Z3I. itnIRL i mm. i prt* i «*■ xnn. ino. na dom dostavljen: celo leto naprej . . . • K 24'— pol leta „ . . . • » 12*— četrt leta „ .....jj"— na mesec » . • • • » 2"~" .Slovenski Narod* velja V L|abltaal v upravnlštvu prejema«: celo leto naprej • , . - K 22 — pol leta „ .....H*— Četrt leta „ • • • • ■ 550 na mesec „ • • • ■ 1*90 Dopfs! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Inanova ulica *t 3 (v pritličju levo,) teUfon ftt 94. Ukafa mk 4aa sveto ImrnmmmM »ed*l|« te pi—ft« Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., ca dvakrat po 14 vin., za trikrat ati večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari. ——— PMtaitiu ttevllka velja 10 vtearfcv. I ni m Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „NaroAmi tiskarna" telefea it Si. .Slovenski Narod* velfa po po*tt: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— po! leta „ „ ■ . . 13'— četrt leta „ „ . . . 6*50 na mesec „ « 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . .K 35.— Vprašanjem jjlede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprivalstvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nllca st 5, telefon st 05. Svetovna vojna. Kooperacija naše in nemške armade na severnem bojišču- — Samozavest naših čet in trdna nadeja v zmagovite uspehe. — Boji na levem in desnem nemškem krilu v Franciji. — Brodovna demonstracija tripleentente proti Turčiji. — Italijanska paroplovba v Adriji ustavljena. SAMOZAVEST NAŠIH CET NA SEVERNEM BOJIŠČU. Vojni koresr endemi poročajo: Nase Čete na severnem bojišču se pripravljajo na bodoče dogodke samozavestno in v popolnem zaupanju na zmago. Rusi so pretrpeli v zadnjih bojih tako velike izgube, da je njihova premoč znatno oslabljena in da niihova ofenziva v Galiciji vidno pojema. Slabo vreme otežkoča njihovo aprovizaciio in dovoz municije. Po bitkah pri Grodeku in Ravi Ruski so zavzele naše čete jako ugodne pozicije. Sodelovanje nemške armade, ki se je nam na severu pridružila, obeta uspešni izid bojev, ki pričenjala m * UGODNA STRATEGIČNA POZICIJA NAŠE ARMADE. Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« brzojavlja: »Nekateri inozemski listi so domnevali, da smo se po drugi Ivovski bitki umaknili na črto San - Visla in da se na tej dolgi fronti ne bomo mogli držati proti veliki premoči neprijatelja. 2e armadno povelje nadvojvode Friderika kaže, da so bila ta domnevanja inozemskih listov napačna. Naše vrhovno poveljstvo ni niti mislilo na to, da bi razporedilo armado na zgoraj omenjeni črti. Naša armada se je marveč koncentrirala na razmeroma ozkem prostoru in v strategično jako ugodni poziciji, ki nam je omogočila brez boja počakati, da so dospeli nemški arrnadni zbori, s katerimi smo se združili. Zavezniške čete so sedaj pričele prodirati in sicer ramo ob ramL AVSTRO - OGRSKO - NEMŠKA OFENZIVA. O vojnem položaju v Galiciji piše »Berliner Tageblatt«: 2e deli časa vlada mir na gališkem bojišču. Sknraj dva milijona bojevnikov si stojita v Galiciji nasproti in preže, kje bi sovražnika napadli ter sami sebi zasigurali ugoden napad. Desno rusko krilo stoji sedaj nasproti Pr-zemvslu. Rusi so se trudili že leta, da bi dobili načrte te trdnjave. Kar je bilo izdano, pa ni škodovalo vrednosti te trdnjave. Prihodnji dnevi bodo morda pokazali, da avstro-ogrka pripravljenost zahodno od reke Sara ne škoduje svobodnosti sklepov vrhovnega vodstva. Vpliv bojev v Galiciji na strategijo zavezniških držav je bil opažati doslej v temt da je bila velika ruska moč privezana na gali-ško bojišče in da je vsled tega nemška vojska mogla vdreti v Belgijo in na Francosko. Pri tem pa se ne sme pozabiti da je številna premoč dovolila Rusiji poslati velike oddelke kakor proti Avstro-Ogrski, tako tudi proti Vzhodni Pruski. POLJSKE LEGIJE. Dunaj, 1. oktobra. (Kor. urad.) vPolitische Korrespondenz« piše: Avstro-ogrska vlada je sporočila, kakor se nam poroča, vladam nevtralnih držav tole verbalno noto: Vrhovni poveljnik ruske vojske je dal objaviti v poljskih listih izjavo, j ki pravi, da se udeležujejo člani or-I ganizacije v Galiciji, ki nosi ime »Sokoli«, bojev proti ruskim četam in da vporabljajo eksplozivne krogle s to-p:m sprednjim delom. Ruski vrhovni poveljnik zahteva nato, da teh in enakih društev ni smatrati kot vojskujočo se stranko in je zato nastopiti proti njim z vso strogostjo vojnega prava. Temu nasproti konstatira avstro-ogrska vlada: Poi imenom »Sokoli« in druga društva Je mogoče mi-siiti očividno le poljske legije, ki so sestavljene deloma iz članov takih društev. To dejstvo pa ne more z ozirom na kvalificiranje poljskih legij kot vojskujoča straka z ozirom na vojno pravo nikakor priti v poštev. Legije so bile ustanovljene na tak način, da ne odgovarjajo samo vsem pogojem, ki so predpisani v prvem členu regiementa glede zakonov in običaiev vojne na suhem, m;irveč tvorijo te legije tudi del avstr -ogrske armade, s katero so org: lično zvezane. Člani teh legij so prisegli na zastavo, njih pododefkom povezujejo avstro-ogrski častniki, in na če i teh legij stoji avstro-ogrski general, ki stoji sam zopet pod poveljuištvom ar-madnega poveljnistva. Kar se tiče vporabe eksplozivnih krogel s strani poljskih legij, izjavlja avstro-ogrska vlada, da takih krogel ne vporabljajo niti te legije, niti katerikoli drug del avstro-ogrske vojske. Z ozirom na ta dejstva bi tvorilo katerokoli postopanje Rusije, ki bi vsebovalo nepriznanje poljskih legij, kot vojskujočo se stranko očitno flagrantno kršenje haaških določb, proti čemur avstro-ogrska vlada že sedaj energično protestira. KRITIČNI POLOŽAJ V SRBIJI. Pod naslovom: »Porazi Srbov« poroča »Dnevnik«: V Niš ]e dospelo 10 vlakov z ranjenimi srbskimi vojaki. Avstro-ogrke čete, ki so prekoračile Drino, so prodrle 15 km u srbska tla. Iz Niša poročajo v Sofijo nadalje: Pirot je vojaško taborišče, pa prenapolnjeno od tisočev ranjencev. Medikamentov in zdravniške pomoči primanjkuje. Na novo vpoklicanih, pa še neizvežbanih 6000 mož je odšlo na bojišče. Srbija dela z vso silo da utrdi črto Novi pazar-Krafcujcvac-Svilajnac-Osovac, kjer so postavili tudi težko artiljerijo. To črto označujejo kot drugo in zadnjo obrambno črto. General Bojovič padel? Budimpeštanski listi poročalo, da |e v bitki pri Krupnju padel tadi šef srbskega generalštaba general Bojovič bivši srbski vojni minister. POLOŽAJ NA FRANCOSKEM BOJIŠČU. Berolin, 2. oktobra. (Kor. urad.) Uradno. Veliki glavni stan, dne 1. oktobra zvečer. Dne 30. septembra smo Francozom odvzeli višine pri Roydu in Fresnevju, severno zapadno od Novona. Jugovzhodno od Št. Mihtela smo dne 1. oktobra odbili napad iz smeri Toula. Francoz] so imeli pri tem težke izgube. Napad na Ant-werpen uspešno napreduje. Na vzhodnem bojišču ni nobene spremembe. * * Novi boji v Aizaciji. Dunaj, 1. oktobra. Listi javljajo fz Curiha: Po poročilih od meje so se vršili zadnje dni v južni Aizaciji (Oberelsass) novi, krvavi boji. V nedeljo so se morali Francozi umakniti čez Altkirch proti Altmiinster-olu. Nemci so jim bili za petami ter so jih v ponedeljek po hudem boju potisnili še dalje v smeri proti Bel-fortu. Severno so se Francozi bolje držali, toda tudi tam se morajo umikati. BRIGADA ZUAVOV UNIČENA. Berolin, 1. oktobra. (Kor. urad.) »Berliner Zefrung a. M.« priobčuje razgovor poročevalca »Dailv Maila« z nekim podčastnikom pri Zuavih, ki je pripovedoval, ča je zašla dne 20. septembra neka brigada Zuavov, 8000 mož, v ogenj nemških strojnih pušk in bila popolnoma uničena, razen 1000 mož, ki so bili ranjeni. * Odlikovanje vojvode Altenburškega. Altenburg, 1. oktobra. (Kor. ur.) Kakor poroča »Altenburger Zei-tung \ je podelil cesar Viljem v vojni se nahaiajočemu vojvodi Altenbur-škemu železni križ I. razreda in mu istočasno poslal tudi svojeročno pismo. Grozovitosti v vojni. Berolin, 1. oktobra. (Kor. urad.) Časopisje poudarja, da prinašajo celo nekateri angleški in francoski listi poročila o grozovitostih belgijskega prebivalstva. Tako piše »The Gra-phie«. da so belgijske žene v Her-stalu polile 2000 Nemcev z vrelo vodo in jih tako naredile nezmožne za boj. S tem — pišejo berolinski listi — ne priznavajo samo Angleži in Francozi zločinstva svojih belgijskih zaveznikov, ampak je to tudi dokaz, da se nahaja nemško vojaštvo v Belgiji v silobranu. * m VELIKA BITKA NA FRANCOSKEM. Iz Londona prihajajo preko Ko-danja tole pariško poročilo »Dailv Telegrapha«: Izgube in oslabljenje zveznih armad so velikanske. Bojujoči se vojski si držita druga drugi ravnovesje. Zmagati mora končno ona armada, ki more postaviti na bojišče popolnoma nove čete. V položaju vojsk se ni izvršila nobena iz-prememba. SpoČetkoma dobra volja je izginila; artiljerija mimo zavzema svoje pozicije ter si mirno išče svoj cilj. Enako nastopa tudi pehota. »Berliner Ztg. am Mittag« poroča, da je bil v nedeljo zvečer v Parizu iudan tale komunike: Nemci so v noči na 25. in potem 36. m 27. septembra po dnevu in po noči neprestano silno napadali našo fronto, očividno z namenom, da pretrgajo nalo črto. Ta napad pomeni, da so od vrhovnega poveljniStva prišle instrukcije, da mi skušajo doseči rešitev boja. Fnmcoska poveUništvrn poro- čajo, da je razpoloženje francoskih čet kljub vsem naporom izborno. »Gicrnale d* Italia« priobčuje iz Bordeauxa došlo brzojavko, ki pravi, da so iz bitke ob Aisiii pripeljali zelo mnogo ranjencev v Bordeaux. Vsi so silno zdelani, ker so trpeli zelo hudo tudi pod vplivom vremena. Večina ranjencev ima mrzlico in veliko je tudi število onih, ki podlegajo svojim ranam. Vlada je strogo prepovedala vsako občevanje z ranjenci. NOVA BITKA V BELGIJI. Rotterdam, 1. oktobra. V Belgiji se je na celi bojni fronti pričela nova velika bitka. Nemci povsod! zmagovito napredujejo. Posebno krvavi boji se vrše pri Alostu. Prebivalci Ostenda beže. * * * ZASEDENJE MOLLA S STRANI NEMCEV. »Nieuve Rotterdamsche Cou-rant« poroča da so nemške čete zasedle Moli v belgijski pokrajini Lim-burg. Belgijci so se morali umakniti v Turnhout. Poskus Belgijcev, da bi se vrnili z ojačenji in Mol! zopet zasedli je bil od nemške artiljerije odbit. Turnhout leži kakih 20 km od Molla in le 10 km od holandske meje, tako. da se zdi, da so prišli Belgijci v zelo težaven položaj. Mecheln nepoškodovan Bruselj, 1. oktobra. (Kor. urad.) Takoj po zasedenju mesta Mecheln so dale nemške vojaške oblasti konstatirati, d? so vsi važni stavbinski in umetniški spomeniki mesta nepoškodovani. Angleški dreadnought uničen? Rimski listi javljajo iz Londona: Angleška admiraliteta sporoča, da se je iz neznanih vrozkov potopila velika bojna ladja »Australia«. ki pripada angleškemu avstralskemu bro-dovju. (»Australia« je največja ladja avstralskega brodovja, ima 19.200 ton deplacementa, 44.000 konjskih sil, 8 topov kalibra 30*5 cm in 900 mož posadke. Zgrajena je bila leta 1911. — Op. ured.) * Ruska oklopna križarka se potopila. Tz Stockholma javljajo, da se je pri Borhopingu potopila starejša ruska oklopna križarka. Nedelavnost angleškega brodovja. Stockholmski „Aftonbladet" poroča iz Londona: Velika nevolja, ki jo je provzročila nedelavnost angleškega brodovja v angleškem časopisju, je prisilila angleško admiraliteto, da je izjavila, da se angleško vojno bro-dovje ne bo dalo voditi od javnega mnenja. Očitanje, da je brodovje ne-delavno, je krivično. Da pa se v gotovem ozira ugodi zahtevam ljudstva, se je pričel sistematični lov z malimi kr*arkami, torpedovkami in podmor-skiidi čolni v Severnem morju in pozneje naj se nemško vojno brodovje še bolj popolno zapre. Tudi mine se bodo polagale, kar je angleška admiraliteta do sedaj iz vzrokov človečnosti le v mali meri storila. Kako to BetgticJ razdejali progo L5-wea - Amrerza. Iz Rotterdama poročajo: V nedeljo ponoči so izpustili Belgijci na neki postali aatverpenške proge osem težko natovorjenih vlakov s polno paro in feres oaobja po progi, ki vodi v Ldvea. Vlaki so odpeljali eden xa dragim i največjo naglico. Uspeh še ni znan. domneva pa se, da so se vlaki ponesrečili in da je železniška proga razdejana. Japonci napadli Nemce. Berolin, 1. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov bureau javlja iz Kopenhagena: Japonski poslanik objavlja brzojavko svoje vlade, da so Japonci 26. septembra napadli Nemce na izpostavljeni, visoko ležeči poziciji med rekama Paisho in Lizun. BRODOVNA DEMONSTRACIJA TRIPLEENTENTE PROTI TUR- CIJL Rim, 1 oktobra. »Coniere d* Italia« javlja iz Carigrada: Rusko črno-morsko brodovje se je približalo Bosporu, angleške in francoske vojne ladje so se zbrale pred vhodom v Dardanele ter v egejskih vodah. — Tripleententa hoče Turčijo prisiliti, da prekliče odpravo kapitulacij in revidira svoje stališče trojnega sporazuma. — Turčija je odločena, da se ne vda nobenemu pritisku. Carigrad, 1. oktobra. Bivša nemška križarka »Breslau«, ki se sedaj imenuje »Midillih«, je v ponedeljek križarila v Črnem morju. V torek je odplula skozi Bospor »Goeben«, ki se sedaj imenuje »Javus Sultan Selim«. * * * Zatvoritev DardaneL Carigrad, i. oktobra. (Kor. urad.) »Tanin« izjavlja: Brodovje tripleentente krši mednarodno pravo, ker križari pred Dardanelami, ako-ravno je Turčija nevtralna država. Turška vlada je zaprla Dardanele zlasti radi tega, ker so francoske m angleške ladje zadržale turškega torpednega rušilca, ki je priplul iz Dardanel ter mu grozile, da ga potope, ako se takoj ne vrne. Plule so za njim ter se vhodu v Dardanele tako približale, da je poveljnik Dardanel dobil povelje, naj ožino takoj zapre. * * * ANGLIJA SE HOČE POLASTITI EGIPČANSKEGA KEDIVE. Frankfurt, 1. oktobra. (Kor. ur.) rFrankfurter Zeitung« poroča: Angleški veleposlanik je v posebni av-diienci v imenu londonskega kabineta od kediva kategorično zahteval, da takoj zapusti Carigrad ter se nastani v Neaplju. Palermu ali Fioren-zi. Odpelje naj se tja po morju. Kedi-ve je odgovoril, da mu Anglija nima ničesar ukazovati. Angleški poslanik je vidno poparjen odšel. Isti list izve iz kedivove okolice, da je Anglija nameravala se polastiti egipčanskega vladarja in njegove rodbine ter ga kot tala internirala na Malti. * * Angleži nameravajo okupirati Pale« s ti no? Berolinski listi javljajo: londonska »Daily Mail« poroča, da name^ rava Anglija iz Egipta poslati armado, ki naj okupira Palestino. PLOVBA V JADRANSKEM MORJU. »Messaggero« poroča, da Je zadel v noči na torek še neki drug ribiški čoln pri Senigalliji na mino in se z vsem moštvom potopil. Rim, 30. sept. (Kor. urad.) Listi priobčujejo brzojavko iž Riminija, glasom katere je zadela včeraj ribiška barka »Michele Morosini« 15 km od obali na plavajočo mino m se po^ topila. Deset oseb je mrtvih. Rim, 30. sept (Kor. urad.) Mor-narišo ministrstvo Je odredilo, dte m« pustita dve vojni ladji s pripravami za iskanje min Tareat Stran 2. •SLOVENSKI NAtPD«, dne 2. oktobra 1914. 234. štev. ITALIJANSKA PAROPLOVBA V AĐRUI USTAVLJENA. Rim, 1. oktobra. (Kor. urad.) »Agenzin Štefani« javila: Z ozirom na dejstvo, da se na različnih točkah Jadranskega morja nahajajo plavajoče mine, ki so uničile ie več ribiških ladij in usmrtile ribiče, le mornariški minister odposlal torpedne rušilce, ki naj mine polove in uničijo. Mornariško ministrstvo je odredilo, da ustavijo la enkrat vse, od država subvencionirane parobrodne proga j romet ter priporoča vsem onim ladjam, ki se navzlic nevarnosti podajo na vožnjo, da vozijo le podnevi in z največjo opreznostjo. i NEVTRALNE DR2AVE. Razmere v Italiji. Berlinska „Voss. Zeitung- poroča: Vesti o težki bolezni zunanjega ministra di San Giuliano so neresnične, kakor je tudi izmišljeno, da bi obstojal glede nadaljnega postopa r. < Italije med di San Giulianom in rni predsednikom Salandro oster konflikt, j Po drugih poročilih je di San Giuliano sicer res precej hudo bolan in mora ostati v postelji, toda navzlic temu vodi posle svojega resorta in sprejema redno tudi diplomate. Milanski .Se-colo* trdi, da je angleški zunanji minister sir Edvard Grev že prispel v Milan, odkoder se poda v Rim, da zvabi Italijo na stran trojnega sporazuma. Radikalni in socijalistični listi nadaljujejo svojo gonjo, socijalni demokrati pa so pričeli deloma prav živahno agitirati za trajno nevralnost Italije. Grška nevtralnost. Atene, 1. oktobra. (Kor. urad.) *Agence d' Athenes«^ javlja: Ministrski predsednik Venizelos je imel v parlamentu govor o dogodkih, ki so se primerili, odkar se je zbornica razšla. Opozarjal je najprej, da ]e med Turčijo in Grško sklenjen dogovor glede naseljevanja begunov m izmene njihovih posestev. Projektirana entrevue-a v Bmselju se ni posrečila. Govoreč o sedanji vojni je ministrski predsednik rekel, da ostane Grška nevtralna, da pa ima napram Srbiji zavezniške dolžnosti, ki jih hoče v slučaju potrebe zvesto izpolniti. Ministrski predsednik je izrekel upanje, da se tak slučaj ne zgodi. Grška želi iskreno, da se požar, ki divja po Evropi, ne razširi tudi na Balkan, čigar narodi so po zadnjih vojnah potrebni miru. Na vsak način je gotovo, da se ta požar ne razširi po inicijativi Grške. Če imajo drugi balkanski narodi enake namene in enaka čustva, je gotovo, da mir v Orijentu ne bo moten. Vojni pomožni zaklad. Dunaj, 1. oktobra. (Kor. urad.) Vojni pomožni urad ministrstva notranjih del je uredil nabiranje prispevkov za vojni pomožni zaklad in vsled patrijotične pomoči vsega prebivalstva se je že toliko nabralo, da je minister notranjih del mogel znesek 1,200.000 K poslati političnim deželnim oblastem, da ta denar porabijo v svojem območju. V prvi vrsti se bodo iz tega denarja dajali predujmi na postavno podporo in pa posameznim rodbinam v slučajih posebne potrebe doplačila k postavni podpori, sicer pa se bo denar porabil za olajšanje bede. Deželnim šefom se je priporočalo, naj podpirajo ljudske in podobne kuhinje in rnorenlire akcije za preskrbo gorkih oblačil za vojake po plačanih močeh. Upati je, da bo razprodaja od vojnega pomožnega urada izdanih stvari tako obnesla, da bo še več dohodkov, vendar se prosijo vsi požrtvovalni pa-trijotje, naj se vojnega pomožnega urada prijazno spominjajo. Prispevki se lahko pošiljajo na pošinohran,!-nični konto 149.602, na konto vojnega pomožnega urada ministrstva notranjih del pri glavnem zavodu m pri vseh filijalkah Bankvereina, banke in menjalnice »Merkur«, nižjeavstri]-ske eskomptne banke in prometne banke, * m • Ruske obljube Francoski. Glasom petrogradskih poročil je ruski vojni minister izjavil, da bo pustila ruska armada avstrijsko vojsko na strani in vse svoje moči naperila proti Nemčiji. Brez dvoma je bila ta izjava ruskega rajnega ministra namenjena javnemu mnenju na Francoskem. Znano je namreč, da je bila Rusija glasom rusko-francoski vojaški pogodbi dolžna vreči vse svoje moči proti Nemčiji, da pripomore Francoski k zmagi. Med tem pa je postavila Rusija svojo milijonsko vojsko proti Avstro-Ogrski in se je hotela šele pozneje lotiti Nemčije. Ta račun pa se ni obnesel. Na pariških bulvarih, kjer so si pred kratkim mislili, da stoje kozaki že tik pred Berolinom, bodo morda verjeli tudi tel najnovejši ruski raaftagi. Mi pa vemo, da ja roška aH mada v Galiciji pribita. • • • Rusi v Gatiaaft »Rusko Slovo« poroča: Rasi so želeinico v Lvovu popravili ki preuredili v širokotirno želesnJco. Promet se vrši brea težkoč. Za Brodv-jem je prva postala Krasne, kjer se je vršil prvi ljuti boj. Službo delajo iz Rusije došli železničarji. Imena postaj so ruska. Ob železnici se vidi raztrgane bodeče žice in jarke, Življenje v Lvovu je sedaj zelo tiho. Nekaj nemških trgovin je zaprtih, poljske in židovske trgovine so odprte. Povsod govore samo poljsko. Ruska policija in orožništvo skrbita za mir in red. Mestno poveljništvo Je izdalo poziv, da se na i ljudstvo ne zbira na cestah. Gostilne so odprte, prodaja opojnih pijač pa je prepovedana. V nesti! vlada pomanjkanje sladkorja, '.ri:ha. Pol kilograma surove-stane 2 rubla (5 kron). a Reforma« piše: Rusi niso i v Lvovu mestne uprave. ii poveljnik, general Šeremete-v, ie imenoval bivšega podžupana dr. Rutovskega za predsednika, dr. Stahla pa za podpredsednika Lvova. Razen tega so pustili Rusi vse magi-stratne uradnike v službi ter jim povišali plače. Občinski svet so poznali, da naj deluje naprej. Te odredbe je potrdil generalni gubernator za Galicijo, grof Juri Bobrinskij, brat-lanec onega grofa Bobrinskega, ki je znan izza pravde v Marmaroš Siho-tu. Grof Bobrinskij stanuje in uraduje v palači predsedništva. Za guberna-torja je bil imenovan knez Czartorv-ski. Za mir v mestu jamči 16 talov (Poljakov, Rusinov, Ukrajincev in Zidov), med njimi poslanec dr. Stes-lowicz. Zaradi pomanjkanja drobiža je izdal magistrat bone po 1 K. Rubel ima prisilni kurz 3 K 30 v namesto 2 K 50 v. Ta visoki kurz naj bi nadomestil vojno kontribucno. Vsi poljski listi razen uradnega lista »Gazcta Lwowska«, izhajajo še nadalje, samo rusinsko »Dilo« ie bilo prepovedano. Na cestah se sme govoriti samo poljsko ali rusko. Trgovska zbornica je stopila s kijevskimi trgovci v stik. Iz Krakova poroča neka lokalna korespondenca: Kakor poročajo ruski listi, se nahaja avstrijski državni poslanec Breiter v Lvovu ter je tam poveljnik prostovoljne meščanske straže. Od 1. oktobra naprej bo izhajal v Lvovu tudi časopis v ruskem jeziku, ki velja kot uradni list in ima ime »Vojennoje Slovo« (Vojna beseda). »Nowiny VViedenskie« poročajo: V krogih petrolejske industrije se zatrjuje, da so petrolejski vrelci in petrolejske tovarne v Drohobvczu v Vzhodnji Galiciji nedotaknjene. Petrolejski industriji je pomagalo dejstvo, da so Angleži in Francozi v to podjetje investirali mnogo denarja in so sedaj diplomatičnim potom dosegli pri Rusiji, da je prizanesla tej industriji RAZPOREDBENI NAČRT FRANCOSKE IN RUSKE AR/'ADE. V dnevniku nekega francoskega oficirja, ki je bil pri Verdun vjet, se je nahajal razporedbeni načr francoske armade, ki se glasi: I. armada Maubeuge L. 2.. 3. in 10. armadni zbor. II. armada Verdun 4., 6.. 9. in 11. armadni zbor. III. armada Toul 5., 8., 20. armadni zbor. IV. armada Rpinal 12., 13., 17. in 18. armadni zbor. V. armada Belfort 7., 14., 15., 16. armadni zbor. Vsaka armada sestoji iz 500.000, francoska vojska znaša torej 21l2 milijona mož. (Pripomniti je, da so to čete ofenzivne armade in da torej teritorijalna (domobranska) armada ni všteta.) I. armada se združi z angleško in belgijsko armado, okupira prodirajoč skozi Belgijo Koln in Koblenz in se zažene v nemške voje, ki prodirajo iz Severne Nemčije. II. armada napade in zasede Metz, se obrne proti Saarlouis ter se pri Koblenzu združi s I. armado. III. armada vdere v Lotaringijo, okupira severne Vogeze ter udari na Strassburg. IV. armada zasede južne Vogeze ter tvori potem rezervo tretje armade. V. armada se polasti Altkircha in Muhlhausena ter se pred Strass-biiTgom zedini s III. armado. Po teh operacijah se sestavi nova razporedba: armada A s glavnim stanom v Koblenzu, armada B v Strassburgu, armada C kot rezervna armada. Pregled razporedbe make armade: V mirovnem času ima Rusija v 11 vojaških okrajih 38 armadnih zborov. Ti vojaški okraji so: 1. Petrograd (gardni zbor. 1-1&. 22. armadni zbori I. Vrtna tf., *., 4. *>. armadni zbor) 3. Varlava A. 14. It« 19. ki U. armadni zbor.) 4. Kilav (9., 1*. tU 12. ki 21. armadni zbor.) 5. Odesa (7. in 8. armadni zbor.) 6. Mo6kva (tkor frenadirJeV» 5., 13., 17. in 25. armadni zbor.) 7. Kazan (16. in 24 zbor.) 8. Kavkaz (1., 2. ki 3» kavkaski armadni zbor.) 9. Turtcestan (1. in 2. turfcestan-ski armadni zbor.) 10. Irkutsk (2. hi 3. sibirski armadni zbor.) II. Amur (L, 4. in 5. sibirski zbor.) V vojnem času formira Rusija še 38 rezervnih divizij, ki tvorijo 19 armadnih zborov s številkami 26 do 44. Ta ruska armada stoji na velikanski bojni črti, ki sega od skrajnih vzhodnopruskih mej pa do Karpatov. Prvi del te velike fronte tvori po armadnem povelju gen. Hinder-burga cela Vzhodna Prusija in obmejne ruske pokrajine do Mlave. Tam stoji poražena Rennenkampfo-va armada ter zavzema defenzivne pozicije, ki pričenjajo pri Mlavi se opirajo na trdnjave Ostrolenka, Lomža in Osovijec ter se obrnejo na reko Njemen, ob kateri se nahaja močno utrjeno Orodno. Orodno brani prehod čez reko, ravno tako tuidi Olita, odkoder se razprostirajo skoraj nepristopna močvirja do Kovna, ki je silna in moderna trdnjava. Kako poteka ta ruska defenzivna črta do Baltiškega merja dosedaj ni znano. Vemo le, da se je tam pričeta nemška ofenziva proti Libavi. Po dosedanjih uradnih vesteh stojita 3. in 20. ruski armadni zbor z nekoliko rezervnimi divizijami pri trdnjavi Kovno. Prehode preko Niemena od Olite do Orodna branita 2. in 4. armadni zbor. Pri Grodnu samem stoji 22. (finski) armadni zbor, nekatere rezervne divizije in 2. kavkaska konjeniška divizija. Večje rezerve se nahajajo ob progi Bjalostok - Orodno, kjer stoji baje tudi 3. sibirski zbo*-. Rusi in Nemci so se spoprijeli v zadnjih dneh pri Osovijecu in tudi že pri Kovnu. Nemška armada sestoji iz elitnih pruskih čet ter je, kakor kažejo uradne vesti, začela z jako ostrim splošnim napadom na rusko defenzivno črto. Srednji del velikansk b devetih zvečer 13*0°, tako da znaša srednja zračna toplina tega meseca 13*9°, za 0-9° pod normalom; največ, namreč 27*6° je kazal toplomer dne 5., najmanj, namreč 1-4° dne 30. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 736*9 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 0*9 mm nad normalom: najvišji, namreč 744*3 mm je stalo živo srebro dne 7. zjutraj, najnižje, namreč 724*4 mm dne 19. opoldne. — Mokrih dni bilo je 12, padlo je pa vsega skupaj 115*4 mm dežja. namreč 26*7 dne 21. — Vreme je bilo prav jesensko, v prvi tretjini sicer še toplo, kakor poleti, pozneje pa hladno in deževno; v planinah in gorah je zapadel sneg globoko navzdol; tudi naš sosed Krim je dobi! za kratek čas belo kučmo. Proti koncu se je vreme zboljšalo, vendar temperature si niso mogle več opomoči, precej močni vetrovi so venomer privažali hladno sapo, noči so bile mrzle in zjutraj je na poljih in travnikih nekterekrati ležala debela slana. — Neviht smo imeli tri, meglo zjutraj ob desetih dnevih. Razne sfnrL * Smrtonosna borba dveh avfta-tlkov v Galici}!. Rimski listi poročajo iz Petrograda o junaškem činu avstrijskega avijatika, ki je letel mirno in ravnodušno v smrt, samo da brex-uspeši nakane ruskega aeroplana. Znameniti ruski avijatik Nesterov je bil dobil nalogo, da poizve za avstrijska pozicije Skoraj aa to rat aaftajal aa* tvaMttdai crtani, kl aa ga sicer obstreljevale, toda bresaepelaa. V avstrUskem taboru to speaaeii. kako opasno bi bilo, ako sporoči raki avijatik svoja opazovanja ruskim generalom. Avstrij-kl častnik-pilot se le sato dvignil s svojim aparatom, da uniči neprijatelja v sraka. Poskusil je Nerestova preleteti, da vrže bombo na njega. Toda Nerestov je spoznal, kaj namerava nasprotnik, spretno se je izogibal in skušal je uteči. V tem trenotku se je zakadil iz višine več sto metrov avstrijsi pilot v ruski aeroplan. Aparata sta trčila z velikansko silo, se razbila in padla na tla Izpod pod rt in so izvlekli oba avijatika — mrtva. Avstrijski pilot je bil daroval svoje življenje, da onemogoči izdajstvo važnih bojnih pozicij sovražniku. * Bankerot mednarodnosti. Ta mesec, dne 28., je poteklo petdeset let, kar je bil položen temelj mednarodnemu združenju delavstva.V Londonu je bila 28. septembra 1864. v dvorani Sv. Martina velikanska delavska manifestacija, katere so se udeležili zastopniki angleških, francoskih, italijanskih, nemških in polj-sih delavskih organizacij in na tem shodu je bilo načeloma sklenjeno, da se ustanovi mednarodna- organizacija delavstva za vse države in za vse narode. Celih petdeset let je torej delovala ta organizacija. Med usta-novniki in prvimi odborniki je bil tudi apostol socijalizma, avtor »Kapitala« Karel Marx. Ta mednarodna organizacija se je razvila in si pridobila veliko avtoriteto. Socijainode-mokratične stranke v posameznih državah so sicer ostale popolnoma samostojne in se je vsaka tudi samostojno razvijala, kar priča velika razlika na primer med italijansko in nemško ali med francosko in nemško socijalno demokracijo, ali vzlic temu ie vse te stranke združevala mednarodna organizacija in bila zanje mnogokrat odločilnega pomena, nekaka zadnja instanca, kateri se je vse podrejalo. Sedanja vojna je to veliko in vplivno organizacijo razdvojila. Francozi. Angleži. Belgiici in Italijani so se ločili od socijalnih demokratov v Nemčiji in v Avstriji. Od ene kakor cd druge strani so bile tem povodom podane ostre izjave, ki lih v sedanjih časih seveda ne bomo jemali v pretres, saj ie očividno, da je vojna vzrok temu razporu. Socijalni demokratje so se ob napovedi voine pač tudi zavedli, da imaio vsak domovino in da so pripadniki gotovega naroda; zato so se razcepili. Bistvo mednarodnosti ie s tem pač napravilo bankerot. Brzojavno potnik NADVOJVODA FRIDERIK iN PRESTOLONASLEDNIK INSPIC!-RATA ARMADO, HVALITA IZVRSTNO RAZPOLOŽENJE NAŠIH ĆET. Dunaj, 2. cktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana se uradno poroča: Armadni višji poveljnik nadvojvoda Friderik je .lorabil na gališkem bojišču nastali daljši epera-cijsi prestanek. da si v spremstvu nadvojvode Karla Franca Jožefa vsak dan ogleda eden ali dragi armadni zbor. Ob priliki teh ogledovanj, ki so ga s skoro vsemi četami severne armade spravili v ozn stik, je Nj. c. in kr. Visokost posebno veselilo, da je povsod lahko konstatira! izvrstnega, bojnega navdušenja proze-tenra duha in kljub vsem vremenskim neprilikam krepko razpoloženje čet. Prehrana, ki jei je armadni višji poveljnik posvetil posebno pozornost, se Je povsod izkazala za obilno in brezhibno. Vojnega materijala vseh vrst, zlasti municije je v obilici na razpolago. Nov deželni šolski nadzornik za Kranjsko. Dona!, 2. oktobra. (Kor. urad.) »Wiener Zeitung« javlja: Cesar je imenoval ravnatelja državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Gorici, vladnega svetnika dr. Janka Bezjaka za deželnega šolskega nadzornika. Dunaj, 2. oktobra. (Kor. urad.) »Wiener Zeitung« peroča: Minister za nauk in bogočastje je pridelil deželnega šolskega nadzornika, vladnega svetnika dr. Janka Bezjaka v službovanje dni-nki—u Mike« svet« za Krmfrko. 2*8» D—■> Duri 1. oktobra. (Kor* urad«) Načelniki strank v obč. svetu pod vodstvom župana dr. Weiskirchnerja so včeraj popoldne razložili ministrskemu predsedniku grofu Stttrgkhu želje občine glede aprovizacije Dunaja in varovanja tega mesta pred nalezljivimi boleznimi. Pogovoru so prisostvovali tudi ministri baron Heinold, dr. Schuster in Zenker ter vodki funmfaMm mmmiatvm. km CngeL Zupan Weiskirchner Je zahteval, naj se odpravi carina na žito in določijo maksimalne cene za veletrgovino z žitom in cene za delo v mlinih. Tudi so obč. zastopniki zahtevali, naj se prepove izvoz divjačine m perutnine. Ministrski predsednik je bil posebno opozorjen, da je občina dunajska že vložila prošnjo, naj se ji dovoli vpeljati tisoč ton argentinskega mesa. Glede begunov iz Galicije so vsi obč. zastopniki izjavili, da je Dunaj že prenapolnjen in da naj se beguni več ne pošiljajo tja. V obrambo proti nalezljivim boleznim se bodo gradile posebne barake, v katerih bo 10.000 postelj. Dunaj, 1. oktobra. (Kor. urad.) Danes je bilo zapriseženih več novih meščanov. Zupan je opozoril nove meščane na resnost sedanjega tre-notka, češ, zdaj ni nobenih strank več, ampak vsi smo samo državljani, ki se naj ali borimo na bojnem ro-lju ali pa naj doma skrbimo, da se bo gospodarsko življenje neovirano razvijalo. Vsi morajo delati na to, da ostane Dunaj kar je, stolno mesto one države, ki ne more biti premagana in ne sme biti premagana. Rdeči križ. . Dunaj, 1. oktobra. (Kor. urad.) Rdeči križ razglaša: V bolirci Rdečega križa v tukajšnji Raviecki-vo-jašnici ležeči ranjeni ruski vojaKi so pisali ruskemu Rdečemu križu, da so srčno hvaležni za človekoljubno oskrbo rečeni bolnici, izrekajoč avstrijskemu Rdečemu križu svojo hvaležnost, prosijo ruski Rdeči križ naj poskrbi, da se bo ravno tako pasi opalo z avstrijskimi ranjenci v ruskih bolnicah, in ruski narod, naj ranjencem pomaga z besedami in dejanji. Dalje naznanja Rdeči križ, da je zadnji čas prišlo na Dunaj mnogo odprtih dopisnic avstrijskih vojakov, ki se nahajajo v ruskem vjetništvu. iz teh dopisnic je razvidno, da se postopa na Ruskem vseskoz humano z avstrijskimi vjetniki. Ranjeni in bolni avstrijski vojaki so večinoma v vojaških bolnicah v Kijevu. Ozdraveli poročajo, da so na potu v Orrsk v Sibiriji, torej v moderno večje mesto. Na marsikateri dopisnici ;e zapisano: Na potu v Azijo. Rdečemu križu je došlo te dni v roke mnogo dopisnic ruskih in srbskih vojakov, ki so v avstrijskem vjetništvu. Vsi ti izražajo svojo zahvalo, da se ž njimi lepo ravna. Vojna uprava ie ustregla ruskim vojakom, ki ne marajo kave, mleka in mesa. ter žele Črnega kruha in čaj. Porcije kruha in čaja so se jim podvojile. Francosko-angleško brodovje pred Dardanelami. Carfcrsd, 1. oktobra. (Kot. ur.) Kakor poroča »Tanin«, se je angleško in francosko brodovje umaknilo za mali otok Gudaro pri Tenedosu in ostavilo nred Dardanelami samo dve vojni ladji. Vitez Kanera t. Dunaj, 1. oktobra. (Kor. urad.) Glasom poročil večernih listov je umrl danes sekcijski načelnik v pok. v naučnem ministrstvu, Josip vitez Kanera. Kolera. Dima!. 1. oktobra. (Kor. urad.) Sanitetni oddelek ministrstva notranjih del naznanja: Dne 1. oktobra se je bakterijologično dognalo: en slučaj azijatske kolere na Dunaju in v Brnu. en slučaj v Miirzzuschlagu, 4 slučaji v Bielicu in 1 slučaj v Tesinu. Vse obolele osebe so prišle s severnega bojišča. Budimpešta, 1. oktobra. (Kor. u.) Ogrsko ministrstvo za notranje zadeve poroča, da so v 10 provincijali in v Budimpešti v bolnici Sv. Gerharda konstatirali 24 slučajev kolere. Darila. III. Izkaz daril društva »Mladike« na korist ranjencem. Šolsko vodstvo v Bušeči vasi: 5 zabojev sadja; g. Gabrijel Eržen v Zapužah pri Radovljici: en zaboj sadja: g. A. Ko-lenc v Celju: 1 zaboj breskev; g. A. dr. Škofova v Ribnici na Pohorju: 1 zaboj brusnic; gdč. Rika Prevčeva v Kranju: 2 zaboja sadja; ga. Lina Kostanjevčeva, soproga vodje konzulata v Porto Allegre v Ameriki: 4 pare zapestnikov; gd.č Ivanka Miku-ževa v Ljubljani: 12 novih srajc; ga. Bahovec-Jančar jeva: več žepnih robcev in nogavic; ga. Wessnerjeva v Ljubljani: več blazin; gdč. Ana VVessnerjeva v Trbovljah: več pri dobrotnikih nabranega perila; ga. Eda Orožnova v Kamniku: mnogo perila, malinovca in več sladkega peciva; g. Jul. Mahar v Gradcu pri Metliki: 2 zaboja sadja; gdč. Čopova, učiteljica v Krškem: 2 para nogavic in 6 parov zapestnikov; g. J. Zupančič v Kranjski gori: 2 košarici brusnic; eksc. baronica Karla Schwarz: 12,parov volnenih in 23 parov pavolnatih nogavic; g. Kajfež v Novih Selih na Kočevskem: mnogo novega perila; ga. pl. Lukančeva v Ljubljani: košarico sadja; ga. dr. VVeiblova v Metliki: raznovrstno sadje; g. A. Minatti na Studencu pri Igu: 2 zaboja sadja; ga. županja dr. Tavčarjeva v Ljubljani: 10 zabojev sadja; g. Tome, trg. v Ljubljani: mnogo breskev; ga. Rozika Grme-kova v Podnartu: perilo; ga. Jane-scheva v Ljubljani: 12 novih srajc in 78 robcev; ga. M. pl. Bleiweisova v Ljubljani: nogavice, zapestnike in 1 Čepico; gdč. Helena Potočnikova na Koroški Beli: knjige. Za poslana darila se v imenu obdarovancev naj-tcpleje zahvaljuje upravni odbor »Mladike«. (Drugi časopisi se vljudno naprošajo, da ta izkaz ponatisnejo)_______________________________ 9an*?nn lis* obseua 4 strani. Izdajate!] in odgovorni urednik: Valentin -Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Meteorolositno poročilo. Meteorolosifoo poročilo. ViSlaa oad morjem 306*2 Sretfajl zračni tlak 73« m ta Z I č« i*!"*! s« i S* Wto- S 15 | Vetrovi Nebo ) I t 1. 2.pop.; 741*4 170 jp. m. jzah jasno „ 9. z v. j 7406 10-6 i sr. z.ah. . 2. 7. zj. i 733*0 j 5 3 j sr. sever del. oblač Srednja včerajšnja temperatura 9-90, norm. 1283 Padavina v 24 urah m*n 0*0. Naznanjam v odsotnosti svojega moža, da je ljubi Bog k sebi vzel našega Jugomera v nežni starosti 6 mesecev. Pokopan bode v petek dne 2, oktobra ob 2. uri popoldne. Maribor, 30. sept. 1914. 3404 £jrimila Pivkon. Poti tim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nas ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod 3402 Viktor Gorzurolll pl. Tlnimlndt danes ob 3. ori zjutraj po kratki bolezni preminul. Pogreb predragega rajnika bo v soboto, dne 3. oktobra ob 3. uri poooMae aa Razdrtem. Odtod se prepelje truplo v rodbinsko rakev v Senožeče. Razdrto, dne 1. oktobra 1914. roj InuniniH pl. Tknvntenk, Imnsla liiinim pL Ttarsnnnk« neeri. — twmmm flanar^Ol pl. Tkanlack, brat — Mnar-l Plina*, c kr. sodni svetnik, set — Tnrnanna •■nnrnIM pL 1ln«BnBnn« nečakinja. — in« in Mm« Plenk, vnuka. Strafl 4. 234. 5tev. Tužnim srctm naznanjamo vsemu sorodstvo, prijateljem m saaa-cem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin oziroma brat i« stric, gospod 3401 Valentin Accetio c in kr. ptfi^k te unanuk na južnem bojišču po težki bolezni, dne 29. septembra t. 1. v bolnici v Doljni Tuzli v Bosni preminul in bil tam dne 1. oktobra t L. pokopan. Bodi mu £a=>ten spomin! talviocli Valentin in Ivana Accelto, starši. — ilsins, sestra, itajsli Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospica Marija Mitteregger po dolgi, težki in mučni bolezni danes ob l2l0. uri dopoldne v starosti 24. let mirno v Gospodu zaspala Pogreb drage rajnice se bo vršil v soboto ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti v Spodnji ŠiSki, Knezova ulica Mev. 121. Nepozabno rajnko priporočamo v blag spomin in molitev. SP. SlSKA, dne 1. oktobra 1914. Žalujoči ostatL Brez vsakega posebnega obvestila. Zahvala. O priliki prebridke izgube n^Seea sina, brata, svaka itd. gospoda ANTONA TROBEJ absolviranega jurista is c. in kr. praporščaka v raaartl nam je došlo od vseh strani toliko izrazov sožalja, da nam ni mogoče, se vsakomur posebe zahvaliti. Storimo torej to tem potom in se zlasti zahvaljujemo vsem onim, ki so spremliali dragega pokojnika na poslednji poti m mu izkazali na eden ali drugi način zadnjo čast. 3401 Žalujoča rodbina Trobej. GORNJ1GRAD, dne 1. oktobra 1914. S ZKNCrmAHJ^^^g^E BOLELI. R đ LJUBLJANA kombmbkega uuca h fj g 9ERzciwcpwrwu'P*FRDEKGANC \ UU SU) ■ z lat or umen, trčan, zajam lltffcfl ceno čist, v desicah s I 4 Vt kg vsebine, razpo-Ul šilja po K 8*50 Illull c**l*ntw* "Mraka Prozno sobo •e išče za november. Ponudbe pod „Slabil" na upravnistvo »Sioven Naroda«. 34 5 Mlad trisvski pnoii mešane stroke, absolvent 1. let. Mahr-opf trgovske šole, teli primerno Službo. Nastoo tak*... Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda« 3407 FRAK KRAIGHER, krojač, £j«bljaaa, gosposka ulica 5 se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje oblek pa naineve'šem krofu. Radi no normalnih razmer in veliko zalogo blata izdelujem sedal oblaka in zimske snknio iz lsstne zalogo pran tako Solema plačila za 107« ceneje. — Z odlični spoštovanjem sa priporoča 3406 Fran Kraigher. ^r Si£Jro-Thymol mazilo ^Ij W zrn lahTke doškodbe (rane), nezaceljene y< ran« in opeklin«. Doza K - .80. r Sidro-LinimfiRt. iS£> Nadomestilo za r«drc-Pain-Expeller BolaN— eUJSuJeie mazilo r.« jirehlajenj«. i reumatizem, trganje po udjb. itd. . ^^^gtflilenir.a K -.90. 1*3. 2— ^ Sidro-Aiburninat-žeiezna-linktura Za malokrvnost in bledico* Steklenica K 1.43. Dobi se skoro v vsaki apoteka ali pa direktno ▼ < Dr. Richter-jevi apoteki ..pri {late« A pW levu'*, Prafla I, M Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubi soprog, oče, brat in gin, gospod Anton Dolničar posestnik Parkhotela na Bledu in železniški restavrater na Jesenicah danes ob 4. uri popoldne, previden s sv. zakramenti, po kratki in mučni bolezni. 42 let star. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bode v soboto, dne 3. oktobra 1914 ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Parkhotela na pokopališče na Bleda Bled-sfeeenicOf dne 1. oktobra 1914. Ivana Bolnic ar, soproga Matija, oče Jelke, franeclj, aino?a Slavita, lia, hčerki. Franca. Ivan, Matija, «nlo|sij, Martin, Ifeaca], bratje. Ivama Patak roj. leJaliat, sestra, mc* Učenec zmožen slovanskega in nemškega jedka no auretnae tdkof v trgovini z mesenim blagom aVevrO FotOVar, Ivaelnmvai, etaforsko. 3363 Sa voefe saaeninktnrno trgovino no apro|mo takef sproten prodajalgt s dalfio prakso. 3360 Kje, pove upravo. »Slov. Nareda«. Hiša u Gorici z vrtom, veliko kletjo, s 5 sobami v 2 nadstropjih, z 2 kuhinjama, z vodovodom, z električno in pliuovo razsvetljavo, pripravna za vsako obrt, zlasti za gostilno, ob veliki cesti Je na prodaj« Najmanjši ponudek 21.000 kron. 3394 Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. | Trgovski potnik izurjen t vseh trgovskih delih teli službo v kaki pisarni ali trgovini. Cenjene dopise pod „Delaven 247" na uprav. »Slov. Naroda«. 3389 Huka za vodjo trgovino v Ljubljani, se tako] sprejme. 3301 Ponudbe, Če mogoče s sliko, naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda«. * ■ ■ ■ ■ " ™ ■■■ ™ ■ ■■■■■■■ - ,, .^_^^ Zanesljivega, treznega in izurjenega strojnika k Lanzovi lokomobili Josipdolske parne ža^e se sprejme tako] ali S 15. Oktobrom 1914. Skušnji za kurjača m strojnika sta pogoj za sprejem. 3391 Ponudbe s prepisi izpričeval, katerih se ne vrne, s popolnim opisom dosedanjega službovanja, je vposlati upravi graščine Josipdol, pošta Ribnica na Btajerskem. OZLIC. Prostovoljna sodna dražba v zapuščino zamrlega župnika Franceta Škerjanc spadajočlh premičnin, obstoječih iz dragocenosti, različno hišno oprave, oblek In perila ter različnih dragih stvari, se določa na 16. oktebra 1914 v f jubljam ob 9. uri dopoldne Kopališka ulica štov« 6. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani odd. L, dne 1. oktobra 1914. Specijalitete v konfekciji za ^^= dame in deklice ■ ter v oblekah za gospode in dečke po priznano najnižjih cenah. Ljubljansko skladišče oblek O. Berna tovič, Ljubljana, Mestni trg št. S-6. Proti nalezenju se moramo sedaj varovati tembolj, ker sedaj nalezljive bolezni na pr. Škrla* tinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. Na pnljubljenejse razkužilo sedanjosti je nesporno LYS0F0RM ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji po 80 v Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obvezo in za irigacijo. Lusoformovo milo je voljno toaletno milo. ki obsega 1% Lvsoforma in učinkuje antiseptično In se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, ▼ rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. aanai umno i ur ono« Lysoform s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli ia konaervira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganie Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu ▼ode. 9iinjna»ns steklenica sune 1 krene ee vlaarlev. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desinfekcija« polije na soljo, gratis in franko kemik HUBMANN, Dunaj. XX, Petraschgasse 4. Ostanki . sa eni nun ee desni ne anlsgs, t Outuannt prodajajo se vsako aveflo in sobote sa skoro fttlunfUne :: cene na zalogi pri podjetju :: „Hermes" m m i mm i mm m uj eutankO pošiljamo s pošto vsaki dan takoj ko dobimo naročilo. Naslov za pisma zadostuje 3345 mm m janr. uagui k fJUaa»^^Sai -- • — -J .X^a «>-» * — '-------« Aaatti mA mI^^. IMIsP uM (um ■ uuuuol «miltt ulll tuli H Mnafl.