196. Številka.
Ljubljana, sredo 29. avgusta.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
_______.. K _
,-——-—-;-!--■
lahaja vsak dan, iavsemli ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti preienmn ia avstro-ogerske deiele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld. sa eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 16 gld., ?.a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom me računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tnje deiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih so lah in sa dijake velja iniiana cena in sicer: Za Ljubljano sa četrt leta 2 gld. 60 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiristopne petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, & kr., če te dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi saj se izvole frankžratL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiii št 3 „gledali&ka stolba". Oprsvniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roklamaeye, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši.
Telegrami.
Belgrad 27. avg. Ministerski svet, kateremu je predsedoval knez Milan, sklenil je, da srbska vojska stopi v sodelovanje z rusko v Bul garij i.
Carigrad 27. avg. Dozdaj še nobeno oricijalno naznanilo no poroča, da bi bilil Turki Sipko vzeli.
B u kare št 25. Turki so poskušali utrditi se moj Vidinom iu Kalafutom. A Rumuni 80 jih s kanoni prepodili.
Vojska.
Včerajšnji nemški in drugi Slovanom sovražni časopisi so bili polni lažnjivih telegramov o Sipki. Iz Pariza in Londona so boteli vedeti, du je Sulejman-paša, kateri je, kakor so dejali, „bika za rogove prijel", zmagal Ruse pri Sipki in jih do Gabrove zapodil. Dunajska „N. fr. Pr." je c^lo včeraj prinesla telegram iz Niša, od 26. avgusta, da je Su-lejmaupaša ne le važno sotesko Rusom vzel, temuč tudi 30.000 (!) Rusov in jednega ruskega velikega kneza ujel. Hvala Bogu, da uže včeraj naš na prvem mestu lista priob-čeni oficijalni ruski telegram vse te laži podira. In sicer celo lažnjivi turški Carigrad denes mora oficijalno povedati istino, da ni česa ne ve, da je torej vse laž, kar je včeraj kot »govorico" o zmagi pri Sipki po sveti tele-grafoval, predao je kaj gotovega vedel, prav jpo svojej navadi. Turku pa sicer uže njegovi prijatelji, kakor ,D. Ztg.tt, ne verujejo več, kar se njegovih poročil tiče.
Neizmerno krvavi in trdovratni boj za sotesko Sipko se je bil torej strastno celih žest dnij.   Do tega časa, ko to pišemo, nij
0 nervoznosti.
(Spis.il dr. Edvard Šavr. i k.) Nervoznost, — beseda dan denes tako pogosto imenovana, katero čujemo uže iz ust mladeniča in deklice, moža in žene, — prikazen,  katero   beremo  priprostomu  človeku z obraza, — mnogoglavna bidra,  katera straši po celem svetu, nadleguje posameznika, vznemirja družine in nadvladuje celi svet; — nervoznost je temna senca, katera spremljuje človeški rod, katera, kakor vedno rastoča popoldanska senca, raste tem bolj, čem več postajo sedanji rod v nravnej morali polovičarski, čem bolj je površen in lehkomiselen, — ona je irv, kateri neprestano gloda in kljuje na mozgu ičloveštva.
To nij natančna vednostna definicija nervoznosti, niti obsežna popularna, čestitim bialcem tako podati, bi bila težayna stvar,
nam znano, ali so se Turki upali še sedmi dan napasti ruske položaje, ia ali so ti po šestdnevnem trudu tu še dovolj močni bili, odbiti jih, a upamo da!
O Bul g ar i h pi$» dopisnik „K. Ztg." iz Pere tako-le: Noben dan ne mine, da ne bi prignali Turki tropo Uulgarov grdo 20 vkup za vratove vklenenih. Nihče nič ne stori proti temu. Amerikanski misijonarji pravijo, da je le okolo Knzanlika 33.O0O Bulgarov poklanih bilo. Najbolj denuncirajo Bulgare Turkom judje. Mej judi in Mohamedani je uže prej večja simpatija bila.
Iz S ar a j eva se poroča, daje šlo sedem taborov redifov proti Črnejgori. — Potniki se ostro preiskujejo. „Bosna" pripoveduje o novih bojih mej vstaši in Turki.
Turška zverstva se tudi na naše avstrijsko ozemlje raztezajo. Samo ta mesec so turški vojaki uže petkrat prestopili dalmatinsko mejo. Nazadnje je storila to turška garnizona v Zarini, ki je pri Čajkovici udrla na dalmatinsko zemljo, sesekala Avstrijca Štefana Lečiea ter njegovo glavo soboj vzela.
Srbija stopa v vojno.
Denes nam telegram »Pol. Corr." prinaša važno novico, da Srbija vendar le zopet stopa v zvezi z Rusijo v vojno zoper Turka. Sicer se je o tem uže dolgo govorilo, ali kot gotovo se stoprav zdaj poroča. In vsak dober Slovan in Slovenec, ki se veseli, če naša slovanska stvar tu ali tam kvišku dviga, bode to novost pozdravil z veseljem.
Imenitno se nam zdi, ko telegram poroča, da Srbija stopa kot zaveznik Rusije v akcijo ,v Bulgariji". Ta pristavek hoče povedati, da udeleženje Srbijo v vojni n ma
zato bom skušal v teku svojega spisa našli-kati nervoznost po njenih uzrokih, oblikah in vplivih, in prepustil domišljiji v&acega čestitih čitateljev, da si vpodobi to nemilo sprem Ijevalko človeškega rodu po svojej individualnosti, ter si poišče potov, po katerih se je bo izogibal in sredstev, s katerimi se je bode branil. — V to svrho mi je treba najprej omeniti anatomičnih razmer človeškega organizma,  posebno glede spolne različnosti.
Razmerijaj Čutnic do celega životuega stroja in VBega duševnega življenja je pri možu po vsem različen od onega pri ženi. Ako opazujemo vsak spol za-se, primerjamo njihov životni stroj z duševnim delovanjem in strastmi, ako se oziramo na nalogo, katera pripada v javnem in družbinskem življenji enemu ali drugemu, razvidiino pač kmalu, da je nagnjenost za čutniške bolezni pri možu različna od one pri ženski, da pnmročujejo vtisi vnanjo-sti pri obeh spolih različne nasledke.
Primerjajo život moškega z ženskim, nam
namena, žaliti ali škodovati »avstrijskih interesov" temuč, da ima le vzvišen namen ruske vojne, pomoči pri osvobojevanji južnega Slovanstva.
Avstrija bode mogla, kakor prej, zgornjo Bosno in zgornjo Hercegovino posesti in svojim jugoslovanskim provincijam pridružiti. Njej nij treba nobene sumnjivosti imeti na Srbijo, če se ta in Črnogora prav pomnoži.
In Srbija, kakor Črna gora sta lani (in poslednja še bolj letos) dovolj drage krvi prelili, da zaslužita prirastka toliko, da bosta kot neodvisni državici mogli brez skrbi razvijati se. To jima želi vsak Slovan, pa bi jima moral privoščiti vsak pošten političen človek.
Kakor so se zdaj stvari pokazale, je škoda, da Rusi nijso precej od kraja srbske pomoči sprejeli. Srbi so lani štiri mesece celej turš-kej armadi krvavega posla dajali. Ko bi bili letos z začetkom vojne stali zopet pri Zajčaru in na moravskej dolini, nikdar ne bil mogel Osman-paša Vidina zapustiti, iz Niša in Sofije vse vojake pri Plevni zjediniti in tako Odcdo tiščati na desno krilo ruske vojske.
Ruski car je bil lani na Kremlu prehudo besedo zoper Srbe rekel. Tačas nij poznal še divje hrabrosti nasprotnikov srbskih. Zdaj jo pozna. Zdaj bodo pa Srbi tudi lažjo priliko imeli dokazati še očividneje svoje junaštvo ia v tem smislu jim naj tudi Slovenci zakličemo: Bog daj srečo !
Ruske novine o vojski.
„Novoje Vremja" pravi v svojem članku 24. t. m. pod vtisom ljutega boja pri Sipki: .Mi preživamo strašno, osodno minuto. V jed-nem izmed divjih, groznih klancev Balkanskih.
je kmalu očividna relativna razlika v velikosti in teži života v celoti, kakor v posameznih delih njegovih. Preveč bi se oddalil od stvari, ako bi hotel slikati spolne različnosti celega života, navedem v izgled le najimenitnejši del, glavo. Učenjaki anatomi, prvi moj temi profesor Iluschke, merili so glavo po obsežji, cenili težo, ozirali se na razvitje koščenega okrova in razvitek možgan in našli pri možu po vsem absolutno in relativno prevladnnjo; in ta spolna razlika pri navedenem izgledu je tem večja, čem popolnejše postajo katerokoli pleme človeškega rodu v kulturi in civilizaciji* Ako pa imajo pri ženi života težji deli, kosti, muskuli i. t. d. v primeri z životom moškega manjši volum, manjšo težo, je pa razmerje čutnic glede na druge organe pri ženi večje; — naravno tedaj, da se normalno čutniško življenje pri ženski tudi hitreje skali, da je učinek tega kaljenja bolj intenziven, vspeh bolj dolgotrajen. — Ozrimo se na razmere, v katerih nahajamo žensko v različnej omika-
gor vojuje se gigantski boj, boj na Življenje in smrt, boj, od katerega izhoda je odvisno mnogo o izhodu vojne. Borci obeh strani oci-vidno izpozoavajo vso važnost, ki je položena njih zadači, Rusi stojično odbijajo take neprijatelje, a Turki s moževno hrabrostjo napadajo.   Izida čakamo z razumljivim trepetom."
»Sevremennija Izvestija" pišejo: „Kar je prošlo, je prošlo! Več nego trije meseci so uže minuli — za koliko smo se približali cilju našega potovanja? Poleg vprašanja o turških kristijanih hodi zdaj še drugo na površje: vprašanje onašej čaBti; naše nezgode in pomote se morajo poravnati, poravnati ne z navadnimi sredstvi. Ako nam porta vse ponudi, česar moremo zahtevati, in še več, ne zadostuje več; da bi Carigrada ne vzeli, to je za nas nekaj nemogočega. Vojevati do zime in še dalje zaradi administrativne avtonomije dveh provincij, to bi se reklo kuriti peč z mahagonijevim lesom. Ne 200.000 mož, nego 800.000 mož se mora na noge postaviti in takoj črez Donavo vreči, naj kriči, kdor hoče in kakor hoče. V šestih tednih bi bila vojska končana in iztočno vprašanje rešeno."
„Ruskij Mir" pa pravi: „Vsako zlo ima tudi nekaj dobrega na sebi; naše neudače na bojišči so dobro vplivale na naše politično po-ložje. Čem težje se vspeh pribori, tem sigur-nejši in tvrdnejsi je; čemjožje in hitreje bi se bili Carigradu približali, tem bolj bi bili turkoljubi kričali in morebiti bi se bile velevlasti res vmešavale na korist Turčije. Zdaj pa je menda vojno mišljenje Angleške in Avstrije obmolknilo, kaže se nekak strah zaradi odloga turške krize."
Politični razgled.
!f(ttranjr deiele.
V Ljubljani 28 avgusta.
Tudi na Dunaji je bil zadajo soboto *ni*§iMt<>rsfti svet, h kateremu sta bila ministra Unger in Lasser telegrafično pozvana. Uzrok temu posvetovanju se je mnogokje iskal. Govorilo se je morda zopet o mobilizaciji. „N. Fr. Pr." pravi, da je uzrok shoda držanje gališkega deželnega zbora, katerega adresna debata se bolj razširja, nego je vladi ljubo.
Predsednik h*'vi*tskega sabora je razposlal pismo, s katerim vabi poslance na zborovanje 3. septembra.
Pristop Avstrije k protestu berlinskega kabineta proti turškim zverstvom je m<ifli<ttjsLe liste popolnem razburilo, da svojega rojaka-ministra z naj bolj topimi ob-
nosti in primerimo to razmerje z organizacijo njenega života. Pri narodih, kjer zaostane žena na nizkej Btopnji omikanosti, kjer je več stvar, nego moralična osoba, več sužnja, kakor sodruga moževa, povsod ondi živi ona v najhujšem robstvu, ali pa goji v popolnej brezdelavnosti v sebi kali najzlobnejših strasti;
— ondi pa, kjer vpliva žena več, kakor jej je narava odmerila, kjer gospoduje in prevlada moža, nam svedoči statistika velike številke nervoznosti in blaznosti pri ženskem spolu; — povsodi tam nahajamo telesni stroj ženstva po vsem patologičen, to je bolehav,
— povsodi razpad nravnostnega življenja, pomanjkanje čednostij.
Sloveči amerikanski nacijonalekonom Henrik Karol Carev pravi v svojej knjigi „Die Grundlagen der Socialvvissenschaft": „Mit der Zunahme der Assoziationskraft steigt der Wert der Frau, damit aber auch die Nervositiit." In zakaj?
Greši se mnogo; opušča se prava in vse-
đolženji in očitanji ometa vajo. „Kelet Nepe" pravi, da ima Audrassy slovanstvo za ideal za bodočnost Avstrije. wKozveleraeny' pravi, da je zdaj »kelih poln." Celo o lici j o/ni sHon" obžaluje in graja Andrassvjevo ravnanje. Vuiivije države.
O Srhi i i se dan na dan pripoveduje le o pripravah za boj- Pravijo, da hoče knez še veliko skupščino sklicati pred vojno. Drugi pa trde, da ima vlada sama vso oblast, odločiti, kedaj je čas, v akcijo stopiti.
Ker fmncosU«* vlada vidi, da je ta pot za-njo nevarna, na katero je Btopila 16. maja, začenja se črez dalje bolj proti levici obračati in dela na vso moč m to, da se pokliče miniiterstvo iz levega centra. Pa nij verjetno, da bi republikanci bili zadovoljni z gnjilim primirjem, ker jim je zmaga skoraj gotova.
GatnHettn je od ministerstva tožen in pride pred Bodnijo zavoljo svojega govora proti Mac-Mahonu v Lille.
Dopisi.
Is iriftomljit 24. avgusta [Izvirni dopis.] Poročati Vam hočem o slavnosti, katero je napravila naša čitalnica v slavo rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja dne 19. t. m. Res ponosna sme biti na vspeh svoj, kajti nobena slavnost nij bila v desetih letih čitalničnega obstanka tako obiskovana, kakor se danja in črnomcljski mestjanje poka/ali so ljubezen in vdanost do svojega vladarja s tem, da so uže v seboto 18. t. m. skoraj vsi k velikej cerkvenej Blavnosti prišli, in da so se potem v nedeljo v največjem številu Čitalnične slavnosti vdeležili. — V grajskem vrtu postavljen je bil velikansk maj, na katerem ste vihrale cesarska in narodna zastava, pričevaje, da naši narodni mestjanje nijso izdajice cesarja, kakor se je nekaj nemčurskej svojati zarad volitve v Novem mestu govoriti zljubilo — temuč, da so gotovo bolj cesarski, nego oni, kateri bi biti morali, — kateri pa le škile v ljubljeni „rajh". Grajski vrt bil je ves okin-čan s cesarskimi, avstrijskimi in slovenskimi zastavami in v sredi dvigala ae je piramida iz lipovih vej, iz katerih srede bliščala so je krasna podoba Nj. Veličanstva. Krog in krog obdajali so nas lampijoni v narodnih barvah. — Okolo 8. ure zbrala se je, lahko rečem, za Črnomelj velikanska množica ljudstva domačega in veliko tujih gostov. — Predsednik čitalnični pozdravil je zbrane goste, jim pomen slavnosti razjasnil in končal s trikratnim „Slava Nj. Veličanstvu", katero je zbor
obsežna skrb za telesno zdravje, sklepajo zakoni mej sorodniki, nakladajo ženstvu dela in naloge spolu neprimerne, prelika se domišljija in predražijo čutnice z obilnostjo in razkošjem. Z vrednostjo žene se pač lehko popravi in ukrepi tudi telesni njen stroj, to pa le s pogojem, da jej je ostati v svojem po naravi in konstituciji jej odmerjenem delokrogu v družini, da jej nij treba postati kruhoborka. Tudi v najvišjej omikanosti se ženi nij bati nervoznosti, ako je in ostane priprosta v svojih šegah in navadah.
Jako zanimivo je opazovanje vpliva ha-remskega življenja na čutnice žen orijentalnih narodov. Socijalne razmere na vzhodu so telesnemu stroju žene tako primerne, da jej nij treba nikdar prestopiti meje kroga, za katerega je ustvarjena, da ostane prosta nenaravnega razburjevanja, kakor tudi duševnega tlačenja po preobilem delu. Strogo ločenje žen-I skega spola iz družbe možkega v javnem Živ-I ljenji vpliva jako ugodno na čutniško življenje
navdušeno odzdravil ter zapel cesarsko himno.
— Govor predsednikov je bil zelo kratek, in ne brez vzroka, kajti slavnostni govor prepovedal je g. c. kr. okrajni glavar, češ, da kali javni mir in je celo zažugal z razpuščenjem društva, ako bi gdo omenjeni govor govoril. — Bog vedi, kakove očale je imel takrat gospod, da je v govoru kaljenje javnega miru videl ?
Po govoru sledilo je petje čitalničnega pevskega zbora, katero Be je tako krasno, vbrano glasilo, da mi je star Črnomaljec rekel: Lepšega petja si celo v nebesih ne želim. Po končanem programu sledile so še mnogovrstne popevke, samospevi in dueti — celo spevoigra ^Odvetniki" improvizirala se je ter zbudila buren smeh. Bengalični ogenj ia pokanje možnarjev končalo je slovesnost, katero bodejo naši mestjani gotovo dolgo pomnili. — Zbranih je bilo gotovo do 500 ljudi j,
— in nijedna nerednost se nij zgodila, nko-ravno bi bilo to nekaterim ljudem zelo ljubo.
Tudi naši nemčurji praznovali so svojo slovesnost, a pri tej se proti povabljenej gospodi, — nekaterim udom „strelnega društva" tako surovo in breztaktno obnašali, da bi ranjki Knigge gotovo iz groba vstal ter prišel v Črnomelj govorit o „Umgang mit Menschen" — ko bi to zvedel. — Pa, umivaj zamorca, bel nikoli ne bode — in naši zelo olikani, nemškutarski „kulturtriigerji" se tudi nikoli spreobrnili ter kaj naučili ne bodejo. — Ali žaba se je tako dolgo napenjala, da je počila in našim ,.možnarjem" bi se lahko ravno kaj tacega pripetilo.
Iz Dolin o na Dolenjskem 25. avg. [Izv. dop.] Dne 18. t. m. smo imeli pri nas javno preskušinjo na našej enorazrednej šoli v navzočnosti gospoda Gustava grofa Auersperga, ki je predsednik tukajšnjega krajnega šolskega sveta. Da se pri nas zanima i ljudstvo za napredek v šoli, svedoči še precej obilno število kmetskih poslušalcev; zlasti nas je tudi počastilo mnogo odličnih osob se svojo navzočnostjo. Skušinja sama pričela se je z izpraševanjem iz krščanskega nauka, iz katerega bo učenci in učenko tako dobro odgovarjali, da se je gosp. predsednik sam očitno izrazil, da nij uže kmalu kje čul, da bi se bilo izpra-ševalo tako lepo in razločno, ob enem pa odgovarjalo, tako, kakor pri nas. Potem je iz-praševal gosp. učitelj .Božidar Valenta iz predpisanih predmetov isto tako izvrstno, da smo
žene. Mož ne vidi druzih žen, kakor svoje in ne misli na druge; žene poznajo le svojega moža in živijo le z njim in v njem, nagnjenost enega k drugemu je tedaj popolnejša, mož ne pozna ljubosumnosti, žena pa nema in si tudi ne želi onih razvedrivih zabavnostg, kakor jih naše ženstvo tako čisla, ona si ne teži in ne draži svojih prebavnih organov pri pojedinah z umetnimi jedili, katere bi naposled vznemirjale njene čutnice. Akoravno je Turkom in orijentalom sploh postavno dovoljena poli-gamija, poslužujejo se tega dovoljenja le bogataši in mogočneži, splošno pa velja, da ma-lokateri narod se dejansko tako strogo zado-voli z eno ženo, kakor osmanski. Tako nravstveno življenje, take srečne družbinske razne morejo pač drugače, kakor ugodno uplivati na čutnice ženstva orijentalskih narodov.
Pogledimo pa sedaj v severno Ameriko in na tamošnji položaj ženstva v javnem in družbinskem življenji. Tam se malo ozira na spolno spretnost ženskega duha,  omika se
posluSalri strmeli. Branje, računstvo, zemljo pisje, naravoslovje itd. šlo jim je jako dobro izpod rok; zlasti pa so odgovarjali vrlo dobro Iz zgodovine. Videti je, da si je g. Valenta mnogo prizadejal, zlasti pri zgodovini, vcepiti malej deci ljubezen do mile naše domovine. Da, dokler imamo take učitelje, smemo se nadejati, da zarod naš bo bode vedno bolj in bolj zanimal za domače stvari, da mu bode blagor naše zatirane, nesrečne domovine v prvej vrsti pri srci. Pokazal je vrli gosp. učitelj, da se je daroval v resnici z dušo in telom šoli, da mu je za to mari, da izobrazi mladino, up in nado naše boljše prihodnjosti. Pravo, gosp. učitelj! Izdajica je oni, kakor je odgovorila nežna deklica , ki ne ljubi svoje domovine, kdor zataji svoj materni jezik.
Po skušinji pogostil je gospod grof še vso mladino s kruhom in nekoliko vinom, ko so se mej tem prepevale lepe domače pesni in se je vrstila v prekrasnem parku igra za igro.
Ix l£i*Mk€*grtft mcsttt 23. avgusta. {Izvirni dopis.] Pravljica pripoveduje, da so v ve lice m mestu L;mberica mestjani bika na cerkveni stolp zvlekli, da bi gori zraslo travo popasel. To se je neki v času godilo, ko še Limberčani nijso imeli niti ljudske niti mest-janske šole, ko je mesto možgan še praprot rasla izpod njihovih klobukov, zdaj so neki ti Limberčani uže pametnejši. Da pa ta pameten rod ne izumre, skrbela je osoda s tem, da je v našem krškem mestu nekaj tega limber--čanskega semena zaplodila, ki dobro rase in včasih pokazuje, kako je mogoče, da človek na glavi stoji ter s kurjimi očesi v svet gleda. En mali primer: velika vročina in suša je zdaj. V takem času navadno nij dosti vode, rado je zmanjkuje, in v našem mestu blizo Save je le par štepihov, ki še nekaj poštene vode, ne zgolj Save imajo. No, v gorenjem konci mesta sta dva taka, najboljša voda je v njih bila, zdaj je nij več. Zakaj ne? Suša? Ne ! limberški možgani so tega krivi. Gosp. Hočevar zida pred tema štepihoma lepo, veliko poslopje; to je sicer lepo, dobomo lepša stanovanja, ali za mort in enake reči rabil je ta gospod vodo iz navedenih najboljših štepi-hov ali vodnjakov in ker je zdaj vode zmanjkalo, zmanjkati moralo, stoji sod vode, katera se je iz Save pripeljala za pripravo morta, kakor ironija pred stepihi: Krčan, zdaj pa pij
vodo iz Save, dober tek! In da naš Limber-čan reč še bolje spozna, dal je gospod Hočevar štepih, ki je na koncu mesta pri šoli, katero je on sezidati dal, zapreti, češ, za-te, Krčan, je Sava dobra.
In mislite, da se je kdo Krčanov kaj pritoževal zoper to oslarijo, da se v zdajšnjej suši mesto prav bližnje Save najboljša voda za napravo morta vporablja? Bog ne daj, mi toliko v dolžniških knjigah gospod Hočevarja tičimo, da hočemo, nečemo, moramo biti drugi natis Limberčanov, ki so bika na cerkveni stolp vlekli!
Je žalostno to, pa kaj se hoče. Gospod Hočevar je močno petičen, in, zlato tele, pred tabo na kolenih ležimo in položimo ti to malo možgan, kar nam jih še je, na oltar tvojega imena!
Ie VclIUIll 27. avg. [Izv.
dopis.] O onej nesreči (požaru), ki sem jo v zadnjih dveh dopisih objavil, imam omeniti še škodo, ki je bila pa še le pozneje cenjena. Ta znaša, kot minimum le — 190.000, reci: sto devetdeset tisuč gold. Če se odšteje onim, ki so bili zavarovani za 5 ali 6000 gold. pri graškej zavarovalnici, ostane še za celih 184.000 gold. škode, ki je zadela nesrečne nezavarovane! Tem bode pa mogla le radodarna in usmiljena človeška roka — z milodari vsaj nekoliko — pripo-magati. Lehko si vsakdo misli, kako uboštvo jih sedaj tare, in da ne bodo tako kmalu iz tega brezdna — rešili se! — Sedaj pa se bliža jesen in zima, — strašen čas za reveža — brez domovja! Le kar je kdo na sebi obleke imel — to ima, a za življenje — kar ima ostalega malega na njivi, vse drugo je vpepeljeno!
Če bi morebiti ta ali oni iz usmiljenja do omenjenih nesrečnežev kakov majhen dar za nje podariti hotel, prosim blagovoli poslati ali na farno predstojništvo (v Dobrepolji), ali pak na županstvo v Kompoljah. — To prosim v imenu nesrečnežev in slavna uredništva naših slovenskih časnikov bodo gotovo tudi rada sprejemala.
Is Cnorlcc 27. avgusta. [Izv. dopis.] Kakor lani, tako je tudi letos pevsko društvo „Slavec" pelo pri slovesnej maši v jezuitskej cerkvi. Žalibog, da je bilo grdo deževno vreme 22. t. m. nekoliko oplašilo naše pevce, da se nijso udeležili v tolikem številu, kakor
je bilo baš želeti. Vrhu tega bil je 24. t. nf, petek, to je dan, ko imajo ljudski učitelji še šolo. Iz tega slednjega razloga tudi nij smo videli skoro nobenega ljudskega učitelja, kar smo pač obžalovali, ker so ti gospodje pri „Slavcu" najboljše pevske moči.
Kljubu temu se je vendar vse prav dobro izšlo. Pod vrlim pevovodjem g. Hribarjem je pelo kakih 30 pevcev Oberhoferjevo mašo prav dobro, da, morda celo boljše, nego lani, ko je pelo iato mašo nad 100 pevcev. Cerkev pa letos nij bila tako napolnena, kakor lani. Glavni kontingent so dali Ie Slovenci; naši zagrizeni lahoni goriški so se Ie v pičlem številu skazali v cerkev, češ, da je sramotno poslušati te „šklavarje".
I*o slovesnej sv. maši, katero je sam mon-signor J. Budan s pripomočjo nekaterih drugih g. duhovnikov pel — za kar bodi vsem lepa hvala — bil je občni zbor „Slavčev" v prostorih goriške čitalnice. Poleg druzega se je tu sklenilo, da se bode „Slavec" pri napravi novih veselic oziral posebno na Komen, na Postojno in Brdo.
I'.voljen je bil tudi nov predsednik, namreč g. prof. Šantelj, a tudi nekateri novi odborniki bili so izvoljeni po vzklicu. G. Hribar je predlagal, da se gospodom duhovnikom kateri so bili tako prijazni, da so sv. mašo peli, i/razi pismena zahvala. Ta predlog je bil z navdušenjem enoglasno sprejet, le nekdo je bil proti temu predlogu, namreč kaplan gosp. Fr. V. To je prav tisti mož, ki je pred kratkem v nekem ljubljanskem časopisu hujskal zoper nekega gospoda, ker si je upal kritlkovati nekovo »cerkveno petje11 tu v Gorici. Sicer, g. V. si tacuisses, philosophus man-sisses. Vam kot neveščaku na muzikalnem polji se ne gre mešati v take stvari. Dobra kritika koristi. Tudi nij baš Častno za Vas, da sto po Tominskem agitovali zoper preko-ristno društvo „Slavec," vedite tudi, da nas kaj veseli, da so Vam je spodletela Vaša namera, kojo izvršiti ste se toliko prizadejali, da bi namreč pri ,,Slavčevi" maši noben duhovnik ne hotel maše brati, nego da bi so moral „Slavec" zadovoljiti se samim kapucincem, ki bi imel mašo. —
Ob 5. po polu dne je bil koncert na Ka-tarinijevem vrtu. Reči smem, da so se vsi pevski kakor tudi godbeni komadi prav izvrstno izvršili. Vrt jo bil okoli 7. ure zvečer
mej spolnim življenjem in čutnicami, preti jej nevarnost, postati nervozna. Ako postanejo spolni občutki silnejši, kakor navadno, bi jaz ne iskal vedno uzroka temu v bolečoj razdra-ženosti spolnih delov, po večini se bo našel v sredini čutniškega življenja.
V tem kratkem premišljevanji skušal sem krasni spol opozoriti na nekaj slučajev, kateri imajo sicer gladko površnost, kažejo po večem prijazno svojo stran, pohleven obraz, izgledajo jako nedolžni, kateri pa pri najmanjšem nasprotovanji pokažejo tudi svojo diugo, slabo stran kot opominjajoči napovedovalci preteče nervoznosti; — preidem sedaj na posebne razmere, katere so v zvezi z razvitjem nervoznosti, katere najdemo v vsakdanjem življenji človeškem, ki izhajajo od vnaujih utisov narave ali sveta, ali pa izvirajo iz duševnega življenja človeškega, iz konstitucije, temperamenta, strasti, odgoje, posestva in premoženja itd.
(Dalje pri h.)
intelektuelna zmožnost prav dobro, ženska čutljivost pa trpi in postaje ekscesi vna. Nasledki te prenapete čutljivosti pa so ne za-branjujejo z delom, primernim telesnim in duševnim močem žene, ker nij kmalu dežele, kjer bi se ženstvo tako malo brigalo za vsakdanje delo in telesne vaie, kakor v severni Ameriki. Na drugej strani pak se vede žen-Btvo jako emancipirano, se udeležuje strastno javnega življenja, strankarskih bojev in političnih diskusij, kar uže razburja čutnice močnega organizma, tembolj pa tako rahlih bitij, kakor je ženska.
Predstavljal sem vam, čitalci, ženo na nizkej stopinji omikanosti, predstavljal sem jo vam civilizirano in emancipirano in razvideli ste, kaki so nasledki za čutniško življenje njeno na euej ali na drugej stopinji.
Le prava nravstvena omika, katera postavi vsacega na svoje mesto, zagotovi vsem harmoničen razvitek intelektualnih zmožuostij, katera izključuje siromaštvo in obilnost, strankarske  strasti in druge  mrzkosti človeštva,
le ta more bolezni čutnic — nervoznost manjšati, zabranjevati in izruvati. Žalibog pa nahajamo po deželah, katere imenujemo visoko civilizirane, povsodi, kamor se obrnemo, strasti, siromaštvo na enej strani, obilnost na drugej, splošna prikazen pa je polovičarska omikanost; — in po deželah in mestih, kjer prevlada pokvarjenost naravnih šeg, siromaštvo ali ter-cijalstvo, povsodi tam so rodovitna tla za razvitje nervoznosti; nevarnost, katera preti žen-stvu v obilnejši meri, kakor možkemu spolu.
To vsem tem, kar sem skušal sedaj dokazati, da je žena po anatomičnem stroju svojega života in po svojem položaji mej svetom spretnejša za čutniško bolezni, povekša jej nagnjenost do uervoznosti še naloga, katero je prejela od narave. Ona nosi v sebi kal bitnega življenja, — in to užo prouzročuje mnogovrstne, neprijetne in večkrat tudi nevarne prikazni v čutniškem življenji; potem vplivajo porod, dojitev rojenca in otroeniške bolezni jako intenzivno na njene čutnice. Ako si  oua  ne ohrani naravno-harmonične zveze
&e precej poln, a goriškega Laha nijsi opazil nobenega. Baje so hoteli tukajšnji Lahi neko demonstracijo s tem napraviti, da se nobeden njihovega tabora ne udeleži. Ubogi Italijančiči! Bodite odkritosrčni ter recite, da ste kar vsi zeleni od jeze, ker vam nij mogoče knj tacega napraviti!
Iz Dillimicije 22. avg. [Izv. dop.] (»Kranjski fantje" v Dalmaciji.) V enem letu imamo sedaj uže tretjega bataljonskega poveljnika. Predniki so bili priljubljeni pri svojih podložnih, kajti po očetovsko so skrbeli za nje. Ko smo v Metkoviču bili, nas je do meseca oktobra le okolo 20 ostalo, ki nij smo mrzlice imeli. Oberstlojtenant baron Lempruch je dobro vedel, da je treba opešane moči varovati in nij pustil v vročih dnevih po razbeljenem skalovji pol dneva plezati, ampak v senci smo šolo imeli. — Denašnje dni je to vse drugače. — Prišel je pred enim mesecem k bataljonu major pl. Klobus. O vročih dnevih, kakor so sedaj v sobi ob i), uri zjutraj 25 do 27° 11. na prostem 40° 11. komandira bataljon ob na vaje ; gremo dve uri daleč, potem se še le vaja prične in o Vali. pridemo domov. Soli take hude vaje v tej vročini prijetne ali ne, to se je pokazalo včeraj. Ob navadnej uri uže plezajo vojaci po bregovih proti Almissi. Vročina grozna, žeja huda — počitka in vode nič. Proti enajstej komandira major bataljon domov; veliko vojakov se je zarad slabosti poleg ceste zgrudilo, pa opočivši se, so se vendar le na noge spravili. Ko domov pridejo, povejo žalostno novico, da je Matiju Martin čiču (od sv. Jurja, fara sv. Križ) in Martinu itestetu (iz Male Cikave, St. Mihel) kri zavrela in prvi je uže z „sack und pakom44 umrl, ker bo se mu od solnca možgani vneli, drugi pa bo tudi kmalu. Zdravniški pomočki so bili zastonj; umrl je tudi ta črez malo Časa in denes jih nesemo k sv. Štefanu v jamo. Častniki so sinoči feldmaršallajteuantu Jovanoviču, ki uže nekaj dni tu prebiva, veličasten bal napravili.
Denašnjo vajo je šel general sam gledat ukazal je telečjake doma pustiti in napolnene steklenice soboj vzeti. Prignal je bataljon mesto ob enajstih uže pred devetimi domov. Slava mu!
Akoravno tako hitimo v vajah, da se kdo zvrne in takoj dušo izpusti, se vendar le Slovenci v večernem hladu odpočivši se dnevnega truda zberemo, zakrožimo kako domačo slovensko pesen ter pokažemo, da: „to smo kranjski fantje."
Domače stvari.
— (Cesar) je mil. daroval za pogorelce na Kompoljah, o katerih denes naš veliko-laški dopis govori, 1500 gld., katere je deželna vlada uže poslala na razdeljeuje.
— (Umrl) je 25. t. m. v Kremsu za Dunavom Franjo Petelin, vojak pri tamošnjem ženijskem polku. Ilanjki je dovršil šesti razred na ljubljanskej gimnaziji, kjer se je pri vsakej priliki kazal domoljubnega mladeniča, potem so ga vzeli k vojakom in tu ga je pobrala po kratkoj bolezni nemila smrt. Naj ostane v blagem spominu sošolcem in prijateljem l
— (U m r 1) je Jožef Gliha, duhovnik v pokoju, pretekli teden v Kranji.
— (Gospa Itozalija Iloman) je včeraj zjutraj po dveletnej hudej bolezni za prsnim rakom umrla; njej res velja — kakor
„Slov." piše — izrek svetopisemski, da jej bodo sledila njena dobra dela. Še predno je zbolela, je bila svoje premoženje razdelila mej
uboge.
— (,.Sokolu) je prejel od vatrogasnega zbora v Karlovcu vabilo, da se udeleži bla-goslovljenja zastave, katera svečanost bode 8. in 9. septembra. Odbor ,,Sokola" je sklenil udeležiti se, in poživlja drustvenike na izlet v Karlovac. Odbor „Sokola" je dalje odločil učiniti koncem septembra „Sokolsko" zabavo v prostorih Čitalnične restavracije. Da se bode telovadni del zabave vršil točno in cestno, vabijo se „Sokoli," da pridno telovadijo.
— (Nenavaden sprevod.) Predvče-ranjen so skozi naše mesto gonili več mladih skupaj zvezanih, uklenjemh žensk, ki bo obsojene, da gredo v Begunje na Gorenjsko v zapor. Nenavaden prizor je bil zbral mestne male fantiue in brezpoaelake ženske, ter pa-sante v cele trope, ki so zijaje in strme hodile za nesrečnicami. Poročevalec naš je čul ueko žensko v božjem in človeškem strahu reći : „Jezes-Marija, ko bi eno od moje žlahte tako-le ukleneno vodili, jaz precej tain-le v vodo skočim od Bramote."
— (Sušu.) Iz Metlike se nam poroča 26. t. m.: Tukaj uže od spomladi nij dosta deževalo; kmetje prihajajo po dve uri daleč v Metliko v celih karavanah po vodo, goveda večkrat mukajo zaradi žeje. Na zadnjem sejmu je 16 prešičev od žeje poginilo, po potu pa Bog zna koliko. Ako ne bode kmalu dežja, bode kmet zopet strašan siromak.
— (Požarov) je letos po našej domovini ob tem času nenavaduo mnogo. Večje konstatiramo, malih o pravem času niti ne zvemo. Nij mogoče ljudij dovolj svariti pred zlorabo z ognjem in nagovarjati jih k zavarovanju.
— (Popravek.) Po pomoti se je v številki 193 od 25. t. m. v „Slov. Narodu'* bil tiskal dopis o svečanosti na čast rojstvenega dne cesarjevega kot „iz Črnomlja". Dopis je bil „iz Metlike".
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob bolezni, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku našega produbljenoga očeta, oziroma soproga, deda in tasta, gospoda
Andreja Stegnarja,
c. kr. uradnika v pokoji,
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, 'posebno pa* slavnomu društvu ko-misijonarjev presrčno zalivalo.
V Ljubljani, 28. avgusta 1877.
(-228) Žalujoči ostali.
Dunajska borza 28 avgusta.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   .     *>3 gld. 75 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .     6 i    „   GO „
Zlata renta........74   „   40 „
1860 drž. posojilo     .   ....   112    „   — „
Akcije nirodne banke .... 830 „ —
Kreditne akcije...... 194 „ —
London......... 120 „ —
Napol.......... 9 „ 62
C. kr. cekini....... 5 „ 72«/.
Srebro ......... 105 „ —
Državne marke...... 59 „ 03
Aca bolnim moč in zdravje brez lek* in  brez stroškov po Izvrstni
Bevalesciere k Barrr
30 let lie je ilj boleni, ki ki je se bila oidra-rila ta prijetna zdravi i na hrana, pri odraJeenih i .j-rocih bros medicin in stroškov; zdravi vse boleznt r želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze* i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kasolj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehtajenje, nespanje, slabosti, zlato tile, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledičico in pre-liajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora,, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtev arijo zastonj. . Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo?. Spričevalo it. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z o r j a,
Bonn, 10. jul. 1852. Bevalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vua zdravila. PoBebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obiBtnih boleznih iti pri kaminu, pri prisadljivem a bolehnem druženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih i j mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. (L. S.) Kud. W u r z e r, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
W iuche ster, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalescičre je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledč raiega zdravila, ter vaa toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranoceluik, 9t>. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Bevalescičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A ugo lstein, tajni sanit. svetovalec
Spričevalo št 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872.
Moj putieut, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je v sled rabe Vase Bevalesciere du Barry popoln ama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Spričevalo št. 72.618. L* Boehe sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutuicuih boleznij, katere so me deset let atučile.
(Goapa) Armanda Prevost, poseatnios. Bevalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter •e pri odrasčenib in otrocih pribrani 50 krat več u* oeni, ko pri zdravilih.
V plehastih puiioah po pol funta 1 gold. 50 kr.r l funt 2 gold. bo kr., 2 runu 4 gold. 60 kr. 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 goliL, 24 funte v 3 S goid. — iševiiieaoiero-Bisouiton v puiioah in Bevalesciere-Chooolatče v prahu 12 taa 1 gld. 50 kr., 24 tas 2 gi. )(j kr., « u« i (ji. 50 kr., v prahu za 120 ta* 10 gi. Prodaje: Da Barry h Comp. na l»uu«jl, W«U>-dMligBUBse it. 8, kakor v vaoh moatih pri dobrih iekarjih m špecerijskih urgovuih, tudi razpoiuja du-ttajaka hisa ua vse kraje po poitnib nakaznicah ali* povzetjih. V LJubljani I.d. Kaar, J. Svob oda, lekar pri Bzlatem onu", v Kelti pri lekarju J.Pio-damu, v Ueloveu pri lekarju Birn jaoherju, / ftjdjetu pn lekarju A lj inu vicu, v Trstu pri lekarju Jakobu fturravallo, pri drogeristu P. Kooca iu J. Uirschu, v Zadru pri Audroviou. (125)
27. avgusta:
Evropu: JuvanČič iz llatcč. — Majhenič od sv. Nikolaja. — Glavatzkv iz Trbovljiv. — Plaacter iz liateč.
Pri Ni (»mi: Sedovec iz Dunaja. — dr. Ostcrtag iz Sežane. — Osteruiau iz Dunaja. — Fink iz Gradca. — li .i :her iz Dunaja.
Pri Mulići: Pfeifer iz Trsta — Briil iz Dunaja. — Boaenauer iz Gorice. — S\vara iz Kranja.
Cistenje in izboljšanje vina
7j marzeljsko žolco,
najboljše, najpripravnejše, ceno in dozdaj nedoseženo sredstvo, da vino cisti, da mu da lepo svitlobo in da mu vzame slabi sodov in gnjilobni okus. Poduk v obeh deželnih jezikih zastonj. Naj se obrača na agrciilui»o \. llardiiaiuia v IjJ) ubijani. (.227—1)
lzdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne.u