115. številka.
Ljubljana, vtorek 20. maja.
XII. leto, 1879.
OVEN
Izhaja vsak dan, izvziniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti projeman za a v s tro - ogo r s k o dežele za celo leto 16 gld., za pol li ta H gl., za četrt leU 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto lli gid., za četrt leta    gld. BO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. ca mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoitelje na ljudskih šolah in »a dij ake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 'A gld. — Za oznanila se plačuje od četaristopne petit-vrste ti kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". 0 pravni Atvo, na katero naj se Blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oziiiiniia, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Naši nemškittarji
B0 Be svoje trenotne prenagljene prvotne „ko rajže" zoper vlado in pri Bvojej „missbilligung", katero so vladi v kuziui izrekli, brzo ustrašili, zato trobentajo v svojem tukajšnjem glasilu v soboto uze „uazaj" v varneje stališče sleviceu, mej redne niameluke. Uredn štvo svojega lista so podučili, da ne sme nič več programa „112" na prvem mestu proslavljati, vendar nekaj poguma jim je še ostalo, oni pravijo tudi še v tem zadnjem l:stu v polemiki zoper nas, da vladne pomoči in uradnikov ne potrebujejo. nLaib. Tagbl." namreč piše: nEin Pa.-sus iin zvveiten Artikel des „Narod" gibt der Wa br hei t die Mure, nam-lich „Narod" constatiert, dass die Verfas-sungspartei in Krain sich hinrei-chend stark fUkle, um als selbstiindi-ger factor aufzutreteu."
Da bode organ naš.h kranjskih nemšku-tarjev glede uatavoverniga opozicijonalnega programa 112-erih hitro izpokoril se, to suio uže prej pričakovali in smo njegove izreke eamo zavoljo tega citirali in konstatirali, da denes znamo kazati kako nedosledni, ne možati in veternjaški so glasatelji te protivne nam Btrauke.
Ali še denes smo polni občudovanja, da so naši nemškutarji vsuj v jednej stvari po gumni ostali: namreč da naglasijo svojo „sa nustulnost" in svojo ,inoč", da torej ne po trebujejo več vladne in uradniške pomoči pri prihodnjih volitvah.  Oni ponavljajo, da so, in da bodo nastopili kot nselbstilndiger factor". Dobro!
Mi to novo naglašeno napovedbo samostalne borbe nemške „ustavoverue" stranke,
brez podpore vlade in uradnikov, na katero gospodje 8trankarji Kaltenegger-Schnv-Dežman-Supan nič več ne reflektira jo, — I veseljem na znanje jemljemo in upamo, da bodo gospo la vsaj v tem obetanji mož beseda ostali. —
Merimo se vendar enkrat res samostalni: mi brez podpore druge nego narodove, vi nemškutui protivniki pa tudi brez podpore vladne in uradniške. Bomo vendar potlej videli, kdo ste vi in koliko vas je! Mi slovesno pred Bogom in vsem svetom lehko obljubimo, da, če v ta kej, konstitucijonalno ravnej in poštenej borbi ne zmagamo sijajno, odrečemo se vsej daljnje) politiki in vsej akciji. Morejo li tudi naši nemškutarji to reci V Prosimo.
Cesarjev prestolni govor,
s katerim je bil v soboto državni zbor skle-nen, glasi se tako:
Čestita gospoda obeh zbornic državnega zbora! Ko Hein vas bil pred blizu Šestemi leti na ipolnjevanje vaših državljanskih dolžnostij zbral okolo svojega prestola, zaznamoval som one velike in težavne naloge, katerih rešitev bi skupno morali začeti z mojo vlado. Pred loge so vam bile stavljene, ki so nameravale obsežne refjrme na polji davkovstva, zakonodaje in verskih razmer.   V teku zborovanja pristopile bo še drugo važne zadeve, ki so terjale vašo polno patrijotično udanost in v jed nakej  meri državniško  modrost.   Da  si je mnogo nedovršeno ostalo, ipak so se z vašim sodelovanjem težavne naloge rešile Vi ste na one potrese, ki so nastali v gospo darstvenih razmerah, obrnili svojo vso pozornost, trudeči se skupno z mojo vlado posledice
uie krize zmanjšati, ki je razširila se nad obe državni polovici, s celo vrsto sredstev.   Da si je ta bila trajna in  silna,  množć bo vendar znamenja vračajoČega se življenja v delavnosti.   Z opravičenim ponosom se smejo uspehi zaznamovati, katere si je znalo priboriti z umetnosti jo poblaženo domače delo. Hvala trudu, s katerim ste se skupno z mojo vlado prizadevali urediti državno gospodarstvo in hvala rastočemu izpoznanju naše gospodarstvene moči, je ostal   državni   kredit  neoškodovan. Ako tudi ne dopuščajo razmere hitrejše dopolnitve naših  cest,  ustvarili bo se z  vašim sodelovanjem vendar oni pogoji, da Be bode dala železnicam nova uredba, ki bode koristna občim  interesom.   Splošni čolni tarif je dal trgovsko političnim razmeram države primerno, trdno podlago,  na  katerej so se mogle prometne razmere z vnanjimi deželami s trgovinskimi pogodbami urediti. Red vnanjih pravnih razmer katoliške cerkve se je brez motenja verskega miru naredil potem zakonodaje. Z zakonom o najvišjem upravnem sodišči je važno vprašanje o admin strativnem pravoaodstvu v zadovoljstvo rešilo se, in se je ustvaril ustavni organ za varovanje pravic strankam tudi na tem polju.   S patrijotično pripravnostjo Bte skrbeli za ploden razvoj domobrambe, za zboljšanje stanja v službi obnemoglih vojakov, in pospešili javno varnost v notranjem z reformo žandarstva.   Z nova vam i/rekam svoje polno priznanje za sodelovanje pri obravnavah z deželami moje ogerske krone, s katerimi bo je veliko vprašanj materijalnega interesa rešilo v duhu pravičnosti, in so se razmere mej obema deloma države z nova utrdile.  V očigled do-godjajev na iztoku, ukazovala je potreba, da so se interesi, moč in veljava države posebno
Mfttek.
Na Stanko Vrazovem domu.
(Daljo.) IV.
Stanko Vraz je imel navado, ko Be je vrnil po daljnej odsotnosti na dom, napravi/jati velika gostovan.a, na katera je vabil vse svoje sorodnike, prijatelje in znance. O takih gostijah so se vršile raznovrstne igre in narodne zabave. A nad vse mu je bilo drago petje, in navlašč je pozival k takšnim veselicam iz vse okolice dekleta, katera bo umela lepo peti, da so prepevala narodne pesni; lete si je on marljivo zabeleževal. Take veselice so trajale često po dva do po tri dni iu piihajuli so imenitui gostje celo ta dalnjih krajev. Gostoljubnost je glavno svojstvo vsej Vražo vej rodbini. O priliki mojega bavljenja na Vrazovem domu so bile često take pojedine, na katere se je sešlo po trideset do
štirideset gostov; bili so dobre volje in pili in peli so po dva dni: pisana majolika romala je od gosta do gosta, spremljevana z veselimi zdravijcami. — Sploh Vrazovi vsakega člo veka, bodi Bi domač ali tuj, dobro sprejmo, in res mine malokateri dan, da bi ne imeli gosta v hiši ....
Kakor pisan kalejdoskop so se mi vrstile pred zavzeto, v slastne spomine uglobljeno dušo mičue, čarobojne slike iz blažene, tu prežite dobe, ko sem bil še prost, neo Ivisen in brez vseh skrbij, ne poznajoč kragulja, ki mi zdaj kljuje srce, niti sluteč bridke zavesti, biti priklenen bedni rob na galejo podlega — kruhoborstva. Neizrekljiva otožnost se mi vleže na dušo in mi privabi bolestni vzklik iz razburjenih prsij, kakor nekdaj Vrazu, ki je milo tožil:
„Kud sto Bvibnja inog časovi kratki V
Nade sanci zlatni dan i noč? Kan pod leto odo alavulj sladki,
Vidio sam vas hitrom jagmom proč.
Sunki sunce ! danak mi no rodi!
Dosta dugo čeko sam zaliman: UM mladosti tonu, ko tone u vodi
Zlatan prstan .... proso je moj dan
„Tražili sladki mir u prašnih knjigah,
Kan u mlak pčela traži med; Plača praha, plača gorkih brigali
Sad jo meni uspomene jed"......
Iz teh jadnih sanj me predrami — Ba-rika, ki je z vrčem po vodo priskakljala. Slušajoč nje vabilo, povrnem se zopet na Vrazov dom, in tu zagledam diven prizor: okrog podolgaste mize, z jedili obložene, se je bila posela vsa Vrazova družina — v mojej odsočuosti bili Bta prišli baš denes na dom, obiskat svojo mater hčeri — Josipina in Ve-koslava — in prijatelj Milan mej njimi, verno poslušajoč ljubeznjive pripovedke stare Vražo vke o nepozabljivem Bvojem svaku — Stanku.
Baš je pripovedovala, kako čudovito oblečen je prihajal često Vraz domov: zdaj je bil »Turek", zdaj „Srb", ko je prišel b Bvojega
varovali. Akopram bo naredbe, storjene v ta namen, nalagale teške žrtve, nijste odrekli, patrijotično ceneči razmere moje vlade, svoje pomoči, in ste jej omogočili, da je zastavila ves svoj upliv v utrjenje onega stanja v ori-jentu, katero so ustvarili evropski sklepi, da bi se mir, ki je v interesu vseh vlastij, utrdi in zagotovil. V veliko zadovoljstvo mi je, da smo blizu temu cilju. I) ž*va stoji spoštovana iu motel na zunaj, v najprijateljskih razme ruh k vst-m vlastim, v notranjem zjedinjena in povzdigneua s čuv^tvi domovinske ljubezni in zveste u danosti prebivalstva do meue in moje hiše, tesar sem d->bil še nedivno tak.i vesele dokaze. S tem, da izrekam tuli vam, čestita gospoda obeh fcbornic državnega zbora, kot postavnim zastopnikom ljudstva, bvoju arčno zahvalo še enkrat, sklepam zborovanje državnega zbora.
Angleži v južnej Afriki.
Angleži, ti veliki sovražniki Rusije iu Sio-vaustva, imajo hvala nekej pravičnej osodi, nesrečo v svojih najnovejših podjetjih, katera 80 njih slavo jako izpodkopale, namesto da bi jo bila povišala. Sosebno pa so se opekli s svojo vojsko v južnej Afriki proti Zuluvom, kjer bo bili dozdaj le tepeni in kakor „11 unb. Correspondent" poroča, tudi v prihodnje ne-majo dosti dobrega pričakovati.
Angležem preti namreč v Afriki nevarnost ne sumo radi hrabrosti Zuluov v boji, nego te zadnje podpira tudi njihovo ozemlje, katero mislijo Angleži zasesti. Potov tam nemajo, a v dolinah se vale bitre in močne reke, katere prebresti je nevarno, čreznje most narediti pa teško.   Po zimi, ki ae prične na ju>.nej polu krogli meseca junija, posuši se tam trava in vsako zelišče; afriški domorodci tako osušeno travo zažgd, in to bode v notranjo deželo pro dirajoče Angleže ustavilo.   Ž ta pridelajo domači južno afriški rodovi komaj zase, dru zega pridelka pak dežela ne daje, razen ži vine.  Prebivalci stanujo v spletenih koših, < katere se more  samo po kolenih splaziti drugačnih hiš  nij,  in  šatorov  Boboj voziti je skoraj Angležem nemožno.   Natalska de žela, o) koder so pričeli Angleži boriti se zoper Zuluve, je prav majhena naselbina, ki ima samo 22 OOO belih prebivalcev. Živeža pridelajo tudi samo za-se.   Ako bo pomnoži tedaj prebivalstvo z 10 000 ali 15.000 vojaki, morajo ti soboj  prinesti živež za-se in krmo
zt. svoje konje. Krav imajo Zuluvi dosti, a za drugo  domačo  in tovorno živino gre teško. Mogoče je tedaj, da iz tega uzroka lord Chelms-fordova kolona ne bode mogla dalje prodirati. Naj bi pak imel živino, potem bi zopet nastala težavnost,  kako jo preživiti.   Malo angleških konj more v tej  deželi živeti in tuje konje tja uvažati, je dvomljiv poskus. Kapska naselbina je oddaljena  1000 milj  ol bojišča, pomagati more tedaj samo malo.  Ako je angleška armada neznatna, potem jej bodo Zu'uvi pot preprečili kakor pri I'.an lu!i, če je pa velika,   potem jej je za živež te>.ko in se ne more z lehka gibati.  Po vodi se ne more ni česa pošiljati, ker pa rekah se ne more voziti in na obali nij nobene luke. Iz vseh t h u/.rokov je jako dvomljivo  kako  in  kedaj bode lord Chelmsford svoje prodiranje izvršil. Zu-luvski kralj je pa iz svojih dozdanjih vspehov khko izpoznal,  kakšna taktika mu obvaruje nadmoč nad Angleži.   It »dnega boja  ne bo nikdar pričel z Angleži, ampak bode, kakor bitro bo videl pred soboj presilno vojsko, svojo armado razpustil in poskril v goščavi.
Vse to iz ničevega u'.roka pričeto podjetje ne bo dalo Angležem nič, nego ponižanje, da so jih divjaki zmagali, in so zapravili velikan skih svot novcev in ČloveŠk h življenj. To vse pa v tacem trenotku, ko bi se smelo misliti, da bole lord Beaconsfidd vse moči dežele na enej točki zbral skupaj.
razgled.
Političu
Motruiije dežefle.
V Ljubljani 19
maja.
Cesarjev prestolui govor, s katerim je bi v soboto flr£<*vni ■?{!»«»»•  končan, prinašamo na drugem mestu spredaj.   Dobro znamenje je, da je govor vseskozi hladan in ne na one  nemŠko-ustavoverne fraze,  ki je prej-šnjib ministerstev enake i/.jave označevala. O prihodnjih volitvah in o bodočej politiki mini sterstva Taaffejevega prav nič ne omenja, kar je tudi menda za nas dobro zn&manje. I' stavo verna „N. Fr. Pr.a to Bluti, zato je v svoj-m nedeljskem Članku silno huda na ta cesarjev prestolni govor in pravi, da je suhoparen, da „njegov tipus je šablona in njegov motiv je konveaijenc t", da v njegovem besednem koste-njaku nij nič politike,  nič barve, nič žvenka. S.ser pa ta članek „N. Fr. Pr.w močno priporočamo ljubljanskemu drž tvneniu pravdništvu v štuli j um,  da bode videlo,  kaj se sme na
Dunaji tekati, a kaj se vse v Ljubljani konfiscira, če pride v tisk.
Predsednika obeh zbornic sta v soboto seje? s primernimi fraznimi govori zborovanje sklenila. Mi le omenjamo, da je v poalaaskej zbornici dr. Ilerbst v svojej zahvali predsednika tu li upanje izrazil, da bodo v prihodnjej sesiji tuli Čehi v rajhsratu zastopani, „oni ve* le-azumni narod, katerega smo v prošlej sesiji tako živo DOgf šali".
deiki deželni in državni poslanci bo imeli v nedeljo v Pragi shod ali korferenco, v ka-terej so sklenili, kako držati se pri prihodnjih volitvah in pri odtočevanji glede vstopa v državni zbor in glede sporazumljenja z Nemci.
V ii ta is Je (IrKtivr.
Miotfjars-ii novovolpni knez je Bprejel L:vadiji 15. t. m. bolearsko deputacijo, ki mu je na 'minila osobno njegovo povišanje na bolgarski prestol. Oa jo je francoski ogovoril (ker menda bolgarskega jezika še no zna, a svojega nemškega kot po vsem ne-n^mMcem svetu jako nepriljubljenega, nij si menda upal rabiti) in jo ruskemu carju predstavil, rekoč: „Ko sem od deputacijo dobil vest svojega povišanja na prestol, smatram kot prvo svojo dolžnost vašemu veličanstvu, kot osvoboditelju našega naroda svojo hvaležnost izraziti. — Iz tega je vidno, da bode Bittenberg dober Slovan postal.
\l Pvterburg**  se  17. maja javijo
nov požar. Dne IG maja je zgorelo več državnih poslopii v Nišnij-Uralsku; dne 17. maja pa je bil v Orenburgu zopet velik požar, ki je velik del prej rešenega predmestja vpepelil.
V «###//#'.»*<-«• j gospodskej zbornici sto nvnistra Beaconsfield in Salisburv 16. t. m. — dosti praznih in lepih besedij govorila o an-gleškej politiki, a nihče jima ne veruje. Be-acon-fi^ld je dejal, da je navzočnost rusko flota v marmornem m rji dosti vpliiva imela zoper lt'isijo, vendar priznava on, da je Ru-siiu kazala modro zmernost. Salisburv pa je rekel, da vlada ne želi Turčije ohraniti v njenoj prejšnjej velikosti, ampak v takej, da bodo zdanje meje ohranila, ker njen razpad bi bil za Evropo najstrašnejše delo.
IVean&ka „Nord. Allg. Ztg.u odgovarja na članek ruskih „Moskovskih Ve lomosti" o novem colnem tarifu: „Nij rusko blagostanje, kar nam (Nemcem) spnti ne daje, temuč propad nemškega dobrobitja na gospodarstve-nem polji."   Dalje pa nemški organ toži, da
v ruskih noviuah vlada le sovraštvo do Nemčije.
Dopisi.
mm, kt. Vidu nad Vipavo. — Ker je prinesel „Slov. Nar." uie iz vseh krajev mile domovine naše Slovenije dopise o proslavljenjo
potovanja po iztočnih slovanskih krajih. Koliko je bilo veselje, ko je bi on doma; kako je bil ljube/njiv in dobrosrčen,  da ga je vse rado imelo! Starki so lesketale solze v očeh in videlo se jej je, kako gorko je ljubila blagega svojega Bvaka. — Vrazovka je jako vrla, dobrosrčna in vedra ženica,   navzlic svojej starosti še vedno čvrsta. Ona je rojena Mag-dič iz jako odlične in imovite hiše v ('venu pri Ljutomeru in je vrlo dobra gospodinja. S pokojnim Bvojim Boprogom, Josipom Vrazom, je živela v dolgoletnem in Brečnem zakonu, porodila je brdkih hčera in jedinega Bina. Njene hčere slovele so svoj čas po vsej okolici zbog svoje lepote,  osobito se je odlikovala v tem svojstvu Josipina, katere viso-kostasna jednomerna   podoba  in nežuomili, jako razviti  obraz je ugajal i strogim terjat vam umeteljnega okusa, lzmej vseh otrok sta zdaj doma:  sin Franjo, naslednik očetov, iu najmlajša hči Borika, jako vrla in blagodušuu deva.   (Male  hčeri bo omožene v oudotuej
Okolici, Pokojni Josip Vraz je bil v sokostaseu mož, prijaznega obraza, rjavih las, istobojnih, milih očij in vsi njegovi otroci so visoke rasti a simpatičnih fizijognomij. — Stanko Vraz je imel razve dveh bratov i sestro Anko, orno ženo Mohorič, ki še jedina živi.
V pogovoru o Blavnem sorodniku nanese besela i na to, da bi bilo dostojno in prav, ko bi S3 uzidala tu na rojstnej hiši kamenita plošča z napisom. To željo mi je mladi Vraz zrazil uže leta 1874 v jednem svojih pisem Iskrena prošnja vrlega Stankovega nečaka je Milana in mene toliko razvnela, da s a mu v roke segla in obljubila, po vsej s o oj moči delati na to, da bo spolni njegova in vseh Vrazovih Čestilcev blaga in pravedna želja.
Navdu:en dvigne prijatelj Milan pisano majoliko, ta katere — kakor nam je Vrazovka pravila — je pil nekdaj nesmrtni pesnik, ter napije blagej rodbini in spominu slavnega nje sorodnika, za kar se mu mladi Vraz veB ginjeu zahvali.
Josip-na, Ve »o slava in Barika zapele 80 na to nekaj priljubljenih jim pesnij; toda njih petje nij bilo več tako veselo in polnoglasno nego v prejšnjih časih: kakor otožen odmev iz Mernib mriolih dnij zvenelo mi je v duši .. • Naposled dvig n-m i jaz lično majoliko, nazdravljajoč Vrazovej hiši z naslednimi besedami :
„Ponosno dvigaj ae, prijazua hiša, Ki pesnika nam slavnega si dala; Naj slava Stanko Vraza te poviša, Da večen inu spomenik boš ostala. Nesmrtni dub njegov naj razprostira Nad tvojim trmenom pesniška krila, V zavetji tvojem žerovinska Vila Tambure zlato strune naj prebira.
Radostno smo trčili „na veselo svidenje O priliki vzidovanja omenjene plošče", podali si rok d in se ločili.
Pri odhodu podarila so nama dekleta vsakemu lep šopek domačih cvetlic, katere sva odnesla vsak na svoj kraj: prijatelj M d m BO I je vrnil v L utoiner in od oniod  na novo-
Njiju Veličanstev srebrno poroke, naj pa tudi mi ne bomo izpuščeni in naj objavimo, da tudi mi Št. Vidci smo dostojno 610 slavnost praznovali. Zbrali so se namreč na predvečer proslavljenja ces. srebrne poroke naši pevci „stare garde" s spremstvom občinstva, zastavo in raznobarvnimi lampijoni na „starem grad u-, od koder se je po dolu kres svetil, pokanje možnarjev odmevalo in njih glasno petje razlegalo, naznanujoče udanost presvit. hab3burg-skej hiši, za katero je Slovenec trdnjava proti sovražniku, kar so nas baš še razval;ne starega gradu spominjale, da, „zvest svojemu rodu in cesarju bil je in bo vedno Slave s:n." Zapustivši grad Šel je sprevod po vasi in potem Be je še v pozno noč v to ime marsikatero pesmici pri pri rujnem vinu zapelo. — Zasluge, da se ie vse to lepo vršilo, imata gg. naš učitelj in J. Premru.
las Wor« pri Medvodah 17. maja [Izv. dop ] Akoravno imamo letošnjo Bpomlad vedno deževno in bolj mrzlo vreme, vendar so pritne bučele uže začele rojiti. Prve dni meseca maja smo dobili prve roje, pretečeni teden pa nekaj drujeev. Podpisani ima nekaj semena svilo i h črvičev več, kakor ga za poduk v reji Bviloprejk potrebuje. Ako bi kdo kaj takega semena potreboval in želel dobiti, bi mu jaz prav rad postregel z njim. Plemena je prav dobrega, meni se je to pleme skozi tri leta sem vielej prav dobro obnea'o, Še celo lansko leto, če ravno je bilo vreme bolj hladno in deževno. Kdor bi želel tega semena, bi se moral takoj oglasiti, ker se bodo črvički zdaj hitro jeli izlegati.
Martin Potočnik, učitelj. IZIMML UmiOMii 16. maja. [Izv. dop.] Letos smo a svojim poljskim delom jako jako zaostali. Vedno deževje ter slabo vreme nas je dosehmal tako zadrževalo, da nij bilo moči, z najboljšo voljo ničesa delati.   Naposled lotiti smo bo pa vendar morali in to z neko, skoro bi rekel, obupnostjo; kajti dobro smo vedeli, da zemlja je dosti premokra za obdelovanje, in da od površno in slabo obdelanega polja se moramo malo dobrega nadejati, še dobro in v ugodnem Času obdelana naši zemlja nam je jako malo hvaležna, ter malo obrodi; ali čas hiti, naj bode uže slabo ali ■dobro, hočeš nočeš,  morali Brno se lotiti. Obdelovanje  je   letos  silno  težavno  in za mudljivo.    Brez   motike  ali  sapona  se nijedna njiva ne da obsojati,  naj si uže bode Še tako iz dobre ali prhke zemlje.  Ztres s
krvavimi žulji, opravljati mora priden ratar svoj težavni posel, a z vsem največjim trudom ne more obdelati svojih njiv tako kakor bi morale biti; krepa pri krepi leži po tej in to še potem, ko se je do lita nadelal uže na nji. Naše njive so letos podobne bolj kakemu g ušču ali debelo MIStej cesti, kakor pa temu, ki bi imele biti. Z laj še le i*ročujemo materi zemlji semen«, ter Boga molimo, naj nam da naš vsakdanji kruh", a znamo ne. jeli nas bode uslišal in kol ko bodemo pridelali, več od vlani, toliko, ali pa Še celo manj. Poslednjega se bojimo. A zaradi davkov pa vendar ne potrebujemo prorokov, kajti zvesti smo si, da ne bodo nič manj obrodili kot vlani,
Daleč je Še oni čas, marsičesa nam bode še prestati, gotovo največ slabega, dok se bodemo prepričati mogli, kako bode plačilo za naš trud. Ne da bi v „pratiko" pogledali, moremo pa vendar reči, da tako dolgo Be ne bode čakalo z izterjevanjem davkov.
II-o.
Domače stvari.
— (Ljubljanski mestni zbor) ima 20. maja ob 5. popoludne sejo.
— (Nadvoj evoda Vi lhel m) je v nedeljo v Ljubljano priSel nadzorovat artilerijo, Šel v Kamuik gledat fabriko za smodnik, in je včeraj tukaj ogledal baterije 12. artilerijskega polka.
— (Umrla) je v soboto na nngloma žena tukajšnjega spoštovanega kazenskega sod-
zadnja leta na Slovenskem dosti pridobil, za to je pa tudi lepo in prav, da se naših narodnih kulturnih zavodov vsaj nekaj domišlja.
— (Porotni Štvo. )D *nes je konec po-rotniške sesije v Ljubljani. Za včeraj name-niena razprava proti grofu Lichtenbergu zarad spo^kega posilstva je bila zopet (uže v tretji) odložena, ker glavne (ženske) priče, Id je zdaj v Pešti, zopet nij bilo.
— (Iz L j ubijane ) se je dunajskim nev deljskim listom telegram poslal, da je v bo-boto bila prva seja slovenskega volilnega odbora, in da je sklenila za 17 okrajev kandidate postaviti. Mi opomnimo na to samo, da je 6no poročilo — gola kombinacija poročevalčeva, ki bode najbrž tudi dalje narodne lista* mej vrstami bral in — ugibal, če ugane ali ne ugane, vse eno.
— (K jugosl ovan skej poventnict.) Piše ae nam: V „Archiv ftir katholiscbes Kirchenrecht" se nahaja sledeči Bestavek: De Boriso seu Mtchaele L, primo rege chri-stiano Bulgarorum a. 852-888. Auctore Va-lentino Lah, dioceseos Labacensia presbvtero. Kakor Bem izvedel iz gotovega vira, je ta sestavek začetek obširneje obravnave, v katerej hoče 5. g. pisatelj dokazati, da so bili vsi veljavni bolgarski kralji po sprejetji krščanstva v zvezi — z rimsko stolico, t. j. katoličanje. Zategadelj se lehko razume, zakaj se tu na razpravlja drugači velevažno vprašanje, bo bili li Bolgari spreobrnem ss. Cirilom in Metodom, kakor se le dozdaj obče mililo, aH ne, kakor trdijo novejši povestničarji Gin/el,
nika pri delegiranoj sodniji g. adjunkta Cucka.
— (Umrl) je včeraj v tukajšnjej bohv'ci I Rački, Golubinski, Jirefek. Spis ima kopico Rudolf Iteb ol j, 21 let Btar, zavarovalnični j na vsacem listu navedenih virov. Razen raz-uradnik, dolgoletni ud „Sokola*, pevec ljub- nih pisem iz tadanje dobe se poslužuje pisatelj
ljanskega čitalniškega pevskega zbora, iskren slovensk rodoljub in vselej marljiv agitator za narodno reč. Bodi mu zemljica lehka !
— (Glasbena Matica) je imela v soboto občni zbor. Obširno poročilo prinesemo jutri.
— (Imenovanje.) Pravosodni minister je imenoval adjunkta vRbaici g. Alojza Je n-čiča za sodnika v Z itičini : adjunkta Eisen-zopfa za adjunkta k sodišči v Cel ji.
— (Občni zbor banke „Slavije") je dne 15. t. m. — kakor čitamo v „Poli-tiki" — votiral razen nekaterim češkim društvom in zavodom tudi „Matici Slovenskoj" in „Narodnej Šoli" v Ljubljani vsakej po 100 gold. — Pod jako reelnim in umnim vodstvom g. Hribarja je ta zavarovalni zavod
zlasti patrologije Migne, llergenro^herja, dalje nekoliko Miklošiča, Šafaiika, Palackega, RaČ-kega in Ililferrlinga, a se b poslednjim večkrat ne ujema Pisatelj g. Valentin Lih, zdaj kurit v Begunjah, je bil svoje dni trapist v Bosni, potem pri resurekcijonistih v Adrijanopolju in nazadnje v Rimu, od koder se je zarad bo-lehnosti preselil ?opet na Kranjsko. V uvoda k omenjenemu spisu se J7govarja želja, da naj bi Be katoliški bogoslove!, pišoč o razkolu, ki so možni katerega slovanskega narečja, se naučili še ruskega, bolgarskega in srbskega jezika, da bi mogli tudi iz domačih virov pravoslavnih zajemati. Koncem želi on, „da bi njega prve poskuse temeljiteje obravnavale boljše moči po virih, ki so ali uže tu navedeni, ali ki bi se znali še najti."
mašnikov dom, kjer bo še tri dni obhajali svečanost nove maše, a jaz v slastna čuvstva uglobljen, sem krenil proti Ormožu, odkoder me je ponesel nagli hlapon nazaj v zadubio, mračno mesto.
Minoli sta od takrat skoraj dve leti, a za izvršenje Vrazovemu nečaku dane obljube nij bilo možno niti meni niti prijatelju Milanu kaj znatnega storiti. Milan se je zagrebel zopet v svoje Študije, a mene so splavili valovi življenja zopet ven v širni svet. — Govoril sera sicer z nekaterimi odličnimi narodnjaki o tej zadevi, toda doživel sem — tožua izkustva.
Stanko Vraz — ta izvanredua prikazen na polju jugoslovanskega slovstva — uživa v obziru Bvojega domovinstva britko usodo: v rojstnem njegovem kraji na Štajerskem ga malo, jedva pri sorodnikih in še pri teh
le po vrhu poznajo, Kranjcem je iznever-j jen „uskok", in Hrvatje so ga tako rekoč kot „usiljenca" bolj trpeli, nego svojcem prištevali. Nj čuda torej, da mož ne dospe do zaslužene slave, katere so mu dolžni kolikor Hrvatje toliko Slovenci. Hrvatje so sicer svojo dolžnost storili; kajti postavili so mu na gomili krasen spomenik in „Matica kivut-ska" je izdala v okusno urejenej obliki njegova dela; a to nam Slovencem ne daje pravice, smatrati Vraza tujcem, kajti možje „naše gore list" in smelo ne ponašamo z njim i mi.
Povod in uzrok Vrazovemu prestopka k Hrvatom je znan. Uvidevši, da so Slovenci za ugoden razvoj kot kulturen narod premalo-brojui, mislil je on doseči z jednim korakom kar se polagoma prirodnim potem vrši, namreč: združenje Slovencev s Hrvati. Mi čuteči politično in slovstveno svojo slabost to tstoprav sedaj izpozuavamo, ali on jo imel vse uže takrat pred očmi, in gravitacija Slo
vencev k „bratom Hrvatom", katera se vedno bolj razširja pravilno smer njegovih tedanjih teženj. — Isto tako oporekajo britka Vrazova izkustva v brižnem hruhoborstvu poroglji? Preširnov epigram:
„Od drugih manj51 in češčen menj rod je slovenski, Lakota Blave, blaga, vleče pisarja drugam.
Victrix eauaa Diis plaeuit, sed v eta Catonij
Stanko Slovencev vskok, Vraz si narobe Katou";
vse njegovo življenje je bilo pravi križev pot slovenskega pisatelja, to nam kažo vsa njegova dela, osobito njegova pi-ma, iz katerih odmeva jadna tožba neprestanega borenja za gmoten obstanek. A da so Vraz navzlic svojemu prestopu k „iiiriztnu" nij izneveril ožjej svojej (slovenskej) domovini, premda je vdan z dušo in telesom „svojej Hrvatski", svedočijo nam vsi njegovi proizvodi, posebno nežnočuteče njegove „Džulabije", ki so pravi Blavospev o lepoti slovenske zemlje.
(Konec prih.)
— (Vraža kot policaj.) Iz Vipave «e piše v BSlov." : Pred kakimi štirimi tedni pride neki krčmar iz Logatca po vino na Slap k g. A. F., in ko bo viuo namerili, gredo k večerji, kakor je pri nas navala. Omenjeni krčmar da pri durih od hraina dve dolgi in težki verigi so sode na vozu povezati, aii mej tem ko so večerjali, pride tat in jih odnese, ko je kičiuar ven prišel po nje, jih uikj-r več ne dajde. Se ve da bo precej uganili, da jih je kdo ukradel; krčmarju je bilo sicer težko, vendar verig nij bilo več. Crez kakih Oeset (liiij pride gospodu A. F. na misel, da ca kako vražo še tam liudje drže, gre torej k delavcem in pravi: »jaz bom vedel prej kot preteče deset duij, kdo je verigo ukradelu. Vsi radovedni vprašajo kako, on pu jim reče: „jaz vem v dolini za nekega moža, ki nekaj dni) neke posebne molitve opravlja, se ve da za plačilo, in tatu zacopra, da sam verige nazaj prinese." To se po vsej vasi iz\o; tat, ker je tudi zvedid, kaj namerava gospod A. F. storiti, Be ustraši, in drugi večer prinese ravno tja verige, kjer jih je ukradel.
— (V „Teatro Caperta") v deželnem gledališču ljubljanskem sta bili uže dve dobro obiskani predstavi. Občudovati je v resnici ročnost in hitrost „čarovnikau g. vodje tega gledališča, s katere izpeljuje svoje umetnosti. Omenjati nam je osobito krasnega troj nega vodometa, katerega Brno imeli priliko občudovati. V resnici lepe bo tudi vel ke agio-skopske tdike. Sploh se občinstvo z vsem dobro zabava.
Občni zbor obrtnijsko-pomočnega društva.
V Ljubljani 18. maja. Bedni občni zbor obrtnijsko-pomočnega društva vpisanega tovarištva z omejenim poroštvom v Ljubljani se je vršil v nedeljo do-poludue ob 11. uri v mestnej dvorani ljubljanske]. Navzočmh je bilo nad 40 udov. Vodja društva g. mestni odbornik J. N. Ilorak odpre 23. občm zbor s temeljitim govorom, v katerem razlaga stanje društva, ki je po vsem primerno ugodno. Davkarske oblasti bo zahtevale od društva, naj bi za 1. 1877, plačalo dohodninski davek (eiokommensteuer) v znesku 8000 gl., rszven tega pa bi imelo društvo še plačati druzega davka in kolekov nad 2434 gl. Tako visoki davki bi bili morali drušuo uničiti, kar bi bilo v prvej vrsti škodilo obrtoknu kro goni, ne le ljubljanskim, nego \>em iz cele dežele. Zato pravi vodja Ilorak, da se je sporazumel z tukajšnjim advokatom dr. M o Setom, in je vložilo društvo pritožbo do naj višjega državnega upravnega sodišča, katero je zaslišavši ugovore dr. Mošetove odločilo, da se društvo ima sicer opro&titi dohodninskega davka, da pa ima plačati diugi davek. Ako se ne bi bila, pravi društveni vodja razsodba glasila tako, primorauo bi bilo društvo na veliko žkpdo obrtnike v in malih trgovcev svoje de
lovanje ustaviti in se raziti. Oleruhi, opo-menja g. Ilorak, ne plačujejo nobenega davka od svojih posojil, posojilnice pa, katere delujejo le na to, da dobi ubožni ali potrebni obrtnik proti kolikor mogoče ui/.kim obrestim denarja, naj pa plačujejo tako ogromne davke, da jim nij nikakor mogoče zmagovati jih, »osebno če se ve, da v drugih deželah av atrijskega cesarstva (uaj so omeui le društvo enako v Celo ve i) te od strani c. kr. finančnih oblastuij taki davki nijso nikdar ud jed-nacih zavodov zahtevali.
Vodja g. J. N. Ilorak nadalje ude opozarja, da hranilnica kranjska od zdaj ne plača nič več obresti kot 4Va g'd. °d sto, zaradi tega, ker ima skoro blizu milijon goldinarjev brez vsakih obrestij na razpolaganje, ali naše obrtnijsko pomučno društvo plačuje kakor prej obresti 5 % od sto, iu je vsakemu, ki denar vloži, vsak dan mogoče z obrestmi vred dobiti svoj denar od društva nazaj. G. Ilorak tedaj ude in domoljube sploh opozoruje, naj namesto da bi vlagali svoj denar v hranilnico, vlože ga raje v obrtnijsko društveno blagaj-nico, kajti b tem le uslugo učinijo hranilna kranjskej, ki ima denarja preveč, sami sebi pa koristijo, kajti dobe Va % več nego v hranilnici, ali pa v kranjskej eskomptuej banki, ki ravno tako le plača 4Va%; denar pa je povsodi enako varno naložen, ker je društveno poslovanje izročeno skozi in skozi poštenim in zanesljivim možem.
Največje posojilo, katero je društvo pravilom primerno dovolilo, bilo je 1000 gld., najmanje 10 gld. Posojilom zaračumlo se je 7% obresti od sto.
Skupščina odobrava popolnem poročilo vodje g. Iloraka.
Iz računskega sklepa za 1. 1878 je razvidno, da je štelo društvo 358 udov, kateri so na svoje deleže vplačali 60.050 gld. 53 kr. Na 31GG menjic se je posodilo 47G.875 gld.
Rezervni zaklad znaša 14.095 gl. 75 kr.
Načelnik revizijskega odseka g. Regali poroča, da je revizijski odsek račune pregledal in našel vse v redu.
Za pet izstopivših udov vodstva se zopet volijo gg.: Janez Novak, Henrik Nič man, Matija Gerber, France Goršič in Jakob NaglaB. V revizijski odsek: Jožef Regali, Oroslav D o le ne c in Janez Zitterer.
Koncem poprime besedo g. Drašler iu omenja velikih zaslug, katere ima g. vodja Ilorak za druitvo, katero on vodi uže skozi 34 let, posebno pa zdaj zadnje leto, ko je bil zarad toliko predpisanih davkov skoraj obstanek društva v nevarnosti. Nobena pot nij bila vodji g. Iloraku preveč, iu reči se mora, da je bila le tolika ljubezen do društva, kakor jo ima g. Ilorak, zmožna izpoJbadati ga k tolikemu trudu. G. Drašler predlaga, naj skupščina v znamenje hvaležnosti s sedežev vstane. Skupščina to stori z „živio" klici; Gospod Ilorak se zahvaljuj za toliko zaupa-
nje in obeta tudi naprej žrtvovati društvu vse svoje moči. Potem se zbor sklene.
lavna zahvala.
Gotpođ K. Kastelie, star prijatelj naSe .šole, blagovolil jej jo krasni oijno-barveui sliki Njiju Veličanstev podariti. Za ta velik kakor mnigobrojnc male darove podpisano voditeljstvo blažemu dobrotniku najtoplejšo zahvalo izreka.
Zajedno se pa tudi najgorkejše zahvaljuje slavnostnemu odboru izbranemu v namen praznovanja pre-vzvišene srebrne poroko za dve veliki in mnogo male narodno in cesarske zastave.
Šolsko voditeljsto v Materiji, 18. maja 1879.
Tujci.
10. m aj I: Evropai Binder iz Trsta.
rri sltack iz Dunaja. — pl. Visterini iz Gradca. — Berger iz Kočevja. — Puchor, Urilitsch, Fabiani. \Veizman iz Dunaja.
i 'Uiioui Bofoh tn iz Dunaja.— (Jlobočnik i/. Železnikov. — MliPer, Friedrhh, pl. Oppenheim, Ilosenthal iz Dunaja.
Pri avNtrJjsltem ccNitrju : Šubic iz Komna.
Dunajska borza 10. maja.
Enotni dri. dolg v bankovoib .   .   68 gld. 25
motni dri. dolg v srebru   ,   ,   .   t\) „ 15
ilata renta.........80 »60
!8tiU dri. posojilo......185 .75
kkcije narodne banke    .... 845 „ —
{reditne akciju.......262 „ —
.omi on..........117 „30
Srebro..........— „ —
SapoL..........9 „ 36»/,
0. kr. oekini........ 5 „ 65
Oriavne marke....... 57 70
kr.
Loterij ne srečke.
V Trsta 17. maja: 76. 74. 66. 28. 86.
V Linci 17. maja:    5. 74. 55. 32. 29.
Dva Hjiičarska učenca
se takoj sprejmeta pri stavbenem ključarju Albinu Alioiiiu, v Ljubljani, v krojaških ulicah št. 8, nova.
(235—1)
Razglas.
*V sredo 31. majat t. I. dopoludne ob 9. uri se bode
W*W~ košnja detelje -w
na njivah pod T i voli jem kosoma v najem oddala.
Najemniki se vabijo določeni dan ob 9. uri zjutraj v Latermanov drevored.
Mestni Magistrat v Ljubljani,
duo 16. maja 1879. (2*8—8)
2    en erbe rg -£đn'd g ti t-rabri ks'n i t>đ e r^6ae^
Solide FiriBD als Vertreter rartiiekt
(195—246)
Odpretjo vrta
v Cekinovem gradu (Leopoldsrulf).
Zahvaljajoč so za dano mi zaupanju od prečestitih p. n. gostov v zimskih prostoriSćih, proilm ob jednom, naj mi ono So na daljo v ietej uaeri izkazujo, ter bodem kakor doslej tudi v bodočo svojo p. n. goato z najboljšo jedjo iu pijačo zadovoljevala.
Spoštovano
(237—1)
To rez i j a- Ta^čig-sij,
♦
: :
Izuateij in ;m.--;. i. Jeaip Jurcic.
i1
z m
t
H
i
i i
Deželno gledišče v Ljubljani.
V torek duo 20. maja zvečer točno ob 8.
uri
velika briljantna predstava
Teatra-Caperta,
i
inafiijti, fizika, itjtti/. a. tiiilt-ai liha.   moV0 sirttutii' slik*', I tš'ajiii tinlat iti • otlaittt't ini. J
(236) flaF~ Natančneje gledisom listki in plakati. UlO
Lastnimi iu trna -Narodne u. ki a t neL