Vojska že napovedana! V torek, dne 28. julija ob 4. popoldan se je Srbiii napovedala voiska Besedilo se glasi: Ker kraljevska srbska vlada na spomenico, ki ji jo je izročil dne 23. julija 1914 avstro-ogrski poslanik v Belgradu, ni povoljno odgovorila, je c. in kr. (avstro-ogrska) vlada prisiljena, d«. sama poskrbi za varstvo avojih pravic in teženj in da s^ v to svrho posluži oborožene sile. Avstro-ogrska se torej od tega trenutka nahaja v vojnem stanju. Avstro-ogrski minister za zuaanje zadeve: Grof Berhtold. Cesarjev oklic. Hitro ko je cesar po svojem zunanjem ministni Srbiji napovedal vojsko, je poslal ministrskemu pred- : sedniku grofu Stiirgkhu pismo z oklicem, ki se naj irazglasi vsem avstrijskim narodoim. Oklic je prisr- <6en in navduševalen obenem ter bo izzval zopet novo Ijubezen in spoštovanje do presvitlega cesarja. Pis- mo, v katerem je izročil grofu Stiirgkhu oklic, se gia- si: ,,Ljubi grof Stiirgkh! OdlaM sem se, narofciti ministrn moje hiše in za zunanie zadeve, da naznani kraljevski srbski vladi, da se je med mojo državo in Srbijo;začelo vojno stanje. V tej osodopolni uri .ie tre. ba, da se obrnem do svojin ljubili narodov. Zato Vam naroSam, da razglasite ta moj oklic. Sturgkh, 1. r. Frano Jožef, 1. r. Mojim narodom! Najiskrenejše sem želel, da bi leta, ki mi jili je ;Bog v svoji malosti doloSil, posvetil delom miru. in da bi svoje narode obvaroval pred težkimi žrtvami in bpemeni voiske. Vendar božja Previdnost je hotela drugače. Postopanje sovraštva polnega nasprotnika me sili, da v varstvo feasti svoje države, v obrambo njenega ugleda in moči, v zašfeito njene pososti po dolgin letih iniru priaiem za me6. Ą svoji nehvaležnosti je kraljevina Srbija le jpreliitro pozabila, da so jo moji predniki in jaz že od jprvega početka državne samostojnosti do najnovejše rfdobe poolplrali in pospeševaii, ter je že pred leti stopila na pK>t odkrite-ga sovraštva nasproti Avstro-Ogr/Ski. Ko sem po treti desetletjih blagoslovljenega dela v rfiiru v B<jsni rn Hercegovini svoje vladarske pravioe raztegnil ,tudi na ti deželi, je ta moj korak v srbski kraljevini, koje pravice s tera niso bile prav nič prikrajšane, povzročil v^bruhe nebrzdane strasti in najbolj zagrizeiiega sovraštva. Moja vlada se je takrat poshižila lepe pravi&e moCnejSega ter je z najekrajnGjšp prijenijivostjo In milobo zahtevala od Srbije samo to, da zniža svojo vojno na mirovno stanje ter obljubij da bo zanaprej liodila pota miru in prijateljstva. V istem dunu zmernosti se je moja vlada, ko se je pred dvema letoma Stbija vojskovala proti turški državi, omejila na to, da varuje najvažnejše državne, življenske pogoje. Temu postopanju se ima Srbija v prvi vrsti zahvaliti, da je dosegla vojni namen. Upanje, da bo srbska kraljevina uvaževala po. trpežljivost in miroljubnost moje vlade in držala dano besedo, se ni izpolnilo. Vedno višje plamti sovražtvo zopermene in mojo vladarsko hišo, vednobolj odkrito stopa na dan stremljenje, s silo odtrgati nelofiljive dele avstro-ogrskega ozemlja. Cez mejo sega zloSinsko početje, ki hoče na jngovzhodu države izpodkopati temelje državnega reda, v ljudstvu, kateremu posvečam z očetovsko ljubeznijo vso svojo skrb, omaja i zvestobo do vladajoče hiše in do domovine, zapeljati dorašfiajoSo mladino ter jo nahujskati k zlo5inskim dejanjem blaznosti in veleizdajstva. Vrsta morilnih naktepov, po naSrtu prlpravljena in izvršena zarota, koje straSen uspeh je mene in moje z\reste narode zadel v srce, odkriva daleč vidno krvavo sled onih tajnih spletkarij, ki so jih iz Srbije razpleth in vodili. To neznosno pocetje se mora z.ajeziti, nepresianemu izzivaiiju Srbije se mora napraviti konec, ako hočemo, da se ohrani čast in ugled moje države nedotaknjena ter se njen državni, gospodarski in vojaški razvoj obvaruje neprestanega motenia. Brezuspešno je moja vlada še zadnjikrat poskusila, da bi z mirnimi sredstvi dosegla svoj cilj ter Srbijo nagnila z resram opominom k pameti. Srbija je zavrnila umerjene in pravicoljubne zahteve mo]e vlade iii odklonila, da bi izpolnila iste dolžnosti, ki so v življenju narodov naraven in potreben temelj miru. I n tako sem prisiljen, z orožjem ustvarlti neizogibnojamstvo, da zagotovim svoji državi trajen mir na znotraj in nazunaj. V tem Tesnem trenotku se popolnoma zavedam vse dalekosežnosti svojega sklepa, svoje odgovornosti pred Vsemogočnim. Vse sem prevdaril in presodil! Z mirno vestjo nastopim pot, ki mi jo kaže moja dolžnost. Zaupam na svoje narode, ki so se vselej v vseh viharjih zbirali v edinosti in zvestobi okoli mojega prestola in bili vsikdar pripravljeni, prenašati za east, velikost in mo8 domovine najveCje žrtve. Zaupam na hrabro avstro-ogrsko armado, ki je polna požrtvovalne navdušenosti. Zaupamtudi naVsemogoCnega, da b o p o d e 1 i 1 mojemu orožjit z m a g o. Išl, dne 28. julija 1914. Stiii-urfc*li I. r. Frano .Jožef 1. r Anglija posreduje. -- Avstrija odklania. Angliia je pozvala NemSijo, Italijo in pa Francijo, "da se po svojili zastopnikih v Londonu snidejo in posvetujejo, kakobi se zabranil vojni spopad med Avstri^o in Srbijo. Obenem je zaprosila Anglija avstro-ogrsko in srbsko vlado, naj ne zaSneta vojske dokler ni posvetovanje končano. Ta angleški predlos je za Avstrijo žaljiv in poniž-evalen. Mi sami vemo, kaj delamo in ne borno hodili pred sodm stol drugili držav, Tudi sredstvo, kako se lahko zabrani vojska, je cedemn svetu že znano, Srbija naj sprejrae naše zahteve do zadnje pičice in nani plača odškodnino za dosedanje mobilizacijske stroške, Drugega sredstva ni! Avstrija je odklonila angl©§k$ predlog In odgovorila, da je za njo tudi radi tega brez pomena, ker ie vojsko že napovedala. Anglija bo torej iskala potov, da vsaj omeii vojsko m&d Avstriio in Srbijo! Srbskl oklle. Srbski uradni list ,,Srpske Novine" objavlja naslednji okli« na srbski narod: ,,SrbskenHi narodu! Pred dvema dnevoma je avstro-ogrska vlada izročila srbskemu narodu spomenico z gotovimi zahtevaimi. Odgovoriti bi bili morali na njo v soboto do 6. ure zvečer. Zažugala nam je obenem, da pretrga z naini prijateljske razmere, ako ne odgovonmo ugodno. Zaupamo na Boga, na na§e pravice in na naše prijateljstvo z velesilami, katere si — o tem smo prepričani — ravnolako želijo miru kakor mi. Upamo, da se bo spor rešil mirnim potom. Ker je avstro-ogrski poslanik izjavil, da je z našim odgovorom nezadovolien in da vsled tega razdre vso dosedanje prijateljske razmere, smatra srbska vlada za poirebno, da odredi za vse slučaje najbolj potrebne priprave v obraanbo dežele. Naša dolžnost je, da pozovemo narod, naj brani svojo domovino ter n.pamo, da bo sledil na&emu dornoliubnemu klicu. Državljane, ki ne bodo poklicani pod orožje, pozivamo, da se zadržijo mirne na svojin domovih in izvršujejo svoja opravila." Ta oklic so podpisali vsi ministri. Samozavesti v tem oklicn ni prav nič, V oklicu tudi nlso upah povedati, kakšne so naše zaliteve. Ker jili dosedaj še tudi noben srbski list ni objavil, zato so srbskemu narodu. neznane. Znaanenie, kako slabo vest ima srbska vlada! Naš cesar. Cesar biva na letovišču v Išlu. Toda počitka nima prav nobenega. Naporno dela dan za dnevom od ranega jutra do poznega večera. Sedaj, ko je padla odločitev, je izrazil željo, da bi se preselil v Budimpešto, kjer bi bil bližje bojišča. Ko je v pondeljek naš belgrajski poslanik baron Giesl bil pri cesarju, je cesar z veseljem in velikim zadošCenjem govoril o navdušenju za vojsko med vsemi narodi in domoljubnih Custvih, ki so se zadnje dni pokazala po celi državi. Presvitli vladar je telesno in duševno krepek ter čil V torek je sprejel cesar tudi prestolonaslednika Karl Franc Jožefa. Naš prestolonaslednlk. Prestolonaplednik Karl Franc Jožof se ie v torek, dne 28. julija ob % na 1. uro opoldne podal na obisk bavarskih princev in prinoezinj, ki so na obiskn pri našein cesarju v Išlu. Spremljal ga je njegov komornik prlnc Lobkovic, Na ulicah zbrana ljudska množica je prestolonaslednika vibiarno in navdnšeno pozdravljala, Pri cesarju je bil ob 3. uri popoldne obed cesarjeve družine, katerega so se udeležili bavarski princ Leopold s princezinjo Gizelo ter veS drugih dostQ]anstwenikov. Ko se je vračal prestolonaslednik od obedas ga je ljudska množica po ulicah zopet navdušeno pozdravljala, Rusiie. se ne bojimo! Ceprav bi se omejitev vojske med Avstro-Osirsko in Srbijo ne uresinifčila in bi Rusija posredovala za Srbijo, ni nobenega vzroka za strah, ker: 1. v Rusiji vlada sedaj štraik, kakršnega še ni doživela nobena država —ruski uradni podatki niso resniCni —; 2. v Rusiji živeči Poljaki komaj čakajo usotlne prilike, da udejstvijo svoje želje (po odcepitvi od Rusije); 3. nikjer ni tako zelo ukoreninjen anarriizein in mhilizem (prekucuštvo) kot na Ruskem; 4. tista država — to je Svedska —, ki ima piačati R.uski še star dolg za pred 200 leti odvzeto Finsko, kjer žive podaniki pod naihujsim hlapčevstvom, ne bo ostala mirna; 5. za Rusiio tako usodni vojni dogodki 1. 1904. pri tistem narodu (Japonci), ki jih je zadel, Še niso pozabljeni, ker uspehi niso bili v nikakem razmerju z velikimi zmagaml. Ta država namerava sedaj priti do tistih uspehov, ki so ji bili takrat vsled drugm vzrokov odrečeni; 6. pomorska velesila (AngleSka), ki že dalj ftasa zavzeraa v Mali Aziji trdno stališifie, ne bo opnstila nobene prilike, da se še bolj utrdi in da vzdrži zaprtje morske ožine Dardanel. Rumunlja mobilizira. V Rumuniji se vrši pod pretvezo, da se ohrani mir, veiiko gibanie čet. 18. artileriiski polk, nek navbiSni polk in 34. pešpolk so zapustili KonStanco. Na posebni vlak so naložili topove, namenjene v Kalaraš. Topove bodo postavili ob obrežju Donave. Jako so pomnožili garnizije v Dobriču in Crni vodi ter v vseb mestih, ki leže na meji proti Bolgariji, 4 podonavski monitorji, 7 ladij za stražo in 2 torpedna Colna so odplnli iz Galaca mimo Crne vode v smeri proti Silistriji, Rezervni gastniki se kliČejo. Gibanja 6et niso baje namenjena samo proti Bolgajrijif aanpak služijo tudi kot varnostne odredbe za siufiaj avstrijsko-srbske voiske. Bolgarija mobilizira. Bojno razpoloženje v Bolgariji vedno bolj \rK bolj raste in to se kljub temu, da ruSkl in rumtmskf:> poslanik z vso resnostjo svarita Bolgarijo pred vsakim vmešavanjem v avstrijsko-srl>ski spor. Macedonski voditelji Bolgarov, ki imajo jako velik upliv, silijov da se obraSuna s Srbia ki so obrnili orožje proti BoK garom ter jih oropali Maoedonije. Jako značilno j©, da držijo sicer popolnoma rusko misIeSe stranke kliub resnim ruskim opominom z makedonskimi bolgarskimi voditelji. Pričakuje se, da se kralj Ferdinand ne bo mogel veft dolgo upirati splošni Ijudski želji. Mobilizacija Bolgarije se bo izvršila pod pretvezo, da se hoče le odgovoriti gotovim rumunskim odredbam in ne morda iz sovraštva proti Srbdji, Rumunija je namrefi tudi mobilizirala in po^tavila svoje čete ob bolgarski meji. Vojna sila Srbije. ,,Militarisclie Rundschau" poroča: Srbija mobilizira lahko 5 starih divizij in sicer: podonavsko, timoSko, šumadijsko, drinsko in moravsko, katerim pa priklopijo laliko še rezervne divizije, kar tvori potem skupno pravo srbsko armado. Vrhu tega ima Srbija še par divizij v novem ozemlju. Tiu postavi lahko pet divizij in sicer: ibarsko s sedežem v Novem Pazarju1, kosovsko s sedežem v Prištini, vardarsko s sedežem v Skopljn, bregalniško s sedežem v Stipu in bitoljsko s sedežem v Bitolju. Te pa še niso dovolj organizirane, ker Srbiia za to ni imela dovolj časa, Ra8una pa se, da prideta od srbskih divizij iz novega ozemlja v poštev 2 diviziji. Srbska armada se zbira v krožju Kragujevca, Valjeva in Kruševca. Močnejši armadni oddelki, s komitaškimi predstražarai, se nahajajo ob Drini v bližini U-žic. Smatra se, da priSno tu. Srbi s prodiranjem in da se bodo skušall tu, združiti s Srnogorsko armado. Srbsko boiišče in razvrstitev srbske armade. Ko se naši iantje vozijo na jug, da pogledajo v Srbijo, je jako umestno in koristno, ogledati si že več ali manj znane kraje, ki bodo postali torišče avstri> sko-srbskih spopadov. Srbsko mejo proti severu od Rače do Zemuna^ Belgrada dela reka Sava, ki se tn Izliva v Donavo; Donava tvori potem mejo do Oršove, Obe reki imata zelo mnogo vode, sta zelo široki. na vefi krajih celo čez 1200 m in sta plovni. Radi tega sta za naglo glbanje vojaštva jako velika ovira, katero še poveCajo dalekosežna močvirja ob bregovili. Ti so na ogrski strani skoro povsod ravni, še-le od Baziaša do Oršove se vleče ob ogrskem obrežjn gorovje, ki je skozinskoz precej strmo in visoko. Srbsko obrežje nadkriljuje skoro na celi mejni črti, osobito pa v smori O*brenovao-Belgrad-Smederevo ogrsko obrežje. Od Kostolača do GolubaSa spremljajo srbski breg nizki hri- bi. Od tu naprej do Oršove je strmo in visoko tudi srbsko obrežjiej ki vsled tega nima posebnih dohodov in je prikladno le za majhno vojsko oziroma za prehod. Mejo med Srbijo in Bosno tvori reka Drlna, ki teCe deloma po ozki dolinici, katero obdaja na obeli straneli nepretiodno, pusto gorovje, ki je posebno na bosanski strani preoej visoko, Zato je bosansko-srbska meja le na malokaterih krajih pripravna za prehod večje armade. Nekaj ugodnih mest za to je ob izlivu Drine v Savo, dalje pri Zvorniku, Bajini Basti in v njeni bližnji dolinici, ki ]& edino važno izhodišče za vojaške pohode. Srbija je proti Donavi, torej od juga proti severu, kakor znižajoS se kotel, ki ga na zahodu in pa TZiiodu obdajajo višja gorovja. Središfie dežele, dolina Morave, je jako rodovitno in precej gosto obljudeno. Niasprotno so pa mejna gorovja sfrma, ziaraščena z gostimi gozdovi, brez potov in torej za preliode veBjih armad malo ali skoro nie pripravna. Za vojaško presojanie bojišča pa igrajo železnioe merodajno vlogo. Docim so železnice na ogrski strani izvanredno gosto napeljane in dobro opremljene, ima Srbija le malo železniških prog. Glavna proga je iz Belgrada skozi Niš v Zofijo in Carigrad, oziroma iz Niša skozi Skoplje v Solun. Od te glavne proge se cepita dve važni progi proti zahodu, ki peljeta skoro do bosanske meje, in sicer ena v Valjevo in druga v Užice, docim voiita drugi dve progi proti vzhodu na bolgarsko mejo. Utrdbe so: Belgrad, ki ima okoli 70.000 prebivalcev in ki so ga čete že zapustile; Niš, ob izlivu Nišave v Moravo ležeč, je trdnjava, ki iraa nekaj pomena in služi le proti napadom od vznoda, jugovzlioda in juga, Zaječar in Pirot sta utrjeni mesti na srbsko-bolgarski meji. Večji kraji v Srbiji so še: Sabac ob Savi, Smederovo, Požarevac in Veliko Gradišfee. V notranjosti dežele sta še omeniti Kragujevac s srbsko orožarno in Kruševac. Na bosanski meii ležl Loznica. Zemljepisni odnošaji so za sovražnika, ki bi prišel od severa, ne glede na jako težko plovbo po Donavi ali Savi, ugodni; od zalioda prihajajoč sovražnik bi sicer zadel ob preliodu, 8ez raejo tndi na ve. like težkoče, imel bi pa potem pri prodiranju veliko ugodnejše razmere. Ceste so s:cer v osrednjih delih stare Srbije Še precej dobro ohranjCTie, toda večma lzmed njih je pri Količkaj boij ^raein vremenu sRoraj popomoma aerabliiva. Cez Savo vodi samo eden železen most pri Zemunu, taterega lanko prekoračijo vse vrste vojaštva. Bil je svoj čas proglašen za nevtralnega (Avstriji \a Srbiji v enako pprabo). Cez Donavo ne vodi v celi smeri od Zemuna do Oršove niti en most. Koliitor je dosedaj znanega, se zbira glavna mo6 srbske armade v središču Stare Srbije in sicer v smeri Kragujevao —Kraljevo—Kruševac, kjer se stekajo prometna pota iz vseh delov dežele. Poleg tega se zbirajo večji sovražnikovi roji v Valjevu in Užicah proti bosanski meji. Ob Donavi stoji v sime.ri Smederevo—Požarevac veSji zbor. Sedaj se najprej pričakuje, da bo zavzela glavna in podonavska srbska armada pri(iakujo?e stališfie, a zahodna armada bo prodirala. 'O namerali in ukrepih naše armade pa ne smerao niS poro^ati. Mal zemljevid Srbije se nahaja tudi v knjigi ,,Bolgarija in Srbija", katero je izdala Mohorjeva družba 1. 1897. Novi ruski poslanlk za Srbijo. Kakor poro8ajo listi iz Petrograda, je lmenovan ravnatelj pisarne za balkanske zadeve v zunanjem ruskem ministrstvn, knez Gregor Trubeckoj mesto urarlega poslanika pl, Hartviga, za poslanika v Belgradu. Srbsko ljudstvo nezadovoljno. Srbski voiaki dezertirajo. V Srbiji so pozvani pod orožje vsi moški od 18, do 60, leta, Izvedli so torej popolnomobilizacijo. Glavni stan je v Nišu. Dne 26. t. m. se je kralj Peter pripeljal v Belgrad in se je podal v konak. Cez poldrugo uro se je Peter z avtomobilom odpeljal v glavni stan. Srbi trde, da mobilizacija hitro tiapreduje, a kmefje so zelo nezadovoljni, ker nis o mogl-i p o ž e t i 2 i t a, V Belgradii' so se po prvi bojni pijanosti hitro iztreznili, Srbski vladi se ni posreeilo, vzbuditi med prebivalstvom vojnega razpoloženja. Tako n. pr. žefi ves Belgrad, da bi Srbija sprejela avstro-ogrske zahteve. Kraljevič Aleksander je Belgrajfeane osebno navduševal za vojno, a z malim uspeliom, Pravi položaj, ki vlada zadnje dnl v Srbiji, se kaže v tem, dasrbskivojakidezertirajo tako, kakor še niso nikdar prej. Dezertirajo večinoma. v popolni nniformi. SploSno so vojaki strašno nezadovoljni, kajti trpeti morajo tudi bedo, ker so čete izredno slabo preskrbljene. Mcd našim avstrijskim vojaštvom pa vlada veselo navduSenje. Potrtosti ni videti, pač pa se slišijo pesmi, kakor oj puške pokajo, se sablje bliskajo. Srbi jokajo a Slovenci vriskajo. Proti podraženju živil. Povodom položaja, ki je nastal vsled mobilizacije, je opozorila c. kr. namestnija podrejena oblastva, da se zabrani izkorišganje vojaških 6et, na doloCbe paragrafa 52 obrtnega reda in paragrafa 16 poli- cijskega reda, po katerili se prepoveduje, izrabljati vojaške čete s pretiranimi oenami živil in iim zaukazala, da skrbe za to, da se na primeren način izvede v teli zakonitih mestili za gostilniSarsko obrt pri merno oznaSenje cen. Cetudi se pričakuje z gotovostjo, da se bo domoljubni čut obrtnili krogov, ki pridejo v poštev, v tem oziru upošteval m se vojaštvo glede cene živii ne bo izrabljalo, vendar se naznanja, da se bo proti onira, ki bi se proti temu pregrešili, postopalo z vso strogost.o. Podrejenim oblastvom je c. kr. naraestnija ukazala, da postopajo, Se potreba, proti izkorišSevalcem vojaštva z vso odločnostjo. Občinstvo se opozarja, da je strah pred draginjo živil neopravičen. C. kr. namestuija v Gradcu je izdala naredbo, po kateri se oene živil nataneno dolofiijo ne sanio za vojaštvo, ampak tudi za vse prebivalstvo. Torej ohranite v vsakem oziru mirno kri! Vojna nevarnost in hranilne vloge. Z ozirom na vojno nevarnost se ljudje velikokrat boje za njili hranilne vloge, ki jih imajo v hranilnicali in raznili bankah. Marsikdo zahteva, da se mu vloge izplačajo, Marsikdo meni celo, da papirnat denar ni dober. Država sme sicer v potrebi vzeti vozove, živali in druge potrebSBine za vojno, toda d e n a r j a , ki je shranjen v liranilnieah, s e n e m o r e 1 o t i t i, Hranilne vloge so n e d o t a ki 1 j i v e. Ne prijatelj in ne sovražnik se jih ne sme lotiti. To naj si zapomnijo tisti, ki menijo, da je denar manj varen v liranilnici kakor v kaki nogavici. Saj je vendar hranilnega denarja najvee naloženega v j^osestvih, katera ne izginejo, Torej, kdor bi bil v tera oziru v strahu, naj ohrani mirno kri in ne povzroča z nervoznostjo nepotrebnega raaburjenja. /Ako so ljudje paanetni, potem ne more v r.obenem slufiaju obstojati najmanjša nevamost za katerokoli posojilnico. Zato z vsem pondarkom svarimo proti mrzliSni prenagljenosti rn nepremišljenosti straliopetnih ljudi. Denar v hranilnici je varen, med tem ko doma velikokrat ni varen. V hranilnici nese obrflsti, doma pa lahko izgine cez noS. Torej razum! Oni, ki raznašajo neosnovano govorico, da v vojskinih časih denar pri denarnih zavodih ni varno naložen, se kaznujejo po paragrafii 308 kazenskega zakona, ki pravi: Kdor z javnim razglaševanjem trosi lažnjive, za javno varnost vznemirjujoSe vesti, ki niso podprte, ali take govorice naprej razglaSa, je kriv prestopka, ki se kaznuje s strogim zaporom. Za kmečko ljudstvo. Zadružna Zveza je kot osrednja zveza kmetijskih zadrng v svoji seji z dne 27. julija razmotrivala položaj, ki 'e nastal za kine&ko gospodarstvo vsled najnovejšin dogodkov. Na kmetih bo silno primanjkovalo delavnili moči. Košnja Tn setev sta slcer končani, toda pride še mlatev, košnja otave in jesenska setev. Nastane vprašanje, kako kmetskemu ljudstvn v tej zadregi pomagati. Prva stvar je, da sosed pomaga sosedu, vas vasi, tako, da gre delo hitreje izpod rok. Ker bo pa še vedno kljub taki medsebojni pomoči primanjkovalo delavmh mofii, naj se ljudje poslnžujejo pri svojera delu kolikor mogoče strojev v onih krajih, kjer že lmajo strojne zadruge. Tam, kjer ni strojnih zadrug, pa naj se ljudje nemudoma posvetujejo, ali je v njihovem kraju nujna potreba, da se tudi pri njili uvede strojno delo pri mlatvi. Svoje tozadevne želje naj takoj sporoče Gospodarski Zvezi v Ljubljani. Zadružna Zveza se je obrnila do deželnega odbora kranjskega, naj bi pomagal kjmetijstvu v tem resnera 6asu s tern, da nakupi za one kraje, v katerili bi se pokazala potreba za stroino delo, motorje, mlatilnice in kosilne stroje, Enake korake je storila Zadružna Zveza tudi pri deželnem odboru štajerskem in koroškem. Pošta v vojski. Vsled mobilizacije je odredilo poštno ravnateljstvo za Stajersko glede prometa s pdštnimi zaboji tolc: Do preklica se na pošti ne sprejemajo oni zaboji zasebnikov, ki so namenjeni za pošte, katere ležijo ob železniških j>rogah Bndinipežta—Tlsmešvar—Bazlas, Budirapešta—Dombovar—Velika Kaniža— Zagreb—Sisek—Brod; isto velja za one pošte v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, kolikor pride prevažanje istih po železnici v poštov. Izvzete so le: 1. Vse pošiliatve od vojaških oblasti brez ozira na vsebino. 2. Pošiljatve zdraviT in zdravniškega osobja. 3. Vse pošiljatve državnih oblasti. Vse druge poštne dolo^be glede pisem, denarnih pošiljatev itd, ostanejo tudi v vojski iste kot so bile v iniru. Državne podpore družinam mobiliziranih. Casi postaiajo resni. In za resne 6ase imamo zakon, ki se je sklenil decembra meseca 1, 1912 in ki določa, da se podpirajo družine oženjenih mobiliziranih vojakov. Ako je poklican v vojsko rezervlst ali nadomestni rezervist, imajo njegovi svojci pravico do podpore. V poštev pridejo najprej žena in zakonski otroci v vojsko poklicanega, potem pa tudi njegovi stariši, bratje in sestre ter ženinivstariši; dalje ne+zakonske matere in otroci, ako stalno ntanujeio v Avstriji ali ako imajo bodisi avstrijsk©T bodisi ogrsko-> državljanstvo, oziroma ako tspadajo v Bosno in Herce^ govino. Za podpore potrebne se smatrajo vsi oni, ka^ tere je v vo^sko poklicani večjidel saim moral vzdi-žfe vati. Vzdrževalna pristojbina se v^iko leto na novo < dolofii. V Gradcu dobi vsak sorodnik, ki je sta.r ve6: ko 8 lot, na dan 1 K 24y2 vin., vsak atrok pod 8 ieti pa;; 62/2 vin. Drugod na Štajerskem pa dobe svojci čez 8 let stari na dan vsak po 1 K 19 vin., otroci pod Sleti pa pod 58y2vin. podppr®: Poleg tega dotoe še, aJco služijo, polovico podpornega zneska kot prispevek k naiemš5ini, Skupni znesek podpore pa ne ame znašati več kakor povprefini dnevni zaslužek v vojsko poklicanega. Podpora se vživa ves čas, ko je mož radi voja-' •ške službe zadržan opravljati svoj posel. Ko bi pa uj bežal ali bil za kak drug pogrešek kaznovan s težko > ječo, ne dobi nikdo izmed sorodnikdv več podpore.'. Svojci onili, ki umrio v bitki, dobe podporo še 6 mese— cev, ki se štejejo od onega dne, ko so padli, ozifoma' ko so jih začeli pogrešati. Ta državna podpora se nič ne zmanjša, dasiravno dobe prizačleti še kake druge podpore, kakorod dežele, obcine, društev ali zasebnikov. Kdor je upravieen do te podpore, se ima zglasiti pri občinskem predstojniku, Pfiglasl lahko celodru-žino mož sam, ki je poklican v vojsko, ali pa njegovi sorodniki; naznanlti se mora tudi natanko dotiČna o-seba, kateri se bo podpora izplačevala. PodporaseizplaSuje v polmesecnih obrokih 1. in 16. vsakega meseca.^ Oblasti so pred nekaj tedni dobile ukaz, da reŠijo prošnje za te podpore takoi hi%ro kakor le mogoče. Cesar hoče na vojsko. Kakor se s cesarskega dvora poroča, je cesartakoj, ko so se storili odloftni koraki zoper Srbijo^ izrazil nnjno željo, da gre i on na bojno pozorišce; Le na prošnjo najbližnjih njegovih sorodnikov se ie- dal omehčati, da ne pojde na vojsko. Cesar odpotuje. na Dunaj. Cesar Franc Jožef se je danes, v Četrtek, dne 30. julijal ob YA. uri opoldne vr-nll iz IŠla na Dunaj. DunajSani so se na sprejenv cesaria posebno; skrbno. pripravili. Sprejem je bil gotovo izvanredno, veličasten. Ljubljana v na\Tduše.nju. VeliCastni prizori so sb vršili v torek^ dne 28. julija, v Ljubljani, ki je ponavljala prisegO; svoje sta~ re zvestobe do države. Množica, gotovo do, 40.000 Ijudi, se je zbrala v skunen sprevod, prepevala cesar^ sko himno in narodne pesoii. Med množieo so prinesli Črno-rumeno zastavo, ka(tero so vso pot nosili. — Množica se je uajprej ustavila pred deželnim dvorcem, potem pa je šel sppevod v Zvezdo (drevored) pred spomenik slavnega ieldmaršala očeta Radeckega.Tam stopi tudi ljublianski divizijonar, podmaršal Krali6ek, obdan od vseh častnikov, na pripravljeni vzvišeni prostor in izVaja: Pozdravljam vas v imenu Njegovega Veličanstva oesarja, prečastiti gospodje Častniki in vojaki, sporainjajoČ se na tem mestu naših velikih hrabrih pnednikov, ozirajoS se na velike zmage, zavedajoč se vdanosti Njegovemu Velifianstvu presvetlemu cesarju Franou Jožefu I. z vso zvestobo in moftio, ki bo nam vsem v ponos. Vsi se domovini iz srca darujemo! Castniki potegnejo sablje, godba zaigra cesarsko pesem, burni ,,Živio!"-klici, ki oelo preglase mogoCne zvoke vojaških godb, zadone. Po cesarski himni zaigra godba staroclavno Riadeckijevo koračnico; gromoviti ,,Zivio!"- in ,,Hoch!"-klici zaključijo poklonitev slavnemu junaku Radeckemu, kjer so častniki in vojaki in ljudstvo tako slovesno zaprisegli zvestobo mili naši domovini, materi Avstriji. Izprevod je odkorakal potem še pred dvorec in mestno hišo, neprestano spremljan z ,,Živio!"-klici. Z vseh oken so vojake navdušeno pozdravljali. Kako se. položaj presoja. Se vedno je negotovo, ali pride do svetovne vojne ali ne. VSeraj (sreda) se je smatrala, da je zopet nekoliko upanja na mir. Ruska vlada je dala namre5 v Petrogradu razglasiti, da živi Raisija z vsemi državami v prijatelistvn in da želi tudi nadalje živeti % vsemi v miru. Tudi to se je smatralo za ugodno znamenje, ker se je izvedelo, da se nemški oesar namerava iz Berolina podati zopet na dopnst.