vesti
Vesti iz vasi je glasilo Občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja.
Odgovorna oseba:
Jože Kokot, župan občine Gorišnica
Naslov uredništva:
Občina Gorišnica Gorišnica 83a, 2272 Gorišnica, Telefonska št.: 02/743 11 10 E-mail: vestiizvasi@gorisnica.eu
Računalniški prelom:
Alinea tisk d.o.o.
Tisk:
Evrografis d.o.o.
Po mnenju Urada vlade republike Slovenije se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 9,5%. Glasilo Vesti iz vasi je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509.
Naslednja številka občinskega glasila Vesti iz vasi bo izšla decembra 2019. Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: vestiizvasi@gorisnica.eu do srede 15. novembra 2019.
VStk
® qG(S 6 @ T,6eeee
x xxxxx*
x KXXX>$J^
X XYXXXXXXX J
Jaka Žuran, 4. b
2 5 ,10, 2019
Spoštovane občanke, cenjeni občani,
za nami je prvi jesenski mesec tega koledarskega leta. Vsak izmed nas ob besedi jesen pomisli na kaj drugega - šolarji najbrž na začetek novega šolskega leta, kmetje na spravilo pridelka, vinogradniki na veseli čas trgatve, spet drugi na omamni vonj pečenih kostanjev. Verjamem, da lahko prav vsak izmed nas tudi v tem letnem času najde nekaj pozitivnega.
Od izida zadnje številke naših Vesti iz vasi je minilo že kar nekaj mesecev in tudi kar nekaj prijetnih dogodkov. Tudi v letošnjem letu smo na vrhuncu poletja s številnimi športnimi, kulturnimi in drugimi prireditvami slavnostno obeležili praznik naše občine, letos že 24. zapovrstjo. Poleg prireditev v počastitev občinskega praznika se je v minulih mesecih dogajalo še veliko zanimivega - kaj vse boste izvedeli, če boste prelistali Vesti iz
vasi, ki jih tokrat držite v rokah.
V jesenskem času vroče poletne sončne žarke začne hladiti jesenski vetrič, noči postajajo daljše in hladnejše in tako se tudi narava počasi odpravlja k počitku. Zima, ki je že za vogalom, kdaj pa kdaj že preseneti s hladnejšimi jutranjimi temperaturami, a nič za to! Počitek, ki ga potrebuje narava, tudi mi izkoristimo zase - ko bo delo na polju, v vinogradu in v okolici našega doma opravljeno, naj v vaših domovih zadiši topel čaj, naj se ogreje domače ognjišče in se ob njem zbere družina. Naj bo jesenski in za njim tudi zimski čas čas priložnosti za klepet, druženje, družino in prijatelje. Veliko lepih, s soncem obsijanih jesenskih dni in vse dobro vam želim!
Jože Kokot,
župan Občine Gorišnica
§
S
Dominkova domačija z novo preobleko, str. 17
UVODNIK
Uredništvo
24. občinski praznik občine Gorišnica
Osrednja občinska prireditev ob 24. prazniku občina Gorišnica je potekala v petek, 19. julija na že tradicionalnem przorišču, na plaoščadi pred občinsko zgradbo in osnovno šolao Gorišnica. Tudi letošnjo prireditev je obiskalo veliko število občanov in gostov iz sosednjih ter drugih občin. Za kulturni program so poskrbeli člani Kulturnega drušva Ruda Sever iz Gorišnice, godba na pihala iz Dornave, za zabavni del pa “domači” ansambel Upanje iz Zagojič. Občina Gorišnica je, s pomočjo domačih društev, poskrbela tudi za pogostitev vseh prisotnih, tako da se je veselo druženje nadaljevalo pozno v noč.
Slavnostni govornik na 24. prazniku občine Gorišnica je bil župan, g. Jože Kokot. Njegov nagovor v nadaljevanju v celoti povzemamo.
LU
>
Spoštovane občanke, občani, svetnica, svetniki Občine Gorišnica, spoštovani častni občan, g. župnik Ivo Holobar, državni poslanec g. Franc Breznik, dragi gostje, kolegice, kolegi, županje, župani in podžupan, predstavniki občin in podjetij, spoštovane dame, cenjeni gospodje, lepo pozdravljeni na
današnji slovesnosti ob 24. prazniku občine Gorišnica.
Mesec julij in z njim praznik naše Občine Gorišnica sta znova pred nami in s tem tudi številne prireditve, ki jih ob tej priložnosti tradicionalno prireja naša občina v sodelovanju z domačimi društvi. Ta današnja slavnostna prireditev je v sklopu pestrega dogajanja najboljša priložnost za iskrene pozdrave v sproščenem vzdušju, prijateljska srečanja, odkrite pogovore in pregled vsega, kar nam je uspelo postoriti od prejšnjega praznika.
Pogled nazaj je razveseljiv: vsakokrat, ko smo združili moči, se je rodilo mnogo pozitivnega in konkretnega in to ne le od prejšnjega praznika, zato je prav, da smo na svoje uspehe kot krajani in občani tudi ponosni. V imenu občinske uprave lahko zatrdim, da je minulo leto oz. mandat, ki je za nami, prinesel nekaj sprememb kljub naporom in nasprotovanjem, brez katerih ne gre, je bilo veliko postorjenega in tudi tokrat so bili številni zastavljeni cilji tudi doseženi. Pokazali smo, da smo v naši občini kos zahtevnim črpanjem sredstev,
da dane obljube tudi uresničujemo in da znamo oz. zmoremo realizirati cilje, ki si jih zastavimo.
Če bi želel omeniti vsak cilj, ki smo ga na tej poti dosegli, oz. omeniti vsako delo, ki smo ga opravili, bi bil moj spisek precej dolg, zato bom na kratko povzel samo najpomembnejše, največje oz. najvidnejše investicije tekočega leta. Večina investicij je že dokončanih, nekatere so še v izvedbi in bodo dokončane kmalu. V minulem letu smo bili torej uspešni pri naslednjih investicijah, ki so že dokončane: zgrajene so bile infrastruktura, kanalizacija, ceste, cestna razsvetljava in optika,
•	na Forminu so bile na novo urejene cesta, krožišče, avtobusna postaja, cestna razsvetljava, optika,
•	v Zamušanih in Tibolcih kanalizacija ter nekaj cest in cestnih odsekov,
•	poslovno-stanovanjski objekt v Gorišnici, ki ga je za prodajo zgradilo CPP,
•	avtobusna postaja in parkirišča v Gorišnici ob PSO so v lasti občine in so grajena iz sredstev občinskega proračuna,
•	vaško-gasilski dom v Mali vasi je končan in predan svojemu namenu,
•	vaški dom Zagojiči je končan, čaka nas izvedba zunanje ureditve,
•	pri prenovi Sokovega mlina je ostrešje že končano, statično je mlin utrjen, za zunanjo ureditev in fasado pa je projekt prijavljen na razpis za nepovratna sredstva,
•	ureditev več ostalih manjših del, v razgrnitvi je OPN, ki bi naj bil sprejet v kratkem, prav tako sta OPPN Gorišnica 1 in 2 v zaključni fazi obdelave.
Najbrž bo kdo izmed vas pomislil, da leto za letom naštevam enako: kaj vse nam je uspelo postoriti in da vsakič znova poudarjam, da Občina Gorišnica ni zadolžena in da je za to zaslužna naša občinska uprava. Tudi letos lahko povem enako, vendar še z večjim ponosom in zadovoljstvom, kajti naša občina že več let zapovrstjo posluje uspešno.
Vse pravkar omenjeno drži -postorjenega je bilo veliko, načrtov za prihodnje nam ne manjka, poleg vsega tega pa naša občina še zmeraj ni zadolžena niti za evro. Leto, ki je pred nami, resda prinaša mnoge izzive in preizkušnje, vendar sem prepričan, da jih bomo tudi tokrat izpolnili - v načr-
tu za naslednje leto je:
•	ureditev recepcije na Dominkovi domačiji - občina je projekt prijavila na razpis, zdaj čakamo in upamo na ugodno rešitev,
•	na razpis je, kot je že bilo omenjeno, prijavljena tudi zunanja ureditev Sokovega mlina,
•	na ponovni razpis čaka tudi namakalni sistem Gorišnica-Moškanjci 3. faza,
•	v načrtu je tudi posodobitev črpališča namakalnega sistema Formin in Gajevci, v sklopu katerega pričakujemo razpis Ministrstva za kmetijstvo,
•	za krožišče Žiher v Moškanjcih čakamo na razpis direkcije za ceste, za izbiro izvajalcev,
•	priključke cest kolesarske in pešpoti bo gradila Občina Gorišnica,
•	v načrtu krožišča je tudi mobilna kolesarska pot Cunkovci-Moškanjci-Ormož, ki bo sofinancirana iz evropskih sredstev, prav tako kot tudi Dravska kolesarska pot,
•	v projektiranju je križišče pri Guma baru, gradnja je načrtovana za prihodnje leto,
•	v naslednjem letu je predvidena tudi obnova magistralne ceste Moškanjci-Ormož,
•	v sklopu športnega parka v Gorišnici bo postavljen športni in rekreacijski fitnes na prostem, ki ga bodo seveda lahko uporabljali vsi občani naše občine,
•	v načrtu oz. v izgradnji so avtobusna postajališča,
•	v večnamenski dvorani v Gorišnici bomo prenovili streho, parket in slačilnice,
•	na šoli in vrtcu bo obnovljena fasada,
•	za ureditev slačilnic in tribun za Športni park je gradbeno dovoljenje pridobljeno, pripravlja se razpis za izbiro izvajalca,
•	v načrtu je tudi dokončanje cest vZamušanih, Tibolcih in Forminu ter krajši odseki cest v Gorišnici, Placerovcih in v Cunkovcih,
•	na Forminu bo v sodelovanju z Dravskimi elektrarnami Maribor _
i—
prenovljen most čez odvodni ES kanal
•	in navsezadnje, poleg vsega naštetega, bo seveda opravljenih še veliko manjših del.
Tako kot vselej do zdaj smo tudi v minulem letu v občinskem proračunu namenili tudi potrebna sredstva za nemoteno delovanje
•	predšolske in šolske vzgoje ter prevozov otrok v šolo,
co
LU
>
•	naše pomoči so deležni tudi nezaposleni, družinski pomočniki in domsko varstvo za naše občane,
•	podpirali smo in bomo seveda tudi v prihodnje delovanje vaških odborov in delujočih društev v naši občini, in sicer kulturnih, športnih, gasilskih društev, društvo upokojencev, čebelarjev, putarjev, ptičarjev, ribičev itd.
Če pod vse pravkar našteto potegnem črto, moram reči, da niso važna le naštevanja, temveč rezultati, ki živijo, in ti nam morajo biti vedno prioriteta.
Spoštovane Gorišničanke in Gorišničani ter vsi ostali prijatelji Občine Gorišnica: hvala vam za vse spodbude in to, da verjamete v naše dobro delo. Sprejemam tudi kritike, še posebno tiste dobronamerne, ki dejansko prispevajo k boljšemu delu, manj pa seveda tiste, ki so namenjene same sebi ali pa celo lastni ceneni promociji, ki tudi dejanske uspehe in rekorde prikazujejo v drugačni luči.
Verjamem, da smo ob vsem doseženem tudi v prihodnje pripravljeni in sposobni poskrbeti za skupno dobro. Prehojena pot nas obvezuje tudi naprej in ne odvezuje od lastnih pobud in odgovornosti. Čakajo nas izzivi na številnih
področjih, pri čemer ne nameravamo in niti ne smemo zanemariti socialnih vprašanj otrok, mladine, zaposlenih in upokojencev. Naše želje in načrti so veliki, vendar jih izven možnosti, ki si jih sami ustvarjamo, ne bo mogoče izvesti. Zanašamo se na razsodnost, zmernost in odgovornost sedanje generacije in prihodnjih rodov. Današnji čas je za našo občino velika priložnost in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da ga izkoristimo in ustvarimo večjo blaginjo za vse nas.
Zahvala za to, da uspešno stopamo po poti razvoja naše loka-
lne skupnosti, gre vsekakor naši občinski upravi, še posebej direktorju občinske uprave g. Matevžu Cestniku, vam spoštovana svetnica, svetniki, tisti, ki podpirate posamezne projekte, in članom nadzornega, drugih odborov in komisij občinskega sveta.
Čeprav naši pogledi, nazori in mišljenje niso vselej enotni, si želim, da vsakič znova najdemo skupno rešitev v dobrobit naših občanov, ki so nam zaupali vodenje občine. Preden zaključim s svojim nagovorom, želim poudariti, da sem ponosen na Občino Gorišnica in njen razvoj. Tako kot do zdaj se bom tudi v prihodnje trudil, da se bo občina še naprej hitro razvijala in našim občanom nudila ugodne možnosti za življenje.
Spoštovane občanke in občani, čestitam vam ob našem občinskem prazniku. Naj bo to praznik naših zadovoljnih ljudi. Ljudi, ki ne obupajo, ki so pogumni, ustvarjalni, predvsem pa tistih, ki čutijo svoj domači kraj - želim si, da bi tudi vi bili ponosni na svoj kraj in svojo občino, saj je Občina Gorišnica zanimiva, uspešna in prijazna tako občanom kot tudi obiskovalcem.
'
—
: V: -v:. v
:TvT V TSBSBS
Ela Žnidarič Tomažič, 6. b
Dan šole
Dan šole smo to leto preživeli malo drugače. Učitelj Aleš Pevec, učiteljica Tina Brodnjak Kokot in učiteljica Alexandra Hojnik Bezjak so dobili krasno idejo, ki smo jo tudi izpeljali. Od kod ta ideja, ne vemo, predvidevamo pa, da so učitelji in učiteljice pogrešali šolske klopi, hišnik in čistilke pa so najbrž potrebovali malo odmora. Skratka, odločili so se, da bomo za en dan zamenjali vloge - učenci bodo postali uslužbenci, uslužbenci pa učenci.
Svoje službe pa učenci seveda nismo dobili kar tako, po naključju. Kot da bi šlo za pravo službo smo morali napisati prošnjo za delo. V razpisu so bili objavljene zahteve za pridobitev posameznega delovnega mesta. Da nam je (predvsem mlajšim učencem) šlo pisanje prošnje bolje od rok, smo dobili tudi vzorec, kaj vse mora prošnja vsebovati. Vsak je svojo prošnjo oddal v tajništvu šole, kjer dobil potrdilo, da je prošnjo res oddal. Po preteku roka za prijavo na delovna mesta so se učitelji, ki so ta projekt pripravili, sestali, pregledali prošnje ter za vsako delovno mesto posebej izbrali najustreznejšega kandidata. Rezultate, kdo je bil izbran za katero delo, so objavili na oglasni deski v šoli, po
šolskem radiu pa so razglasili še ime ravnateljice, podravnatelja in ravnatelja vrtca.
Na delovni dan se je seveda bilo treba dobro pripraviti. Pri tem so nam pomagali učitelji, ki smo jih zamenjali, saj so nam povedali, kaj je naša naloga. Nekateri so nam pri pripravi pustili proste roke, nas pri tem spodbujali in nam precej pomagali.
In končno je prišel delovni dan, ki smo ga že nestrpno čakali. Delovni dan smo vsi začeli v zbornici, kjer smo popili čaj in se pogovorili predvsem o tem, kakšen
dan pričakujemo. Ko je zazvonil zvonec, smo se veselo, navdušeno in nasmejano odpravili na svoja delovna mesta. Imeli smo zelo veliko dela. Ker smo bili v novi situaciji, se sprva nismo najbolje znašli, a kaj kmalu smo se vživeli v svoje vloge in pri opravljanju dela postajali vedno boljši. Sama sem opravljala vlogo ravnateljice. Bilo je zelo zanimivo, čeprav sem imela ogromno dela. Menim, da smo z ravnateljem vrtca, Vadymom, in podravnateljem Samuelom odlično sodelovali.
Ta dan smo kot pravi učitelji smeli
OŠ GORIŠI
OŠ GORIŠNIC
uporabljati tudi zbornico, pisarne, kabinete ... Res je sicer, da tja nismo kaj dosti zahajali, ker smo imeli zvrhan koš dela, ki smo ga morali opraviti - če verjamete ali ne, za klepet sploh ni bilo časa! Ob koncu našega delovnega dne smo si ogledali baletno predstavo Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, v kateri je nastopilo kar nekaj
učenk naše šole. Tudi tukaj smo se podravnatelj, jaz (ravnateljica) in ravnatelj vrtca zelo dobro odrezali, ko smo pripravili uvodni ter zaključni govor.
Čisto ob koncu dneva so nas v atriju čakale slastne palačinke, ki so nam povrnile nekaj atomov porabljene energije. S tem se je naš prvi pravi delovni dan počasi zak-
ljučil. Bilo je zanimivo, vznemirljivo, pestro, naporno in zabavno. Naši prvošolčki, ki so ta dan imeli priložnost dobiti nove učitelje, so povedali, da si želijo, da bi se tudi sami lahko kdaj preizkusili v takšni vlogi. Kdo ve, morda pa se jim želja nekoč res uresniči ...
Adrian Munda, 8. a 8
Lara Bezjak, 8. a
Lana Lindič, 8. b
Nepozaben London
Končno smo ga dočakali ... četrtek, 28. 3. 2019, saj smo se ob 23. uri izpred OŠ Gorišnica odpeljali z avtobusom proti Benetkam. Nekaj osmošolcev, večina devetošolcev in nekaj učencev iz OŠ Dornava s spremljevalci smo iz Benetk odleteli na štiridnevno ekskurzijo v London.
Po neprespani noči na avtobusu smo prispeli v Benetke. Na letališču smo morali najprej oddati kovčke, nato pa sta sledili dve kontroli. Imeli smo še nekaj časa za zajtrk, potem pa smo se končno vkrcali na letalo. Z letalom sem se peljala prvič, zato mi je ta let še posebej ostal v spominu. Res, bilo je nepozabno! Po dobri uri in pol letenja smo pristali na londonskem letališču Gatvvick. Sledila je dvourna vožnja proti univerzitetnemu mestu Cambridge. Ogledali smo si Kings College Chapel s širšo okolico. Bilo je zelo zanimivo, saj so nas po okolici vodile lokalne vodičke, s katerimi smo se pogovarjali v angleškem jeziku. Nato smo imeli nekaj prostega časa za nakupe in kosilo. Sledila je vožnja proti središču Londona. V večernih urah smo prispeli do
hotela, kjer smo dobili napotke za naslednji dan, nato pa smo se, utrujeni od vožnje, počasi odpravili v postelje.
Zjutraj smo se zbudili v sončno jutro. Po zajtrku smo polni pričakovanj v avli hotela počakali na našega vodiča. Razdelil nam je karte za podzemno železnico, dal vse potrebne napotke in že smo se odpravili na spoznavanje Londona. Najprej smo si ogledali katedralo sv. Pavla. Šli smo tudi čez Milenijski most, stali v neposredni bližini Big Bena, preko reke Temze opazovali 135 metrov visoko Londonsko oko (London Eye), nato pa smo vstopili še v Narodno galerijo, kjer nam je vodič dal nalogo, da poiščemo Van Goghove Sončnice. Ker jih nikjer nismo našli, smo nekateri za pomoč prosili paznike, ki so stali ob umetninah na vsakih nekaj metrov. Povedali so nam, da so sliko prestavili v drugo galerijo. Dobili smo občutek, da nas je naš vodič hotel samo malo preizkusiti, ali se bomo znašli in imeli toliko poguma in znanja, da se pozanimamo, kje bi lahko slika bila. Dneva še kar ni bilo konec, saj smo bili še v muzeju, kjer smo
morali najti mumije in si ogledati zelo zanimive stvari iz najstarejše zgodovine. Počasi se je dan že prevešal v večer, zato smo na res lepi razgledni točki videli 87-nad-stropni nebotičnik Shard (Črepinja), ob njem pa še nebotičnik »kumarico«, nebotičnik VValkie Talkie, dvižni most čez reko Temzo (Tovver Bridge) in še sem mogoče kaj pozabila. Po trinajstih urah res zanimivega in čudovitega spoznavanja Londona je bil počasi čas, da smo se odpravili proti hotelu na zaslužen počitek.
Naslednje jutro smo že nestrpno pričakovali nove dogodivščine. Najprej smo se podali do Buckinghamske palače, kjer smo si < ogledali menjavo kraljeve straže. y Menjava straže se zgodi vsak sodi dan točno ob 11. uri. V tem času, ko smo bili pred palačo, kraljice ni bilo v njej, saj je na palači visela samo angleška zastava. Pot nas je nato vodila do Prirodoslovnega muzeja, kjer nas skoraj ne bi dobili iz njega. Vseeno smo se morali kar podvizati, saj nas je že čakal muzej voščenih lutk. Na vhodu so nas varnostniki najprej pregledali, potem pa smo s fotoaparati in
				M- — —	
i mfSMH		■l	' 'ul -	1	H J -	: j -j t , JS |	H	B	imMi T	'	
Ipift	m	J.		m*, -r T—. - - »#	• -nratfiji'* ioi'a 22-9	
				LJML •«. V t. -"•••&„ ■flA - MkJ-
jh	Bi 1 f m			mHM
OŠ GORIŠI
telefoni planili na znane osebnosti. Mislim, da ni bilo osebe, zraven katere se ne bi slikali. V muzeju S smo se nato še s taksijem popel-jali skozi zgodovino Londona in g si na koncu ogledali še 4D film, ‘g kako super junaki rešujejo Buckinghamsko palačo. Bilo je res zelo zanimivo! Mislim, da smo nato že kar vsi komaj čakali, da se bomo lahko podali na Oxford Street, kjer smo lahko kupili spominke ali pa kakšno drugo malenkost. Ulica, ki je v dolžino dolga dva kilometra, je kar privabljala kupce, saj so bile na obeh straneh ulice razporejene vse znane trgovine. Ko smo
zapravili večino denarja, ki smo ga imeli s seboj, smo se odpravili še v kitajsko četrt in opazovali njihove zanimivosti. Ponovno nas je začela preganjati tema, zato smo se s podzemno železnico odpravili proti hotelu. Če so nekateri prejšnjo noč še malo bedeli, smo to noč res vsi zelo hitro zaspali.
Prišlo je jutro, ko smo vedeli, da se v popoldanskih urah vračamo proti domu. Nekateri so bili vrnitve proti domu veseli, drugi pa bi še nekaj dni ostali. Kakorkoli ... Morali smo se odpraviti proti avtobusu, ki nas je zapeljal do obalnega mesta Brighton. Tam smo se
povzpeli na razgledni stolp British Airways i360. Po temeljitem pregledu smo vstopili v notranjost steklene kupole, ki se je nato dvignila na višino 138 metrov. Imeli smo res čudovit pogled na Brighton in okolico. Zatem smo imeli še nekaj časa za kosilo in že nas je čakal avtobus, da nas odpelje na letališče. Po opravljenih vseh formalnostih smo sedli na letalo za Ljubljano in v večernih urah prispeli na Brnik. Sledila je samo še vožnja do Gorišnice in jupiii ... Starši so si oddahnili, nas z velikim veseljem pričakali, mi pa smo polni novih dogodivščin začeli s pripovedovanjem ...
lana Lindič, 9. b
Lucija Zelenko, 9. b
Mateja
Dora Šandor v Sanremu
Naša učenka Dora Šandor se je udeležila svetovnega glasbenega festivala v Sanremu, v Italiji, na katerem je sodelovalo kar 22 držav.
Pred velikim nastopom 1. maja je imela še dve vaji s simfoničnim orkestrom. Tekmovalni večerje bil v znamenju čudovitih nastopov mladih pevcev. Tudi Dora je blestela, njen nastop je bil vrhunski! Poleg tega, da je prepričala zelo zahtevno mednarodno žirijo in se na koncu uvrstila tik za zmagovalce, je bila deležna tudi posebne pohvale za avtorsko skladbo. Aranžma za pesem Vizija, s katero se je Dora udeležila svetovnega glasbenega festivala SanremoJunior, je napisal skladatelj Jean Markič na osnovo aranžmaja Gala Gjurina, prof. Samo Ivačič, njen učitelj solopetja, pa je aranžiral klavirsko spremljavo. Vsi pevci finalnega tekmovanja so peli s spremljavo filharmoničnega orkestra. Prireditev je snemala RAI IV, posnetke pa so odkupile države, ki sodelujejo na tekmovanju - na žalost slovenske TV med njimi ni.
Dora Šandor:
»Potovanje v Italijo je zahtevalo kar nekaj priprav. Nisem si predstavljala, kako bo vse skupaj potekalo, čeprav je bil protokol vnaprej določen in znan. Šele na novinarski konferenci, ki je bila dva dni pred nastopom, sem izvedela, da so pevci s praktično celega sveta. To me je navdalo s prav posebnim občutkom nacionalne pripadnosti in zavedanja, da zastopam državo Slovenijo na tako velikem odru. Organizatorje poskrbel tudi, da smo se pevci spoznali, saj so nas peljali na izlet v bližnji kraj, kjer smo si ogledali stara glasbila v t.i. vlakovnem muzeju. Tako smo se na vajah z orkestrom, ki so sledile v naslednjih dveh dneh, počutili že malo bolj domače. Za
to je poskrbel tudi dirigent, ki nas je prav prijazno in s posebnim šarmom povabil na oder. V čast mi je bilo, da je orkester igral mojo pesem. Zame je bila to prva izkušnja petja v živo z orkestrom in občutek je izjemen. Dobra in koristna izkušnja je tudi spremljanje nastopajočih na pripravah in izvedbi na odru. Prof. Samo Ivačič, ki me je spremljal na vajah in generalki, me je pri vseh teh vtisih usmerjal, podajal svoja mnenja in napotke. Na samem finalnem nastopu sem se počutila sproščeno, doživela sem čar velike dvorane, blišča in pompozne žive glasbe. Užitek je peti v takem ambientu. Hvaležna sem, da sem lahko vse to doživela na takšnem nivoju in se zavedam, da za tem stoji mnogo ljudi, ki me podpirajo: šola, ki je omogočila in podprla projekt, ravnatelj Milan Šilak in mentor Boštjan Rihtar, Občina Gorišnica, širša družina, družina Sok in drugi. Upam, da
bom v prihodnje imela še kakšno priložnost nastopati na tako velikem in zahtevnem odru ter ob tem rasti, zoreti in se učiti.«
Boštjan Rihtar
»Po večmesečnih pripravah, organizaciji prijave, snemanjih v studiih (klavirsko spremljavo je posnel prof. Samo Ivačič, vokal smo snemali pri glasbeniku Tomiju Valen-ku), srečanjih z Galom Gjurinom, ki je za Dorino pesem izdelal prvi aranžma za radijsko predvajanje in kasneje z Jeanom Markičem, ki je izdelal aranžma za Sanremski simfonični orkester, je napočil dan, ki smo ga težko pričakovali. V San-remo smo potovali s tremi kombiji. Dejavnosti so bile popolnoma podrejene Dorinemu urniku, ki je bil strogo določen in ni dopuščal nobene svobode. Točnost na določenem mestu je bila pogoj, da lahko sodelujemo.
<
O
£
LU
>
OŠ GORIŠI
Na vajah z orkestrom je bil prisoten tudi njen učitelj solopetja, prof. Samo Ivačič. Bil je zadovoljen z orkestralno spremljavo, za katero sem predhodno poslal notno gradivo za vse instrumente ter partituro za dirigenta. Skladatelj Jean Markič iz Ljubljane se je res potrudil in izdelal vrhunski aranžma.
1. maja 2019 smo v Sanremu ves dan nestrpno čakali na Dorin finalni nastop. Čeprav se je prireditev pričela ob 21. uri, smo morali biti v avli dvorane Ariston Teatre že ob 14. uri, ker je režiser prireditve dal pevcem še zadnja navodila. Predvsem Dorine prijateljice in njena mama so imele kar nekaj dela, da so Doro pripravile za nastop. Vse je moralo biti brezhibno-od frizure, makeupa in obleke. Dora je želela nastopiti bosa, s čimer so se strinjali tudi organizatorji in režiser prireditve. Seznanili so jo z vsemi podrobnostmi nastopa in ji določili gibanje po odru. Med solom jr saksofona se je morala sprehoditi > do solista in se nato vrniti na sredino odra. Odpela je odlično, po mojem mnenju najbolje do sedaj. Dorin nastop je bil tudi zame, kot njenega večletnega mentorja, eden od vrhuncev njene glasbene poti. Polni čudovitih vtisov smo po skoraj tisoč kilometrih srečno prispeli v domovino.
Sedaj se pripravljamo na snemanje videospota Dorine Sanremske pesmi Vizija. Po Dorini izbiri ga bomo snemali v Ljubljani, kar je tudi prav, saj je zastopala Slovenijo, in to odlično! Posebno težo ima projekt tudi zaradi pesmi, ki je Dorino avtorsko delo, za kar je dobila tudi posebno pohvalo iz strani žirije.
Pri vseh učencih najbolj cenim samostojno in inovativno delo. Vse glasbene skupine, ki sem jim bil do sedaj mentor, so izdelale svojo skladbo in vedno smo skupaj posneli tudi video ter sodelovali na festivalu v Pionirskem domu v Ljubljani. Veselje, ki ga učenci ob tem začutijo, je nepopisno.
Videospote si lahko pogledate na internetni strani naše šole Gorišnica, pod zavihkom Dejavnosti in Ansambli.«
Samo Ivačič, Dorin učitelj solopetja na ptujski Glasbeni šoli Karol Pahor
»Nastop Dore Šandor na finalnem koncertu festivala mladih v Sanremu je bil posebno doživetje. Uvrstitev med 22 mladih pevcev s celega sveta pomeni svojevrstno priznanje najprej za Doro, potem pa tudi za vse nas, ki ji na njeni poti ustvarjalnega zorenja stojimo ob strani. Dora je že v času priprav na projekt pokazala veliko mero zrelosti, odgovorno-
sti in delavnosti, ki so njen izrazit umetniški potencial še nadgradile. Rezultat vsega tega je bila njena popolna suverenost od prve vaje z orkestrom, do finalnega nastopa na sicer zelo impresivno pripravljenem odru gledališča Ariston. Poleg dejstva, da je svoj nastop izvrstno opravila, me najbolj veseli to, da je barve Slovenije zastopala s svojo lastno avtorsko skladbo v slovenskem jeziku.«

žiher
TUV
AUSTRIA
(-■ . O
Livis
Moder objem varnosti.
i> O E

Geodetske storitve KELENC
rrmu hidus
Proizvodnja in montaža dvižnih naprav in jeklenih konsttukc
X ZURAN d.,..
deponiranje, predelava m proizvodnja gradbenih reciklatov
DORSSEN
Industrielle Monta$e ft Service
MODMED
podjetje za zdravstveno dejavnost
Sponzorji nastopa na pevskem festivalu v Sanremu:
Žiher d. o. o.
Hidus d. o. o.
Žuran d. o. o.
Civis d. o. o.
TUV Austrija servis Modmed d. o. o.
Kelenc Damir s. p.
Dorssen IMS d. o. o.
Perutnina Ptuj d. d.
Občina Gorišnica JVIZ OŠ Gorišnica
Adijo naš vrtec
ADIJO, NAŠ VRTEC!
»Mi smo mini maturanti iz vrtca gremo vsi, saj že maksi smo postali ...« govori pesmica, ki se je otroci učijo za slovo od vrtca.
In res, od vrtca se je poslovila generacija otrok, rojenih leta 2013. Svoja nadobudna, vedoželjna in radoživa ter igriva leta so preživeli v vrtčevskih prostorih s svojimi vrstniki in vzgojiteljicami, z mesecem septembrom pa se odpravljajo v šolo.
V vrtec so prvič zakorakali v letu 2014, takrat še čisto majhni. Svojo vrtčevsko pot so nadaljevali v različnih skupinah, vse dokler niso prišli v Zmajčke in Oblačke. Veliko so se igrali, si prepevali pesmice, spoznavali nove prijatelje ... Meseca junija pa so že postali mini maturanti. Oblekli so si barvne majice, nadeli kape in zažvižgali šoli naproti.
VELIKE MISLI mini maturantov iz skupine Oblački
Dokaj hitro so jim minili tudi brezskrbni počitniški dnevi in sedaj jih čaka določena mera odgovornosti. Postali so prvošolčki, nosili bodo torbice, imeli domače naloge ... Vzgojiteljice, ki smo njihovo zadnje »vrtčevsko« leto preživele z njimi, jim želimo, da bi radi zahajali v šolo, da bi se v njej dobro počutili in veliko naučili.
Vesele bomo, če se bodo kdaj pa kdaj še spomnili prvih socializacijskih korakov in svojih vzgojiteljic iz vrtca.
Pa še ena lepa misel, ki naj jim bo vodilo na poti življenja:
Verjemi, da zmoreš in si že na pol poti do cilja.	_
(Theodore Roosevelt)	£3
M
I
ISABELLA: »V vrtcu sem se imela lepo. Vesela sem, ker bom postala mini maturantka.«
LIJA: »V vrtcu sem se v redu počutila. Veselim se, da bom postala mini maturantka.«
EMINA: »Veselim se šole. Želim si, da mi bo lepo. V vrtcu sem imela veliko prijateljev.«
ZALA K.: »Želim si, da bi postala mini maturantka in se bom lepo imela v šoli.«
AŽBE G.: »Veselim se, da bom imel novo torbo. V vrtcu mi je bilo všeč, da sem se lahko veliko igral.«
NIKA: »Pogrešala bom vzgojiteljice iz vrtca. Imam novo torbo za šolo. Želim si, da bom v šoli pridna in se bom veliko naučila.«
JAŠA: »Fajn sem se imel v vrtcu, ker sem se dosti igral. Vesel sem, ker bom postal mini maturant.« LANA: »Všeč mi je bilo, da sem se
lahko v vrtcu igrala. Vesela sem, da bom postala mini maturantka.« EVELINA: »Vesela sem, da bom postala mini maturantka. Pogrešala bom vzgojiteljice in vrtec.«
ANŽE: »Všeč mi je, da bom mini maturant, da bom imel torbo. V vrtcu sem se lahko veliko igral.« GAL: »Vesel sem, da bom postal mini maturant in da bom imel novo torbo.«
MIHA: »Srečen sem, ker bom dobil novo torbo in peresnico. Vesel sem, ker bom lahko šel v šolo. Pogrešal bom kocke Lego city in koledar.«
LANEJ: »Vesel sem, ker imam novo torbo in bom šel v šolo. Pogrešal bom vzgojiteljice.«
ROK: »Vesel sem, ker bom postal mini maturant, ker bom dobil novo torbo. Pogrešal bom igro iz vrtca.« AŽBE K.: »Vesel sem, da bom postal
mini maturant. Vesel sem, ker sem se v vrtcu lahko igral z Anžetom, Galom, Rokom in Ažbejem.«
KIARA: »Jaz sem vesela zato, da grem v šolo, da imam novo torbo. Pogrešala bom vzgojiteljice iz vrtca in igro z Zalo.«
OŽBEJ: »Vesel sem, da bom postal mini maturant, komaj čakam da grem v šolo. Rad bi dobil novo torbo. Srečen sem, ker grem v 1. a. Pogrešal bom igrače iz vrtca.« ZALA P.: »Vesela sem, da bom mini maturantka. Pogrešala bom svoje prijatelje iz vrtca.«
ANAMARI: »Srečna sem ker grem v šolo, ker sem 1. a zraven Kiare. Vesela sem, da bom dobila novo šolsko torbo. Želim, da bi bili v šoli vsi prijatelji in bi se lepo učili ter se naučili abecedo. Pogrešala bom vzgojiteljici in našo igralnico ter igrače in Niko in otroke, ki niso z
OŠ GORIŠNICA, VRTI
menoj v razredu.«
ŠANEL: »Srečna sem, ker bom postala mini maturantka in bom dobila novo torbo. Pogrešala bom Lano.«
NACE: »Vesel sem, da imam novo torbo in peresnico. Vesel sem, da sem se v vrtcu lahko igral.«
iz skupine Zmajčki
EMA: »V vrtcu mi je všeč, ko se igramo. Ko postaneš mini maturant, greš prvič v šolo in dobiš odgovornost. To pomeni, da moraš nekaj vsak dan narediti. Nekaj malo bolj težkega.«
GABRIEL: »Rad sem v vrtcu, ker se rad igram z Matijem. Ni pa mi všeč, ko se prepiramo. Ko bo konec vrteča, grem v 1. b.«
NELI: »Všeč mi je ko rišemo, pa y ustvarjamo. V jeseni gremo v šolo. Ko bomo mini maturanti, bomo meli iste majice, pa fučke bomo meli.«
MAKS: »Mini maturant pomeni, da
gremo v šolo. V vrtcu mi je blo všeč, da smo se igrali.«
META: »V vrtcu mi je bilo všeč, da smo se igrali, ni mi bilo lepo, ko smo se pretepali. Mini maturanti bomo žvižgali, bomo šolarji.« JAKOB: »Najbolj mi je bilo všeč, da se igramo, pa nič druga. Mini maturanti pomeni, da gremo v šolo, pa da se naučimo.«
MATIJA: »Lepo je bilo, da smo se igrali, da smo plesali, pa risali. Mini maturanti fučkajo pa hodijo malo po občini.«
ERAZEM: »Všeč mi je bilo, ko smo kaj izdelovali, pa ko smo šli k Jakobu na kmetijo. Ko bomo mini maturanti, bomo bili šolarji. Mini maturanti se učijo, grejo malo vun.«
PATRIK SVIT: »Mini maturanti pišejo domače naloge. Všeč mi je bilo, da se igram.«
NIKA: »Mini maturanti bomo hodili v šolo, pisali račune, pa imena, pa naloge. V vrtcu smo se igrali, pa končala sem bralno značko, pa
ustvarjali smo, barvali.«
TJAŠA: » Če si mini maturant, poješ. Bilo mi je všeč, da smo se igrali z Emo pa Ivano, ni mi bilo všeč, da smo se kregali.«
ALEKS: »V vrtecu mi je všeč, da z Lukasom in Adamom rišemo. Ko bomo mini maturanti, bomo peli.« LIANA: »Všeč mi je, da ustvarjamo. V jesen grem v šolo. Tam se bom učila brati in računati.«
ADAM: »Všeč mi je bilo v vrtecu, da smo se igrali, pa da smo delali stvari, da smo imeli dobre vzgojiteljice in da sem imel dobre prijatelje. V jeseni grem v šolo. Tam se bomo učili matematiko, pa še kak bomo odgovorne osebe postali!« LUKAS: »Veselim se, da se bomo v šoli učili. Učili se bomo črke.« IVANA: »Ni mi všeč, da se tepemo in ščipamo. V šoli se bomo učili, pa malo igrali. Ko bomo mini maturanti, bomo peli, pa plesali. Grem v 1. b razred.«
ALJAŽ: »Na koncu bomo plesali, pa peli.«
Maks Žiher, skupina Zmajčki	Meta Bezjak, skupina Zmajčki
Ivica Orešek, MePZ Ruda Sever Gorišnica
Srečanje zborov v Šentvidu pri Stični
Ivica Orešek, Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica
Sodelovali smo na jubilejnem srečanju zborov v Šentvidu pri Stični
Pa smo končno le dočakali ta dan. Zgodaj zjutraj smo se zbrali na parkirišču pred vrtcem v Gorišnici in pričakali avtobus. Po poti je bilo veliko dobre volje in veselega pričakovanja, saj so se srečanja pevskih zborov nekateri udeležili prvič.
Ko smo se okrog 9. ure pripeljali v Stično, smo odšli na prizorišče dogajanja, kjer je bila najprej skupna vaja. Po skupni vaji smo odšli do avtobusa in se okrepčali. Ko se je ura bližala dvanajsti, smo se zelo počasi pomikali proti odru, saj se je pred prireditvijo zvrstila povorka sodelujočih.
Na taboru je sodelovalo okrog 2000 pevcev iz nekaj več kot 120 pevskih zborov, ki smo pod vodstvom dirigenta Igorja Švare zapeli 22 pesmi. Jubilejni, 50. tabor, je potekal pod geslom »Pa se sliš’ - naj se sliš’«. Osrednji slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor.
Kljub vročini, smo doživeli nepozabno izkušnjo saj , ko zapoje toliko grl, se občutkov skoraj ne da opisati.
Frida Zorli
Na Dominkovi domačiji še sejemo sirek
Urednica revije “Celiakija” je raziskovala in poizvedovala, kje bi lahko našla ekološko pridelan sirek (rada bi prišla do semena). Obstaja namreč več vrst sirka, ki je žitarica, in se uporablja tudi za prehrano živine, vendar se razlikuje od tistega, ki so ga nekoč pridelovali za izdelavo metel in sirkovih krtač. Razveselila se je, ko je na spletu našla članek o Dominkovi domačiji, kjer med drugim piše, da člani DU tam gojijo tudi sirek. Po to seme, ki smo ji ga rade volje podarili, je prišla iz Ljubljane. Ko čistimo sirek za izdelavo metel, seme pospravimo, da ga lahko podarimo tistim, ki se želijo s tem ukvarjati. Nekoč so ga na kmetijah uporabljali za prehrano kokoši.
V razgovoru z gospo sem izvedela tudi nekaj več o samem sirku. Za Zj to rastlino je značilno, da prenese visoke temperature in sušo. Prav zaradi tega to koruzi podobno ras-
tlino sejejo v Afriki, kjer seme uporabljajo v prehrani - za peko kruha. Tudi pri nas se sirek vedno več uporablja v prehrani, predvsem v dietni prehrani bolnikov s celiakijo, saj vsebuje veliko rudninskih snovi in je brez glutena. Iz zrnja pridobivajo moko, kašo, pokovko, pečejo sladice in polnozrnat kruh.
Bilke sirka pa uporabimo za izdelavo metel in metlic. Bilka s semenom je lahko tudi lep okras. Vzgojimo jo lahko na majhnem koščku zemlje.
Vroče poletje in suša sta pripomogli, da je letos na Dominkovi domačiji sirek lepo uspel. Člani sekcije za ohranjanje kulturne dediščine na Dominkovi domačiji bomo pozimi izdelovali le metle in metlice, seme pa vam lahko podarimo, če se boste odločili, da bi sejali sirek in ga uporabili za kaj zgoraj omenjenega.
Gospa iz Ljubljane je ob odhodu
vesela dejala, da se ji je ves trud poplačal, ker je prišla do tako iskanega semena, zraven pa si je še ogledala to čudovito staro kmetijo.
Frida Zorli
Dominkova domačija z novo preobleko
Lansko jesen je bila Dominkova domačija na novo prekrita, leto pa smo se člani sekcije DU za ohranjanje kulturne dediščine na Dominkovi domačiji odločili, da jo še prebelimo. To delo smo po obnovi domačije že večkrat opravili in tako je tudi zdaj hiša ponovno zasijala v vsem svojem siju.
Letos je izšla knjiga Brezmejna Slovenija - Trdoživost ljudskega izročila. V njej je avtor Iztok Ilich na kar desetih straneh v besedi in sliki predstavil tudi Dominkovo domačijo. Poimenoval jo je “speča lepotica”. V novi preobleki in s cvetočimi rožami na oknih je resnično lepotica, ki ji ni para. K temu smo pripomogli tudi člani naše sekcije.
ŠPOR'
Mojca Toplak
Kegljaška sekcija DU Gorišnica
Kegljaška sekcija začne tekmovanje že v aprilu. Po dveh tekmah občinske lige Gorišnica smo za pokrajinsko tekmovanje Spodnjega Podravja izbrali 5 najboljših moških in 5 najboljših žensk. Tekmovanje je 13. 5. potekalo v Miklavžu pri Ormožu. Prijavljenih je bilo 17 moških in 17 ženskih ekip. Ekipa moških se je v močni konkurenci uvrstila na 1. mesto in s tem 6. 9. 2019 zastopala Spodnje Podravje na državnem prvenstvu v Dupleku. Zastopali so nas: Ludvik Purgaj, Franc Zamuda, Ivan Mikša, Slavko Svirn in Franc Tašner. Žreb jim je določil 12., zadnje mesto za tekmovanje v prvem krogu. Po prvem krogu so pristali na 6. mestu. Drugi krog je potekal v obratnem vrstnem redu uvrstitev prvega kroga. Naši fantje so čakali, da kot 7. po vrsti v drugem krogu pridobijo kako mesto. Bilo je napeto, saj so z istim številom točk prevzeli vodstvo. Stiskali smo pesti, napetost je naraščala, do konca sta jih prehiteli še dve ekipi in pristali smo na 3. mestu. Končni vrstni red je bil: 1. Duplek,
2.	Hoče, 3. Gorišnica.
Člani naše ekipe so prejeli pokal, medalje in priznanje za velik dosežek in trud je bil poplačan.
Moški in ženske so letos, zraven občinske lige, sodelovali tudi v ormoški ligi, na več pokalnih tekmovanjih in naši vaški olimpijadi. Med ženskami je v občinski ligi zmagala Mala vas, Moškanjci imajo prehodni pokal. V ormoški ligi so bile ženske 4. in osvojile prehodni pokal.
Moški so osvojili 1. mesto v občinski ligi, prehodni pokal občinske lige, 2. mesto v ormoški ligi, prehodni pokal ormoške lige in
3.	mesto na državnem prvenstvu. Kot posameznika sta bila v občinski ligi najboljša Marija Prel-
og in Franc Tašner, v ormoški ligi pa Slavko Cvirn na 2. mestu. V ormoški ligi so k rezultatom pripomogli še Janez Meško, Jože Munda in Milan Toplak. V obeh ligah so člani in članice napolnili police še s pokali pokalnih tekmovanj.
Na državnem prvenstvu v Dupleku je bilo prav prijetno, saj so naše moške zraven domačinov podpirali še predstavniki iz Središča ob Dravi in Miklavža pri Ormožu. Pridružila ste se nam tudi predsednik našega društva g. Vili Horvat in podžupan naše občine g. Jože Petek.
ŠD Gorišnica
V	ŠD Gorišnica z rezultati in končno uvrstitvijo (5. mesto v 1. MNZ Ptuj ligi) članske ekipe v lanski sezoni nismo bili najbolj zadovoljni. Temu primerno smo pristopili k začetku nove sezone 2019/20.
V	prestopnem roku smo se okrepili z osmimi novimi igralci. V domači klub se je iz ŠD Stojnci vrnil Blaž Mulej. Iz ŠD Stojnci so še prišli Marko Roškar, Alex Petrovič in Davor Priher. Iz sosednje Hrvaške smo v naše vrste privabili Dražena Kapeša. Iz NK Bukovci se je v domači klub vrnil Leon Vogrinec. Ponovno sta se nam pridružila še Miha Horvat in Primož Mikša. Člansko ekipo ŠD Gorišnica bo v novi sezoni vodil trener Matjaž Korez. V društvu verjamemo, da bo Matjaž s svojimi bogatimi izkušnjami (igral je v prvi državni ligi in v tujini) naše mlade igralce dvignil na višjo raven, kar bi se moralo pokazati na končni uvrstitvi. Glede na zgoraj naštete okrepitve in dejstvo, da nas pred novo sezono ni zapustil noben igralec, so cilji članske ekipe za novo sezono zelo visoki. Ni skrivnost, da ciljamo na eno izmed prvih treh mest - če se bo pojavila priložnost po napredovanju v Super ligo MNZ Ptuj (tja vodi samo osvojeno prvo mesto v 1. MNZ Ptuj ligi), bomo to priložnost zagrabili z obema rokama. Ob tej priložnosti bi vas povabi-
li na obisk naših domačih tekem, ki jih igramo ob nedeljah popoldne. Hkrati bi se tudi zahvalili občini Gorišnica in županu Jožetu Kokotu, da so nam zraven glavnega igrišča uredili še pomožno travnato igrišče. Zdaj lahko vse selekcije nemoteno trenirajo in se pripravljajo na svoje tekme. Marko Lapornik
Tradicionalne priprave mladih nogometašev Šole nogometa Gorišnica
V četrtek, 29.8.2019, so se naši mladi nogometaši Šole nogometa Gorišnica odpravili na že 5. tradicionalne priprave pred novo sezono. Na že znano destinacijo na Rogli seje odpravilo 37 nogometašev in 7 spremljevalcev. Fantje so trenirali 2x dnevno, v prostem času pa so se razvajali v hotelskem bazenu ter zabavali na sankališču Zlodejevo. Vsak večer smo si pripravili različne zabavne igre, ogledali smo si nogometne tekme, glasba, pesem in smeh pa so bili naši stalni spremljevalci. Fantje so se še bolj povezali med seboj, ne glede na starost. Izglodali smo kot ena velika družina, kar se je videlo tudi na zunaj. To so opazili tudi naključni obiskov-
alci, ki so nas opazovali z navdušenjem in nam čestitali za organiziranost. Rogla v vsej svoji lepoti pričara čudovito vzdušje in če seštejemo še zagnanost nogometašev pri treniranju ter veliko energije trenerjev, je rezultat takšnih priprav lahko samo navdihujoč. Končna ocena tokratnih priprav je vsekakor pozitivna, če ne kar odlična in vsi skupaj smo v en glas zatrdili, da komaj čakamo naslednje leto in novih priprav.
Več utrinkov iz Rogle in o vseh naših dejavnostih si lahko pogledate na naši spletni strani www.sngorisnica.si Tudi večanje števila naših članov govori o tem, da se v naši šoli nogometa dela dobro. Zato vabimo v naše vrste vse mlade, ki bi se želeli preizkusiti v najpopularnejšem športu na planetu, da se oglasijo v športnem parku Gorišnica vsak dan med 16. in 18. uro in se dogovorijo za začetek treninga. Staršem velja še zagotovilo, da bomo v Šoli nogometa Gorišnica poskrbeli za vso brezplačno opremo, razen nogometnih čevljev. Od otrok pa želimo le dobro voljo in željo po učenju nogometnih prvin. Informacije o vpisu v Šolo nogometa Gorišnica lahko dobite tudi na telefonskih številkah: 031 409 475 ali 041 51 52 54. Borut Lindič
SPOR'
ŠPORT
Ratko Matjašič
Poletne športne prireditve
Športna zveza Občine Gorišnica, ki združuje klube in društva na področju športa, je tudi v letu 2019 organizirala in izvedla športni program »POLETNE ŠPORTNE PRIREDITVE«, katerega izvedbo v letu 2019 so razen Občine Gorišnica in sponzorjev, zaradi uspešnega kandidiranja na javnih razpisih omogočili Fundacija za šport Republike Slovenije, Športna unija Slovenije in Sokolska zveza Slovenije.
V ta namen je v času od 13. 7. 2019 do 27. 7. 2019 organizirala več športno-rekreativnih prireditev, in sicer: 21.
Skupna uvrstitev 21. vaške olimpijade
i 1 I
K S.
| S
# f I 5
i 1 1 1
I E ~ s s s
I I I
§)	Si	4»	E	E
o	o	o	ra	ra
I
|
'S, |
i
i i
E E
jc je ra c c
I H j H
f i ~ f i l i i
™ .o <d o> i i jc je
o °	'E*	‘E*	© o-o-S
|!f f!! i	i	i	i
®	®	®	§
sS.S ra-.e.eSS-stS-S-S
OCOKZ>>tZ)OTQ-Q.Q.Q.
I I 1
l!
1 i
I	I
s	s
f	f
i"	i
GORIŠNICA MOŠKANJCI GAJEVCI-PLAČ. FORMIN TIBOLCI ZAMUŠANI ZAGOJIČI MALA VAS MURETINCI CUNKOVCI
3	1,5	10	8	2,5	3
6 6 11	13
6
4
2,5
5
1
14
4
2
127
92
83.5
64.5
46.5 40
20.5 16
s
Ratko Matjašič
21. vaška olimpijada občine Gorišnica
V novem športnem parku Gorišnica, kegljišču sekcije visečega kegljanja DU Gorišnica, ribniku Športno ribiškega društva Gorišnica ter Večnamenski dvorani Gorišnica je v soboto, 13.07.2019 potekala 21. Vaška olimpijada.
Tekmovalci so se zbrali v novem športnem parku v Gorišnici, kjer se je ob 9.00 uri pričela otvoritev vaške olimpijade. Po uvodnem nagovoru sta tekmovalke in tekmovalce pozdravila predsednik Športne zveze Občine Gorišnica, g. Ratko Matjašič ter župan Občine Gorišnica, g. Jože Kokot. Sledil je dvig zastave vaške olimpi-
N0G0MET DO 16 LET
Na letošnji vaški olimpijadi je sodelovalo 7 ekip. Po končanem tekmovanju so prva tri mesta zasedle naslednje ekipe:
1.	MALI CUCKI iz VO Gorišnica
2.	GAMSI iz VO Zamušani
3.	MODRE STRELE iz VO Moškanjci
NOGOMET NAD 16 LET
Tradicionalna disciplina vaške olimpijade v kateri je sodelovalo 13 ekip, prva tri mesta pa so osvojile naslednje ekipe:
1.	KE BI RAD iz VO Gorišnica
2.	ZAGOJIČI iz VO Zagojiči
3.	TELEČJA GASA iz VO Gorišnica
jade ter predaja majice Športne zveze Občine Gorišnica županu ki je nato dal znak za pričetek športnih iger.
V 19 športnih panogah je sodelovalo 997	tekmovalcev
iz vseh vaških odborov občine Gorišnica.
Ro končanju športnih tekmovanj so bile na programu igre svetnikov in delavcev občinske uprave. Žal pa so igre zaradi dežja bile odpovedane.
Ob koncu je sledil zaključni del prireditve z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo medalj in pokalov.
KOŠARKA
Standardna disciplina vaške olimpijade v kateri je sodelovalo 9 ekip, prva tri mesta pa so si razdelile naslednje ekipe:
1.	GORIŠNICA iz VO Gorišnica
2.	GAMSI iz VO Zamušani
3.	OLD BOVS iz VO Moškanjci
NAMIZNI TENIS-moški
Standardna disciplina vaške olimpijade v kateri je sodelovalo 39 tekmovalcev, prva tri mesta pa so osvojili:
1.	SAŠO MAJERIČ iz VO Moškanjci
2.	ANDREJ HUNJET iz VO Formin
3.	LEON ŠTERBAL iz VO Gorišnica
Število ekip in tekmovalcev 21. vaške olimpijade po športnih panogah
	Panoga	E	T
1	Nogomet do 16 let	7	37
2	Nogomet nad 16 let	13	79
3	Košarka	9	51
4	Namizni tenis - m.		39
5	Namizni tenis-ž.		8
6	Streljanje z zrač. p. - m		106
7	Streljanje z zrač. p. - ž.		52
8	Streljanje z fračo - m.		89
9	Streljanje z fračo - ž.		59
10	Šah	4	12
11	Met kamna - m.		16
12	Met kamna - ž.		13
13	Vleka vrvi	4	34
14	Tek na 60 m - m.		23
15	Tek na 60 m - ž.		15
16	Odbojka	8	44
17	Speed badminton		15
18	Ribiško tekmovanje	7	28
19	Najspretnejši občan		8
20	Viseče kegljanje -ž.	9	45
21	Viseče kegljanje. - m.	10	50
22	Skok v daljino - ž		9
23	Skok v daljino - m		6
24	Petero skok deklice-ml.		6
25	Petero skok deklice - st.		8
26	Petero skok dečki ml.		11
27	Petero skok dečki st.		12
28	Skok z vrečo deklice		7
29	Skok z vrečo dečki		22
30	Med dvema og. mlajši	2	10
31	Med dvema og. starejši	8	45
32	Streljanje na gol - deklice		9
33	Streljanje na gol - dečki		29
NAMIZNI TENIS-ženske
Še ena od standardnih disciplin vaške olimpijade v kateri je sodelovalo 8 tekmovalk a brez lanskoletne zmagovalke.
1.	EMA HUNJET iz VO Formin
2.	ROMANA BEHRAMI iz VO Tibolci
3.	SUZANA SOK iz VO Gajev-ci-Placerovci
SPOR"
SPOR'
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO - moški
Disciplina vaške olimpijade v kateri je sodelovalo največ tekmovalcev in sicer 106, prva tri mesta pa so si razdelili:
1.	SANDI MUHIČ iz VO Gorišnica
2.	PETER BEZJAK iz VO Mala vas
3.	BLAŽ BEDRAČ iz VO Zamušani
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO - ženske
Tudi nežnejši spol je dokazal da je vešč ravnanja s zračno puško, saj se je tekmovanja udeležilo 52 tekmovalk, prva tri mesta pa so si razdelile:
1.	SANJA LAH iz VO Tibolci
2.	URŠKA KOROŠEC iz VO Moškanjci
3.	KATARINA KOVLAŠINEC iz VO Gorišnica
STRELJANJE S FRAČO - moški
Edina disciplina vaške olimpijade, ki je zaradi dežja bila prekinjena. Kljub temu pa je streljalo 89 tekmovalcev, prva tri mesta pa so si razdelili:
1.	BOJAN PURGAJ iz VO Gorišnica
2.	SLAVKO PLOŠINJAK iz VO Gajevci - Placerovci
3.	DANIEL VERŠIČ iz VO Gajevci -Placerovci
S
STRELJANJE S FRAČO - ženske
Tako kot moške je tudi nežnejši spol bil deležen prekinitve tekmovanja zaradi dežja a se je streljanja vseeno udeležilo 59 tekmovalk, prva tri mesta pa so si razdelile:
1.	SUZANA SOK iz VO Gajevci -Placerovci
2.	TANJA ŠALAMUN iz VO Gorišnica
3.	MILENA DONAJ iz VO Gajevci -Placerovci
ŠAH
Disciplina v kateri je v lanskem letu sodelovalo 6 ekip, letos pa žal samo
4.	Prvo mesto je pripadlo lanskoletnim prvakom, to je ekipi Zamušanov, ostali dve mesti pa:
1.	ZAMUŠANI iz VO Zamušani
2.	GORIŠNICA iz VO Gorišnica
3.	MOŠKANJCI iz VO Moškanjci
MET KAMNA - moški
Tradicionalna disciplina vaške olimpijade, v kateri je sodelovalo 16 tekmovalcev.
1.	MITJA KOSTEVC, VO Gorišnica
2.	TOMAŽ BRUMEN, VO Moškanjci
3.	ALEN MUHIČ, VO Moškanjci
MET KAMNA - ženske
Ena redkih disciplina vaške olimpijade v kateri je sodelovalo enkrat več udeleženk kot v lanskem letu. Lani 6 letos pa 13.
1.	FRANJA MUHIČ iz VO Moškanjci
2.	ANJA PETEK iz VO Gorišnica
3.	ANA ŠKERJANEC iz VO Tibolci
VLEKA VRVI
Še ena tradicionalna disciplina vaške olimpijade, ki pa je zaradi preveč razgretih strasti tekmovalcev v lanskem letu, letos doživela največ organizacijskih sprememb. Tako so letos vleko vrvi gledalci spremljali izza panelne ograje, sodili pa sodniki, ki sodijo v državni ligi.
1.	MOŠKANJCI iz VO Moškanjci
2.	GORIŠNICA iz VO Gorišnica
3.	FORMIN iz VO Formin
TEK NA 60 m (moški)
23 tekmovalcev se je podilo za naslov najhitrejšega. Naslov je pripadel:
1.	AN E J ČURIN, VO Gorišnica
2.	TOMAŽ BRUMEN, VO Moškanjci
3.	MIHA ZELENIK, VO Cunkovci
TEK NA 60 m (ženske)
Tudi 15 občank si je želelo pridobiti naslov najhitrejše občanke, osvojila pa gaje:
1.	INES SOK iz VO Gajevci -Placerovci
2.	DORA ŠANDOR iz VO Gorišnica
3.	LARA BEZJAK iz VO Gajevci -Placerovci
SPEED BADMINTON
Še ena od tradicionalnih disciplin v kateri pa lanskoletna zmagovalka ni nastopala, zato smo izmed 15 tekmovalk dobili novo zmagovalko:
1.	SARA KOCIPER iz VO Gajevci -Placerovci
2.	INES HORVAT iz VO Tibolci
3.	BETINA RIŽNAR iz VO Tiblci
ODBOJKA
Revija gibčni občank, ki so tekmovale v 8 ekipah. Prvih treh mest pa so se veselile:
1.	GUSTEKI iz VO Gajevci -Placerovci
2.	GORIŠNICA iz VO Gorišnica
3.	METROPOLA iz VO Moškanjci
NAJSPRETNEJŠI OBČAN
Tradicionalna disciplina z že uveljavljenimi igrami, zmagovalec pa:
1.	MIHA CVETKO iz VO Formin
2.	DARKO VALENKO iz VO Tibolci
3.	SAŠO MAJERIČ iz VO Moškanjci
RIBIŠKO TEKMOVANJE
Disciplina z 7 ekipami, v kateri favoriti, ribiči iz Gajevcev niso opravičili vloge favorita in so zasedli zadnjo stopnico na zmagovalnem odru:
1.	MOŠKANJCI iz VO Moškanjci
2.	GORIŠNICA iz VO Gorišnica
3.	GAJEVCI-PLACEROVCI iz VO Gajevci - Placerovci
VISEČE KEGLJANJE (ženske)
Že uveljavljena disciplina na vaši olimpijadi v kateri je nastopalo 9 ekip, žal pa med njimi ni bilo ekipe iz VO Cunkovci in VO Zamušani
1.	ZAGOJIČI iz VO Zagojiči
2.	GORIŠNICA iz VO Gorišnica
3.	MOŠKANJCI iz VO Moškanjci
VISEČE KEGLJANJE (moški)
V moški konkurenci prav tako v že uveljavljeni disciplini na vaši olimpijadi je nastopilo 10 ekip. Prav tako pa kot v ženski kategoriji tudi v moški ni bilo ekipe iz VO Zamušani.
1.	MOŠKANJCI iz VO Moškanjci
2.	GORIŠNICA 1 iz VO Gorišnica
3.	MALA VAS iz VO Mala vas
SKOK V DALJINO (ženske)
Disciplina, ki ni še doživela pravega razcveta med občankami a se je pa discipline udeležilo nekaj več tekmovalk kot prvo leto.
1.	ZALA VESENJAK iz VO Gajevci -Placerovci
2.	KATJA PREJAC iz VO Formin
3.	KATARINA BEZJAK iz VO Gajevci - Placerovci
SKOK V DALJINO (moški)
Disciplina, ki tudi med občani še doživela pravega razcveta, tako da se je tekmovanja udeležilo le 6 tekmovalcev.
1.	AN E J ČURIN iz VO Gorišnica
2.	GAŠPER VESENJAK iz VO Gajevci - Placerovci
3.	ROK MURŠIČ iz VO Gorišnica
Seveda pa ni prave olimpijade, če na njej ne nastopajo tudi naši najmlajši. Kako so se odrezali pa v nadaljevanju.
PETERO SKOK deklice letnik 2013 -2014
Disciplina v kateri je nastopalo 6 tekmovalk, zmage pa se je veselila tekmovalka iz VO Zamušani:
1.	LIJA HORVAT iz VO Zamušani
2.	LIJA MAJERIČ iz VO Moškanjci
3.	INJA ZORKO iz VO Zamušani
PETERO SKOK deklice letnik 2011 -2012
8 nekoliko starejši deklic ni dovolilo dvojne zmage tekmovalkam iz VO Ti-bolci:
1.	MIA VIDOVIČ iz Tibolci
2.	ŽANA ROŠKAR iz VO Moškanjci
3.	MOJCA KURNIK iz VO Zagojiči
PETERO SKOK dečki letnik 2013-2014
Med 11 najmlajšimi udeleženci vaške olimpijade, so si stopničke razdelili:
1.	ROK JANŽEKOVIČ iz VO Gajevci - Placerovci
2.	VITO HOLCER iz VO Moškanjci
3.	ANŽE PINTARIČ iz VO Tibolci
PETERO SKOK dečki letnik 2011-2012
Nekoliko starejši fantje pa so si stopničke razdelili takole:
1.	JURIJ BEZJAK iz VO Mala vas
2.	GAJ PURGAJ iz VO Gorišnica
3.	MIHA KOKOL iz VO Moškanjci
SKOK Z VREČO-deklice
7 tekmovalk - ena velika vreča in dvojna zmaga tekmovalk iz VO Gorišnica:
1.	ANA ČURIN PRAPOTNIK iz VO Gorišnica
2.	TILA ŽNIDARIČ iz VO Gorišnica
3.	ALJA ARNUŠ iz VO Tibolci
SKOK Z VREČO-dečki
22 tekmovalcev - ena velika vreča in trojna zmaga za VO Moškanjci :
1.	GAL OSTERC iz VO Moškanjci
2.	KIAR VERTIČ iz VO Moškanjci
3.	TAI ŠEGULA iz VO Moškanjci
MED DVEMA OGNJEMA - mlajši
Kljub temu da so igre z žogo med najmlajšimi najpopularnejše, sta se tekmovanja v tej disciplini udeležili le dve ekipi. Zmage pa so se veselili:
1.	ORLI iz VO Moškanjci
2.	TA MALI iz VO Tibolci
MED DVEMA OGNJEMA - starejši
Pri nekoliko starejši in številčnejši zasedbi (8 ekip) so se zmage veselili tekmovalci iz VO Moškanjci:
1.	OVI MISLI KE JE DUMA iz VO Moškanjci
2.	JODLARJI iz VO Moškanjci
3.	GAMSI iz VO Zamušani
STRELJANJE NA GOL - deklice
Nova otroška disciplina na vaški olimpijadi katere se je udeležilo 9 tekmovalk, zmagovalka pa iz VO Gajevci - Placerovci:
1.	ZALA VESENJAK iz VO Gajevci -Placerovci
2.	KATARINA BEZJAK iz VO Gajevci - Placerovci
3.	ANJA KRAJNC iz VO Moškanjci
STRELJANJE NA GOL - dečki
Nova otroška disciplina na vaški olimpijadi tudi pri dečkih. Tekmovanja se je udeležilo 29 tekmovalcev, zmagovalec pa iz VO Gorišnica:
1.	JAKA PETEK iz VO Gorišnica
2.	NINO KORPAR iz VO Moškanjci
3.	JURE ANTOLIČ iz VO Moškanjci
ČASTNO RAZSODIŠČE:
Častno razsodišče v času iger ni prejelo nobene pritožbe s strani vodij ekip.
ZAKLJUČEK
S slavnostno podelitvijo medalj in pokalov ter uradnim zaključkom iger s strani župana Občine Gorišnica g. Jožefa Kokota, smo 21. vaško olimpijado kljub dežju, ki je motil tekmovalce in tekmovalke v disciplini streljanja z fračo in zračno puško , izpeljali po planu.
ŠP0R"
SPOR'
Teniški turnir
Teniški turnir je potekal v ponedeljek, 15. 7. 2019, na teniškem igrišču Žnidarič v Gorišnici. V dopoldanskem času je bil planiran turnir za otroke, ki pa je žal zaradi premajhnega števila udeležencev bil odpovedan.
V	popoldanskem času pa so se pomerili odrasli, in sicer v igri dvojic. Prijavljenih je bilo 16 udeležencev. Najprej je bil opravljen žreb parov -v parih so igrali:
V	parih so igrali:
Boris Petek in Alen Čuš Marko Bezjak in Franček Ljubeč Borut Kolar in Žiga Horvat Filip Ranti in Danilo Horvat Nejc Sok in Zdravko Roškar Voršič Dejan in Marko Žiher Žan Horvat in Gregor Bezjak Alen Horvat in Vito Horvat
Po žrebu parov se je opravil žreb v dve tekmovalni skupini.
Po končanem razigra vanju po skupinah, vsak par z vsakim na 6 gemov (iger), smo dobili štiri polfinalne pare.
V polfinalu so igrali:
Boris Petek/ Alen Čuš : Žan Horvat/Gregor Bezjak Alen Horvat/Vito Horvat : Filip Ranfl/Danilo Horvat
V boju za naslov najboljšega para na turnirju so se pomerili:
Boris Petek/Alen Čuš : Alen Horvat/Vito Horvat v boju za tretje mesto pa:
Žan Horvat/Gregor Bezjak : Filip Ranfl/Danilo Horvat Teniški turnir - igre dvojic - je spremljalo tudi precej gledalcev, ki so z glasnim navijanjem spodbujali vsak svojega favorita.
Kolesarjenje po občini
Četrti veliki dogodek v sklopu poletnih športnih prireditev je predstavljalo t.i. Kolesarjenje po občini, ki je potekalo v soboto, 20. 7. 2019.
Zbor kolesarjev je bil na trgu pred občino ob 9,00 uri, vendar so se kolesarji pričeli zbirati na trgu že veliko prej,
Še pred startom je vsak udeleženec kolesarjenja od predsednika športne zveze Občine Gorišnica prejel spominsko majico ter plastenko osvežilne pijače.
Trasa letošnjega kolesarjenja je potekala po vseh vaseh občine, in sicer na relaciji Gorišnica - Zagojiči - Muretinci - Mala vas - Gajevci -Gorišnica - Formin - Zamušani -Tibolci - Moškanjci
Ob 9.30 uri je karavana 45 kolesar-
jev krenila na pot proti Zagojičem. Sledila je vožnja skozi vas, nato pa še preko kanala hidroelektrarne Formin naprej skozi vasi Muretinci, Mala vas, Gajevci in Gorišnica do prvega vmesnega postanka, ki je bil organiziran pri ribiškem domu RK RAK v Placerovcih.
Po skoraj enournem postanku smo pot nadaljevali do Podgorcev, kjer smo zavili levo in naprej proti Zamušanom in Tibolcem, do ribiškega doma Športno ribiškega društva Gorišnica kjer je bil organiziran drugi postanek letošnjega
Gorišnica teče in nordijsko hodi
Tek je potekal v četrtek, 18. 7. 2019 v poznih popoldanskih urah, REZULTATI
ko so se ob 17.00 uri na občinskem trgu pričeli zbirati tekači. ABSOLUTNA KATEGORIJA - moški
Kot je že v navadi, je pred samim startom teka bil organiziran in izpeljan za predšolske otroke pod vodstvom Tanje in Saša Majeriča »mini tek«. Start za najmlajše tekače je bil na občinskem trgu, tekli pa so mimo športnega igrišča ŠD Gorišnica, okrog farne cerkve in nazaj na občinski trg.
Teka se je udeležilo 60 mladih tekačev, ki so progo uspešno premagali ter za nagrado prejeli spominsko majico Športne zveze Občine Gorišnica, medaljo ter kuponček za sladoled.
Nato je sledil start teka za odrasle, katerega se je udeležilo 43 tekačev iz domače občine, severovzhodne Slovenije in Prekmurja. Trasa teka v skupni dolžini 7 km je že peto leto zapored potekala izpred tržnice (mimo lipe) do Zagojičev in nadalje proti Moškanjcem, na križišču pred bencinskim servisom Petrol pa nazaj proti Gorišnici.
1.	BLAŽ OREŠNIK, Ormož, 21,30
2.	SEVERIN OGRIZEK, Poljčane, 22,12
3.	BOJAN PURGAJ, Gorišnica, 22,22
ABSOLUTNA KATEGORIJA - ženske
1.	MANUELA GOLOB, Sl. Bistrica, 26,33
2.	PETRA JENKO, Ormož, 26,55
3.	NIKA FAJFAR, Maribor, 27,06
OBČINSKA KATEGORIJA - moški do 40 let
1.	BOJAN PURGAJ, Gorišnica, 22,22
2.	BLAŽ VOZLIČ, Zamušani, 24,46
3.	MARKO LAPORNIK, Gorišnica, 27,42
Startno-ciljno ravnina je bila na občinskem trgu.
Po startu teka pa je sledil še start nordijske hoje, ki je potekala po isti trasi kot tek.
Vse udeležence na teku in nordijski hoji so spremljali tudi reševalci Javnega zdravstvenega doma Ptuj.
Zatem je sledil še zaključni del prireditve z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo medalj in praktičnih nagrad.
OBČINSKA KATEGORIJA - moški nad 40 let
1.	BOJAN VOZLIČ, Zamušani, 23,41
2.	BORUT ŽOHAR, Cunkovci, 26,50
3.	DAMJAN PETEK,Gorišnica, 30,03
OBČINSKA KATEGORIJA - ženske
1.	EVA ČAGRAN, Gorišnica, 31,13
2.	AMALIJA ŠEGULA, Gorišnica, 31,48
3.	MARJANA KELENC, Formin, 34,27
ŠP0R"
SPOR'
co
g
M
CO
LU
>
Pohod po obronkih občine
Pred zadnjo aktivnost iz projekta »Poletne športne aktivnosti 2019«, ki jih ob občinskem prazniku organizira in izvaja Športna zveza Občine Gorišnica predstavlja t. i. Pohod po hribovitih obronkih občine. Potekal je v soboto, 27. 7. 2019. Zbor pohodnikov je bil ob 9.00 uri na parkirnem prostoru pri Dominkovi domačiji.
Ob napovedanem času se je na parkirišču pred Dominkovo domačijo zbralo 20 pohodnikov, ki so po krajšem čakanju na eventualne zamudnike prešerno krenili na pot.
Pot nas je vodila preko mostu čez reko Pesnico proti Zamušanom in naprej skozi gozd »Brezje« proti zidanici vinogradnika Jurija Cvi-taniča st.. Toda vroče, soparno vreme ter hoja v hrib sta nas prisilila, da smo še pred prihodom na
cilj opravili krajši postanek v hladni senci gozda Brezje.
Po dobri uri hoje po hribovitem predelu Občine Gorišnica smo končno le prispeli do mesta postanka, ki je bil pri zidanici vinogradnika Jurija Cvitaniča. Utrujeni od naporne poti in zadihani smo kar popadali po zelenici pred zidanico. Zatem je po nekaj minutnem posedanju v hladni senci sledila pokušnja vin, pridelanih v vinogradu Jurija in Slavice Cvitanič.
Po polurnem postanku in nekaj kapljicah žlahtne tekočine je sledilo nadaljevanje pohoda po Zamušanskem bregu in se nadaljevalo po hribovitem delu Tibolcev proti ribniku Moškanjci, katerega upravitelj je Športno ribiško društvo Gorišnica kjer nas je pričakala topla malica, ki jo je za pohodnike pripravilo gostišče Muršič.
Planirane aktivnosti v projektu »Poletne športne prireditve 2019« razen »Gorišniškega vetra v laseh«, ki je planiran za dne 12. 9. 2019 smo v celoti izpeljali v skladu z zastavljenim planom. Vseh prireditev se je v letošnjem letu udeležilo preko 1200 občanov.
Naj športni duh še naprej krepi telo in duha in vse dobro tudi v prihodnje!
Vabljeni na lokalno tržnico v Gorišnici
Tržni dnevi so vsak petek med 14. in 17. uro
Ratko Matjašič
Aktivno staranje 2019
Športna zveza Občine Gorišnica, ki združuje klube in društva na področju športa, tudi v letu 2019 organizira in izvaja športni program »JUTRANJA TELOVADBA«.
Z izvajanjem programa »jutranja telovadba« smo pričeli pred tremi leti, ko se je na občinskem trgu Občine Gorišnica zbralo okrog 25 občank in občanov.
Danes se športni program »Jutranja telovadba«, ki obsega redno športno vadbo po programu 1000 gibov izvaja vsak dan med 8.00 uro in 8.30 uro razen nedelje v štirih vaseh naše občine za vse občane in občanke Občine Gorišnica in sicer:
V	GORIŠNICI
Program jutranje telovadbe za krajane in krajanke vasi Gorišnica se izvaja na dveh mestih in sicer v obdobju od septembra do konca meseca maja na občinskem trgu, v obdobju od junija do konca avgusta pa na starem športnem parku.
Telovadbe se povprečno udeležuje 10 udeležencev, medtem ko skupina šteje 15 udeležencev. Povprečna starost skupine je več kot 65 let. Telovadbo vodita gospa Slavica Rozman in gospa Burdica Laura
V	ZAGOJIČIH
Program jutranje telovadbe za krajane in krajanke vasi Zagojiči, Moškanjci in Cunkovci se izvaja skozi celo leto na prostoru pred vaško gasilskem domu Zagojiči. Telovadbe se povprečno udeležuje 13 udeležencev, medtem ko je v to skupino vključenih 17 krajanov in krajank, katerih povprečna starost je 63 let. Skupino vodi gospa Marica Muršič.
VZAMUŠANIH
Program jutranje telovadbe za
Zagojiči
krajane in krajanke vasi Zamušani in Tibolci se izvaja skozi celo leto na prostoru pred vaško gasilskem domu.
Telovadbe se povprečno udeležuje 7 udeležencev, medtem ko je v to skupino vključenih 10 krajanov in krajank, katerih povprečna starost je 55 let. Jutranjo telovadbo vodi gospa Marija Fajfarič
NA FORMINU
Program jutranje telovadbe za krajane in krajanke vasi Formin, Placerovci in Gajevci se izvaja skozi celo leto na prostoru pred vaško gasilskem domu.
Telovadbe se povprečno udeležu-jet 0 udeležencev, medtem ko je v to skupino vključenih 15 krajanov in krajank, katerih povprečna starost je 60 let. Skupino vodi gospa Vida Kovačec.
Z organiziranjem in izvajanjem športnih aktivnosti za občane Občine Gorišnica pa Športna zveza Občine Gorišnica uresničuje tudi enega od namenov delovanja, to je uveljavljanje in povečevanje števila športno aktivnih občanov.
Zamušani
Da je temu tako, kaže naslednje:
•	jesensko - zimske rekreacije v obdobju med oktobrom in aprilom se na na teden povprečno
•	udeležuje 210 občanov in občank,
•	jutranje telovadbe, ki se izvaja skozi celo leto udeležuje 40 občanov in občank
•	poletnih športnih aktivnosti (šest enodnevnih športnih prireditev) se udeleži preko 1200 občanov
•	rekreacija se izvaja v različnih krajih (Gorišnici, Zagojiči h, Forminu, Zamušanih in Tibolcih),
zato lahko rečemo, da smo na pravi poti in da se občani vse bolj zavedajo, da je športna aktivnost, bodisi profesionalna, bodisi rekreativna, pomembna prvina kakovostnega življenja v vseh pojavnih oblikah in okoljih in je prirejena vsem starostnim obdobjem življenja, saj njenim izvajalcem prinaša uspeh, zdravje in ne nazadnje tudi veliko veselja.
SPOR"
Katja Muršič, Ars Vitae - društvo za razvoj in izvajanje programov pomoči
Moj otrok je zasvojen, kaj naj naredim?
Moj otrok je zasvojen, kaj naj naredim?
Mnogim se zdi, da besedi zasvojenost in otrok ne gresta skupaj. Pa vendar, ste se kdaj vprašali, koliko časa vaš otrok preživi pred zaslonom? Lahko je to televizija, računalnik ali telefon. Če bi sešteli te ure, kakšno številko bi dobili? Vse pogosteje se na strokovnjake obračajo starši, ki imajo težave pri vzgoji svojih otrok. Starši se po pomoč se običajno obrnejo takrat, ko so težave že precej kompleksne. Kaj to pomeni? Otrok noče
delati domače naloge, upira se učenju, domača opravila se mu zdijo nesmiselna, čas pa bi najraje prebil na mobilnem telefonu, računalniku, ali pred televizijo. Elektronske naprave nam resda lajšajo življenje, brez njih si težko zamislimo vsakdan, a prav je, da se zavedamo posledic, če jih prekomerno uporabljamo. Pretirana uporaba namreč lahko vodi v zasvojenost. Zasvojenost se, enostavno rečeno, kaže kot bolezenska potreba po določeni snovi, stvari, ali početju. Pri odraslih se najpogosteje srečamo z odvisnostjo od tobaka, alkohola, drog, igrami na srečo ipd. Vse
odvisnosti, pa imajo kar nekaj skupnega; prvi korak je zmeraj zanikanje in minimaliziranje problema -jaz pa že nisem zasvojen, neham lahko kadar koli želim, stanje ni tako hudo ipd. Pri prekomerni rabi sodobne tehnologije pa so pogosto prisotni so tudi pogosti konflikti z bližnjimi, izguba občutka za čas, odmik od prijateljev in družine, opuščanje telesnih in družabnih dejavnosti, slabši rezultati v šoli, zanemarjanje obveznosti ipd.
Kje se vse skupaj začne?
Otroci so že od prvega leta živl-
jenja obkroženi z elektronskimi igračkami intenzivnih barv in zvokov. Če se otrok več ur na dan igra s takšnimi igračkami in ga potem peljemo v naravo, bo zunaj nezadovoljen, zdolgočasen. V naravi namreč ni močnih barv in ni tako intenzivnih dražljajev, kot jih lahko proizvede elektronska igrača. Njegovi možgani so vajeni drugega, zato mu je v naravi dolgčas, počuti se izgubljen. Tak otrok starše po navadi prisili, da se čim prej vrne v ‘varno’ okolje, ki mu jo nudijo elektronske igrače, pozneje pa televizijski in računalniški zasloni. Starši morajo zato omejiti čas, ki ga otrok preživi pred televizijo ali
računalnikom.
Kako to opaziti?
Najpomembnejše je, da z otroci preživimo čim več časa, da spremembe v vedenju opazimo čim hitreje in tako ukrepamo hitro, preden se težava ne razvije še bolj. Ta nasvet velja za boj proti vsakršni odvisnosti, posebnost pri prekomerni rabi tehnologije, pa opazimo po naslednjih znakih: otroci izgubijo občutek za čas, telesno so vse bolj nedejavni, nedružabni, najrajši se prehranjujejo za računalnikom ali s telefonom v roki, njihovo razpoloženje zelo niha, ne upoštevajo dogovorov s starši, zanemarjajo šolske obveznosti, imajo težave s spanjem (nemiren spanec, jutranja razdraženost in utrujenost), sporazumevajo se s kratkimi in odrezanimi stavki, njihov besedni zaklad je vse bolj siromašen, poleg tega jih ne zanima nič več.
Kako ukrepati? Meje, meje in še enkrat meje
Otroku morate postaviti mejo in mu privzgojiti zdrave vzorce že dovolj zgodaj. Bolj ko bo otrok samostojen, torej kmalu po vstopu v osnovno šolo, bolj bo vpliv okolice močnejši, njihova samovolja vse bolj izrazita in težave se bodo kopičile in kopičile, tako njihove kot vaše.
Ne glede na to, za kakšno zasvojenost gre, ste vi kot starši tisti, ki morate postaviti mejo. Mejo, ki jo boste v prvi vrsti zgledno upoštevali vi, šele potem lahko enako pričakujete od otrok.
Na to, ali bo otrok ali mladostnik postal odvisen od spleta, najbolj vpliva družina. V družini morajo veljati jasna pravila in red povsod, prav tako torej pri uporabi tehnologij. Če otrok v naprej dogovorjenih pravil ne spoštuje, so
Vir: www.whatdoctorsknow.com
Vir: www.makeofuse.com
posledice nujne. Starši se dostikrat zatečejo k praznim grožnjam, pregovarjanju in konfliktom, ki so neučinkoviti in zasvojene osebe spravljajo v še večjo stisko. Neučinkovito je, če prepovemo uporabo digitalne tehnologije za en teden, potem pa otrok pospravi sobo, naredi domačo nalogo, se malo uči in mu za nagrado kazen zmanjšamo. Posledica neupoštevanja pravil mora biti vedno povezana s pravilom samim - npr. - npr. če otrok preživi preveč časa na telefonu, kot posledica sledi krajši dovoljeni čas uporabe telefona. Prav tako se tega pravila držimo na ostalih področjih - npr. če otrok pride od prijatelja ob kasnejši uri kot smo se dogovorili, mu drugič obiska pri prijatelju enostavno ne dovolimo.
Kot starši se moramo zavedati svoje vloge. Mi moramo odločati o tem, kdaj, kje in kako bo otrok uporabljal sodobno tehnologijo. Otrok tega ne zmore sam in potrebuje našo usmeritev, četudi to pomeni, da bomo večkrat morali reči ne in kdaj slišati tiste težke besede, da smo najslabši starš na svetu. Vse zato, ker svojemu otroku želimo le najboljše.
Nekaj pravil, ki jih je vredno upoštevati:
•	brez telefonov za mizo in med obroki,
•	natančno odmerjena uporaba televizije, igralnih konzol in telefona dnevno,
•	zvečer (pred spanjem) telefoni ostanejo v drugi sobi, saj ob postelji nimajo kaj iskati,
•	starši naj preverijo, za kaj bodo otroci računalnik sploh potrebovali, kaj bodo počeli in koliko časa bo trajalo,
mnenja strokovnjakov o času, ki ga otroci in mladostniki lahko
preživijo pred ekrani, so različna. Najbolj je odvisno od tega, kaj je tisto, zaradi česa so otroci pravzaprav za računalnikom. Najpogostejše smernice navajajo, da osnovnošolski otroci spletu ali uporabi tehnologije za zabavo ne namenijo več kot eno uro na dan. Nenehno nadzorovanje otroka seveda marsikdaj ni mogoče. Če ste pogosto zdoma, je priporočljivo, da v pravila vključite tudi to, da otrok naprave uporablja le takrat, ko ste doma.
Izhod v sili pri omejevanju uporabe tehnologije pa so lahko v takih trenutkih tudi aplikacije za starševski nadzor, kot so AppLock, Kids Plače, Screen Time, Secure Teen in druge. Te lahko staršem pomagajo pri beleženju časa, ki ga otrok preživi ob napravi. Seznanijo pa se tudi z vsebinami, ki jih uporablja. To so seveda zgolj pripomočki, ki pa ne smejo biti ključni element.
Starši smo zgled
Starši smo prvi in najpomembnejši vzgojitelji svojih otrok. V vzgojo svojega naraščaja smo tudi pripravljeni vložiti veliko energije, truda in dobronamernih nasvetov vseh okoli nas. Pogosto pa pozabimo, da najbolj vzgajamo ravno
takrat, ko tega sploh ne nameravamo početi. Ko preprosto smo z otrokom in delujemo spontano, brez namena vzgajanja. Otroci nas opazujejo, poslušajo v vseh trenutkih, še najmanj takrat, ko bi to želeli. Če se hitro zjezimo na voznika v p drugem avtu, sodelavca, soseda ali pa zato, ker stopimo na odvržen žvečilni gumi, smo svojim otrokom dali zgled situacij, v katerih reagiramo z jezo. Tako je tudi z uporabo digitalne tehnologije. Nemalokrat smo na žalost priča situacijam v parku na igralih, ko mame brskajo po spletu in preverjajo družabna omrežja, med tem ko otrok pleza po igralih in vsakih 5 min zakriči »Mami, poglej!«, ona pa sploh ne odreagira. Izrednega pomena je postaviti dober zgled. Če v družini velja, da se za jedilno mizo ob jedi telefoni ne uporabljajo, potem ga ne sme uporabljati nihče, tudi starši ne. Družina naj bo čim bolj ustvarjalna, aktivna in komunikativna. Pogovarjati se je treba o vsem, kar je na spletu, o tem, kakšna so sporočila spletnih vsebin, o nevarnostih, ki pretijo na internetu ter tudi o vsiljivih reklamnih sporočilih. Nenazadnje pa je ključno zaupanje, da si starši in otroci iskreno in odkrito povedo vse.
Tanja Magdič, Čebelarska zveza Slovenije
Zakaj ne bi Slovenije identificirali s čebelnjakom?
Za Slovenijo in slovensko čebelarstvo je zelo pomemben produkt trajnostnega - zelenega turizma, čebelarski turizem. Čebelarstvo je v Sloveniji način življenja in čebele kot simbol čiste narave imajo pri Slovencih poseben status. Razvoj čebelarske turistične ponudbe v zadnjih letih predstavlja pomemben ključ k ohranjanju slovenskega čebelarstva, še posebno v zadnjih letih, ko je pridelava medu slabša. Z razglasitvijo svetovnega dne čebel pa je ta panoga postala pomembna tudi z gospodarskega vidika drugih panog v Sloveniji, saj privablja mnoge turiste, ljubitelje narave in čebel.
Slovenija je dežela čebelarjev, ima bogato čebelarsko tradicijo, čebelarski turizem je v vzponu, kar se kaže tudi na področju čebelarskih spominkov, ki predstavljajo izjemnost naše dediščine. Nekateri spominki kot so npr. panjske končnice, lectova srca, dražgoški kruhki, med in drugi izdelki iz medu so že zastopani na našem trgu in so pogosto tudi del protokolarnih daril, saj so povezani z našo tradicijo, kranjsko čebelo in slovenskim čebelarstvom. Poleg teh na slovenskem trgu najdemo številne ponudnike, ki ponujajo edinstvene, izvirne, ročno izdelane spominke iz naravnih materialov, povezanih z zgodovino in kulturo določenega kraja ali države. Trenutni trendi na področju turizma in čebelarstva so na-i= klonjeni čebelarskim spominkom in na trgu se pojavljajo nove in nove ideje spominkov na področju čebelarstva. S ciljem zbrati pestro ponudbo spominkov, je Čebelarska zveza Slovenije v letu 2017 objavila natečaj za čebelarske spominke in darila povezana s čebeljimi pridelki in izdelki in objavila spletni katalog spominkov na področju čebelarstva, ki je dostopen na spletni strani http://www.czs. si/spominki/. Predloge spominkov za v e-katalog lahko ponudniki še vedno pošljejo na naslov Čebelarske zveze Slovenije in v primeru, da bo komisija ocenila primernost spominkov, bomo le te dodali med ostale spominke. V spletnem katalogu boste našli opise različnih spominkov, ponudnike in njihove kontakte.
Poleg teh spominkov Slovenijo zaznamuje tudi med. Pri tem je potrebno izpostaviti prednosti, ki jih prinaša med vključen v EU sheme kakovosti: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo in Kočevski gozdni med in Kraški med z zaščiteno označbo porekla. Pri tujih turistih je prepoznavnost EU simbolov kakovosti zelo dobra in marsikdo se za nakup odloči prav zaradi teh simbolov, saj predstavljajo višjo kakovost. Poleg tega je iz samega imena razvidno poreklo, kar evropskemu potrošniku veliko pomeni.
Nakupovanje spo-minkov predstavlja nekaj zabavnega, iskanje nečesa kar spominja na kraj potovanja in turistom predstavljajo otipljiv dokaz doživetja obiskane dežele. Preko spominkov doživljajo kulturo dežele, se z njo povežejo. Zakaj Slovenije ne bi identificirali s čebelnjakom, tako kot Pariz identificiramo z Eifflovim stolpom? To, da svetovni dan čebel praznujemo na rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janša, je veliko priznanje ne samo slovenskemu čebelarstvu temveč tudi Sloveniji.
SLOVENSKI	KOČEVSKI	KRAŠKI
MED	GOZDNI MED	MED
z zaščiteno	z zaščiteno	z zaščiteno
geografsko označbo	označbo porekla	označbo porekla
PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM
mUBM EVROPSKE UNIJE
mag. Andreja Kandolf Borovšak, ČZS
Lipa in lipov med
Vonj cvetoče lipe je eden izmed najlepših. Spominja na prve poletne dni, ko po naši krajini zadišijo lipe in lipovci. Skoraj ni vasi v Sloveniji, kjer se na vaškem trgu ne bohoti vsaj ena lipa, simbol slovenstva. S svojo mogočno krošnjo daje odlično senco, v času cvetenja pa nudi prijeten vonj in pašo čebelam.
LIPA V SIMBOLIKI
Že v antiki je starim Grkom in Rimljanom lipa simbolizirala prijateljstvo ter nežno zvesto ljubezen. Zakaj tudi ne, že sami listi lipe so srčaste oblike. Tudi v slovensko zavest je simbolni pomen lipe močno zasidran. Povezana je z različnimi običaji, šegami in navadami ter vaškim družabnim in političnim življenjem. Lipa je bila spoštovano drevo med kmeti, meščani in plemiči. Pod senčnimi krošnjami lip so bile pogosto kamnite mize in klopi, priljubljena zbirališča vaških veljakov in vaške srenje nasploh. Tam so se
Marinirano pečeni piščančji fileji z omako in lipovim medom
Za 4 osebe:
700 g filejev piščanca
Marinada:
60 g lipovega medu 30 ml olja
30 ml vina ali sadnega soka (malinovega)
stolčene ali grobo sesekljane brinove jagode, timijan, poper
»Steljica za pečenje« in nato priprava omake:
30 ml olja
30 g šalotke
50 g korenja
40 g korenine peteršilja
80 g jabolk
1 strok česna
200 ml fonda/osnove
zbirali, kramljali, tam se je jedlo, pHo, počivalo, igralo in veselilo. Tudi danes nas lahko lipa simbolično poveže v ključnih trenutkih. Tradicija sajenja lip se ohranja še danes, ne nazadnje tudi ob obiskih tujih državnikov, ki pogosto kje posadijo kakšno spominsko lipo. Na dan razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije so lipo zasadili na Trgu republike pred slovenskim parlamentom. Samostojnost Slovenije pa zaznamujejo tudi številne druge lipe, ki so bile takrat zasajene na vseh koncih Slovenije. Tudi ob protokolarnem središču na Brdu pri Kranju so člani vlade zasadili lipe. Najstarejše naj bi bile zasajene še v času turških vpadov, na krajih, kjer so bili Turki premagani ali od koder so bili pregnani. Od lipovih drevoredov je najznamenitejši drevored »Napoleonove lipe« pred Logatcem ob državni cesti, ki je bila nekdaj glavna prometnica med Ljubljano in Trstom.
Lipo lahko zasadimo tudi ob rojst-
Začimbe:
list lovorja, rožmarin, sol
Za marinado zmešamo med, olje in začimbe. Premažemo fileje piščanca in jih v hladilniku v pokriti posodi mariniramo nekaj ur (brez soli).
V	pekač zložimo očiščeno, olupljeno in drobno narezano šalotko, korenje, korenino peteršilja, jabolko, česen in začimbe ter fond.
Na to pripravljeno »steljico« položimo marinirane piščančje fileje, ki smo jih posolili.
Polijemo s segretim oljem.
V	pečici pečemo pol ure pri 180-200 °C.
Prestavimo na toplo in tik pred serviranjem narežemo na manjše rezine.
Omako pripravimo tako, da vse sestavine, na katerih so se spekli fileji piščanca, zmešamo, dodamo med in po okusu sok limone.
Več receptov z lipovim medom najdete na: http://www.czs.si
vu otroka. Lipa, ki raste skupaj z otrokom, je dragocen spomin na začetek novega življenja in predstavlja pomemben korak k sožitju med človekom in naravo.
LIPOV MED
V Sloveniji prevladujeta dve vrsti lip, lipa in lipovec. Lipa cveti junija ali na začetku julija, lipovec cveti dva tedna pozneje. Čebele na njih naberejo sladko medičino ali mano in nam proizvedejo lipov med, iz posušenega cvetja pa si lahko pripravimo tudi okusen lipov čaj.
Lipov med je svetlo rumene barve z zelenim odtenkom. Ima svež vonj po lipovem cvetju, mentolu, limonini lupini. Lahko je nektarnega ali maninega izvora, zato ima značilnosti obeh; v primeru nektarnega izvora hitro kristalizira, sicer nekoliko počasneje.
Ker ni presladek in ima značilno osvežilno aromo, ga uporabimo tudi v j= kulinariki.
Ed