Poštnina plačana v gotovini Cena Din V- Stcv. 3. V Ljubljani, sreda 5. januarja 1938. Leto III. Pred nepričakovanim obratom v razmerju med Italijo in Anglijo: ,Drugi zunanji minister Anglije' odpotoval v Rim Bini, 5. jan. o. Badio Roma poroča danes zjutraj: Stalili diplomatski svetovalec angleške vlade sir Robert VanSittard je včeraj dospel čez Pariz v Cannes, kjer je na dopustu angleški zunanji minister Eden. Van Sittard je imel z njim dolg sestanek, nato pa je odpotoval v Rim. To kratko poročilo brez razlag je velikega pomena na sedanjem političnem stanju v Evropi. Kljub napetosti, ki že dalje časa razdvaja Anglijo in Italijo, ki sta komaj pred letom dni sklenili sporazum o mirnem sožitju na Sredozemskem morju, je iz potovanja namestnika angleškega zunanjega ministra v Rim, mogoče sklepati, da je sedanja angleška vlada pripravljena storiti vse, da se sporazume z Italijo o najvažnejših vprašanjih, ki so bila zdaj povod za neprestane spore. Iz tega koraka angleške vlade je razvidno, (la hoče njen predsednik Chamberlain ostati za vsako eeno zvest svoji lanski napovedi, da si bo prizadeval za sporazum z Italijo. Časopisna vojna, ki je zadnje tedne trajala med obema državama, dalje propagandni boj po radiu, ki ga je Anglija napovedala Italiji z uvedbo arabskih oddaj, vsa ta dejstva bi govorila za to, da je sedanji trenutek za kake razgovore med Italijo in Anglijo zelo neugoden. Napadi italijanskega časopisja na zunanjega ministra Edena, kateremu pripisujejo vse protiitalijanske akcije v Ženevi od sankcij dalje, tudi pričajo o tem. Po drugi strani pa nenadni odhod >drugega zunanjega ministra Anglije«, kakor označujejo Vansittardov položaj v angleški vladi, dokazuje, da položaj le ni tako neugoden kakor bi sklepali po zunanjih znamenjih. Vansittard bi bil za dru- gega zunanjega ministra Anglije imenovan komaj pred nekaj dnevi. Temu dejstvu pripisuje ves svet ogromen pomen. Časopisje napoveduje celo, da bo Vansittard zamenjal Edena, s katerim pomirljiva Chaniberlainova vlada ne more več delati prav zaradi tega, ker je svoje (lelo preveč zvezal z ZN in ker je preveč osovražen v Italiji. Zato bi Eden ne mogel začenjati in voditi nobenih razgovorov za kak sporazum z Mussolinijem. Vansittardovo prvo politično dejanje je ta nenadna pot v Rim. Iz tega sklepajo, da je bil imenovan na svoje novo mesto nalašč za to, da bo namesto Edena začel že dolgo napovedana pogajanja za sporazum z Italijo. O nalogi, ki naj jo xlrugi zunanji minister Anglije« izpolni v Rimu, jutranje časopisje še nikjer nič ne poroča. Drži pa, da je to nadvse pomemben politični dogodek, naj Vansittardovo poslanstvo izpade tako ali tako. Jugoslovanski zastopnik pri generalu Francu Salamanca, 5. januarja, o. General Jranco je včeraj sprejel jugoslovanskega trgovskega in konzularnega zastopnika pri španski nacionalistični vladi, kapitana Mažuraniča. Sprejem je potekel po običajnih predpisih in sta general IRose Marie«. — Film je v nemškem jeziku- Predstave danes ob 1«, 1®-15 in 21*15 url Predstave Jutri ob 14, 16-30, 1» In 21-30 url Jutri na praznik 0b 10-30 uri izredna predstava Življenje In kOHiedlfa po znižanih cenah. Telefon 21-24 Vesti 5. januarja Tri zakonske predloge proti hitlerjanskj propagandi v Združenih državah je dobila ameriška poslanska zbornica. Predlogi določajo krute kazni za vse, ki.bi se pregrešili proti tem zakonom. Romunski gostje v Rimu, ki so dospeli tja pred-6inočnjim, 60 priredili Mu6solniju pred Beneško palačo navdušene manifestacije. Temu obisku pripisujejo velik pomen za utrditev prijateljstva med Italijo in Romunijo. 32 stopinj pod ničlo je bilo te dni v severnem delu Balkanskega gorovja v Bolgariji. Angleški zunanji minister Eden bo svoj dopust prebil v Cannesu na južnofrancoski Obali. Kako dolgo bo ta dopust trajal, še ne vedo. V kitajski vladi je prišlo do več sprememb .ki -naj omogočijo uspešnejšo obrambo proti Japoncem in enotno vodstvo obrambe. Novi romunski ministrski predsednik Goga je poslal svojemu češkemu tovarišu dr. Hodžu brzojavko, v kateri pravi, da bo delal za prijateljstvo med obema državama. Dr. Hodža mu je odgovoril enako. Skupina angleških pisateljev je prišla v Florenco, kjer so jim tamošnje kulturne organizacije priredile lep sprejem. Torej le še niso vse zveze med Italijo in Anglijo pretrgane. 12 hitrih parnikov za petrolej bo dalo zgraditi ameriško vojno ministrstvo ker jih potrebuje za preskrbo bojnih ladij 6 kurivom med potovanjem. Bivši španski prestolonaslednik grof Cavadon-ga bo najbrž umrl, ker je izgubil veliko krvi. Prestolonaslednik že skozi trpi zaradi prirojene krvo-tečnosti, pri kateri lahko zaradi najmanjše praske izkrvavi. Hud mraz je zajel tudi vso severno Italijo, prav do morja. Več ljudi je zmrznilo. Judovskih beguncev iz Romunije se brani tudi Češkoslovaška, ki je po vzgledu drugih romunskih 60sed izjavila, da bo z vsemi sredstvi varovala narodne gospodarske koristi. Japonci so v Šangaju zasedli [joslopje ameriške radijske družbe in uvedli cenzuro nad vsemi oddajami. Novo vojno pristanišče bo zgradila finska vlada blizu mesteca Turki ja v finskem zalivu. To delo je potrebno zaradi nevarne boljševiške soseščine. Zastave po vsej Grčiji bodo izobešene od 5. do 11. januarja, to je od trenutka, ko bo stopila prestolonaslednikova nevesta na grška tla, pa do konca poročnih svečanosti. Bolgarski proračun za leto 1938 znaša nekaj nad sedem milijard levov in je za dobro milijardo vi»ji od lanskega, zaradi izdatkov za vojsko in letalstvo. , •'* 1,060.000 ljudi «e je ponesrečilo pri avtomobilskih nesrečah lani v Združenih državah. 42.000 pa je bilo smrtnih žrtev. Vrhovni poveljnik nemške vojske general Fritsch se je po daljšem bivanju v Egiptu in Grčiji vrnil domov. Znani ameriški filmski igralec Paul Muni, ki R ga pozna tudi naše občinstvo po njegovih mojstrskih vlogah, je v Budimpešti nevarno zbolel in so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Muni potuje z ženo po evropskih državah in je mislil iz Budimpešte priti tudi v Jugoslavijo. Tifus na londonskem letališču Croydonu še vedno razsaja in je zdaj bolnih 290 letalcev. Lanski pridelek kave v Abesiniji znaša 300 tisoč centov. Od tega jo bodo izvozih 230.C00 centov. Seja predsedstva nevmešavalnega odbora bo konec ' ‘ ’ j- za črta za odpoklic tujih vojakov iz Španije. Torej bo seja vsekakor zelo usešna in stvarna, kakor kaže spored. Ker je za božič kupoval v judovski trgovini, je izgubil službo neki berlinski višji občinski uradnik. Odpust utemeljujejo, da je s tem korakom vzbudil nezaupanje 6 voj ih predstoj nikov. Plovba po Renu je zaradi nizkega stanja vode ustavljena po vsej plovni dolžini te reke. Francosko letalko Hilzsovo, o kateri dva dni ni bilo vesti, 60 našli blizu kraja Jaška med Bagdadom in Basoro. Izginila je meda zaradi reklame, kakor imajo navado take letalske zvezde. Čas Hitlerjevega obiska v Rimu, 6 katerim bo vrnil septembersko Mussolinijevo potovanje v Berlin, še ni določen. Družba, ki ima v lasti Sueški prekop, bo morala dividende in obveznice izplačevati v zlatu, ker zahteva tudi plačila pristojbin od ladij v zlatu. Predsednik poljske republike Moscicki je obolel in so zaradi tega odpadli vsi slovesni novoletni sprejemi pri njem. Zaradi ledu na krilih, ki 6e je nabral na poletu čez Alpe, je včeraj treščilo na tla na frankfurtskem letališču nemško potniško letalo, ki je prišlo iz Milana. Šest ljudi, med njimi trije potniki, so našli smrt v razvalinah letala. Zlata podlaga nemške državne banke se v zadnjih mesecih ni nič spremenila, kakor je razvidno iz najr.ovejšega računskega poroči ia. Pomočnik slovitega ameriškega roparskega poglavarja Caponeja, Kid Tiger, prosi, da bi se smel naseliti v pirenejski državici Andori, ker so ga do zdaj izgnale vse države na svetu, kamor se je zatekel. Andorskim prebivalcem obljublja, da bo zgradil na svoje stroške moderno bolnišnico in sirotišnico, če mu dovolijo bivanje v svoji državi. Zdi 6e pa da Andorci tega ne bodo storili. Na nadzorstveno potovanje po angleških po 6estvih v Afriki ie včeraj odšel državni tainik za kolonije lord Dulterin, ki bo temeljito pregledal angleške obrambne postojanke zlasti v tistih pokrajinah, ki meje na Abesinijo. « Italijanski tunanii minister gre v Budimpešto Rim, 5. jan. AA. (Stefani.) Diplomatski urednik Stefania poroča: Zunanji minister grof Ciano odpotuje v kratkem v Budimpešto, da se udeleži konference zunanjih ininstrov držav, ki so podpisale rimske protokole. Konferenca bo 10., 11. in 12. januarja po že preje določenem načrtu. Budimpe-štansko posvetovanje epada v okvir dosedanjih in bodočih konferenc, ki jih imajo države rimskih protokolov že nekaj let. ucjrt picuacu^iva uv * mva« v uuuvi a u\j lec tega tedna. Na seji bodo proučevali možnosti izvedbo pripravljalnih pogojev pri sestavi na- Bolgarski dip omat D mo Kazasov piše: ,Slovenci so najbolj izobraženi Slovani' Ljubljana, 5. januarja. Po tem, kar je napisal o današnji Jugoslaviji in še posebej o Slovencih v svoji najnovejši knjigi »Dnešnja Jugoslavija« bivši bolgarski poslanik v Belgradu Dima Kazasov, smemo in moramo prištevati tega bolgarskega politika med največje in najiskrenejše prijatelje nas Slovencev. Še dobro nam je v spominu predavanje, ki ga je Dima Kazasov imel lansko leto v Ljubljani v Trgovskem domu in v katerem se je podrobno bavil z vsestranskimi razmerami, ki vladajo danes v Bolgariji. Tedaj se je mogel vsakdo prepričati, da je morda Kazasov eden onih Bolgarov, ki do vseh podrobnosti pozna svojo domačo zemljo in l>olgar-ski narod Toda, njegova zadnja knjiga »Dnešnja Jugoslavija* pa je dokazala tudi, da Kazasov ne pozna dodobra samo Bolgarije in njenih razmer, pač pa da se je z vso vnemo posvetil tudi proučevanju razmer, ki vladajo v sosednji Jugoslaviji. Menda še ni nikdar opisal kak tujec tako prepričevalno razmer in razlik med posameznimi narodi na Balkanu, kakor ravno on. Menda s posebno ljubeznijo se je lotil poglavja, v katerem se bavi z zgodovino in današnjo kulturno stopnje Slovencev. Med drugim je o Slovencih napisal tudi tole: »Slovenci so najmanjši, pa zato najbolj izobraženi del slovanskega plemena. Tehtna materialna in duhovna kultura tekmuje s kulturo zapadno evropskih narodov. Slovenska hiša se blesti od svoje vzorne čistosti in urejenosti. Vaška kuhinja stoji na tako visoki ravnini kakor naša mestna kuhinja. Vse v hiši — pa naj bo še tako skromno — je izbrano, čisto in urejeno. Vse: od saksije, ki ogreva s svojo krasoto vaško hišo, do kot jasmin rumenih desk, ki pokrivajo balkone ob hišah. Slovenka skrbi za hišo kakor za cerkev: krasi jo s cvetjem in z zelenjem, kakor krasi tudi svete podobe v znamenjih, s katerimi so posejane njive, ki jih obkrožajo planine. Vse v slovenski vasici govori o pesniški duši Slovenca. Vse — od cerkve do zavese, ki trepeta za oknom. Slovenec je pristni jugoslovanski tip — sinteza; je uporen, kakor Bolgar, sentimentalen in romantičen kakor Srb, dober in korekten kot Hrvat. Je pa kot vsi južni Slovani miren, skromen, gostoljuben in pošten človek. Je delaven, toda navajen veselja, kakor zraka svojih divno lepili planin. Zvečer Slovenec najrajši poje. S pesmijo izraža radost nad krasoto, ki kipi iz slovenske pokrajine. In izražajo kolektivno: v zboru, v katerih glasovi zvene v dovršeni harmoniji. Slovenec poje ob vsaki priliki: njegova Človeška in nacionalna duša je navajena zveneti v tem edinstveno dovršenem, kakor od sončne luči Čistem instrumentu. Slovenec je religiozen toda obenem s tem tudi zelo izobražen. Knjiga je pri vseh zelo spoštovana. Za mesto, ki ga zavzema knjiga v življenju Slovencev, govori najbolj fakt njeue razširjenosti. Navadna naklada knjige je 3000 do 6000 izvodov in to za prebivalstvo šestkrat manjše od bolgarskega. V koliko bolj je slovenska knjiga razširjena od bolgarske se lahko zaključi po tem, da naklada bolgarske knjige ne gre preko 2000 izvodov. Vsi Slovenci brez izjeme so pismeni. Svojo ubogo planinsko zemljo je Slovenec priredil v cvetoč vrt, v katerem neumorno delajo možje, žene in otroci. Vrata v ta diven, skoraj romantičen vrt, so široko odprta vsem, ki se hočejo radovati njegovih lepot. V Sloveniji vsakdo lahko uživa te lepote nemoten od nadlegovanj. Gostoljubnost Slovencev ima korenine v njihovi slovanski krvi. Je uslužen, žist, pošten, točen in korekten. Kadar se kdo smeje očitno, lahko gotovo veste, da je to njegova duša, ki se veseli. In vsakemu morete verovati, kajti Slovenec sam globoko veruje v dobroto, resnico in pravico ter je z eno besedo: človek.« Nimamo pravice podvomiti v iskrenost teh njegovih besed, pač pa smo mu dolini zanje tople zahvale, kajti niti s podobnim priznanjem se nas dozdaj še ni nihče spomnil. Čudimo se le v toliko, kako je mogel ravno Bolgar imeti toliko različno mnenje o Slovencih, kakor pa ga ima kdo od Srbov, ki navadno ne samo očitajo Slovencem to ali ono slabo stran, pač pa so zmožni tudi potvarjati resnico, menda res v naivni zavesti, da so vsaj kulturno daleč pred nami. riim hi I« zarodi svole lene, roman ifne vsebine in Carounega peila navduši« vso Llubitonot Grace Moore Kino Union |e,tl 22-21 Pol ie menil primadona Metropolitan opere 1 poje arije izTosee in drugih oper fjiiu, ki prekaša celo nepozabni Hm Rose Marie! Predstave ob 16., 19.15 In 21.15 url, — na praznik ob 15., 17-, 19- *n 21. uri N« ra nIH oo II. dop Isti ll.n. zo „.m.rSe I £ obtin.iia poZf>12anin cenali on Din 2*50 naprej! | m oglejte si ta film danes a i /utri. Proračun mariborskega okrajnega cestnega odbora sprelet Maribor, 4. januarja. Danes dopoldne se je vršila v sejni sobi okrajnega cestnega odbora v Mariboru plenarna skupščinska seja, ki je obravnavala proračun za 1. 1988-1939. O proračunu je poročal načelnik okrajnega cestnega odbora mariborski podžupan Franjo 2ebot. Celotni izdatki so predvideni na 5,873.909*50 Din So precej višji, kakor feo bili predvideni v lanskoletnem proračunu, to pa zaradi tega, ker se je pokazala potreba po zvišanju postavk za nove cestne zgradbe, Z rednimi dohodki izdatkov ni mogoče kriti, pa je zaradi tega potrebna za kritje primanjkljaja v višini 2,626.166.50 din posebna doklada na direktne državne davke, ki naj bi se pobirala v višini 18%. Lansko leto je znašala ta doklada 15%. Proračun je bil že predložen banski upravi v Ljubljani ter je dobil okrajni cestni odbor zagotovilo, da bo tudi odobren. V debati, ki je načelnikovemu poročilu sledila, je mariborski župan dr. Juvan sprožil važno vprašanje vzdrževanja banovinskih cest na področfu mariborskega mesta To so Pobreška, Ruška in Koroška cesta, za katere se dosedaj banovina, katere last so te ceste, sploh ni brigala, dasi prispeva mestna občina vsako leto na okrajnih cestnih dokladah okrog 1,200.000 din. Nasprotno z Mariborom pa dobivata Ljubljana in Celje vsako leto od banovine znatne zneske za vzdrževanje okrajnih cest na svojem področju. Župan dr. Juvan je zahteval, naj banovina prispeva za vzdrževanje svojih cest v Mariboru vsaj 700.000 din. Njegovi zahtevi se je skupščina soglasno pridružila. , Na;prej stare, potem šele nove ceste Načelnik Zebot je omenjal, da prihajajo na okrajni cestni odbor dan za dnem deputacije iz vseh krajev ter prosijo, da bi se pri njih začele graditi nove ceste. Največkrat pa bi bile take zahtevane zveze nepotrebne in brez posebnih splošnih koristi. Področje okrajnega cestnega odbora je že močno prepreženo e cestami ter je samo nekaj zvez. ki bi jih bilo res iz gospodarskih ozirov nujno potrebno zgraditi. Vse te zveze pa se že nahajajo v programu okrajnega cestnega odbora. Mnogo važnejše je. da se dograde že započeta cestna dela in da se vzdržujejo stare ceste v primernem stanju. Če bi se pa^gra-dile neprestano samo nove ceste, bi samo vzdrževanje tolikih cestnih zvez preveč obremenilo proračun cestnega odbora. Nepravičen ki uč za gramozan e Načelnik je nadalje opozarjal, da so v pretečenem letu na banovini znatno zhianjšali proračunsko postavko okrajnega cestnega odbora za gramozanje cest, To se je zgodilo radi tega, ker je nek strokovnjak« »iznašel« poseben ključ za vse ceste, pa najsibodo to takšne, na katerih se komaj vsak teden pojavi motorno vozilo, ali pa takšne, po katerih Sprejemi strank na banovini Banska uprava opozarja stranke, da njeni uradi sprejemajo stranke samo ob delavnikih dopoldne od 10. do 12. ure. Izven teh uradnih ur sprejemanje ni mogoče in je dostop v urade prepovedan. Banska uprava dalje opozarja stranke, naj se v posameznih zadevah obračajo izključno na načelnike oddelkov in šefe samostojnih odsekov ter njihove namestnike, ne pa na posamezne referente. Ban in namestnik bana sprejemata stranke izključno le ob torkih in ob petkih. brze avtobusi in težki tovorni avtomobili drug za drugim dan in noč. Tako se je zgodilo, da so začele naše, z avtomobilskim prometom preobtežene ceste, zaradi pomanjkanja gramoza propadati, tam, kjer pa ni avtomobilskega prometa, pa niso vedeli kam z gramozom. Posebna deputaeija mariborskega okrajnega cestnega odbora je letos na merodajnih mestih pojasnila, da je ta ključ nepravilen in za bodoče leto se obetajo zadovoljivi krediti za dobavo gramoza. Zveza Maribcr-Pre^mure Med važnimi novimi cestnimi deli, ki so v tem letu projektirana, je najvažnejša zgradba nove ceste med Št. Lenartom in Sv. Benediktom v Slov. gor. S to cesto bo končno ustvarjena direktna zveza Maribora z Prekmurjem. Ker se bo letos tudi začel graditi betonski most čez Muro v Petajncih ter namerava okrajni cestni odbor tudi izravnati velike ovinke na cesti Maribor—Sv. Lenart, bo ustvarjena s to zvezo velika moderna prometna magistrala, ki bo za Slovenske gorice in Prekmurje ogromnega gospodarskega pomena. Na tej magistrali namerava mariborska mestna občina uvesti poleg direktnega avtobusnega prometa med Mariborom in Mursko Soboto tudi tovorili promet in sicer na ta način, da bi bil avtobusu priključen tudi tovorni priklopni voz. 1,500.000 poso ila za nove ceste Po zaključku debate je bil proračun za leto 1938-39 soglasno sprejet. Najvažnejša naslednja točka dnevnega reda je bilo nato sklepanje o najetju posojila v znesku 1,500.000 din, s katerim naj bi ee dovršila pohorska cesta Reka-Sv. Areh ter nova cesta Sv. Lenart-Sv. Benedikt. Za najetje posojila se je skupščina soglasno izrekla, ker je umestno, da se take' važne ceste čimprej izgotovijo, mesto da se e počasnim delotn gradnja zavleče na dolga leta. plasti pohorska cesta je pomembna, ker ima banovina namen nadaljevati gradnjo od Areha naprej proti Slovenjgradcu, okrajni cestni odbor pa bo napravil še zvezo Sv. Areh-Šmartno nad Slovensko Bistrico, na drugi strani pa se bo nadaljevala gradnja^ ceste Ruše-Sv. Areh. Posojilo se bo najelo najbrze pri Pokojnin, zavodu. Prihodnje leto namerava ni odbor najeti posojilo v enaki višini za dograditev započetih cest na Kozjaku. Risarski tečaj za notran'o arhitekturo Zavod za pospeševanje obrti Zboriiiefifi-^ 101 v Ljubljani priredi v Ljubljani risarski tečaj za notranjo arhitekturo. Tečaj bo trajal do .P? !ja ter se bo vršil ob sobotah zvečer in v nedeljan dopoldne. Sprejemajo ee v tečaj eamo mizarski mojstri in taki pomočniki, ki že obvladajo strokovno risanje ali so dovršili mizarsko delovodsko - olo v Ljubljani. Prijave za tečaj z natančnim naslovom je treba poslati najkasneje do 10. januarja t. 1. na Zavod PO Zboruice T0I v Ljubljaui. Sprejeti udeleženci bodo obveščeni pismeno o dnevu pričetka tečaja. Hockey na ledu danes ob 20.80, jutri ob 10.80 dopoldne. SK Ilirija je povabila v goste bivšega prvaka Avstrije KACa iz Celovca za dvodnevno gostova* nje. Moštvo KAC-a je renomirano ter *a,vz®nl? v Avstriji eno vodilnih mest v hokeju. Prijateljem belega športa bo moštvo KACa gotovo nudilo višek zadovoljstva — tako. da bo sleherni prišel do popolnega športnega užitka. Domače moštvo se zaveda velikega formata renomiranega nasprotnika, ki Je prošle nedelje porazil našega znanca 1'. U ROMAN ter se je do sedaj temeljito pripravilo, da bo nudilo nasprotniku čim večji odpor. V mariborski okolici je bilo lani 16 ubojev in umorov Maribor, 4. januarja. V preteklem letu je bilo v mariborski okolici — na področju obeh mariborskih okrajnih glavarstev — nenavadno veliko število kriminalnih pri merov. Izvršenih je bilo namreč nič manj kot 16 ubojev in umorov, 40 požigov, 214 tatvin, 150 raznih drugih večjih kaznivih dejanj, 1090 prestopkov in 2633 prekrškov. V primeri s temi številkami pa je razveseljivo uspešno delo varnostnih organov, ki so izredno veliko kriminalnih primerov pojasnili ter zlikovce izsledili. Orožniki so izsledili vsega skupaj 5313 osumljencev. V skladu z dosedanjimi izkušnjami se je zopet izkazal moški svet s svojim nagnjenjem za kaznjiva dejanja. Med osumljenci je bilo namreč 4643 moških in samo 670 žensk. Aretacij je bilo 2201 in med aretiranci zopet moški visoko nadkriljujejo nežni spol. Med pojasnjenimi primeri so nekateri prav senzacionalni, s katerimi se je žandarmerija že dolgo let mučila. Predvsem so imeli orožniki srečo s požigalci, saj so onemogočili celo vrsto nevarnih piro- : manov, ki so držali več let v strahu cela okrožja ter so povzročili s svojimi požigi milijonsko ško- i do. Med izsledenimi jx>žigalci sta najznamenitejša Jožef Koren iz Pragerskega, ki je priznal 29 poži- ; gov ter je že bil obsojen na dolgoletno ječo, ter Lubajnšek iz Razvanja, ki je tri leta strašil v Raz- j vanju ter je izvršil 17 požigov, od katerih jih pri- ; znava zaenkrat samo 7. V Poljčanah je bil izšle- ; den mizarski vajenec, ki je izvršil 7 požigov, izšle- j denih in zaprtih pa je bilo še več požigalcev z , manjšim številom požigov. Celjske coviee »Kralj z neba« na celjskem odru. Jutri ob 4 popoldne bo uprizorila Gledališka družina v Celju v mestnem gledališču Gregorinovo božično igro »Kralj z neba«. Ta predstava bo predvsem za mladino. — V soboto zvečer ob pol 9 in v nedeljo popoldne ob 4 pa bosta predstavi za ostale. Zagonetna smrt meža. Včeraj dopoldne je pripeljal neki voznik v celjsko bolnišnico iz Podsrede moža. katerega so našli nezavestnega z razbito glavo na cesti. Okoli tri četrt na eno popoldne pa je podlegel poškodbam. O možu, ki se piše Vrhovnik Viljem, nimajo nobenih podatkov. Obdukcija bo dognala, ali gre za nesrečo ali za napad. Ljudsko vseučilišče v Celju. Pod okriljem Prirodoslovnega društva v Ljubljani, ki priredi v sredini meseca januarja več prireditev, predava na Ljudskem vseučilišču v ponedeljek, dne 10. januarja 1938 ob 20 g. prof. Viktor Petkovšek o »Našem narodnem parku«. Vse države po vsem svetu skrbijo in gledajo na to, da ohranijo posebnosti svojih znamenitih in važnih krajev, zlasti pa, da ohranijo svoje prirodne zanimivosti v njih rasti in razvoju in jih obvarujejo propada in uničenja, ki jini prete od širjenja civilizacije, na ta način, da vsa velika zemlja z vsem, ka sloji in raste na nji, stavijo pod zaščito, ker je to edino sredstvo, kakor uči izkušnja, za njih trajnejšo ohranitev tudi poznim rodovom. Tako zaščiteno ozemlje je pri nas naš Triglavski park, ki se razteza nad Bohinjem čez romantično Komno tja do vznožja našega najvišjega vrha - Triglava. Ker bo predavanje na vsak način lepo in zelo zanimivo, vabimo k najštevilnejši udeležbi. Brez pristavka Pred kratkim je neki 100 odstotni naprednjak in vneti JNSsar v nekem celjskem uradu dal na zahtevo sledeče rojstne podatke: Uradnik ga vpraša: »Kje ste rojeni?« Ta naprednjak mu odgovori: >Rojen sera v Trstu, kjer so rojeni vsi rodoljubi.« »Kaj ste po poklicu?« »Do leta 1935 sem bil privatni uradnik. Tedaj pa sem službo izgubil in sem sedaj tainik pri raznih viteških strankah in organizacijah, kar pa mi ne donaša toliko, da bi se pošteno preživljal.« »Ste oženjeni?« »Da, sem oženjen, a sem tudi že ločen od svoje žene, ker ni bilo mogoče živeti poleg nje. Namenjen sem bil pa tudi, da se z drugo poročim.« »Imate premoženje?« »Sem imel nekaj, ali odkar ne živim skupaj s svojo ženo, mi je skoraj vse propadlo.« »Kakšne vere ste?« »Sem pravoslavne vere, saj drugače se pa ne morem ponovno poročiti.« »Kakšne narodnosti 6te? Ali ste Slovenec?« »Kakšen Slovenec? Jaz sem bil vedno in bom vedno Jugcsloven in nič drugega.« Filmi ki |lh velja videti.,, ali ne videti »Poj le meni«. (Kino Union.) S tem pevskim filmom, za katerega govori že samo ime slavne pevke Grace Moore, se nam je produkcija Columbia Pictures Corporation« zares dostojno predstavila. Ce pomislimo na dolgo vrsto bolj ali manj ponesrečenih tako imenovanih pevskih filmov, bomo ob tem filmu začutili posebno ugodje. V celoti vzbuja vtis, da se da še zmerom izdelati pevski film, pri katerem izpojjolnjujeta glasbeni užitek še dobra igra, kolikor toliko dramatično dejanje in razgibana scena, katero krona nedosegljivo lepa fotografija. Res je, da se pevski film, katerega težišče je v lepih pevskih točkah, ne da meriti z istimi merili, kakor vsak drug film. Če gledalca petje prevzame, ne čuti enake nujne potrebe po precizni izdelanosti vseh drugih sestavin filma. Marsikatera jiogreSka v tem oziru se oprosti. »Poj le meni« je zanimiv tudi s te straui. Slavna pevka zapoje večkrat in vselej dovršeno. Tudi lepo igra. Nova »pevska zvezda« se v filmu ne odkriva. Zgodba, ki je tu pa tam poživljena še s kako satirično parodično ostjo na moderni ame-rikanski zakon, teče neprisiljeno, je tudi dramatično razgibana in prepričujoča. Če izvzamemo nekaj malenkostnih amerikanskih špecijalitet, bi filmu ne mogli očitati nobenih večjih napak. Slikovit, res lep film, bodo gledali in poslušali z največjim užitkom vsi, ki bodo obiskali kino Union. »Življenje komedija«. (Kiuo Matica.) Fiim je pravzaprav le dolga vrsta raztegnjenih prizorov iz življenja na razkošnem dvoru osemnajstega stoletja v času, ko so na zapadu že odmevale krilatice o svobodi, enakosti in bratstvu. Karikiranje brezskrbnih mogotcev je močno ohlapno, dejanje raztrgano, učinek pa veliko dolgočasje. Igralska družina, ki se je predstavila, ni dala ničesar iz sebe, kar bi nas prepričevalo. Film je prišel na program pač kot mašilo V Belgradu podirafo nove patače Belgrad, 5. januarja, m. Zaradi novega regulacijskega načrta, ki ga pripravlja belgrajska mestna občina, bodo v Belgradu morali podreti več novih palač, ki so bile zgrajene komaj pred letom dni. Tako bodo morali zaradi ureditve prostora ob Aleksandrovi cesti pred cerkvijo sv. Marka porušiti veliko petnadstropno stanovanjsko hišo in palačo Pokojninskega fonda uradništva Agrarne banke. Zaradi novega regulacijskega načrta bodo izginili celi veliki bloki hiš. Na ta način bo belgrajska občina dobila velik prostor med Agrarno banko in novim parlamentom ter bo tam uredila nov park. Italijanska umetnostna razstava v Belgradu Belgrad, 5. januarja, m. Italijanski ^rof Volpi, ki je včeraj prišel v Belgrad, je časnikarjem izjavil, da bo velika italijanska umetnostna razstava v Belgradu sredi marca. Na njej bodo prikazali vsa znamenitejša dela slovitih italijanskih slikarjev ter bo s to razstavo podana umetnostna in politična zgodovina italijanskega naroda. Proračun mesta Belgrada Belgrad, 4. jau. m. Belgrajska mestna občina je 'izdelala proračunski predlog za prihodnje proračunsko leto. Ta proračun belgrajske mestne občine bi po tem predlogu znašal 336,813.739 din. Lanskoletni proračun je znašal 328,964.983 din. Letošnji proračun je torej za 7,849.256 din večji od lanskoletnega. Osebni izdatki znašajo 99,334.336 din ter so za 5,900.000 večji kot lanskoletni. Za materijalne izdatke in sicer za redne je predvidenih 219,505.172 din, za izredne pa 17,974.201 din. Izdatki se bodo krili od dohodkov, ki jih ima belgrajska mestna občina od doklad (20% občinska .doklada): 14,672.776din, trošarin 88 milijonov, taks 21,900.000 din, raznega premoženja 9,055.370 ter raznih nepredvidenih dohodkov 1,500.000 din. Bukareita, 5. januarja, m. Včeraj j® jugoslovanska kraljica Marija sprejela v avdienco romunskega predsednika vlade Oktavijana Goi0- Zvečer ob 18.30 pa je s svojini spremstvom odpotovala v Belgrad. KINO SLOGA Telefon 27-30 predvaja prekrasno filmsko delo VaKek na ledu Atrakcije tega nima »o: Sonlo Hpnie * »tertl-nim d a letni'n zborom, bratfe Hltz. izborni komiki ln Borati Mlnjevlč s svojimi Tirtnozli Predstave ob 16., 19'1S in 2115 Ufi Gradbena delavnost v Kranju in kaj bi radi še Kranj, 4. januarja. V Kranju je bilo preteklo leto živahno predvsem v gradbenem oziru in je prav, če se nekoliko ozremo nazaj po najvažnejših tovrstnih pridobitvah, obenem pa pogledamo, kaj bo se treba izvršiti v bodoče. Med najvažnejša dela preteklega leta spada prav gotovo preložitev Gaštejskega klanca. To delo sedaj sicer še ni gotovo, vendar kljub izredno bemu vremenu, ki je nagajalo ves čas od *•« graditve in kljub temu, da je delal težave P« gradnji laborast svel, dobro napreduje tudi sedaj v zimskih mesecih. Nasip se pomika stalno proti savskemu mostu. S to preložitvijo bo izravnan zloglasni Gažtejeki klanec, ravnina pred zelezmskim prehodom bo izrabljena in tako bo za nasipom dosežen enakomeren vzj>on do Gašteja. Eden najlepših objektov v kranjski okolici pa je gotovo nadvoz nad železniško progo. Preložitev bo končana do konca prihodnjega poletja. Kranjska občina je zgradila v letu 1937 tudi prepotrebni most preko Kokre. Že prihodnjo pomlad bodo zrastle prav gotovo nove stavbe na hn-janski strani. Veliko osebnega in lažjega tovornega prometa bo usmerjenega v Kranj preko tega mostu radi ovinkov in strmin dosedanjih dovozov. O gradnji tega lesenega mostu smo pred časom že pisali. Prihodnje Šolsko leto bo odprta tudi nova ljudska šola, na kateri so zidarska dela že izvršena in je ie pod streho. Nova šola je razdeljena v dva sol-ska trakta, tako da bodo ločeni dečki in deklice, oba trakta pa bo spajal upravni trakt, v katerem bo tudi velika moderna telovadnica. Ko «e bodo prihodnje šolsko leto izselila iz starega, tesnega in nehigieničnega prostora, se bomo šele zavedali, kako prepotrebno je bilo lo delo, ki ga j® pokronila občinska uprava. Po sklepu občine Kranj bo v novi šoli tudi meščanska «<>>«> ki i° zdai Krani tudi prav težko^ pogrt »h- ia#ebnih stavb je v preteklem letu Kranj pridobil. Predvsem moramo omenili krasen, moderen petnadstropen hotel ^Evropa«, last tovarnarja g. FocKa, ki bo otvorjen že za prihodnjo tuj-sko-prometno sezono. Ker je občina odstopila prostor nasproti hotela »Evropa« za novo poštno po-poslopje, bodo stare hiše, ki stojijo sedaj na tem prostoru gotovo kmalu podrli in zgradili na tem mestu veliko moderno r>oštno poslpje. Tako bo v bližnji bodočnosti spet živahnejše v 6tarem delu mesta. — 15. novembra minulega leta je prestavila svoj sedež tovarna »Semperit dz Zagreba v Kranj, Do sedaj je imela ta tovarna v Kranju le podružnico. Svoje prostore je popolnoma preuredila in razširila tovarno, v kateri je našlo preteklo leto mnogo brezposelnih delavcev zaposlenje in kruh. Levo in desno od tovarne sta zgrajeni dve novi vili. Kljub temu, da je bila gradbena živahnost / Kranju silno velika, Čaka Se vedno veliko in važnih problemov. Predvsem ie nujna razširitev savskega mostu in preureditev Jelenovega klanca. Tudi ceste v centrumu in teritoriju eo ponekod potrebn* popolne preureditve. Mnogo bo doprinesel k obnovi Kranja sodoben regulacijski načrt, ki se nahaja sedaj v ministrstvu radi odobritve. Kljub temu, da je bilo preteklo leto izredno deževno vreme, je obiskalo naše mesto več tujcev kakor prejšnja leta ln sicer 10.092. Statistika 0 rojstvu in smrti je Se kar zadovoljiva. Rojstev je bilo 157, mrličev pa le 63. Zanimivo je, da je pred »jo leti umrlo 26 oseb več kakor lansko leto, dasi je sedaj nuša župnija skoro trikrat večja kakor je bil« | takrat. Porok je bilo v naši Župniji 89, drugam pa * se je šlo poročit 12 parov, Vremensko poročilo »Slovpnekft^a doma« Po «tan)o dane« ob ? tjntra) Krai Barometer ji sko stanje I Tempe- ratura v C' «8 t c »g >£ c~ Veter (smer, Inkost) Pada- vine 1 “X 'S? eZ a s vrsta j Ljubljana 765* -13-4 -7-2 71 10 NE, — — Maribor 764-1 -lO-tl -5-0 9j 10 Ss — — Zagreb 766-9 -iro -9-0 95 10 E, — Belgra« 766-V -12-0 -6-0 90 10 w, — Sarajevo 765-1 -18-0 -8'tj 95 10 0 — Skoplje — — — - - — — * Split 760 9 -5-5 o-o 45 0 NEb — Kumbor 757-9 o-o -1-0 45 6 NNEo — Rab 763-4 -6-0 -2-0 40 3 0 —— Vremenska napoved: Mrzlo in večinoma jasno vreme. _ . , Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je prevladovalo ves dan jasno vreme, le zjutraj do 9.40 in zvečer se je pojavila redka nizka megla. Proti jutru je nekoliko naletaval sneg. Opazovalec na aerodromu javi ob 7: najnižja temperatura —17.6 m da naletava sneg. Za zboljšanje govedoreje Predlogi, ki so iih živinorejski strokovnjaki poslali kmet. ministru Ljubljana danes Koledar Danes, 5. januarja: Telesfor. Četrtek, 6. januarja: Sv. Trije kralji. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. Trnkoezy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Telegrafska naročnina. Opozarjamo vse trgovce, banke, društva itd., ki imajo skrajsane brzojavne naslove, telefonično posredovanje brzojav , predajo brzojavk na obračun, tajnopisne in posebno dostavo brzojavk, da obnove na hm nino do 10. t. m. v 6inislu okrožnice, ki je bila dostavljena skupno e čekovno položnico. o^ta Ljubljana 1. . , n . XII. prosvetni večer bo v petek/, januarja ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union. Na sporedu je aktualno predavanje: Pereče vprašanje ljubljanskega mesta, katerega bo ime sam g. predsednik mestne občine dr Jure Adlestc. Gospod predavatelj se bo dotaknil v predavanju tud, stanovanjskega vprašanja m stanovanjskih h is. Brez dvoma bo to zanimalo slehernega meščana, ki so k temu predavanju kar najlepše vabljeni.^ Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7. V razstavi bratov Šubicev bo imel vodstvo na praznik Sv. treh kraljev 6. januarja ob 11 g. dr. r. ijožar. — Razstava bo odprta le še do nedelje. Vstopnina 10 din. Pravoslavni praznik ljubljanske garnizije. Vojaštvo ljubljanske garnizije bo proslavilo pravoslavni praznik badnjak po odredbi poveljnika mesta na naslednji način: poveljnik badnjaka bo topničarski podpolkovnik g. Dušan Stefanovič, referent za topničarstvo pri štabu drav. divizijske oblasti. Badnjaki bodo pripravljeni v tivolskem parku. Sprevod bo od Oficirskega doma, <}pe 6. t. m. ob 14 pod poveljstvom poveljnika badnjaka. Sprevod bo sel s konji v štirih 6topih, udeleženci pa morejo iti tudi z vozmi, kakor kdo želi. Sprevod bo šel od Oficirskega doma po Fignerjevi ul. čez most na Ambrožev trg, na Poljansko cesto, v Domobransko ulico, nato do šentjakobske cerkve čez Šentjakobski most po Cojzovi in Aškerčevi c. na Bleiweisovo cesto, nato do Nunske ulice v Tivoli. Ko sprevod sprejme badnjak, se vrne po Aleksandrovi cesti do Beethovnove ulice, kjer se ustavi ter izroči badnjak poveljniku mesta Ljubljane, nato pa se naduljuje po Aleksandrovi in Tvrševi ce*ti do Pražakove ulice, od tod v Slomškovo ulico na Tabor pred Oficirski dom. Ko iz-roče badnjak v Oficirskem domu, odneso druge čete svoje badnjake svojim poveljnikom, ki izroče badnjake po predpisanih obredih Tisti, ki gredo po badnjak v Fivoli, bodo v Oficirskem domu postreženi. Prepovedano pa je streljati v sprevodu. (Iz pisarne poveljstva mesta.) Učiteljski pevski sbo''JnL \ i leta 1915 ler Je v Leku svojega obatOJa liuoi na« koncertov doma vV dmVBld banovini. P« *. feSko- slovaškem in v Bolgariji. ' .tok“ imel zbor dva diriscntn, in .sicer, Kumarja in sedanjega dirigenta Milana Pertota. y zlioru deluje z izredno požrtvova!hio» i ■,*' i1, pevcev. Na ponedeljkovem koncertu, di vejj„* veliki filharmonični dvorani bo . ; iavnem dela, ki če niso bila izvajana v Rublji»n>» J«vii^m koncertu. - Na ta vokalni koncert ie daaesopo^- .iaino vse prijatelje zborovskega petja in nasi-fc teljntv«. Koncert bo v veliki filhannonifcnl u , ponedeljek, dne 10. t. in. o!) *2<). uri. predprodaja nie v knjigarni Glasbene Matice. i«tain Slalom klub 34. Danes ob IS bo v klubovem i 1 kratek sestanek tekmovalcev. Važno zaradi teKiu treningov. Prosimo ]x>lnOKtevilno! • • h- Pokojninski zavod za nameščence v Ljubi jan* 0 ' ve*$a, da sprejema stranke zaradi nujnega dela P' organizaciji razširjenja pokojninskega zavoda na es državo samo od ll do 13. Edino blagajna sprejema vplačila od S do 13. Mubljan«iro gledališče Drama. — Začetek ob 20 Sreda, 5. januarja: »Svedrovci«. Red Sreda. Četrtek, 6. januarja ob 15: »Peterflkove poslednje sanje«. Izven. Cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Bela bolezen«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. petek, 7. januarja: Zaprto. ^ Sobota, 8. januarja: »Gospodična Julija«, j Snubač«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 9. januarja ob 15: »•Princeska in pastirček«. Izven. Cene od 20 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20 Sreda. 5 januarja: »Tosca«. Premiera. Premierski abonma. Cetrlek, 6. jiariwtrja ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Petek, 7. januarja ob 15: »Seviljski brivec«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od din navzdol. Sobota, 8. januarja: »Evgenij Onjegin«. Red A. Drama N* sv. Tri kralie zvečer se uprizori Čapkova epohalna drama »Bela bolezen«, ki spada nedvomno med najzanimivejšo sodobno literaturo, saj skuša prikazati in rešiti najbolj pereče sodobne probleme sociologija pacifizma in vede. Učinkovito in napeto ':*e!ai.1Je. stopnjuje od prizora do prizora, ter prisili gledalca k najživahnejšeitiu 6odoživljanju dogajanja. Opera Na sv. Treh kraljev dan sta v operi dve predstavi. Popoldne ob 15 se poje ena najboljših čeških Belgrad, 4. januarja. AA. Knjige o poreklu in njim sorodne knjige za plemensko živino tvorijo temelj za vsako zboljšanje živinoreje. Brez dobro vodenih, organiziranih in za vso državo enako urejenih knjig o poreklu si hi moči predstavljati stal-nejši napredek selekcijskega dela za kakovostno in količinsko zboljšanje živinoreje. S tem je združena tudi izvedba nadzorstva nad plodnostjo, zdravjem itd. Zato je kmetijsko ministrstvo po lanski konferenci za zboljšanje reje goveje živine in za postopno izvedbo splošnega programa sklicalo lani od 17. do 21. decembra konferenco. Po proučitvi zelo dokumentiranih in obsežnih strokovnih poročil, ki so jih za to priložnost sestavili posamezni delegati, so sprejeli tele sklepe: V vsej državi se uvedejo izenačene knjige o poreklu in druge pomožne knjige za evidenco ne samo porekla in plemenskih odlik, temveč tudi drugih gospodarskih prednosti plemenskega goveda. Za organiziranje in vodstvo verodostojnih knjig o poreklu se na podlagi čl. 24 in 26 zakona o zboljšanju živinoreje ustanovi osrednja ustanova herg-booka. Na čelu te ustanove bo strokovna komisija, v katero stopijo načelnik živinorejskega oddelka in referent za govedo pri kmetijskem ministrstvu, po en strokovni refernt vsake banovine, ki vodi referat o govedu v tisti banovini, in po en strokovnjak zastopnik zveze živinorejskih zadrug in družb iz vse države. Vse naprednejše živinorejske zadruge in družbe bodo organizirale in v bodoče vodile nadzorstvo nad produktivnostjo molznosti, plodnosti iin zdravja plemenskih molznih krav po enotnih načinih. Za sistematsko zboljšanje goveda se bodo vsako leto v vseh živinorejskih zadrugah in družbah in v državnih m samoupravnih ustanovah, ki se bavi jo z re jo goveda, vršili jiregledi in presoja plemenske živine. V vsej državi se izvede redno licenciranje sposobnih plemenskih samcev in izdajo vsi potrebni ukrepi, da se izločene iu neplodne živali kastrirajo kar v najkrajšem roku pod pogojem, da se v skladu s številom plodnih samic zagotovi zadostno število plemenskih bikov. Kmetijsko ministrstvo ima zaradi program-skega delovanja v vseh smereh uradne živinorejske politike za vsako leto in za vso državo določiti spored in koledar živinorejskih razstav in sejmov plemenske živine. Kmetijski minister se naprosi, da'izda potrebne naloge državnim in javnopravnim ustanovam, da bodo v bodoče strogo podpirale samo tiste živinorejske organizacije, ki so ustanovljene in registrirane po obstoječih zakonitih določilih, in ki so s svojimi pravili v _ skladu z določili čl. 17 zakona o zboljšanju živinoreje in so članice osrednje živinorejske zveze, takisto ustanovil jene po obstoječih zakonskih določilih, in ki imajo organizirano proizvajalno selekcijsko delo s potrebinm strokovnim osebjem. Prihodnja leta se imajo omogočiti potrebni tečaji na predlog konference za izobrazbo tajnikov za živinorejske zadruge, za nadzorne poverjenike in asistente za izvrševanje nadzorstva produktivnosti molže in plodnosti in za ocenjevalne razsodnike in živinorejske inštruktorje. Kakšno živino bomo redili v Sloveniji Belgrad, 5 januarja. Da se bo zboljšanje goveda Sirilo po načrtu in da se prepreči mešanje plemen, je kmetijsko ministrstvo po zakonu o zboljšanju živinoreje določilo področja za posamezna plemena goveje živine v naši državi. Na podlagi tega sklepa veljajo do nadaljnega za rejo posameznih plemen goveda tile področja: 1. V Sloveniji: 1. pinegavsko pleme in domače postopno z njim oplemenjevano pleme bodo morali rediti v okrajih Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Kamnik, Radovljica, severni del okraja Ljubljana, z okoliško občino Žiri, okraj Logatec in Ptujski okraj. 2. Sivoalpsko pleme v okrajih Črnomelj, Kočevje, Novo mesto, Krško, Litija in Ljubljana 7. ostalim delom svoje okolice. 3. Pomursko pleme v okrajih Laško, Konjice, Šmarje pri Jelšah in Brežice. 4. Marijadvorsko pleme (belo slovensko govedo) \ okrajih Gornji grad, Slovenjgradec, Dravograd, Maribor desni breg in severni del okraja Maribor levi breg. 5. Simentalsko pleme v okrajih Lendava, Mur-sJ-a Sobota, Ljutomer in del Maribora levi breg preti severu, Ljutomer, Ptuj. — V ljubljanskem in mariborskem okraju se lahko rede tudi druga dovoljena plemena, toda rediti jih smejo edino v ta namen ustanovljene živinorejske zadruge in dmštva z dovoljenjem banske uprave in s pristankom kmetijskega ministra. Smuški tečaji Zveze za tujski promet Ljubljana, 5. januarja. Zveza za tujski promet je že pred božičem razpisala smuške tečaje, ki .niso bili mišljeni kot strnjeni tečaji v teku enega samega tedna, kakor so to bili skoraj vsi doslej razpisani tečaji, tudi niso bili ti novi tečaji predvideni za eno 6amo mesto, temveč 60 ti tečaji namenjeni onim smučarjem, ki jim dnevno delo ne dovoljuje smučanja ob delavnikih, temveč le ob nedeljah in praznikih. Ce je že kdo prisiljen, da reducira svoje smučanje le na nedeljo in praznike, si bo želel, da tak dan čim bolj uspešno porabi. Želel si bo dobrega snega, želel si bo prijetne družbe, dobre oskrbe in želel si bo dobrega vodnika ali tečaja. Vsem tem zahtevam Zadosti Zveza za tujski promet v 6vojih tečajih. Dobro organizirana vremenska služba omogoča vodstvu Zveze odrediti vsako nedeljo in praznik izlet v oni kraj, kjer so snežne razmere res dobre‘ in zanesljive. Sposobni smuški učitelji, izprašani po jugoslovanski zimsko športni zvezi, so prirediteljem na razpolago. Ti tečaji, med katerimi najdemo znana imena kot Banovec, Zupan, Križman itd., bodo vodili tečajnike po lepih terenih ter jih 6protj seznanili z vsem potrebnim znanjem dobrega turnega smučarja. Smuški tečaji Zveze ni6o vezani na eno mesto, na eno livado, temveč v izletu samem obravnavajo vse možnosti smučanja po različnih turiščih in ob različnih okolnostih. Smuški tečaji Zveze se dele v dve skupini. Namenjeni so začetnikom ter razporejeni tako, da bo vsak tečajnik do konca letošnje zimske sezone dobro obvladal vse osnovne pojme turnega smučarja. V drugi skupini so pa turni smučarji, ki se žele toliko izpopolniti v turnem smučanju, da bodo Iz športne krošnfe Film o olimpijskih igrah. Po nekaj letih s*> nemški filmski režiserji pod vodstvom Riefen-dovršili film o olimpijskih igrah v letu l i 'e zaradi svoje dolžine razdeljen na dva dela. Slavnostna premiera tega filmskega dela bo 1 ■ februarja pred državnim kanclerjem Adolfom Hitlerjem, člani vlade in vodilnimi osebnostmi narodno socialistične stranke. Še enkrat hoče Eyston popraviti svoj rekord. Najhitrejši dirkač Captain Evston, ki je s svojim »Bliskom«^ dosegel blazno brzino 502.4.36 km, se je po svojem uspehu vrnil iz Amerike v svojo domoviim Anglijo. Na vprašanje časnikarjev o novih načrtih, je Eyston izjavil, da ima namen Zgraditi nov dirkalni voz. ki bo še hitrejši kot je »Bliski. Evston je izjavil, da bo gradil avtomobil 7 osmimi kolesi — »Blisk« jih je imel samO šest »Blisk« je napravil v eni sekundi 140 metrov in se je pri tem moralo obrniti kolo 42 S povečanjem števila koles misli Evston, da bo tudi P°v*) p ‘)r7-ino in stabilnost. Š takim vozom misli Eyston, da bo dosegel brzino 560 km na uro Svoj nov rekordni poskus po bo izvedel že prihodnjo pomlad Naš znanee iz 1’laiiice Avstrijec Josip Bradi, ki je pred dvema letoma pri planiških skakalnih tekmah prvi podrl 100 znamko se v mednarodnem smučarskem svetu še naprej sijajno uveljavlja. V mednarodni skakalni konkurenci je drugi dan novega leta na veliki olimpijski skakalnici v Ga.-Pa. zopet zasedel prvo mesto. Rezultati so bili pri seniorjih: 1- Andersen (Norveška) 73 m, 80 in, 227.5 točk; 2. Altgruber (Nemčija) 74m, 77111, 219 točk; 3. Hasselberger (Nemčija) 67111, 71 m, 208.9 točk ;4. Sorensen (Norveška) 68, 71 m, 208 točk. Pri juniorjih- pa je zmagal z dvema skokoma po 74 111 in 80 m Josip Bradi (Avstrija) in dosegel 228.6 točk. Zmaga Bradln nad Andersenom, ki je operet »Pod to goro zeleno« z go. Žu pevčevo v glavni vlogi. Ostale glavne vloge imajo v rokah gg.: Poličeva, Peček, Zupan, Gorski in Frelih. — Zvečer ob 20 se poje opera »Gorenjski slavček« pod vodstvom ravnatelja Poliča in v zasedbi glavnih vlog- gg.: Vidalijeva, Španova, Poličeva, Betetto, Janko, Franzi, Banovec in Kolacio. Veliko vlogo ima v III. dej. te opere tudi baletni zbor, ki pleše razne gorenjske plese. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene. lahko konec zimske 6nwške sezone v nižjih legah z lahkoto obvladali vse težje visokoalpinske ture. Gotovo je, da bo tudi zanimanje staršev, ki imajo doma svoje mlade smučarje, za ta tečaj veliko. Saj bodo na ta način otroci pod dobrim vodstvom kmalu dosegli potrebno smuško znanje, prav tako je pa gotovo, da ne bodo nikdar 6inučali po nevarnih teriščih ali pa v smučanju preveč foreirali ter v prevelikem navdušenju za lepi smuški šjx>rt kvarili svoje zdravje. Prihodnji smuški tečaj Zveze za tujski promet se začne v nedeljo, dne 9. t. m. Kot prvi izlet je določen izlet na Polževo, čigar lepa oikolica in urejena smuška terišča v polni meri odgovarjajo na-namenu, ki ga Zveza 6 svojimi tečaji zasleduje. Prihodnjo nedeljo bo tečaj drugje, kar je odvisno od vremenskih in snežnih prilik. Do konca tečaja bo na ta način Zveza skušala 6eznanitj naše smučarje z vsemi važnejšimi smuškimi terišči in postojankami. ki so kljub svoji lepoti in ugodnim terenom žal še vedno premalo poznane. Cena teh smuških tečajev je zelo nizka, saj predvideva le kritje efektivnih stroškov. Cena devetih tečajnih dni znaša 240 din, v kateri ceni so vračunani stroški tečajev i« kosilo. Le jnrevozne stroške bodo udeleženci tečaja plačali od primera do primera posebej. Kdor se želi udeležiti izleta le eno nedeljo, se lahko prijavi samo za enodnevni tečaj, pristojbina za tak tečaj s kosilom vred znaša 35 din ter prevozne 6troške. Udeležba takih tečajnikov se upošteva pri kasnejši prijavi za celotni tečaj. Vse informacije daje Zveza za tujski promet, Tyrševa cesta 1 b, II. nadstr. (tel. 41-31 in 24-72), prijave pa sprejemajo tudi ljubljanske biljetarne »Putnika« do 7. januarja ob 18 bil na olimpijskih igrah tretji, dokazuje, da je ta mladi skakač eden najboljših smučarskih skakačev na svetu. Iz Ga-Pa so se isti dan najboljši skakači skakali v Oberamergau, kjer so bili doseženi sledeči rezultati: Andersen (Norveška) 228.5 točk 73 m, 70 m; 2. Altgruber (Nemčija) 201 točka 73 m, 66 m; 3. Haselberger (Nemčija) 215 točk 68m, 64m; 4. Aschenvvald (Avstrija) 208.8 točk 68 m, 63 m. Pri juniorjih je zmagal Haseidl (Nemčija) z 205.3 točkami in 65 in 62 m skoki. Bradi, ki je tudi startal je pri prvem skoku padel. Toda še drugič ie Bradi, imenovan =101 m mož« triumfiral nad Andersenom. Na novega leta dan je v Innsbrucku na tamkajšni Berg-Isel skakalnici postavil pred 7000 gledalci nov rekord z 76.5 m v drugem, v drugem skoku pa je obstal na 73 m. Reidar Andersen je obstal na 72.5 m in 72 ni. V celotni klasifikaciji je zmagal Bradi z 226.5 točkami. Andersen je bil drugi z 220.7 točkami; tretji Bader (Nemčija) 209.5 točk 64.5 in 63.5 m, četrti Ascherwald (Avstrija) 206.3 točke 64 m, 63.5 m. Izven konkurence pa je skočil. Andersen 80 m, Bradi pa 80.5 m, vendar pa se je pri tem dotaknil z rokami tal. 153 let je imel par, ki se je v preteklem letu poročil v Subotici. Ženin je bil še fant kljub svojim 85. letom in se je pisal dr. Josip Antonovič, nevesta pa je imela 68 let. Skoraj enakih let je drugi par: ženin 84 let, nevesta pa 57. Vsega skupaj se je v Subotici poročilo lani 694 parov. Silen mraz. ki smo ga že nekaj dni v obilni meri deležni mi, je objel poleg Srbije, Bosne in Hercegovine tudi Dalmacijo. V Dubrovniku takega mraza že dolga leta ne pomnijo. Predvčerajšnjim 6e je zgodilo, da je zamrznila večina vodnjakov, s 6treh večjih zgradb pa je popadalo na tla veliko število zmrznjenih golobov. V Severni Dalmaciji je mraz še ostrejši. — _ Pri Bosanski Gradiški je znašala toplota 22 &topinj pod ničlo, zaradi česar je Sava v večjem delti zamrznila. Sedem stopinj pod ničlo s« izmerili predvčerajšnjim v Splitu, lo je največji mraz, kar jih je bilo v zadnjih letih v Splitu. Zaradi nenavadnega mraza so se začele zgrinjati ob ustju reke Neretve nepregledne jate divjih gosi in rac. Pravijo, da jih je toliko, da so prekrile kar cela polja. Od bližnjih iu daljnjih krajev so začeli prihajati lovci, ki hočejo izredno priliko izrabiti in naloviti obilen plen. Močne jate rac so se j>ojavile tudi v Kaštelanskem zalivu. Od tu in tam Skozi Belgrad je včeraj potovalo več princev iu princezij iz raznih evropskih dvorov. Vsi se vozijo v Atene k poroki grškega prestolonaslednika Pavla. Tako so potovali neki grški princi in princese, danski princ Knut s oprogo, princ Oskar Pruski, prine Viljem Pruski s priticezinjama Cecilijo in Marijo ter vojvoda Meklenburški. V Belgrad je včeraj prispel bivši italijanski finančni minister in jiredsednik italijanske industrij- 1 ske korporacije grof Giuseppe Voipi v spremstvu 1 j>rolesorja Barbantinija, organizatorja umetniških I razstav. Na postaji so gosta sprejeli italijanski poslanik Indelli z osebjem poslaništva ter zastopniki ' našega zunanjega ministrstva. Grof Volpi bo s svojimi pomagači organiziral v Belgradu razstavo italijanskih umetnikov. V ponedeljek je potekel mandat vsem tistim senatorjem, ki so bili izvoljeni 3. januarja 1, 1932. Zaradi tega so skoraj vsi ti senatorji obiskali predsednika senata dr. Želimirja Mažuraniča in se od njega poslovili. 'Koliko starih senatorjev bo spet kandidiralo pri novih volitvah, ki bodo 6. februarja, pa še ni znano. Izredno visoki so bili državni dohodki v dobi od aprila do novembra. Znašali so najnreč 7.8tv4 milijonov dinarjev, torej za 1.023.3 milijona več kakor v istem razdobju lanskega leta. Posredni davki 60 vrgli 332.8 milij. več, neposredni 253.3 milij., monopoli 94.8 milij., železnice 247.8, rudniki 43 in pošte 31.6 milij. din več. V primeri z izdatki drž. uprave so znašali dohodki 830 milij. din več. Tako so dohodki presegli za 589.9 milij. din vsoto, ki je bila v proračunu postavljena za dohodke. Zanimive so številke tudi za november sam. Ta mesec je bilo dohodkov preko milijarde ali točno 1.124 milijonov (215 milij. več kakor je bilo predvideno v proračunu), izdatki pa so znašali 965.8 milij. din. November je tako v tekočem proračunskem letu že četrti mesec, v katerem 60 dohodki presegli milijardo. Za predsednika volilne komisije za senatske volitve v dravski banovini je bil postavljen člani državnega sveta dr. Rudolf Steinmetz Sorodolski. Člani komisije pa so: dr .Vladimir Golia, predsednik apelacijtskega sodišča, dr. Anton Kržišnik, sodnik upravnega sodišča v Celju, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič ter Peter Keršič, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani. Na svoji včerajšnji seji je širši glavni odbor Glavne zadružne zveze v Belgradu sprejel spreme-njena pravila zveze tako, kakor jih zahteva novi zadružni zakon. Zatem se je takoj nadaljeval občni zbor zveze, na katerega so prišli tudi zastop-' niki nabavljalnih zadrug državnin uslužbencev, čeprav so oni prisostvovali na občnem zboru tiste zadružne zveze, ki je zborovala 3. decembra. Ugo- 1 vore zastopnikov nabavljalnih zadrug državnih na meščencev je zavrnil podpredsednik, minister inž. Voja Gjorgjevič. Občni zbor je takoj nato izglasoval spremenjena pravila zveze, pri čemer so proti glasovali edinole zastopniki nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Po novih pravilih bo imela Glavna zadružna zveza 50 članov v upravnem odboru in 25 članov v nadzorstvu. Volitve v oba od bora bodo tajne in po proporcu. Občni zbor je tudi I sklenil, da zaenkrat ne bo volil novega odbora, I temveč ga bo izbral šele na izrednem občnem zboru zveze, kajti prej mora še oblast potrditi nova zvežita pravila. Dva študenta iz Prage, ki hočeta peš premeriti dolgo pot od Prage do Tokia, 6ta prišla v Zagreb. Študenta sta se odločila, da bosta prepotovala vso Evropo in Azijo povprek zato. da se bosta lahko udeležila prihodnje olimpijade v Tokiu I. 1940. Df' sedaj sta prepotovala Češko, Avstrijo, Italijo, iz Jugoslavije bosta krenila v Grčijo, Turčijo,' Irak, Perzijo. Afganistan, v Indijft in od tam na Kitajsko. Pot je dolga nič manj kot 15.000 kilometrov. 47.677 brezposelnih delavcev in delavk je iskalo v novembru dela pri vseh posredovalnicah odnosno pri borzah dela. Oktobra meseca je iskalo dela 45.353 delavcev, od katerih jih je dobilo delo 26.859. Vsega skupaj je ostalo v oktobru in novembru brez dela 66.171 delavcev, številka je sicer velika, vendar običajna za jesenske odnosno zimske mesece, ko preneha sezonsko delo. Kljub temu pa je letošnja številka brezposelnih mnogo manjša kakor lanska v istih dveh mesecih. Lani je bilo v tem času prijavljenih pri borzi dela 80.606 brezposelnih delavcev. Vsem tistim delavcem, kj niso mogli dobiti dela, je dajala Borza dela podpore v »kupnem znesku 1,623.000 din. Podpore je bilo deležnih 12.181 oseb. 14 let težke ječe je dobil pred osiješkim sodiščem zakrknjeni zločinec Mijo Kukavica, ki je bil 1. 1918. ubil kapitana Branka Kralja in narednika Aleksandra Dekerja. Mož se je dolga leta skrival pred oblastmi pod raznimi imeni. Sodišče ga je zaradi umora narednika Dekerja obsodilo na 14 let težke ječe, dočim ga je zaradi umora kapitana Kralja oprostilo, ker so bili dokazi za njegovo krivdo prepomankljivi. Afero zaradi uničevanja službenih aktov o mo-nopolskih pregreških so odkrili v Sarajevu. Na finančni direkciji, ki obravnava vse prestopke zaradi tihotapstva monopolskih predmetov, se je zadnja leta dogajalo, da so izginjali nekateri akti, ki so se bavili 6 tihotapskimi grehi te ali one sarajevske ugledne osebe. Preiskava je dognala, da je te akte uničeval uradnik Aleksander Popovič na prigovarjanje zobotehnika Vasilija Komarice. Pred leti so namreč organi finančne kontrole zalotili zobotebni-kovo ženo pri tihotapljenju cigaretnega papirja in drugih monopolskih predmetov. 2ena je bila obsojena na visoko denarno kaz,en, proti kateri se je pritožila na finanč. direkcijo. Čim pa so akti prišli na direkcijo, so izginili. Prav enako se je zgodilo tudi z drugimi akti, če je le bila prizadeta katera bolj znanih in morda uglednih oseb. Nazadnje eo pa le odkrili tatove aktov. 22 muslimanov je včeraj krenilo iz Bosne pre ko Belgrada na romanje v sveto mesto Mekko. Ro marii so v Belgradu obiskali prometnega ministra dr. Spaha, nakar so zvečer odpotovali dalje proti Grčiji. Iz Grčije bodo z ladjo potovali do Aleksandrije, odtod pa preko Rdečega morja v pristanišče Džido. Od tain pa bodo z avtomobili prispeli v Mekko. Breg s hišo se je zrušil v prepad v Bogutovcu pri Kraljevu. Kmet Todor Banjanac je imel košček zemlje in hišico, ki je stala na položnem bregu, na koncu katerega je bil prepad, globok nad sto metrov. Hudo jesensko deževje je povzročilo polagoma pomikanje brega proti prepadu, z bregom vred pa je drsela tudi hišica Oblast ie ukazala kmetu, da se mora izseliti. Nekaj tednov kasneje pa je breg spet začel drseti, dokler se ni vsa vrhnja plast zemlje s hišo vred pogreznila v prepad. Ubogi kmetič je ostal s svojimi sedmimi otroki brez strehe in brez vsakih sredstev. M. Jacoby - R. Leigh: &7 Poročnik indijske brigade Obraz se mu je krčil od jeze in besnosti in kar naprej molčal. Mislil je na to, kako bi z Elizabeto čim prej prišel Loharo... Toda vsi čolni, ki so bili pripravljeni za to, so zdaj goreli. Za peš nista imela dovolj moči, da bi mogla prevaliti tako dolgo pot, pa tudi, če bi mogla, bi potem pomoč ne prišla dovolj zgodaj, da bi bilo moči rešiti jetnike še živč. Indijci bi jih že vse pobili... ' Elizabeta je sedla bližje k njemu. »Geoffrey, morava v Loharo!« Geoffrey je spet pogledal nad drugi breg reke. Tam so dogorevali čolni in se potapljali. Nekaj plavov se je še držalo na površju, toda tudi po teh «,0 se že stezali ognjeni jeziki. Suri-stancev ni bilo videti nikjer... Vickers je vzkliknil; »Elizabeta, poglej!« Ne da bi čakal njenega odgovora, je planil na noge in stekel do brega. Dekle je teklo za njim. Vrv, s katero je bil privezan majhen plav, je pregorela. Vnela se je ob gorečem čolnu Plav se je zdaj začel polahko spuščati navzdol po vodi -— proti njima. >To je najina rešitev!« Vickers bi bil kmalu zavriskal pri tej besedi. Vrgel se je v vodo, da bi plav ustavil in ga potegnil k bregu. »Tudi jaz lahko plavam!« Elizabeta je s tem vzklikom stekla za njim v vodo... Deset minut pozneje je vsa onemogla ležala na plavu, Geoffrey pa je krmaril plav z odlomljeno letvo, ki jo je ujel v vodi. Dekle je od utrujenosti zaspalo. Geoffrey ji je s plaščem pregrnil obraz, da je ne bi zadelo sonce. In tako sta major Vickers ter Elizabeta Campbellova, ki sta ušla iz pokolja pri Chukotiju, plula po reki na-• ■ • proti Lohari... Prepozno.-» Okrog treh popoldne je stražnik na trdnjavskem stolpu v Lohari zapazil na reki plav ter takoj zatrobil alarm. Vojaki so skočili v čolne in odveslali nesrečnikoma naproti. Sira Benjamina Warrentona so takoj obvestili o tem, da je prišel ranjeni major Vickers z zaročenko. Z dvema častnikoma iz svojega spremstva mu je pohitel nasproti. Vickers in Elizabeta sta bila čisto na koncu moči. Medtem, ko sta sir Warrenton, poveljnik v Lohari, in še en častnik držala Elizabeto, da se ni onesvetila, je imel Geof-frey še toliko moči, da je dal službeno poročilo: »Suristanci so napadli Chukoti. , , Držali s>no trdnjavo en dan in eno noč ter jo branili proti vsem napadom . .. Davi navse zgodaj smo se morali udati.,. zaradi žensk in otrok . , . Surat kan je zagotovil, da se ne bo nikomur zgodilo nič žalega ... Ko smo ženske in otroke spravljali na Čolne, so Suristanci napadli... To je bilo klanje... Vsi so mrtvi, razen kakih petdeset žensk in otrok in nekaj vojakov... Vse so ujeli in jih odpeljali nazaj v trdnjavo... Med ujetniki je tudi polkovnik Campbell ter poročnik Pearson. . - Meni se je posrečilo, da sem rešil gospodično Campbellovo.. ■ Na plavu sva se privlekla do sem . .. Morda še ni prepozno za rešitev tistih, ki so klanje preživeli in ki jih imajo Suristanci zaprte v trdnjavi... Dajte ... alarm!« Vickers ni več slišal zapovedi, ki jih je dajal Warrenton in ni slišal trobentačev, ki so klicali vojake na zbor. Ležal je na tleh onemogel in truden ter spal kakor ubit. Morali so ga odnesti v Warrentonovo hišo. Tam mu je zdravnik umil in prevezal rano, ki ni bila nevarna. Lady Warrentonova je poskrbela za Elizabeto, ki je zdaj nezavestna ležala v njeni sobi. Tudi ona ni slišala trobent in hrupa v vojašnici. Vickers si je naglo opomogel, takoj, ko se je napil sveže vode. Rana ga je pekla in čutil je, da je zelo oslabel. Toda vsekakor se je hotel pridružiti 27, konjeniškemu polku, ki naj bi čez nekaj minut v skoku krenil proti Chukotiju. Zraven njega je stal njegov brat Perry. Geoffrey je odprl oči, stegnil roko in se nasmehnil. Perry je gledal brata s solznimi očmi. »Geoffrey, tudi jaz pojdem z vami. ..« V sobo je stopil Warrenton. Bil je tako bled in razburjen, da je komaj govoril. »Dragi Vickers, ali pojdete tudi vi z nami?« Vsekakor! Čutim sc že čisto dobrega... Izgubil sem malo krvi, to je vse!« In Geoffrey je vstal ter skupaj z bratom in sirom War-rentonom odšel na veliko dvorišče, kjer so se zbirali in urejali konjeniki. Po vsej trdnjavi je zavladalo veliko razburjenje, ker se je v trenutku razširila novica o klanju v Chukotiju. Konjeniki 27. polka so mislili na žene in otroke in na padle tovariše . .. Na vse tiste, ki so bili zdaj na milost in nemilost izročeni samovolji Surata in njegovih vojakov ... Konjeniki so se zvrščali v štirirede in nepotrpežljivo čakali zapovedi za odhod. vVarrentor, se ni niti poslovil od žene. Zdrvel je s Perryjem in Geofireyem na dvorišče. Oni trije so jezdili na čelu oddelka, ki je v skoku oddirjal skozi velika vrata. »Slovenski dom* izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. zn inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/HI. Tele Ton 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6- Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K, čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček. Ko se je Elizabeta prebudila, je zagledala pri postelji lady Warrentonovo, ki ji je prav ta trenutek hotela premenjati obkladek na vročični glavi. Stran ^SLOVENSKI DOM Večna luč na rusko-poljski meji Poljaki po pravici veljajo za enega najbolj globoko vernih katoliških narodov v Evropi in sploh. O tem gotovo pričajo — če nič drugega — prizori, ki se dan za dnem odigravajo na sloviti poljski božji poti, v Čenstohovi, Poljaki pa se ne zadovoljujejo samo s tem, da bi bili ie sami globoko verni in dobri katoličani, pač pa skušajo biti za vzor tudi v tem, kako je treba božji nauk razširjati posebno tja, kamor še ni prišel ali pa ga je človek v svoji protiverski podivjanosti 6am zavrgel. Hvaležno polje imajo Poljaki v tem oziru prav v neposrednji bližini, saj 60 mejaši z Rusijo, kjer skušajo boljševiki zatreti v vernih srcih še zadnjo iskrico upanja, da smrt prinese trpečim zadoščenje za vse, kar so prestali na tem 6vetu v zavesti, na je po smrtj še drugo, večno življenje. Ker pa danes ni mogoče iti med ruski narod, posebno ne z namenom, da bi ga skušal utrditi v veri, so Poljaki poskusili vsaj s svoje meje ojx>-zoriti Rusijo in njeno trpeče ljudstvo na Kristusov nauk. Ob vsej poljsko - ruski meji so Poljaki ostavili kapelice in križe. V nekaj teh kapelicah o gorela, večna luč, vidna daleč na rusko ozemlje. Francove telesne straže. Nov film slovite pevke Grace Moore Orače Moore, slovita članica newyorške Metropolitan opere, je pela že v nekaj filmih, ki smo jih videli tudi pri nas v Ljubljani. Ljubljana je imela takrat priliko jioslušati to znamenito pevko in občudovati njen fenomalen glas. Po več ko enoletnem odmoru jo bomo slišali zdaj spet v velikem pevskem filmu »Poj le meni«, v filmu lepe romantične vsebine, ki je dosegel- v širnem svetu najbolj laskave ocene. Slišali bomo pevko nenavadno lepega glasu v opernih arijah (med drugimi v Tosci). Kino Union, ki ta film že ]>redvaja, je pripravil s tem Ljubljančanom dober glasben užitek. Programi Radio Ljubljana Sreda, S. januarja: 12 Citre, balalajke in mandoline (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.20 Orgelski koncert (plošče) 14.15 Vreme, borza — is Mladinska ura: Ljubimo domačo knjigo (g. prof. Fr. Vodnik) — 18.20 K tretjemu božičnemu večeru (plošče) — 18.40 Načrtno gospodarstvo današnje Nemčije (g. inž. arh. Rado Kregar) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac ura — 19.50 Zvonjenje — 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani, v I. 'odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Cas, vreme, poročila, spored. Drugi programi Sreda, 5. januarja: Belgrad: 20 Petje, 22.15 Plošče — Zagreb: 20 Ljubljana — Dunaj: 19.25 Mnsorgskega glasbena drama »Knezi Uovanski«, 22.30 Plesna glasba — Budimpešta: 20.20 Musorgsk-ga opera .-Hovanščiiuu 23.10 Plesna glasba — Italijanske postaje: 1. skupina 421, 304 m 2H3 m). 17.15 Komorna glasbi, 21 Kinifoaični koncert, 22.15 Variete, 23.15 Plesna glasba — // k kup. <560, 369 in 263 m): 17.15 Petje, 21 Musorgskega opera »Hovanščina« — /[/. skupina (492, 272 in 221 m): 19.25 Zfear., ,80.30 Jtgr», 21.35 Glasbena fantazija, 22.10 Plesna glasba — Praga: 19.25 Igra, 20.50 Zbor, 21.25 Klavir, 22.35 Plošče — Varšava: 20. Plošče, 21 Chopinove klavirske ih čelističue skladbe, 22 Šramel in petje — Sofija: 19.45 Klavir, 20.15 Petje, 21 .Orkester, 21.40 Lahka in plesna glasba, 22 Variete, 22.30 Narodne pesmi — litr-lin: 19.10 Filmska glasba, 20 Instrumentalni kabaret, 21 Zabavni konc. — Konigserg: 19.10 Vojaške in operne koračnice — Hamburg-Frankfnrt: 19.10 Orkestralni in vokalni koncert — Lip«ko: 19 45 Rossini Kespighijev balet »Čarobna trgovina« — Kol.n 19.10 Glasba starih časov, 20.30 Veliki pisni večer — Stuttgart: 20 Bdeča krava (šale in vesele pesmi iz Badna), 21 Alzaška komorna glasba, 2) Izmenjava programa med Nemčijo in Portugalsko — Monakovo: 19.10 Stare in nove voj. koračnice, 20.10 Bavarska glasba, “>1 Bruchova Fritli-jofova saga — Beromiinster: 20.15 Italijanski violinski mojstri, 21 Igra o pomladi, 21.45 Bachova angleška nu-ita — Sottens: 20 Zabavni koncert, 20,35 Film, 21.1* Švicarska narodna glasba, 21.45 Harmonika, 22.95 Pl°-šče — Bukarešta: 19.05 Orgle, flavta in oboa, 19.44} Beethovnova klavirska sonata, 20.20 Wagneijev’ ,d3arsifal« — Strasbourg: 21.30 Simfonični koncert. Naročajte Slovenski dom! Angleška vojska na svoji težki preskušnji. Slika z velikih vojaških vaj v egiptovski pustinji. Kako je bilo z ladjo ffPanay" bo pokazal film, ki pride tudi v Evropo Že nekaj časa objavljajo tuji časopisi kratke vesti o tem, da so Amerikanci filmali ves prizor, ko so Japonci napadli ameriško bojno ladjo »Pa-nay«, in da so nato ta film, ki je 1500 m dolg, srečno prepeljali na ameriško obal z vodnim letalom »China Clipper«. Cim je letalo prispelo na kalifornijsko obalo so film takoj odpremili v New-york, kjer so napovedali, da ga bodo vrteli še isti dan. ko prispe tja. • Zadnje vesti o tem pa že pišejo, kakšen uspeh so Američani dosegli s predvajanjem tega filma in kako čudovito je film s svojimi napetimi prizori učinkovai na občinstvo. Ta najnovejša filmska predstava je bila v Newyorku na Silvestrov večer. Prizori, ki so se nekaj dni prej v resnici odigrali ob ustju kitajske reke Jangce, so bili toliko strahotni, da so — tako poročajo — ženske med predstavo začele od groze kričati, ko so gledale, kako padajo mornarji z ladje »Panay« v morje in kako se med neprestanim žvižganjem krogel skušajo drugi mornarji vsaj toliko približati, da bi mogli nuditi ranjencem prvo pomoč. V filmu m nobenega prizora, ki bi kazal japonska letala, vendar je bilo vse ostale? prikazano tako, kakor, d? ee mornarji v glavnem bore proti letalom, ki krožijo nad ladjo »Panay« Ob tem spopadu ni opazUi niti najmanjše zmešnjave in ' nediscTpfinirafidSir med mornarji, pač pa kaže kljub strahotnemu boju z japonskimi letali neverjeten red na krovu. Film prikazuje tudi nekaj slik. kako ranjeni mornarji plavajo protj bregu.’ Iz vsega se da skle- Nova Rusija Moskov. »Pravda« prinaša zanimive podatke Osrednjega statist, urada CUNHU (Centr. uprava nar. hoziajstv. učeta), ki je ugotovil, da je štelo dne 1. januarja 1938 prebivalstvo Rusije samo 57 odstotkov pred oktobrom leta 1917 rojenih oseb. Vse ostalo prebivalstvo, t. j. 43%, je rojeno'že »po oktobru« in Leninovi zmagi. Te številke dokazujejo, da sploh ne pozna mlajša in torpj mero-dajnejša polovica ruskega prebivalstva onih razmer, ki so vladale pred revolucijo pod carjem. pati, da je bilo tedaj sijajno vreme, kajti ameriška zastava je bila vidna precej na daleč. Iz tega bi se menda tudi dalo sklepati, da so japonski bom barderji tudi lahko videli, čigava Je ta ladja. Kakor se torej zdi. so Jaf>onci namenoma potopili to ameriško ladjo. Filma za občinstvo niso prav nič skrajšali, pač pa so ga prikazali vsega do zadnjega prizora tako, kakor so ga posneli. Cenzura torej tudi ni ničesar odnesla. Pravijo, da bo ta film prav kmalu prišel tudi v Evropo. Nekateri celo napovedujejo, da bo prispel sem že v prvi polovici meseca januarja. „Kardlna! sto cerkva" To legendarno ime se je prijelo pariškega kardinala Vardierja, pri katerem pa pomeni živo resnico. Konec novembra je kardinal posvetil stoto novo cerkev v pariških predmestjih, da si vlada Cerkvi v Parizu komaj 9 let. Vendar pa se ne ho ustavil pri številki 100, ampak bo delal naprej, dokler ne bo popolnoma zadoščeno verskim potrebam rdečili predmestij. Parižani so so ee pa tudi izkazali vredne velikega Kardinala, ko je prosil za podpis prvega privatnega posojila v znesku 20 milijonov frankov, je bilo podpisano v štirih urah. Socialni lispeh, ki ga je z zidanjem novih eerkva Verdier nameraval, je bil popoln. V najtežji dobi je omilil brezposelnost. Do danes je bilo na »kardinalovih gradnjah« milijon delavnih dni. Plače in nakup materiala so stale 80 milijonov frankov. Delavci pa niso bili samo krščanski, ampak tudi premnogo komunistov. Z zadovoljstvom pa je kardinal ob neki posvetitvi ugotovil, da se pri teh gradnjah ni zgodil še nikoli noben incident. Vedeti moramo, da so vse te cerkve bile silno potrebne. Cela mesta so bila brez božje hiše. Kraj Vitrj^sur Seine je na primer imel 40.000 prebivalcev, pa le eno staro staro cerkvico za 700 ljudi. Po 3 in 4 km daleč bi morali hoditi meščani k sv. maši. S svojimi cerkvami si je kardinal \erdier sezidal nesmrten spomenik, vredne kneza Cerkve, ki je živel v težkih, nesocialnih časih sredi Pariza. „Vsi sumljivi" bodo p!ačevali za otroka V začetku tega meseca je stopil na Danskem v veljavo zakon, ki bi ga lahko prištevali med najmodernejše. Nanaša se na nezakonske otroke in njihove pravice. Zakon smatra te otroke za čisto enakopravne z zakonskimi in je tako prinesel konec vsakemu njihovemu zapostavljanju. Nezakonski otrok ima po tem zakonu pravico, da po svojem očetu deduje pravo tako kot zakonski. Doslej je imel pravico le na delež, kj mu ga je zapustila mati in se je tudi pisa1 tako, kakor njegova mati. Od sedaj naprej mu sme mati dati svoj ali pa očetov priimek. Otrok pa ima med 6vojim 18. in 22. letom pravico, da sam izbira med tema dvema ime noma. Medtem ko ta novi zakon odpravlja razliko med zakonskimi in nezakonskimi otroki, predvideva tudi takšne otroke, ki »nimajo očeta«, to se pravi, one, za katere se ne more ugotoviti, kdo jim je oče. Če zdravniki tudi s primerjavo krvi ne morejo ugotoviti, da je sinu oče tisti, za katerega trdi mati, potem je za to potreben tudi pristanek dotičnega moškega na očetovstvo. Ce moški ne priznava očetovstva, so dolžni plačevati za otroka vsi, po materinem mnenju »možni očetje«. Otrok dobiva podporo seveda samo od enega teh moških, od vseh drugih, ki so tudi »sumljivi«, pa gre denar v »fond za varstvo otrok«. Na ta način so tudi preprečili, da bi manj premožni vlekli v to umazano »afero« tudi premožnejše, ki 60 se jim morda iz drugih vzrokov zamerili. Ribič na suhem Moskov. »Izvestija« od 2. t. m. jx>ročajo o nevzdržni osušitvi Kaspiškega jezera, ki razburja gospodarske in znanstvene kroge. Zalivi in ustje Volge so vedno bolj plitvi, kar ogroža na j izdat nejši ruski ribolov. Otok Čeleken se je spremenil v polotok. Blizu Bakuja so se prikazale iz vode razvaline nekd. tatarske trdnjave Salhara, in ob lepem vremenu se razloči na dnu pristanišča starinska tlakovana cesta do trdnjave. Strokovnjaki so enoglasno ugotovili, da je razsušitev posledica velikih hidroelektričnih naprav ob Volgi, Kumi in Tereku ter napovedujejo nadaljne neprilike. Vlada ugiba, ali ne bi kazalo napeljati v Kaspiško jezero reko Don? Strokovnjaki mislijo, da bi morebiti rešilo to kaspiški ribolov. A ne vedo, ali ne bi bilo potem prizadeto Azovsko morje (severni del Črnega), kamor zdaj teče Don in se bojijo, da bi se potem katastrofalno znižala njegova sedanja gladina. Neka dama, ki je sama vodila avto, se je onkraj Podbrezij ustavila ter vprašala moškega, ki je stal ob cesti: »Slišite, vi, ali je tod prav v Begnje?« >0, prav, prav. Za koliko časa pa greste sedet?« V zamrznjenih severnih evropskih pristaniščih.