlament* je letalski minister izjavil, da je bila sklenjena pogodba s Kanado, na podlagi katere se je združilo šest velikih letalskih družb v eno samo družbo Gaga-dian Asociation Airpost Craft, katere naloga je, da bo gradila in dobavljala vojna letala. Družba bo najprej dobavljala bombnike, nato pa tudi druga 1 stala. Pogodba je sklenjen« tako, da bodo zgrajene tovarne te družbe v Montrealu in Torontu, to je na atlantski strani Kanade, pozneje pa tudi ob Tihem oceanu. Družba se je obvezala, da bo v 10. letih dobavila Angliji toliko letal, kolikor jih bo zahtevala. Letalski minister je poleg tega tudi napovedal, da bo danes, podpisana v \Vashingtonu trgovinska pogodba z USA. Zedinjene države bodo danes podpisale kar dve pogodbi, eno I z Anglijo, drugo s Kanado. London, 17. nov. AA. Danes je bila v Londonu operirana norveška kraljica. Po zdravniških sporočilih so se pri kraljici v zadnjih dneh pokazali simptomi, ki so ogrožali zdravje. Z operacijo je bila nevarnost od. tranjena na zadovoljiv način. Kraljica je operacijo dobro prestala. Danes je prispel v London norveški kralj Haakon. Pomen angleško italijanskega sporazuma London, 17. nov. i. Italijanski poslanik Grandi je bil danes pri notranjem ministru Johnu Simonu. Sestanek je bil v zvezi z uveljavljenjem angleško-italijanskega sporazuma. Angleški tisk izraža svoje zadovoljstvo nad uveljavljenjem sporazuma, ki pomeni konec nesoglasij med obema državama, ki sta si bili od nekdaj prijateljici. Velike Britanija, pravi »Dailv Mail«, odslej ne bo krenila več na pot laburistov, pacifistov in bojevitih pristašev Društva narodov. >News Chronicle« ugotavlja, da je bil sporazum uveljavljen, še preden se je špansko vprašanje dokončno uredilo. V zvezi z uveljavljenjem sporazuma izražajo listi mnenje, da Italija odslej ne bo več tako zelo vezana na os Rim-Berlin, da bi morala pristati na sleherno nemško mednarodno politično akcijo. Odnošaji med Italijo in Francijo ostajajo še nadalje neurejeni, od Anglije pa Italija sedaj v prvi vrsti pričakuje, da ji bo priskočila na pomoč pri investicijah v svrho eksploatacije Abesinije. Rim, 17. nov. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Sporazum med Italijo in Anglijo se je začel izvajati. Anglija je priznala italijansko cesarstvo. Doba burnih dogodkov je zaključena. Poslej slone odnošaji med Veliko Britanijo in Italijo na temelju enakopravnosti dveh imperijev. Razčiščeni so številni pojmi, omejene koristi in določena območja vpliva. Vse to je že pred dolgim časom predvidel ducejev genij in po njegovi volji se je polažaj v marsičem razčistil. Priznati pa moramo tudi Chamberlainove zasluge, ki se je izkazal za odličnega državnika v času, ki ni bil ravno miren. Zato moramo izražati svoje priznanje grofu Cianu in lordu Perthu. Sporazum med Italijo in Anglijo je nov dokument, s katerim se versajske razvaline zamenjujejo s pravičnejšim redom. Vatikan in italijanski antisemitski zakon Vatikan, 17. nov. AA. Vatikanski li?t »Osservatore Romano« pravi, da pomeni objava zakona, s katerim se prepoveduje sklepanje zakonov med italijanskimi državljani arijskega plemena in med osebami drugega plemena enostransko kršitev konkordata, ki je bil 1. 1929 sklenjen med Italijo in Vatikanom. Rim, 17. nov. o. »Osservatore Romano« poroča, da je poslal papež kralju in min. predsedniku pismo, v kateremu protestira proti glavnim določbam novega italijanskega rasnega zakona, predvsem pa proti onim določbam, ki se tičejo zakonskega prava. Papež opozarja v svojih pismih, da pripada po lateranskem sporazumu cerkvi izrecna pravica za vsa določila glede zakona. Sorzna poročila, Curih, 17. novembra. Beograd 10, Pariz 11.655, London 20.82, Nevv York 442.875, Bruselj 74.05, Milan 23.30, Amsterdam 240.20, Berlin 177.37, Praga 15.15, Varšava 83» Bukarešta 3.25. "-1--51-'- - -i mu, ,, ., ,j .UMI .1 VIMUII« mm Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 17. novembra 1938. fite?. 2^0 en vr arstva , za meščane T^ftimivo predavanje ra vaatel)« mesta« vrtnarije g. Antona Lapa _ . Ljubljana, 17. novembra ladjarsko jn vrtnarsko društvo ▼ Ljubljani prireja leto za letom zanimiva predavanja, ki bude pozornost ne le me4 sadjarji in vrtnarji, temveč tudi med širšim meščanskim občinstvom. Zanimanja za ta predavanja in za delovanje SVD rase tem bolj, čim več je med meSčaii sadjarjev in zele-niauariev Kako velik nomen. trna vrtnar-s;vo za meščane, nam je pokazalo snoč-nje predavanje ravnatelja mestne vrtnarije Antona Lapa. Iz predavanja posnemamo: Pred vojno je imela Ljubljana drugačen značaj kakor dandanes. Ni se bilo velikih stanovanjskih blokov in poznali še nismo stanovanjske mizerije. Nekaj korakov od glavne po^te so se še razprostirali travniki in njive. Mirje je bilo Idealno otroško igrišče. >le>čani so imeli dovolj zemlje za obdelovanje, za zelenjavo in cvetje. Skoraj vsaka večja hiša je imela svojega vrtnarja. Od vseh teh vrtov je ostal le še spomin na t;jf_ čase, Ceškov vrt ob Erjavčevi cesti. Tedaj meščani še niso govorili o javnih nasadih, otroških igriščih itd., ker ni bilo potrebe za nje. Zdaj je pa zelenje in vrtnirsko delo mest.! neobhodno potrebno; potrebujemo javne nasade, športna igrišča, kopališča, otroški igrišča, botanični vrt, vrtne kolonije. Zeienjc so mestna pljuča. Mesto mora biti obdano z zeleno površino. Sodobni arhi-t tt sku^a po regulacijskem mčrtu dati m ■ š >m Čim več zeleniš m zraka, Tako d » b n.esto poseben čar in lepoto, zemlja pa p. cže meščane k sebi, da se ji povsem ne odtujijo. Le redka mesta v inozemstvu se lahko ponašajo s tako veliko zeleno površino kakor Ljubljana. Naš regulacijski načrt kaže. dii bo Ljubljana s časom postala pravo vrtno mesto. v Vendar opažamo nekatere žalostne pojave našega časa; del tistega meščanstva, ki sc je pri nas že odtujil naravi ki nima ob stanovanjih vrtov, nima več pravega odnosa do narave in kažejo se tući znaki pomanjkanja srčne kulture. Nekateri meščani so kakor podivjani, ko pridejo iz mesta v naravo. Letos je neki dopisnik z Dolenjskega to5:l nad divjanjem mestnih -'zletni kov v vinogradih. Na planinah opr./amo zelo pogosto, da nekateri nedeljski izletniki ne poznajo nobene ljubezni do narave. Za seboj zapuščajo smetišča in opustošenje . .. Tem ljudem manjka srčna omika, ki se ne da naučiti iz knjig, a k sreči ni-^o v večini. Družine, ki imajo in obdelujejo vrtove, spoznajno na prvi pogled, n. pr. na izletih v naravi, pa tudi na trgu, kjer gospodinja ne b a ran ta za 25 par, ker se dobro zaveda, kakSen trud zahteva obdelovanje zemlje. In kolikšnega pomena je obdelovanje vtiov za revne ljudi! Tako je n. pr. neki redni k 6 otrok, ki je bil zaposlen le nekaj mesecev na leto na račun bedno-stnega fonda, doma obdeloval vrt, med tem, ko so njegovi vrstniki tonili ▼ zakotnih : stimah nad svojimi stiskami. Kopal je ledino, na—dil je krompirja pri* deloval zelenjarvo. Tako aa js prattvljal, ko ni imel službe. Otroke ima zđSVEVe in vljudne; poznavajo staršem na vrta In nimajo čaaa aa iffra a surovimi paglavci. To je tako važno, da hi naj na pristojnih me- in začeli razmišljati, kako bi pomagali revnim ljućem, ki doslej niso imeli prilike obdelovati vrtov, da bi se oprijeli pridelovanja zelenjave. Najbolj idealno bi bik), da bi imela vsa-ka družina svoj domek z vrt:čem za zelenjavo in sočivje. Potrebne bi bile velike vrtne kolonije z enodnižinskimi hišicami, sezidanjmi po smotrnem načrtu; družine bi naj odplačevale z najemnino investicije, dokler bi domovi ne bili amortizirani, nakar bi poslali last prejšnjih najemnikov. Potrebno bi bilo tudi meščanom, ki etanuiejo v stanovanjskih blokih, nuditi priliko za obdeln»va«je vrtov v bližnji okolici, preskrbeti večja zemljišča in jih razdeliti na manjše parcel?, zasadili z drevjem, določiti prostore za igrišča in dati parcele ljudem v najem za daljšo dobo. Družine iz .«tanovanjeklh blokov bi rade pohitele ob prostem času v naravo, na svoje vrtiče. Tu bi se razgibalo novo življenje, plemenito tekmovanje med posamezniki. To bi ne bila za Ljubljano no-v št; že. zdai so skoraj v*=a mesnim zem-ViSča rprće^ens na manjše parcele, z vr-t Ifil ov, hiSah. Na letošnjem mednarodnem vrtnarskem kongresu je posebna sekcija podrobno razpravljala o pomenu obdelovanja vrtov za meščane. Referenti z vsega sveta so se strinjali, da je treba z vsemi močmi podpirati ustaiiav!janje vi nih kolonij, če hočemo meščane zopet pritegniti k naravi. Sadjarska in vrtnarska društva pri nas Štejejo nad 10.000 članov, a se po večini posvečajo sadjarstvu, ki je v resnici izrednega gospodarskega pomena. Toda ne glejmo le na gmotno stran, temveč tudi na kult-jrne! Sicer je pa tudi vrtnarstvo gospodarsko pomembno, a razen tega ima še poseben kul urni pomen. Tudi na deželi, zlasti v naših letoviških krajih. Sosedne kulturne države posvečajo veliko pozornost vrtnarstvu, posebno Nemci, ki pravijo, da zemlje ni moeoče raztegnil, pač pa lahke zvišamo njen donos. Ker je pritlično sadjarstvo zaradi nepravilnih podlag dajalo premalo pridelkov, so UiStanovili zavod za preizkušnjo podlag. Preizkusili so tudi vse vrste zelenjave ter določili, katere vrste je treba pridelovati, da bo obdelovanje čim bolj donosno. Na velikih rszS'avah ljudem nazorno prika* zujejo. kako velikesra pomena so vrtne naselbine in pridelovanje zelenjave ter sadja. Predavatelj je prišel do sklepa, ,da je zemlja edina rešitev iz duševnih kriz nezaposlenih ter da življenje v tesnejšem odnosni z naravo poplemenitj meščane in jim nudi veliko notranje zadovoljstvo. po 10 in 8 din kg, le redkokje po 6 din, dočim je mio prejšnja leta najdražje po 4 dm. Jajca «e radna niso popustila v aa* 111 J* 9 uli i 10 din. da pa bo sedaj rrttfcsnll mraev se utegnejo pedraJl-ti na 2 dam komad. Tudi Jabolka «0 leto* draga. Prar slabe vstfte aa dobe neer po 3 din kg; toda lepe atatMjO 6 dm in m bodo kznaln de podralHe. Tudi orehova jedrca, ki ao se dobila druga leta po 16 do 18 dni kg, stanejo letos 28 do gg dm in se bodo na »zimo fa podražila. Flaoi je bil na trg« po 3.50 do 4 dm kg, Ipmača po 4 dia, karfijola 8 dm, paraditniki 5 dinarjev, surovo raaato pa 14 do M din, kokosi po 94 do 28 dm in ved, po teži in starosti. Prvič na bile na trgu tudi suhe sliva, ki ao Jm prodajan po a do 10 dinarjev. kg. Kakor kano. tukajšnji trg ni baš poceni, če ae primerja s tržnimi cenami na mestnih tržiščih, kjer morajo kmetje aa svoje pridelke plačati se mi -ntno pri uvozu o* mestna tržišča, lato je pri nas z mesnimi pridelki in morda bi ne Škodovala primerna kontrola cen s strani oblasti tudi na nađem živilskem trgu. — Odpoved dela. Na obratu separacije je bilo v torek odpovedano delo 38 delavcem, ki eo bili pred meseci začasno sprejeti v delo. Sedaj pa se bo obratovanja oepaiacije nanovo preuredilo in so postali ti delavci odveč. Slovesna otvoritev nove Sole Crni vrh, 17. novembra V Črnem vrhu, gorskem naselju v Pol-hograjskih dolomitih, je bila v nedeljo po poldne slovesno otvorjena nova triraz-rednica. ki po svoji arhitekturi močno spo- razne vrednostne predmete in brez sledu izginit Varnostne oblasti na Zidanem mostu 00 dobilo prijavo od dosega občin-skogo tajnika, na kar 00 odšli orožniki k čevljarskemu pomočniku Koritnika. Njo-gov gospodar pa je izjavil, da dela Koritnik pri a jem le ves čao brez prastanka m Jo /■ato izključeno, da bi istočasno služil drugje sa hlapca. Takoj je postalo jasno, da gre mod drugim tudi sa tatvino potniško knjižico. To dni pa 00 je pojavil v tupnišču v Loki pri Zidanom mostu neznan molki, ki je hotel krasti. Domačini so ga se pravočasno zalotili. K sreči je sol skozi vat istočasno tudi komandir or o* niske postajo s Zidanega mosta g- Jože Pangoršič, ki so ga domačini takoj obvestili o poizkuloni tatvini. Neznanec je nekaj časa bežal, slednjič pa je opešal. Ko so se mu približali, je držal v roki britev. Ne ve se, ali si je hotel porezati žile na roki, aH pa se je hotel ubraniti svojih preganjalcev. Pri zaslišanju se je Izkazalo, da gre za vojaškega begunca Stanka Zelioa, ki se jo v posesti tuje poselske knjižice izdajal za Koritnika Karla. Naši orožniki so ga prepeljali na komando mesta v Celje, odkoder bo poslan Vojnsmu sodiSču, kjer bo dobil zasluženo plačilo. Ta S" Veletnrnl? na Holandskem Amsterdam, 17. novembra. Včeraj so bile igrane v turnirju osmih najboljših sa- histov sveta prekinjene partije. Radi velikega Števila so jih razdelili v dva dela. Prva skupina je bila odigrana že popoldne. Keres je premagal Reshevskega, Re-shevskv pa dr. Euweja. Partiji Reshevskv- rrdsja na solo v Retecah. le delitev pro- | capablimca in Flohr-Botvmnik sta končali tl^'^J F'-°n5i- 2\ ™ °b TJ . remis- Vse to je bilo v smislu pričakovanj. Bti, sredi vasi m Je r. nje krasen razgled Do veVkega presenečenj pa je priSlo v Ljudje na zatožni klopi Zadoščenje bivšemu poslancu Lovru Petovarju iz Ivanj-lsovcev za žalitve in podtikanja v „Slovencu44 tja do Nanosa in Snežnika. Nedelja je N< la izredno lepa. pa je dobila zpto prireditev tem prisrčnejsi značaj. Po sprejemu banovinskega šolskega nadzornika g. Milka Jegliča, ki mu je izrekel dobrodošlico domači župan g. Košir, se je zvrstil po vasi in v cerkev dolg sprevod, ki je krenil po cerkvenem opravilu nazaj V vas in pred šolo. Tam je prvi spregovoril župan, ki je pozdravil številno učiteljstvo iz Poljanske doline, škofje Loke in Polhovega Gradca, župane, člane krajevnega šolskega odbora, predstavnike oblasti itd. Blagoslovil je šolo kanonik g. Mrak, govorila pa sta g. Jeglič in domaČa upraviteljica gdč. Ida Lomškova. Po njunem govoru je zapela množica državno himno, pela pa ata tudi mladinski pevski zbor in zbor odraslih. S tem je bila oficielna slovesnost zaključena, številni gostje so si ogledali to novo stavbo, ki je urejena zelo moderno. Otroci bodo sedeli pri mizah in na stolčkih, omare so v stenah, table so nepremakljive in celoatenske, tla lauijska. žal pa je v Črnem vrhu težava z vodo. pa tudi elektrike še nimajo. Lepo pa je, da so poskrbeli za primerna učiteljska stanovanja, kar se rado prezre. Nova šola je prikupna tudi na oko, nosi pa napis: Bogu v čast, ljudstvu v korist, domovini v ponos, škofjeloški okraj bo ctvoril letos še eno šolo in sicer v Sovodnju. presenečenja pa je pri nadaljevanju partije dr. Aliehin-Fine. Prvotno je bilo poročano, da stoji dr. Aljehin kljub kmetu manj v končnici b 1 je. V nadaljevanju pa je dr. Aljehin partijo se iz-gnbil. Najbrž so torej poročevalci napačno . ocenili prekinjeno pozicijo, ali pa je Fine v analizi našel posebno skrito močno nadaljevanje. V večerni skunini je bila najprej odigrana partija dr. Aljehin-Keres iz 5. kola. Kon čala te remis. Flohr se je brez borbe vdal Reshevskemu v partiji iz 7. kola. ker se je v analizi prepričal, da pozicije ne more držati. — Ostali dve partiji, namreč Fine-Kerea in Botvinnik-dr. Aljehin. sta bili še pozno ponoči v toku. Keres je stal slej ko p:ei na zmago. Stanje je bilo pred dovrsitvijo teh dveh partij: Fine 5V» (D, Keres 4 (1), Capa,-blanca 312. dr. Al;ehin in Botvuuiik 3 (1), Reshevskv 3, dr. Euwe in Flohr 2. Fine bo torej kljub porazu Se nadalje ostal v vodstvu. Keres pa se mu je vsekakor nevarno pr-bliža^. Danes se začne druga polovica turnirja, v kateri se igra še enkrat vseh sedem kol v dosedanjem vrstnem redu, samo da se sestaneio isti nasprotniki redno z obrnjenimi barvami. Današnje osmo kolo se iexa v Utrechtu. Razpored partij je sledeči: Ke-res-dr. Eu\ve. Capablanca-Flohr, Reshev-sky-dr. Aljehm in Botvinnik-Flne. Ljubljana, 17. novembra Kot zasebni tožilec, ki ga je zastopal advokat dr. Maček, je veleposestnik in trgovec ter bivši narodni poslanec Lovto Peto-var iz Ivanjkovcev vložil tožbo proti uredniku »Slovenca« Viktorju Cenčiču zaradi prestopka zoper čast po čl. 52 zakona o tisku ter zaradi prestopka po § 301 k. z. Obtoženca Čenčiča je branil advokat Miloš Stare, sodil ga je senat s predsednikom s. o. s. Ivanom Brelihom in sodnikoma okrožnega sodišča Julijem Fellaherjcm in dr. Štrukljem. Zasebni tožilec Lovro Petovar je vložil proti odgovornemu uredniku »Slovenca« tožbo, da je kot urednik »Slovenca« natisnil dne 16. januarja letos nepodpisan članek s tole vsebino: Ivanjkovci so najmanjša katastralna občina združene upravne občine Svetinje in popolnoma neznana vasica, razen če je tolikim in tolikim slovenskim trpinom v večno obsodbo prosiule preteklosti zapisala v spomin z grenkimi črkami ostudno grabežljivost in topoglavo brutalnost njenega tedanjega kralja-samozvanca, fci se ni ustavljala niti pred gladujočimi sirotami in rodečimi materami. Nadalje pravi obtožba, da je obtoženec v svojem odgovoru na tožbo trdil, da je bil zasebni tožilec v resnici kaznovan pri okrožnem sodišču v Mariboru zaradi dejanja po § 314 k- z. na 600 din denarne kazni ali 10 dni zapora, S tem je obtoženec Čenčič izrekel o Petovarju nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti, dobremu imenu in gospodarskemu kreditu. Obdolženec urednik Cenčič se je zagovarjal v treh smereh, da namreč nastopa dokaz resnice, da predstavlja Članek zgolj dopustno kritiko in končno, da članek' ne meri na zasebnega tožilca. Dokaz resnice se obdolžencu ni posrečil. Vse predlagane priče so ga pustile na cedilu, kajti nobena izmed njih ni mogla potrditi, da je bil zasebni tožilec Lovro Petovar v zvezi z njihovo odpustitvijo iz službe oziroma z njihovo brezposelnostio. Obdolženec je navedel za pričo Tončko Krabonja, ki baje po Petovarjevi krivdi ni dobila službe kot abiturientka učiteljišča. Ta primer je bil Petovarju neznan. Tožitelj je vedel o Krabonji le to, da se je dolgo zadrževala v župniku pri Svetinjah ki se ni nikdar pri r;em kot poslancu priporočila za kakšno intervencijo. Če je res dobila od kog." k 'i sporočilo, da dobi službo, če sc pon-.ža in prosi Petovarja, se to Pe-tovarja ne tiče. Znano je, je izjavil tožitelj. da je v Sloveniji že več let več sto učiteljskih abiturientov brez službe in bi bilo nespametno trditi, da je za to odgovoren Petovar. Petovarjeva hčerka Milena jc že od L 1934. brez službe in ima proinjo vloženo že 4 leta. Pričakovati bi bilo, da bi Petovar vsaj svoji hčerki priskrbel službo, 5© je že ni priskrbel Tončki Krabonja. ko je bil ravno tisti čas državni poslanec. Obdolženec je predlagal nadalje za pri- čo prof. Fortuno. ki je imel ženo na porodu, pa je bil odpuščen. Petovar je izjavil, da tega profesorja sploh ne pozna in ni imel z njim nobenih stikov. Mirno lahko trdi tožitelj. da po njegovi krivdi ni bil odpuščen noben profesor in so take trditve gola podtikanja. Tretja priča je bil pismonoša Prijola. ki je bil baje tudi Petovarjeva žrtev. O pismonoši Prijoli ve Petovar le to, da je leta 1929 sam podal ostavko na državno službo, nato pa je bil uslužbenec pogodbene pošta-rice v Ivanjkovcih, ki ga je baje odpustila na izrecno zahtevo poštne direkcije v Ljubljani. Glede zagovora, da je bil članek zgolj dopustna kritika, je tožitelj izjavil, da je članek imel na zunaj videz stvarnosti, ker se je na prisiljen način potegoval za preimenovanje železniške postaje, toda v in-kriminiranem delu je bil žalitev tožitelja. Ton članka je ves napihnjen in bombastičen ter je vsebina na prvi pogled žaljiva in ponižujoča (ostudna grabežljivost — to-poglava brutalnost — kralj samozvanec itd.). Takega pisanja naj bi se žurnalistika, ki naj se imenuje kulturna, izogibala, ne pa da ga tako bohotno goji! Še manj pa drži obdolženčev zagovor, tfa članek ne meri na tožitelja Lovra Petovarja. Kako je mogel obdolženec v isti sapi ponuditi dokaz resnice in trditi, da se članek ne tiče zasebnega tožilca? Čitalci so bili prepričani, da članek meri na Lovra Petovarja. Za potrdilo je tožitelj ponudil več prič. Senat je razsodil, da je obdolženec Viktor Cenčič kriv in se obsodi na 500 din ali na 9 dni zapora. Plačati mora stroške, 500 din povprečnine in 300 din materialne odškodnine zasebnemu tožitelju. Zaradi pomanjkanja dokazov se pa oprošča drugega dela obtožbe, da bi trdil, da je bil Petovar obsojen po § 314 k. z. V tem pogledu se je obdolženec zagovarjal, da je šlo za neko pomoto pri telefonskem podajanju informacij zastopniku. Ni dvoma, je obrazložilo sodišče sodbo, da je inkriminirani članek žaljiv. Dokaz resnice se obdolžencu ni posrečil. Tudi ni dvoma, da je bil v članku mi$!i:-» »amo zasebni toliteij. Iz Trbovelj — Tržne cena. V torafc js bUo na tukajšnjem živilskem trgu zelo živahno. Bil je plačilni dan, ob katerem so vse stojnice na trgu dobro založene. Največ je bilo sevedi zelja, saj je sedaj sezona zanj. Kaže, da so vea prejšnji teden vozili zelje na trg, toliko ga je bilo na^romadenc-ga. Letos je zelja v izobilju in vas se pridno zalaga z njim. Glave sicer niso posebno velike, toda trde m zdrave. Proda- ^Agata^alcarjevaJ Metlika, 16. novembra Po vsej Metliki in po drugih belokranjskih krajih, pa tudi izven Bele Krajine, saj je gostoljubni Makarjcv dom znan po vsej Sloveniji, je včeraj žalostno odjeknila vest, da je gospa Agata Makar jeva roj. Češnovar odšja v večnost.. Pokojna je bila povsod priljubljena in spoStovana, saj je bila izredno blagega značaja in skrbna gospodinja, — sloves ene najbolj znanih gostiln v Metliki in sploh v Beli Krajini je v veliki men njena zasluga. Se mlada se je poročil« z znanim metliškim veljakom Dakom Makarjem, poznejšim narodnim poslancem metliškega okraja, dolgoletnim starosto metliškega Sokola in enim najbolj znanih belokranjskih javnih delavcev. Z njim je preživela dolgo vrsto let v najlepši slogi in vzornem zakonu. Vse svoje življenjsko delo je posvetila domačiji Makarjevih: posestvu in posebno gostilni, ki je že od začetka tega stoletja eno najbolj priljubljenih družabnih shajališč v Metliki. Te ugledne gostilne in plemenite gospe Makarjeve se bodo dobro spominjali tudi še tisti, ki so se vozili iz Novega mesta čez Gorjance v Metliko s postnim vozom, predno je stekla železnica. Blago pokojnico. s katero je izgubil Da-ko Makar skrbno in vzorno družico, bodo položili k večnemu počitku danes ob 14. uri na metliškem pokopališču pri Sv. Roku. Pokojnici bomo ohranili časten spomin. Njenim svojcem pa naše iskreno sožalje! Nevarnega tata >o prijeli Zidani most, 14. novembra Zelić h tanko je star 22 let in je služil 16 mesecev pri 2. pontonerskem polku v Osijeku. Vojaška suknja mu ni ugajala. Zato kar nj mogel dočakati dneva, ko bi mu potekel kadrski rok. Nekega dne je pobegnil v dravsko banovino ter se skrival pri dobrih ljudeh, se izdajal za brezposelnega ter prosjl vbogajme. Za pošteno delo ni maral, sicer pa si tudi ni upal, ker bi ga tako prijele oblasti zaradi dezerterstva. Potikal se je slasti v Šentjanžki dolini, v okolici Krmelja in Zidanega mosta, Radeč. Loke in Sevnice. Za Zidanem mostu je ukrade! po dezer-taciji 9. junija čevljarskemu pomočniku g. KoHtniku Karlu poaslsko knjižico, potem je pa nastopal pod imenom Koritnik Karel, po poklicu brezposelni čevljarski pomočnik z Zidanega mosta. S knjižico je kot brezposelni trkal na vrste pri dobrih ljudeh, ki so mu dajali male denarne podpore. Ob takih prilikah pa si je delom rini Zelič ogledal hišne razmere in je tako lažje kradel iz stanovanj robo, ki jo je potem prodajal izpod cene po sosednih ^aseh. Tako je po tekalo življenje vojaškega begunca Zeliča. dokler ni prišel v službo k nekemu občin skerna tajniku na Dolenjsko, kjer je služil pod imenom Koritnik Karel za hlapca. S svojim mirnim nastopom je napravil najboljši vtis, tako da mu je gospodar zaupal jali so jih po 1 din lepe .slabše vrste pa po 50 par. Na trgu je bilo tudi nefcsj grozdja, W pa že rajema. Lete* Je tiils vse od kraja, kar pa je bilo zanj usodno grozdje zelo drago, saj so ga prodajan i Potuhnjeni Zelič je pobral gospodarju Iz šk&fie Loke — Izgon svojevrstnega postopača, V petek so odvedli v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča svojevrstnega postopača Jovana Vujiča, ki je hotel v Poljanski dolini preko meje. pa so ga ujeli. Čisto mir- mno se je uklonil razcapani moški poljan-"skim orožnikom, pa prav tako tudi škofjeloškim. Smeje je pravi', da bo itak kmalu zopet med nami, da je bil že neštetokrat zaradi manjših prestopkov kaznovan in da so mu zapori ljubljanske policije in sodišča zelo dobro znani. Vse to ga pa ne bo oviralo, da ne bi dosegel svojega cilja. Hoče menda v Švico in potem še v Španijo. Mirno je razlagal svoj najnovejši načrt. Baje se namerava udinjati, potem ko bo prost seveda, pri kakem kmetu dvolastniku, da bi prišel tako lažje čez mejo. Ko bo enkrat »Čez«, bo pa že šlo. Zaenkrat pa so mu seveda vsi računi prekrižani. — Kokoši kradejo. Oni dan smo poročali, da je bilo posestnici Mariji /tagarjevi pri S\'- Duhu ukradenih iz hleva 20 najlepših kokoši. Ko so prišli zjutraj domači v hlev, so čivkali na palicah samo Je piščanci. Bržkone po uspehu prve tatvine opogumljen, se je lotil tat sredi preteklega tedna kokoši, ki so bile last kovača Petra Goloba iz Virmaš. Ker so čepele kokoši na palicah pod stropom, si je podstavil tat staro mizo, da bi mogel doseči živali. Imel pa je smolo. Noga pri mizi se je namreč odlo mila in tat je telebnil naravnost pod kravo. Ta ga je morala bržčas brcniti, ker je bila udarjena. Prvi neuspeh pa tatu ni preplašil. Prislonil je mizo k steni in pobasal 9 najlepših kokoši. — /z naših temi! Na Spodnjem trgu je največji avtomobilski promet. Kdo bi tudi vo/il po tesneh Nunske ulice, ko pa so tamošnji ovinki tudi za izkušenega Šoferja trda šola. Primeri se pa vendarle, da zaide težak avto med ozke loške ulice. V petek proti večeru je hotel iz mesta neki tovorni avto, pa ni šlo. Soier se je trudil na vse načine, nazadnje je pa pobožal zid Kolir-jeve hiše. Avto je bil še ob drugo luč — ena mu že preje ni gorela — in potem šele je mogel naprej. Iz šeStanfa — * roslava 1- decembra, prvotni program proslave, ki ga je določil meddru-3 veni odbor, se je moral spremen*! Skupne slavnostne akademije ne bo. Občina j« v ponedeljek zvečer sklicala v mestni posvetovalnici sestanek zaupnikov vseh tukajšnjih kulturnu društev, da ponovno sklepajo o celotni proslavi. Po daljšem razgovoru je sestanek določil naslednji program: Na predvečer bo ob pol sed-mila povorka z baklado po soitanjskm ulicah do občinske hiše, kjer po imel kratek govor g. župan. Nafo bo razhod. Na dan 1. decembra bo ob desetih dopoldne na Glavnem trgu masa. s pridigo. PO cerkvenem opravilu bo govor sodnega predstojnika g. Potočnika o pomenu 1 decembra. O podrobnostih proslave bomo Se poročali. — Napad dveh brezpo^emOi na Kmeta, Z nastopajočo zimo se polnijo c*s*e z hjrezpođelnimi. Razmere ujstvaiirjajo med temi ljudmi nevarne kriminalne tipe, W se ukvarjajo a tatvinami in drznimi napadi aa ljudi. Temu so bspoetevijsma sla* sti samotne in od prometnih krajev oddaljene naselbine. Dva neznana brezposelna ata prišla oni dan v hišo kmea Ke-ipana t Ravnah. Medtem, ko je eden govoril a gospodinjo v kuhinji in jo name-noasa motil, je drugi stopil v sosedno sobo. V bipu, ko je brskal po omari, je prišel la hleva gospodar in opazil iz veže nesjBijfica. B odločnim nastopom ga je spravil iz sobe. Tudi onemu v kuhinji je pnkail vrata. Tedaj pa sta oba navilila na gospodarja in ga pobila na tla. šele na krike lene ata zbesaia. — Število vomcev. pQ zaključenih reklamacijah Ima občina Šoštanj 1133 vo-lilnfli upmvičeneev. Na teritoriju volišča I. (okolica) je 604 voli'cev II pa 529. Vseh reklamacij je bilo 84. diet KOLEDAR Danes: Četrtek: 17. novembra katoličani : Gregorij DANAŠNJE PRIREDIT V K Kino Matica: Sadovi zemlje Kino Sloga: Ignac Kino Union: SncgulCica Kino Moste: »Trojka« in »Hrabrost kapitana« Razstavi slikarja Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarč č, Sv. Jakoba tr# 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmnver, Sv. Petra cesta 78. rced Naše ^1**i??ll5cr DRAMA Začetek ob 20 url četrtek. 17. novembra: Car Fjoloi Četrtek Petek. 18 novembra: ob 15. ur;. Izailjer 1 ž^nitev. Ljubezen zdravnik. D jaika predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota. 19. novembra: Žene na Niskavuo-riju. Izven. Znižane cene Nedelja, 20. novembra: ob 15. uri: Labod-ka. Izven. Ob 20. uri: Trideset sekund ljubezni. Izven OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 17. novembra: Poljub. Red A Petek. 18. novembra: zaprto Sobota, 19. novembra: Kapljice za ljubezen. Izven. Znižane cene Nedelja, 20. novembra: ob 15. uri: Gejša. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: A "da. Gostuje ga. Karena. Izven. Znižano cene Iz Celja — Popravilo poti. Mestna občina je razpisala oddajo voženj za posipanje pešpoti bližnjice od restavracije Stegu do tovarne bičevnikov v Zagradu. Posipni material, ki bo na razpolago pri apnemku v Pečov-niku, bodo prevažali mimo Domove domačije in restavracije Stegn na mesto uporabe. Zadevne ponudbe je treba vlomiti do vštetega ponedeljka 21. t. m. v vložišču na mestnem poglavarstvu. —c Nova centralna kurjava v Mestnem gledališču bo te dni do konca instalirana. Kakor znano, bodo dovajali topel zrak po ceveh, ki so že položene, iz bližnjega mestnega kopališča v Delavskem domu. V gledališču obnavljajo sedaj delno tudi lesena tla. Nujno potrebno je, da posk: bi občina za primeren znesek za temeljito zunanje in notranje renoviranje gledališkega poslopja, ki že več desetletij ni bilo prenovljeno. —c V celjski bolnici je umrla v sredo 281etna delavka Alojzija Medvedovi iz Stor. Iz Maribora a— Učitelj9*! pe\sk| zbor »Emu Adamič v Mariboru. Po šestih letih bo nastopil Učiteljski pevski zbor ^Emil Adamič« zopet v Mariboru v soboto 19. t. m. ob 20. v bival un^nski dvorani (sedaj Sokolski dom). V tem času je zbor slovenskih učiteljev in učiteljic priredil več koncertov doma in v tujini. Obiskal je bratsko Bolgarsko, ob 25 letnici os v o bojenja pa Srbijo ter povsod žel mnogo uspehov. V Mariboru 60 nastopil v okviru proslave 20 letnice oevobojenja in ze-drnjenja, katero prirejajo obmejna sreska učiteljska društva v Mariboru. Nastopilo bo 80 pevcev ln pevk pod vodstvom dirigenta Milana Perto'a s koncertnim pro-gramom, ki ga je zbor izvajal letos januarja na svojem koncertu v Ljubljani. Opozarjamo občinstvo iz Maribora in njegove bližnje okolice na ta zanimiv nastop slovenskh učiteljev-pevcev. — Poroke V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Alojz Kroia, pisarniški sluga drž. sel.. Smetanova ulica 60. in Eva Bračko, posestnica, Pobrežje; Adolf Jurte, aodarski pomočnik, ln Jožefa Raz-bočan, bivša tkalka oba v Studencih; Jakob M'akar, tkalec, in Marija Vazaz, tovarniška delavka, oba na Pobrežju; Franc Polenčič, tkalec, in Marija Bregant, tkalka, oba na Pobrežju; Franc Družovec, mizarski pomočnik, ln Terezija Jaunik. poljska delavka, oba v Studencih; Stanislav bergoč, tovarniški elektromonter. Ljubijana, m OUUja Brezec, bivša konto-ristinja, Frankopanova 32; Josip Radi, mesarski mojster, in Antoni ja Arun; Adolf Steger, ključavničar, in Otilija Sulc, šivilja, Mlinska ultca 26; Albert Murko, zasebni uradnik. In Marija Knezer, S*vitja* Meljaka cesta 24; Rudolf Harum, delavec, in Marjeta Poderznik, delavka od Sv. Roka na Selah. Obilo sreče! 1816 litrov vina pojde v Dravo. Andrej B. iz Ploderščlce pri Sv Jakobu v Slovenskih goricah je prodal tukajšnji Kletarski zadrugi na Aleksandrovi cesti 4 P*t sodov vinskega mošta, ki ga je bilo 1818 litrov Kletarska zadruga je dala preizkusiti vino po banovinski kmetijski Poskusni in kontrolni postaji v Mariboru Ugotovili so. da vsebuje novo vino gotova količine kuhinjsko soli Vinogradnik Andrej B je moral k zaslišanju Prizna I le. da je nasul v vino kuhinjske soli, da bi mostna tehtnica izkazala večji odstotek sladkorja Vinarski nadzornik v Mariboru ga je radi tega ovadil državnemu tožilstvu zaradi goljufije Vseh 1818 ! vina pa so zaplenili in jih bodo najbrž zlili v Dravo ali v kanal. — Dclefirani barskarji. Te dni so de-l oziral j v Dajnkovih barakah nekatere stranke. Vsi deložiranci ne bodo imeli prostora v novih stanovanjih v Pregljevi ulici Ste v. ;=>Q »SLOVENSKI NAROD«, eetrtdi, 17. Stran S estavracija-klet ZVEZDA' i DANES svele morske ribe, divjačina, kljunači, fazani IUL DNEVNE VESTI — Vsem občinam v vednost. Finančni minister g. Le t: ca je izdal navodila za sestavo občinskih proračunov. V navodilih je rečeno, da ministrstvo ne bo odobravalo nobenih novih davščin in da je potrebna pri obstujučih davščinah revizija, slasti pri onih davščinah, ki so v večini primerov pre-v. oke in ne ustrezajo vrednosti produkta odnosno usluge, zaradi katere se pobirajo, r_rce davščine je treba ukiniti ali pa zniža-Tudi mestne občine morajo strogo šte-diti, kar je potrebno zaradi tega. da se s skupno akcijo na vseh poljih državnih in samoupravnih financ doseže znižanje fiskalne obremenitve samoupravnih teles. Tekoči dohodki mestnih občin kažejo, da so manjši, nego so bili predvideni. To dejstvo mora biti odločilno pn sestavi novega proračuna. Krediti za osebne in materialne izdatke morajo biti v vsakem primeru manjši od kreditov, odobrenih po tekočem proračunu. Posebno pozornost je treba posvetiti osebnim izdatkom V predlog novega preračuna se ne smejo vnašat* nikaka nova službena mesta. V primeru, da se med letom izprazni kako službeno mesto, je treba pred namestitvijo novesa uslužbenca zahtevati odobrenje od pristojnih oblastev. Vse to mora biti predvideno v pravilniku za izvajanje proračuna za leto 19.19 40. Mestne obline morajo skrbeti za to. da sc vsi nepotrebni uslužbenci izločijo iz mestne službe. Nepotrebni oddelki se morajo ukiniti in sorodni združiti, da se tako doseže zmanjšanje osebnih izdatkov. To zmanjšanje pa so mora izvršiti predvsem z znižanjem števila osebja, zlasti nekvalificiran ? a a Mestne občine morajo že sedaj napraviti koake v tej smeri,fla ne bi prišlo do težkoč pri uveljavljanju novega proračuna. Jugoe'aviji dalj časa in poaetil bo vsa važnejše gospodarske centre. V torek bo prisostvoval seji nedavno ustanovljene Jugo-slovenako-angleake gospodarske zbornice. — Protokoli o revizijskih pregledih zadrug veljajo za javne listine. Apelacijsko sodišče v Beogradu je v dveh konkretnih primerih razsodilo, da veljajo protokoli o revizijskih pregledih zadrug kot javne listine. — Bolgarsko odlikovanje Tadije Son-dermajerja. Bolgarski poslanik na našem dvoru Ivan Popov je izročil včeraj generalnemu direktorju Aeroputa in namestniku predsednika Ju^oslovenskega Aero-kluba ing. Tadiji Sondermajerju bolgarsko odlikovanje za državljanske zasluge — Tatvina krave. Oni dan ponoči je bila iz hleva posertnika Mihaela Berliča v Ropercah. pri Sv. Marjeti ob Pes-^ci ukra dena 2000 din vredna krava bele barve Ukradel jo je najbrž kak tihotapec, ki jo je odgnal čez mejo v Nemčijo. INEPREKLICNO SAMO 6E DANES IN JUTRI ! DISNEY-jeva 5 N E G U L Č I C A Ne zamnđitp tega sporeda I Predstave ob 16.. 19. in 21. uri ! — Razširjenje naših trgovinskih odnoša-jev z Italijo. V Rimu bodo v kratkem zaključena trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Pogajanja se razvijajo zadovoljstvo. Gre za važne izpremembe v trgovinskih odnosa jih med obema državama. Baje je bilo ugodeno želji obeh vlad. da se za prihodnje leto sklene tak aranžma, ki bo omogočil večja izmenjavo blaga. Naša trgovina z Italijo, E je bila pred leti zelo živahna, se je močno skrčila zaradi sankcij. Po ukinitvi sankcij si je nekoliko opomogla, še daleč pa ni dosegla prejšnje višine. Lani se je položaj že precej izboljšal. V prvih devetih mesecih lanskega leta je znašal izvoz v Italijo 422.3 milijone din, uvoz iz Italije pa 324.9 milijonov. V prvih 9 mesecih lanskega leta smo bili aktivni za blizu 100 milijonov. Zaradi plačilnih težkoč smo pa postali letos v trgovini z Italijo pasivni. Naš izvoz v prvih 9 mesecih je znašal 238.5 milijonov, uvoz pa 306.4, tako da smo pasivni za 67.9 milijona din. Trgovinska pogajanja, ki so se pričela 3 t. m., bodo končana danes. Od njih se nam obetajo zviatne koristi, zlasti naj bi se povečal naš izvoz v Italijo, pa tudi izvoz iz Italije. Naši izvozniki lahko računajo 8 povišanjem izvoza lesa, živine, perutnine in jajc. — Pred trg-ovinskimi pogajanji s Francijo. Po trgovinskih pogajanjih z Italijo oridejo na vrsto trgovinska pogajanja s ncijo, za katera je v trgovinskem ministrstvu že pripravljeno vse gradivo. F nncoski fiaančni gospodarski krogi for-jo revizijo trgovinskih odnošajev z ~ ^oslavijo in pogajanja naj bi se priče-a takoj. Vse pa kaže. da se prično šele po volitvah. Francoski poslanik na našem dvoru Brupere je ponovno odpotoval v Pariz v zvezi z vprašanjem zboljšanja trgovinskih odnošajev med obema državama. Tel. 22-21 — KINO UNION' l — Spominski zbornik Slovenije ob 20-letnici Jugoslavije. Pod iem naslovom napoveduje neka popolnoma priva na založba, ki amerom ad hoc določa svoj naziv ln ki ima svoje poslovne prostore na Tyr-Sevt cesti 1, kjer je bila tudi uprava po napakah in pomanjkljivosti znacega »Postnega krajevneega leksikona«, pomembno edicijo s približno enako vsebino kakor sem jo 2e dosti prej napovedal ia» za »bornik pod podobnim naslovom, ki bi v moji redakciji s sodelovnnjem večjega števila znanih in uglednih na.ših javnih delavcev izšel v založbi in v korist ljubljanskega oblastnega odbora Udruženja vojnih hrvali dov kraljevine Jugoslavije torej najbolj poklicanih činiteljev za izdajo takšnega zbornika. Ker sem za svojo edicijo od mnogih že predel pru pevke, smatram za potrebno pojasniti, da s privatniki ki zdaj napovedujejo neki »Spominski zbornik Slovenije od dvajseVetnici Jugoslavije« in ki imajo svoje P"-alovne prostor* v Ljubljani. Tvrševa cesta 1. nimam prav nobene zve*e in da -=« ti privatniki sprožili misel edicije s \akšnn razdelitvijo tvartne za menoj. Na zadevo se bom Se povrnil ko bom s svojimi sodelavci mogel m c roda m o sklepati in odloČiti, kaj bomo ukrenili glede našesra nameravanega zboTnika v založbi invalii-skega udruženja. Vladimir Regallv, novinar. — V smrt zaradi bed>. V Zagrebu je skočil v torek pod brzovlak .Turaj T>esj»c. star 80 let V smrt je Sel zaradi bede. — Dve nenadni smrti. Včeraj zjutraj je v Zaarrebu nenadoma umrla hišnica Marija Vugo, stara 40 let, dona iz Gorice. Zadela jo je sr«"na kap. Don^ldne se je zgrudil mrtev na cesti upok~*~ni SVa-ničnik savske finančne d'.ielir i Vasilij Spjevak, star 54 let. IGNAC Odlična vojaflka burka z znamenitim francoskim komi- f kom FERNANĐELOM čarobna glasba, dlvns« p~smi. j smeh In grohot od začetka do konca! v j 1TTVO SIOOA. tel. 27-30 — Oh Ifi., 10. in gf sM 1 — Režiser Gavella v Sofiji. Sofijski listi poročajo, da je prispel v ponedeljek tja znanj režiser dr. Branko Gavella, ki bo režiral v sofijskem gledališču Shakespeare ovo >Zimsko pravljico«. — Izlet v Trst in Gorico priredi Putnik v dneh 26. in 27. t. m. Prijave do ponedeljka, dne 21. t. m. v vseh biljetarnah Putnika — Trebušni Iegar v preloSKem sreza. Iz Čakovca poročajo, da se je pojavil v nekaterih krajih preloškega sreza trebušni legar, ki je že zahteval nekaj žrtev. V bolnici v Čakovcu sta umrla 361etni kmet iz Jurčevca Franjo Novak in trgovski vajenec iz Murskega Središča Avgust žilave c. Legar je zlasti razširjen v Pav-lovcu in Jurčevcu. Dxnes oh Zo. url „Tro|fts»" ln „Hrabrost kapitanu44 KINO MOSTE — Občni zbor Zveze skavtov. V nedeljo 20. t. m. bo imela Zveza skavtov kraljevine Jugoslavije v dvorani Društva Rdečega križa v Beogradu svoj letošnji občni zbor. Zborovanje se prične ob 9. _ Nova uprava Jugoslovenske ženske zveze. Jugoslovenska ženska zveza, ki šteje 50.000 članic, je dobila včeraj novo upravo. Predsednica je ostala ga Leposa-va Fetrovio, podpredsednica je Jelena Mi-nić, U. podpredsednica ga. Minka Gove-karjeva iz Ljubljane, v odboru je tudi ga Zupančičeva iz Celja. Ta uprava bo vodila našo centralno žensko organizacijo 4 leta. — Delegat londonske trgovske zbornice v Zagrebu. Včeraj je prispel v Zagreb delegat londonske trgovske zbornice VV. Stevens. Na kolodvoru so ga sprejeli za- stopniki zsgrekake Trgovske zbornice in . angleškega konzulata. Stevens ostane v J odpovedala službo. Zakonca se pa nista — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno in oblačno, počasi se bo vreme poslabSalo. Včeraj je zrašala najvišja temperatura v Dubrovniku 18, na Viru 10. v Sp'itu in Kumboru 15. na Rabu 11. v Mariboru 6.7, v Zagrebu in Beogradu 6. v Ljubljani 3.7, v Sarajevu 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.8, temperatura je znašala 0.6. — V smrt zaradi trdovratnostl starše*. Najbogatejša rodbina baniskep m>«^3 Mokrina je rodbina Milana Novaka. Novak je imel 24'etno hčerko Nt no. ki Je bila zaljubljena v nadzornika železniške proge Radovana Dudi ča. Hotela sta se poročiti, toda Nenini starši s tem niso bili zadovoljni. Zato je dekle sklenilo pobegniti od staršev in poročiti se skrivaj. To je tudi storila. S svojim Izvoljencem je hotela oditi k njegovim staršem po b a-goslov. Ko sta prišla pred hišo, je pa prišel mimo nevestin oče. Sel je mimo. ne da bi se ozrl na hčer. To je občutljivo Ne-no tako razburilo, da je odhitela v očetovo hišo, snela s stene lovsko pužko in se ustrelila v glavo. V silnih mukah je čez nekaj ur izdihnila. — Žrtev žganja. V Vinkovcih je zahtevalo žganja človeško žrtev. 651etni kovač iz Komljetinca Gjuro GjojiC se je do nezavesti napil žganja in umn — Volkovi v Slavoniji. V vasi Pod grad-ju v Slavoniji so se pojavili volkovi, kar je za ta kraj aelo redek pojav. Ljudje ne pomnijo volkov že nad 50 let. Krdelo volkov je napadlo čredo ovac in jih 30 raztrgalo. — Krvava zakonska tragedija. Včeraj popoldne je mesarski pomočnik Peter Santo v Zemunu ubil svojo ženo težko ranil svojo svakinjo in oklal zdravnika dr. Po-poviča. Pred SUrirni leti je stopila v službo pri dr. Popoviču mlada Ivanka Petriš. Zdravnik je bil z njo zadovoljen. Pozneje se je Ivanka omosT a s Petrom Santom in dobro razumela, ker Js Samo to as js Ivanka vrnila k atsravalku e službo. Dr. Popovtč Js praznoval voaraj krstno slavo, imel Je goste. Kar je prttei Santo in se jel prepirati s svojo seno. Naenkrat so zaslišali gostje krik, dr. Popovič j je skočil v kuhinjo, kjsr Js nesel Ivanko vso okrvavljeno na tleh, njen snet je pa mahal okrog s notam. Hotel st ga je zasaditi v prst, pa ga je dr. Popovič prijel za roko in se pri tem močno po rezal. Ta čas je prlhitei neki gost in nastavil podivjanemu možu samokres na prsi. Santo je odvrgel not, potem pa ga Js policija aretirala, Razen zdravnika Je težko ranil tudi svojo svakinjo Jelene tvtger. — Janka Mlakarja Iskra ae »pasa L zvezek je pravkar Izdalo Slovensko planinsko društvo, osrednje družtvo v Ljubljani. Pred naročnikom je te na razpok to v druftveni pisarni na Aleksandrovi cesti. Dostavljene pa bodo naročene knjige v prihodnjih dneh. Nove naročnika aa navedeno knjigo sprejema tudi nrtaarna SPD v Ljubljani. Knjigo dobite tudi v vseh knjigarnah. — Podružnica 8VD v Tacna bo imela svoj redni letni ebčni »bor v nedelio 27-t .m. ob 13. pri g. Novaku, It 94 v Tacnu. Iz Lfnbf1ane o— Nadaljnja dela na žalah. Vhodno stebrišče s stranskima poslooljema na Žalah bo v kratkem dozidano do vrha ln že je mestna občina raspisala tudi licitacijo težaških, zidarskih, železobe tonskih, esarskih. kleparskih, mizarskih, umetno--^mnosf^kih in steklarskih del za vse Kapelice, kjer bodo umrli posamezno ležali na mrtvaškem odru. nadalje za molilnico. nrav tako pa tudi za upravno poslopje Mestnega pogrebnega zavoda s garažo, cer se Ifestnj po^r^bni zavod s skladišči, ielavnicami, garažo in pisarnami tudi pre-eli na Zale. v sre.iiSču mesta pa odpre •amo pisarno -a srVT"°1em noerebov Raz* n'R Ko r-i>r» v številki »SluS- fcsnega lista* in bodo ponudbe odprte že 25 noverr.hra. da bodo Žale lahko že pri-hodmv rvVet-je shižMe svojemu namenu. —lj Predavanje SPD. V društveni pisarni SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 4-1 so na razpolago vstopnice za filmsko piedavanje SPD, ki bo v soboto 19. t. m. ob 18. v Frančiškanski dvorani v Ljubljani, vhod iz Frančiškanske u ice. S primemo razlago naših planincev se bodo predvajali oskotračni filmi o izobrazbi gotskih vodnikov v Švici, o nastanku Alp in o plezalni tehniki na ledenikih, člani SPD imajo popust pri vstopnini, ako se izkažejo s člansko izkaznico. 2a člane SPD je najprimernejše, ako si v predprodaji izberejo sedeže, ki so numerirani. Planinci, pribite v čim večjem Številu na zanimivo predavanje. —lj Predavanje Pri rodoslovnoga društva. V torek 22. novembra bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. doc. dr. Božo škerlj o izvenevropskih rasah. Predavanje, ki ga bo sprem jalo 30 Izbranih diapozitivov, bo vodilo od najgr-ših ljudi v Avstraliji in Novi Gvineji preko Azije, AIrike in Amerike do Havajskih otokov, k;er se bo zaključilo z najlepšimi pripadniki človeškega rodu. Začetek ob 18 15. —lj Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva v Ljubljani priredi v drugi polovici novembra zelenjadarski tečaj. Preda\ anja bodo v predavalnici šole pri St. Jakobu ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od is do 20. Običajna tedenska predavanja ob sredah bodo odslej v kemični dvorani I. realne drž. gimnazije v Vegovi ulici vedno od 19. do 20. u— Ze od davnih časov sv. Martina je bridka resnica, da morajo mnogi ljudje prositi miloščine pri onih, ki imajo zemeljske dobrine v izobilju. Prav tako je bridka resnica, da zadenejo prošnje siromakov često na gluha ušesa in neusmiljena srca Zato s pesnikom upravičeno tožijo: »Kožuhe molji skopčam tro, a nago naše je telo«. — V Ljubljani je re-vežev dovolj in ni treba, da bi kožuhe molji glodali. Vsako sredo morete oddati obleko, perilo, obutev, posteljnino »n drugo bla^o na stojnici mestnega socialnega urada na trgu pred Vodnikovim spomenikom. Storite, da ne bodo pesnikove besede veljale za naše mesto, o katerem gre qlap. da ima dobrosrčne meščane. - lj SRAJCE — KRAVATE — KAR-NlfMK — NEBOTIČNIK. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! PO ZNIŽANIH CENAH ! Vsa kar more nuditi film: simfonijo barv — ljudi — usode ln zemlje! SADOVI ZEMLJE KINO MATICA »1 24 Najnovejši Metrov tednik! Ob 16., 19. in 21. uri u— Filozofsko društvo bo priredilo v soboto 10 t m. svoje drugo predavanje Predaval bo g. univ. doc. dr. Stanko Goga !a o temi: Svobodnost - spre učenost — Vabljeni vsi ki se zanimajo. Vstop prost —li Aretacija. V Igriški ulici je včeraj prijel stražnik nekega Ivana J., ki je doma iz okolice Novega mesta. Ivan je šele nedavno cdser:?'. pol leta zaradi tatvin in sleparij. *Cim je pa prišel iz zaoora, je spet pričel krasti in slepariti. V mestu je osleparil več trgovcev; pri tem s> je po-shiŠeval telefonskih naročil; dobavljeno rebo. najraje Špecerijsko blago pa J3 prodajal privatnikom in gostilnam globoko pod ceno. —lj K problemu ineiManaklh sol. Pedagoške društvo pr redi v petek 18. t m. ob 20. na učiteljišču (Resijeva cesta) di-skualjakl večer s temo: »K problemu meščanskih šole Uvodoma bo povedal nekaj svojih m s.i g. dr. Stanko Gogala, nato pa bo sledil razgovor s posebnim ozirom na anketo v Slovencu. — Vsi ki se zanimajo za aktualen problem so vljudno vabljen Vstop prost. —lj esperantski tečaj bo otvor jen v četrtek 17. t. m. ob 19.30 pri Lovšinu, Gra-diSče 13. v šahovski sobi. —lj Tatvine. 2 dvorišča hiše št. 29 na Vllharjevi cesti je nekdo odnesel 600 din vredno, novo, okovano dvigalo, last Antona Doviča. Na Vodnikovi cesti je ob priliki karambola ukradel tat Petru Lak-nerju par novih, 180 din vrednih čevljev. . Neki stranki, stanujoči v Svetosavski uli- I ci 6 je bilo v noči na torek ukradenih več parov čevljev ki jih je našel tat na balkonu. Na živilskem trgu je nekdo ukradel branjevki Mariji Fine Črno ročno torbico, v kateri sta bila dva zastavna listka mestne zastavljalnice in nekaj denarja. Valentinu Kovaču je tat odnese) s kolesa, ki ga je pustil za trenutek brez nadzorstva v veži na Bleivveisovi cesti 5 dinamo svetilko, tatvino dinamo svetiike pa je prijavila tudi dijakinja Miroslava Po-lainarjeva, ki je imela spravljeno kolo v veži državne gimnazije na Po janah. Dalje je bilo prijavljenih spet več tatvin električnih ternic na škodo mestne občine, tatovi pa ne puste več pri miru niti reklamnih tablic, saj so tatovi odnesli celo neknj ziravni-kih tabel, ki so jih sneli izpred vrat zdravniških ordinacij. Dva roparska napa:!* Posestnik Simen Slnk napaden v gozdu blizu vasi Hrast* nik — Cigan vdrl v hiio Ljubljana, 17. novembra Posestnik Simen Sink iz Borja pr Mlin-Sah. je imel te dni opravke v Moravčah in je vzel n seboj precej denarja. Simen, ki je poznaj bližnjice, je krenil namestu po glavni cesti, po samotni pot mimo vasi Hrastnik, ki že spada v moravSko občino, pot vod* skozi gozd in tam mu je nenadoma zastavi* pot mlad hrust okroglesra, jagorelega obraza, pristriženih brk v zelenkasti obleki, s s!vo športno čepico na glavi. Sink se je neznanca, ki je naenkrat Stal pred njim, silno prestrašil zlasti ker mu ni privoščil prijazne besede marveč je takoj zavpil: »Oča. denar sem!« Simen. ki je star že 63 let. se je nekaj časa obotavljal in popledal v stran, če prihaja kdo iz vasi. Tudi se je oziral in premišljal, kako bi pobetmll. V naslednjem trenutku pa je neznanec že stopil k njemu ga zgrabil za roke m mu posegel v notranji žep suknjča. Vzel mu je iz tepa usnjato listnico, v kateri je Imel 1000 din kar pa mu še ni zadostovalo. Napadalec je namreč mimogrede onazil, da ima S'nk tudi srebrno uro z veržico. ki mu io je tudi odpel ter jo vtaknil v žep. §mk se je tedaj okrenil ropar pa ga je s pestjo udaril po obrazu in mu prizadejal na nosu ter na licih lažje poškodbe. Napadalec je potem nagnal sinka naprej po poti. sam pa je. čim se je Slnk skrM za ovinkom, krenil v gozd in naibrže pobe crnu" proti Savi. kjer 1e sedel na eni ali drugi postaji na vlak in se ^dnellal. Na-padrnpc je v Hrastniku povedal Hudem o roparskem napadu in obvestil tudi orož- nike v Moravčah ki so takoj pričeli z sa-sledovaniem zločinca. Napadalca seveda niso našli, krr se je umakn 1 pač pa so ugotovili, njegovo ime kajt; lopov se je že del j časa klatil po okolici Moravč. Gre za 26-letnega Rudolfa šketa ki e doma odnekod s Šfr\^erskee:a. Sket je hodil okrog navadno z aktovko pod paziuho m se je Izdajal za brezpos ln-ga kamnoseškega pomočnika. V aktovk: je nosil še nekal obleke, ker se je rnd preoblači, kar mu je dobro 3'užilo pri skrivanju. Sket ima na vesti že ve* tatvin ln vlomov, roparski napad pn le men'a zagrenil prvič. Nevarni so postali na deželi tudi cigani, ki se klatijo od vasi do vasi in kradejo. Cigani pa ne opta^alo samo pri kra^i. marveč postajo nasiln' in vdirajo v hiše pri belrm dnevu. Tr»k nan^d le dož'vela te dni pocestnica Frančiška Vaši v Založih pri Polzeli v ceMskem okraiu ki 1e bila sama doTia. V h?šo ie naenkrat planil cigan visoke postave. 11 nastavil samokres ln zahtevni denar. VaJPova se je branila da de-narla nima. a clean ji te vzel denarnico z okrog 200 din. S tem on se ciganski napadalec n* zadovoHIl !n ji je nr^brskal vse omare in obleko k' je pa ni vzel s seboj. Videč, da zaman išče gotovino in dracoce-nosM. je nanadaleo pobema iz vasi Mećnie pn Brezlah. V kraju Bran-d!ey je umrla Frančiška Levstik, rojena Vesel, doma iz vasi Globoi pri Bodraž'ci. V Moon Runu so našli mrtvega v postelji Jsneza Suhadoln*ka Pokojni je bil star 60 let. doma iz Sobačev pri Borovnici. V R-*ck Springsu ie umrl Jakob Mrak. star 93 let. doma iz 2'rovp.kega vrha pri Gorenji vasi V Cliff Mini je umrl Mihael Blatnik, »tair 79 le\ doma iz DraSče va«*i fara Smihel pn Žužemberku V North Ride je umrl krojač Juraj Flajnlk. doma ia okolice Vinice v Bell Krajini. ]rfar je bil nad 75 let. KAKOR NA ODRU Miha se je oženil. — No, kako se počutiS. tovariš? — Kakor na gledališkem odru, — Kako to? — Vrsti se prizor za prizorom. I ALI OGLASI Besed n 50 par davek posebej Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glade malih oglasov le treba priložiti znamka — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda V> par davek pneebej Nalrnaniftt znesek • Din Nepremočljive Habertuse crenčkote in vae vrste dežnih piaSčev. oblek, perila Ltd. osjboijti nakup pri P R E S r c r. Ljubljana. Sv Petra cesta 14 KLIŠEJE ENO VECIAIVNE JUGOGGAHKA 50 PAK EN T LAN JE ažuriranje, varen te zaves perila, monogramov gumbnic Velika zaloga perjs po 6.75 din »JuHlan*« Gosnosvetska c 12 URADNIŠKA POSOJILA podelujemo aa ugodne dolgoročne mesečne obroke v zvezi brezplačnega zavarovanja na oodlpgi zaznambe, sten jeni brez porokov. Banka in hranilnica d. d. Informacije brezplačno F. L. Klemen* Ljubljana, Goepo-evetaka 10. 2660 V) par torek ooseoej ftfaimantfn narseik " I Ha iStoarna" LjubOana. Židovska ul 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 2670 beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din MEBLOVANO SOBO Cisto in snažno išče mlajši boljši gospod v csntrumu mesta. Ponudbe na upravo Usta pod »Soliden c. 2671 službe Beseda 50 par davek posebej. Naimamsi zn*>s*it •« um POSTREZNICO lSeem za zaposlitev od 7. zjutraj do 3. popoldne. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2647 BRIVSKEGA POMOČNIKA* sprejme takoj Pire, Florjanska 6, Ljubljana. 2675 napodna "Tskarna I L3UBL3ANA I CNAPUCVA s avRfinjh vsm vrste rjsFnvm Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 17. novembra 1938. Stev. 2*>9 Večja stavbna dela— t~m* več jih pasla jr j j h tirati v Ljubljani Se niso zidali kakor zdaj Ljubljana. 17. novembra. C. - - -v Jc ze pozna jesen, je stavbna sezona v Ljubijan, precej pivahna. Značilno je. da je zdaj v Ljubljani re-avad.:o rmo-go ve::-h stavbnih del. ^oraj ve' kaTcor manjšo*. Ce upoštevamo že letos ali pravkar končana večja stavbna dehu sm?mo reci. da d«vKaj takega pri nas ni mogoče«. Sne v je bila fantastična kariera nekaterih eviopskih povojnih državnikov. Sincler Lewis seveda ni hotel dokazovati^ da bi v deželi neomejenih možnosti zares ne bila mogoča najčudovitejša kariera tudi v politiki. Nasprotno, naslov svoje knjige je mislil bolj ironično. Kako se je približal resnici, nam kaže primer novega texaškega guvernerja O' Da-niela, ki se -med vsemi ljudmi sam najbolj čudi, kako je prišel naenkrat na Čelo ameriške države, O* Daniel je star 4f> Jet, je lastnik mlina in trgovec z mlev5?kimi proivevodi. Reklamo je pa začel, katkor je v Ameriki že navada, « p-mcejo radia. Velika podjetja si zagotavljajo za tako reklamo izbran program z zelo o>bro plačanimi umetniki. Take plačane ure in polure so važni sestavni del programov vseh radijskih postaj. O* Daniel v ta namen ni imel denarja. Zato je moral za vse skrbeti sam. Sreča, mu je bila naklonjena, kajti izka^lo se je, da ima talent za kramljanje pred mikrofonom. Sestavil je jazz kapelo, v kateri so igTali glavno vlogo njegova dva sinova in hči. Koncerti te kapele z duhovitimi konfemrencierovimi nastopi so kmalu zasloveli po vsej Ameriki. Vse to je bilo eisj*o osebno podjetje, re-kmalu za O* Danielov mlin in pekarne. O' Daniel se za politiko ni zanimal. Prišla je pa volilna borba in eden njegovih radijskih poslušalcev, slepi veteran iz svetovne vojne, mu ie pisal, da bi moral kandidirati za guvernerja. O' Daniel je smatral to za posrečen dovtip. prečrtal je pismo s šaljivim komentarjem pred mikrofonom in vprašal poslušalce, kaj mislijo o tem. Potem so pa jela prihajati pisma od vseh strani. V šestih tednih jih je dobil okrog1 60.000 in vsi so bili za njegovo kandidaturo. Samo trije so mislili, da bi bilo škoda ODaniela, če bi kandidiral in postal guverner. O' Daniel se je zamislil nad rezultatom in ko je narastel kup p:sem na 100.000, je začel s pripravami za volilno-agitacijo. Naj bo že tako ali tako, je mislil, na svoj račun pridem itak, saj bom obenem s svojo kandidaturo propagiral tudi svoje izdelke. Na volilnih shodih je prirejal produkcije svojega radijskega programa, potem je pa njegova hči delila vzorce njegovih izdelkov, a nazadnje so romale okrog vrečice za zbirko v volilni fond. Drugi kandidati so se pritoževali in sklenili so celo nastopiti prodi O1 Danielu potom radia. Očitali so mu. da je nedostojno, da se prodajalec moke in komedijant vmešava v politiko in da je to povratek k morali divjega zapada. Ljudem je bila pa ta novost v volilni agitaciji všeč in pri volitvah je dobil O' Daniel 30.000 glasov več, nego vsi njegovi nasprotniki skupaj. Po volitvah je O' Daniel izračunal, koliko mu je vrgel volilni fond in koliko je potrošil za volilno agitacijo. In izkazalo se je, da ga volilna kampanja ni veljala niti beliča, temveč nasprotno, da mu je ostalo še 800 dolarjev, ki jih je .izročil podpornemu skladu. Njegov sloves najpri- ljublienejšega konferenciera v texaskem radiu se je z nastopi neposredno pred ob- činstvom še povečal. Ker bo zasedel gu-vemer^ko mesto šele ^ez nekaj mesecev, je dobil ponudbo, naj bi priredil turnejo po večjih gledališčih države Texas za 12.500 dolarjev tedensko, kar je pa O' Daniel odločno odklonil. Odgovoril je, da ima svojo staro, dobro idoco trgovino, za katero mora skrbeti. Razen tega je pa že Čas. da začne skrbeti tudi za svoje nove posle. Ko so ga vprašali, kako je z njegovim političnim in gospodarskim programom je odgovoril, da ne bo razmnoževal aktov neizpolnjenih obljub in da nima pripravljene nobene progi-amatične izjave. — Nisem in ne bom politik, sem in ostanem trgovec, praktičen mož in po tem se bo morala ravnati tudi moja vlada. Ni vrag. da je težje voditi dobro politiko, kakor delati dobro moko in dobro prodaja*! jO- Vidimo torej, da O' Daniel ni pozabil na reklamo za »voje proizvode niti v pro-gramatični izjavi in da te reklame ni prav nič prikrival. Toda Texaeani verujejo, da jih ne bo opeharil z vlado, kakor jih ni opeharil s svojimi izdelki. Tega se bo varoval že v interesu poznejše reklame, kajti O' Daniel vedno in po»vs?d dobro melje- Razne zanimivosti Ameriški meteorolog Humphrevs je dokazal, dg se lahko napravi iz vulkanskega prahu visoko v zraku plast, ki se drži več let in ki zadržuje sončne žarke. Posledica tega je. da pade temperatura, kar so opazovali zlasti leta 1912 po izbruhu ognjenika Ka trna je na Aljaski. Pepel, izbruh-njen iz ognjenika Krakatao. je pokril 750 tisoč kvadratnih metrov površine. — 38 milijard litrov piva so popili prebivalci Zedinjenih držav leta 1937. Konzum piva se je dvignil od leta 1936 do 1937 za 2 milijardi litrov. Na vsakega Američana je prišlo približno 300 litrov piva. Ni čuda, saj so morali biti Američani dolgo neprostovoljni abstinenti, zdaj pa hočejo dohiteti zamujeno. Pridobivanje zlata se je dvignilo v zadnjem letu za 60.000 kg in sicer od 857.000 leta 1926 na 915.000 leta 1934. V tem številu pa ni zapopadena količina v Rusiji pridobljenega zlata, ki ni znana. Avstralija je pridobila lani 16% zlata več nego predlanskim, Kanada 9%, Zedinjene države 8.4%, Južna Afrika pa 3.5%. — Naj-preciznejšo uro ima zvezdama v Green-wichu. Ta ura je na električni pogon in preizkušali so jo celih pet let. Ta čas je prehitevala samo za 1 desetinko sekunde. človek, ki zna hitro govoriti, lahko izgovori v eni uri 8.000 besed. S čitanjem gre še hitreje. V eni uri lahko prečita človek do 20.000 besed. Naše oči pri tem ne čitajo črke za črko, temveč cele besede in skupine besed hkrati. Pri tem delujejo možgani, s katerimi hitro dojemamo točno vsebino čitanega stavka. Na svetu je okrog 600 vrst opic. Najmanjše opice so visoke okrog 15 cm, največja, namreč gorila, pa 1 do 1.50 m. V Evropi se govori okrog 125 različn h jezikov. Ce hočemo imeti v Življenju večji uspeh, moramo znati vsaj tri evropske; nemški, angleški in francoski. Za jezike nadarjeni ljudje se nauče gladko govoriti tudi sedem, deset ali še več tujih jezikov. Vsako leto prespi človek okrog 3650 ur. če bi hoteli ves ta čas prespati nepretrgoma in bi legli spat na novega leta dan, bi vstali šele 31. maja. Papiga doseže povprečno starost 60 let. šolska goba vsesa količno vode približno 25 krat težjo kakor je sama. V Tibetu pomeni posebno veliko počasti -t tev, če ti človek pokaže jezik. Pri nas je to narobe. Ženska banka Prva velika bankirka sveta je menda iz znanega japonskega rodu iMitsui, lastnica in generalna ravnateljica največjega japonskega koncerna rudnikov, industrijskih podjetij in bank. Prva prava ženska banka jc pa v Amsterdamu. Njen ravnatelj je ženska in v banki so zaposlene samo ženske. Banka upravlja skoraj izključno žensko premoženje. Ta čudna banka spa