206. številka. Ljubljana, nedeljo 7. septembra. VI leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. isjiaja vsak dan, izvzemat ponedeljka iu dneve po praznikib, tor velja pt posti prejeinan, la avstro-ogeruke đuzele za celo leto 16 guid., za poi lota 8 gold.. m 6*+r. lota 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja d* drsa za celo ieto 13 gold., za četrt leta 3 goid. 30 kr., za en meseo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na c j so računa 10 kt-ajo. za mesec, 30 kr. za «".••*:; leta. — Za taja dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolab ta za dijake volji znižana cena in sicer: Za LJubljano za Četrt leta 2 gold. 50 kr., po postf prejoman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-•topne pctii.-vrati 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, S kr če so dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ao plača Štempelj /a 30 kr. Dopisi naj si izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo — Uredništvo je v Ljobljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra vniđtvo, na katero naj ao blagovolijo pošiljati naročrhie, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi bi Al Grof Hohenvvart in Slovenci. I lav. dop.| Še zdaj se nemorem zadosti načuditi, da NotraDJcem hočejo prvaki na vsak način za poslanca Karla grofa Hohenvvarta vsiliti in da se v to svrho vseh tudi nedovoljenih sredstev poslužujejo. Na vse grlo, da je že hripav, kliče pred velikim altarjem zdaj naenkrat za „vero" se boječi dr. Bleivveis, da naj Slovenci rajši ncmčnrja, nego liberalnega Slovenca volijo; Luka Jaran pa v „Zg. Danici", kakor Simen Stilita na stopu stoječ, trobi z veliko trobento vsem fajmoštrom, kaplanom, kuharicam in drugim trcijalkam na ušesa: nvera je v nevarnosti," proč s takimi kandidati, ki ob petkih meso jedo in „ne-zmotnemu'' v Rim nobenega krajcarja ne pošljejo." Vsa ta družba pa soglasno No-tranjcem nemškega grofa tako hvalisa in ponuja, kakor da bi bil on v verskem obziru Ignacij Lovola 19. stoletja. Pozabili so pa ti gospodje, da je ravno grof Hohenvvart kakor ministerski predsednik Btaro-katoličanom na Dunaji Salvatorsko cerkev v rabo izročil (kar je nam iz našega stališča sicer vse eno), v kateri je potem pod njegovo zaštito starokatoliški fajmošter Anton Aloja svoje burke uganjal. S tem činom je grof Hohenvvart očitno k zaštitnikom „krivovercev" pristopil in tedaj vstopil v tabor sovražnikov katoliške cerkve, kar mi bogme nijsmo. Ako bi imel kak liberalno-slovenski kandidat take starokatoliške grehe nad ho boj, gotovo bi Bleiweis-Costa-Jaran proti njemu križansko vojsko pridigovali, da pobožni mežnarji po vseh vaseh plat zvona bijejo, z gnojnimi vilami in s cepci tacega starokatoliškega libe raluha prepode, ako bi se drznil v njihovo vas priti. Kaj se pa pri velikem protektorji starokatoličanstev godi V Firma Bleivveis-Costa-Jaran ga v imenu sv. katoliške vere našim kmetskim volilcem sili in vse duhovnike na Notranjskem zakliuja in roti, da naj se dado za volilne niože izbrati, ako je le mogoče, da bi potem v imenu „sv. vere" Hohemvartu na volišči glas dali! Ali nij to največje hinavstvo in farizejstvo, kar ga je Še svet do zdaj doživel V To je res klerikalni humbug v najlepšem cvetji, Amerikanec lianami , Revalesciere du Ban y in Revalenta arabica so prosto abecedarstvo proti tej verski Hohenwarthijadi. Tako postopanje je značaju Coste popolnem primerno, to je le debela jagoda iz dolgega paterooštra njegovih političnih dejanj, ali čudim se, kako veliko-pobožni a sicer postani Luka Jaran v tako društvo zaide? Vprašam nadalje, kedaj je grof Hohenvvart narod nI »I o venski program podpisal I kdaj je obljubil, da bo delal za zedinjeno Slovenijo in za vpeljavo našega jezika v šole in v uradnijeV Ko je bil pod Bachom načelnik reške županije, pokazal se je kot hudega in strastnega sovražnika vsega, kar je le po Slovanščiui dišalo. Kdor se hoče sam o tem podučiti, naj se opita pri izkušenih reških hrvatskih rodoljubih. Ko je bil v Trijentu načelnik, izkazal se je najhujšega neprijatelja italijanske narodnosti, in kakor koroški deželni predsednik je bil tako nečuveno drzovit, da se je kar naravnost nalogu ministerstva Beust Hye ustavil, katero mu je po svojih nared-bah ukazalo, slovenski jezik v uradnije uvesti. „Novice" pa to stvar pri svojem obče znanem „resnicoljubji" tako pripovedujejo, kakor da bi se bil „slavjaaofil" Hohenvvart germanskim navalom ministerstva na Koro škem ustavljal! Se ve, „Novice" pozneje prav pobožno govore o »pokorjenem grešniku I Inlienu artu, ki je zdaj ves drug mož postal, namreč iz slovanofaga najbolj ognjeni slo vanski federalist. Kakšno novorojeno dete bi take bajke verjelo, ne pa človek, zveden v zadevah naše birokracije. Znano je, da sta baron Kellersperg in grof Hohenvvart na glasu kakor dva najbolj inteligentna, jako energična in ob enem proti dvoru ubogljiva in prikimavajoča birokrata brez vsega političnega prepričanja in brez vsega narodnega značaja. Kakor takov je grof Hohenvvart kakor c. k. namestnik v Lincu odločno za nemške liberalce delal, kakor je pozneje hotel po nalogu dvora spravo s Pemci (ne s Čehi) in s Poljaki napraviti, nikdar pa ne m Slovenci, ker ravno za to iz višjih krogov nobenega naloga imel nij. Ako bi bil Hohenvvart nalog dobil, vse Slovanstvo v Avstriji zatreti, bil bi se tega posla z enako eneržijo lotil, samo s tem razločkom, da bi mu bili Nemci ploskali, kakor so mu vsi ustavoverni listi hozijana prepevali, ko se je na Koroškem vpeljanju slovenščine in v Lincu klerikalizmu uprl. Spet hočejo prvaki taisto komedijo a slovenskim narodom igrati, kakor so 1867. leta z volitvijo kasnejega izdajice dr. K luna. Ves inteligentni rodoljubni svet na celem Slovenskem in celo Hrvatskem je ustno in pismeno prvake svaril, da naj za božjo voljo dr. Kluna ne volijo, pa vse opomene so bile bob ob steno. Costa-Bleivveis sta hotela dr. Kluna imeti in ljubljanski meščanje in kupčijska zbornica je bila ta čreda, ki je jima na limance sela. Taisti manever poskušata zdaj z Notranjci, ker sta Že zdavnaj, predno je bilo kaj govora o pripravah za volitve, grofu Hohenvvartu kandidaturo na Notranjskem ponudila, češ, da mu poka Nedeljska pisma. XIII. Pomlad razsipa svoj cvet po zemlji, ptički pojo in znašajo gnjezda; poletje sfc svojim gorkim solncem daje zoriti pomlad-nem u cvetu , ki ga okrepčuje vsako jutro hladna rosa; jesen prinaša in godi svoj sad, ptički jemljo slovo, — in zima razgrinja svoj beli prt črez ves minoli kras, črez vse mrtvo življenje; ljudje pak se jokajo in smejejo, ljubijo in objemčkajo, sovražijo in tepo, v obilosti živijo in lakoto trpe, in plačujejo za svete maše, — za navadne en ranjš, za rimske pa dva. „Nas fant mora gospod biti!" je djal oče Dobrovoljec, in poslal svojega Janeza v mesto. Dvanajst let je v mestu študiral Dobro- voljčev Janez in potem so grmeli lepega poletnega dne možnarji pri farni cerkvi, zvonovi so peli, zastave vihrale, — in stari oče Dobrovoljec se je veselja jokal. Janez je bil gospod. Minolo je zopet dvanajst let, zopet so grmeli možnarji, zvonovi zvonili in zastave po mlajih vihrale, — Janez je prišel kot fajmošter na domaČo faro. Stari oče Dobrovoljec se je zopet veselja jokal. Leto je minilo — in jesenskega jutra je stal mežnar pred starim Dobrovoljcem ter tako besedoval : „čujte oče! Kuharica so djali, da ne smete na farovškem travniku svoje živine pasti." „Pa saj so gospod dovolili;" omeni osup-ueni oče. „To je vse prazno; kuharica so prepovedali !u Oče Dobrovoljec je šel po živino, pa jokal se nij več od veselja. Ob, gospica moja! Ali mi zamerite, da Vam uže tako dolgo nisem ponovil, kako pogrešam milobo Vaše pričujočnosti, kako se mi v srci vedno bolj razvija rudeči cvet ljubezni do Vas, blaga gospica, in s kako britko melanholijo me navdaja ta lepa jesen, ki obdaruje pridnega sejalca z obilim sadom, mej tem, ko govori meni vsak trenotek , da bode cvet za me — brez sadu. In zmir in povsod se mi v spominu milo oglaša odmev pesni Uhland-ove, ki sto jo peli Vi, ko sva sedela na bregu Save — deroče naše Save — , zvečer ko je vzhajal mesec, in srcbril valove; mej glasnim šumom se je tedaj čul Vaš glas : Eine BlttuV, eine Bluth' mir brich Von dem Bauin iin Uartcn; Kotne ETruoht, koine Frucbt ftir mtob Darf icb erwartes. Ana -Baptist a. Žeta, kako sta vsegamogočna na Kranjskem, in kako se njuni komandi vse uklanja! Kakor sta Bleivveis-Costa 1867. leta dr. Kln-novo kandidaturo s tem zagovarjala, kako bo to za Slovence važno, da bodo imeli na Dunaj i permanentnega, tam stanujočega zagovornika, pripovedujeta zdaj v „Novicah", kako bo to za nas uboge slovenske sirote imenitno, da nas bo bivši minister in ob enem ekscelencija zagovarjal! Da so prvaki smeli ljudje , je v obče znana stvar, da bodo pa tako drzoviti, da bodo ravno najbolj narodnim Notranjcem Hohemvartba silili, presega pa vse pojmove o dostojnosti, ker na Notranjskem stoji Ho-hcnwarthova graščina Kavne, ki je strahovito svoje nekdanje podložne tlačila. V regi--tnifnrali se nahajajo akti na cente, ki pripovedujejo o neprestanih vojaških ukvarti-ranjih za eksekucijo davkov in druzih dolžnosti. Podložnikom Raven se je že ob času francoske vlade f>. del vseh podavščin (Oie-bigkeiten) postavno odpisal. Po odhodu Francozov so pa Hohenvvarthi vse podavščine brez odbitka petine do 1H48. leta neprenehoma pobirali. Da se od resi vn a glavnica (Grundablosungskapital) poizve in ustanovi, so pri vseh graščinah vzele vladne komisije celo pristojbino, kakor so jo podložniki do 1848. leta odrajtovali, potem so pod francosko vlado odpalo petino dodali in od vse te cele pristojbine, kakor je bila pred francosko vlado, se je potem tretjina odbila. Po tej odbiti tretjini od cele pristojbine ste ostali 2 tretjini reprezentirali odrešivno glavnico. Pri Ravnah se pa pod francosko vlado odpala petina nij mogla pristojbini prišteti, ker so ubogi podložniki od 1815. do 1848. leta nepostavno vsako leto vso pristojbino brez odbitka petine Hohenvvarthom odrajtovali. Vladna komisija je to pri ustanovijenji odrešivnega kapitala v poštev vzela in je brez dodatka petine, kakor je bilo to pri druzih grajščinah „pure et simple" tretjino odračunala. Ker nij sedanji prvaški kandidat grof Karel Hohenwarth te nepostavne petine od svojih podložnikov po komisiji dobil, se je razsrdil in rekuriral vsled tega na II. in III. instancijo, kjer je pri obeh, kar se ob Bebi razumeva, propal. In tacega fevdalca Vam nekdanjim podložnikom Raven prvaki za poslanca silijo! Zgodovina je za to , da se posamezni ljudje in narodi iz nje kaj nauče, ne pa, da po zgodovinskih skušnjah bolj misleči po-stajejo. — Torej, dragi Notranjci, ne dajte se po sebičnih prvakih in njihovih mamelukih pregovoriti, bodite premišljeni, ne delajte Slovencem nečasti in ne volite najbolj zagrizenega fevdalca, aristokrata in birokrata, na Dunaji rojenega grofa Karola Hohenvvartha za svojega poslanca! Mane-Thekel-Phares. Politični razgled. ftorrttnje dežele. F I Juhi j tm i 6. septembra. Denašnja „Wiener Zeitung", če smemo verjeti olieijoznemu nN. W. B.a, prinaša cesarski patent, s katerim se iftčmtti 0bor razpušča in nove volitve razpišejo. Minister Lasser se pridno posvetuje z deželnimi namestniki, ki so v ta namen na Dunaj poklicani. Baron Koller je prišel iz Badena, kjer se je zdravil v toplicah in okrepčal za predstoječi volilni boj, namestnik Weber iz Brna in grof Tbun iz Solnograda. 1 t.iki listi zopet začenjajo pisati proti vstopu v državoi zbor. „Narodni listv" pravijo : Mi narod pet miljonov se vendar bo-demo z božjo pomočjo ubranili na svoji rodni zemlji, — a nikdo , niti prijatelj niti neprijatelj nas ne more preveriti, da bi naslanjajoči se na svoje dobro pravo slabeie imeli na češkem zboru, nego na Dunaji, brez »tvojega prava obklopleni prosilaj a zasipani posmehom najhujših naših neprijateljev. — V ■■»nje drinve. Za />«nroikffftt poslanika na Dunaj pride markis Harcourt, ki bode odpotoval 16. septembra. Frohsdorfskega puščavnika je šel, bržkone na povelje papeževo, obiskat škof Martin iz Paderborna. Pravijo, da imajo nemški cerkveni knezi tega moža za zelo zabitega, skoro za tako zabitega, kakor je Henrik V. Sicer se govori , da bodo uporni nemški škofje dobili v Franciji vedno pripravljeno zavetje, kakor i v Rimu, kjer je administracija papeževih palač najela že štiri stanovanja v ta namen. Potovanje Viktora Emanuela na Dunaj je naredilo na francoski finančni svet živahen u tis. Bankirji, ki so znani kot notorični udeležniki fuzije, trdo denes, da je restavracija kraljestva nemogoča. — Več udov desnega centra je predložilo vladi poročila iz okrajev, ki konRtatirajo, da se tamošnjemu ljudstvu monarhija mrzi. *ifninj*ki častniki bataljona Tarifa, ki so se odposlali v Bergo na pomoč, so se branili marširati naprej in so se zarad tega postavili pred vojno sodbo. Madridski generalni kapitan Hidalgo je odpuščen iz službe; general Laguvero mu bode namestnik. O potovanji i t i"eV»a- 5. septembra |Izviren dop.j (Hrvatsko-raagjarska nagodba in Slovenci v hrvatskem saboru.) Dve sednici že traje parlamentarni boj v našem saboru, besedni boj med stranko dr. Makančevo, ki zameta vsako nagodbo med Magjari in med novimi unijonisti. Zaporedom so vstali že skoro vsi Makančijanci nagodbo pobijajo in središnja stranka je poslala svoje najboljše govornike v borbo, da bi ovrgli razloge, ki se proti njej navajajo. O končnem vspehu to se ve da nij dvombe. Makančijanci bodo ostali v manjšini, — ali moralni vspeh bodo valjda imeli za se. Tudi mi Slovenci se imenujemo v tej debati pogosto. Dr. M a kanec je namreč v svojem govoru spomnil na znani jugoslovanski shod 1. decembra 1870, spomnil i to, da je edini spas Hrvatov jugoslovanska ideja, da pa s potrditvijo le-te nagodbe Hrvati zapuščajo Slovence in Srbe. To trditev sta dva govornika namreč g. Ivan Vončina in dr. Derenčin pobijala. Za de-nes je menda bolje, da v slovenskem listu o tej reči nobene sodbe ne izrečemo. Kakor brž dobim stenogratične zapisnike dotičnih govorov v roke, pošljem Vam in vašim bralcem izpisek dotičnih pasnsov, da morete svoje mnenje izreči. Domače stvari. — (Staj ersko vrtnarsko društvo.) Pri razstavi sadja, katera se začenja 1. oktobra na Dunaji, bode štajersko vrtnarsko društvo napravilo skupno razstavo vseh na Štajerskem rastočih sadnih plemen: jabelk, grnšek, breskev, maril , orehov, nešpelj, lešnikov, kostanjev in grozdev. Vrtnarsko društvo vabi sadjerejee, naj se oglase do 14. septembra in pošljejo sadje do 28. septembra. — (Ljubljanski „Sokol") napravi dne 14. eventuvelno — da je ta dan neugodno vreme, dne 21. t. m. izlet čez Vir in Dob v Mengeš. Skupni zajutrek bode na Viru pri Vodopivcu, obed in popoludne veselica s petjem, godbo in plesom v Mengešu, od koder se „Sokol" zvečer odpelje v Ljubljano. Več o tem izletu se naznani v programu. — (Telegrafična postaja v Treb-u je m) na Dolenjskem se je 5. septembra odprla. — (Cesar) se je v četrtek zvečer ob 9. uri v Ptuj pripeljal, kjer ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Mesto je bilo lepo okinčano in razsvitljeno. Cesar ostane 4 dni v ptujskem taboru pri vojaških vajah. — (Iz Frankolovega) se nam piše: Zastran neugodnega vremena se priprave na lindeškem gradu nijso mogle dovršiti, zavolj tega bode naznanjena slovesnost mesto 7. t. m. v prih. nedeljo 14. t. m. rijudno so vabljeni še enkrat k 25 letnici odprave tlake in desetine vsi rodoljubi. — (Kolera) se nam bliža. Prikazala se je v Sent Janžu na Dolenjskem in v Za-gorji. Na Ogrskem hudo razsaja. Vsled tega je štajerski namestnik baron K (i b e <• k razglasil oklic, v katerem podučuje ljudstvo, kako se varvati pred to boleznijo. V tem oklicu se priporočuje stroga snažnost, odpravljenje vseh gnjilobnih stvari, desinfekcija, čisti zrak, tedaj večkratno odpiranje oken in vrat, da se zrak v stanovanjih po prepihu čisti. Vsak naj bode zmeren v jedi in pijači in se varuje pred tacimi jedili, katera lehko napravijo drisko, kakor kumare, salata, redkva, pred vsem nezrelo sadje, dalje mastno meso, klobase, trda jajca, sir, gobe, novo pečen kruh, mošt, novo vino, melone in fige. Piehlaje-nje je zelo škodljivo. Kdor dobiva drisko, naj je ne zanemarja; naj uživa samo juhe, kamilovega ali melisnega čaja in se drži na toplem. Tako zvane kolera-esence ali tiuk-ture so samo sleparija lehko vernega ljudstva in bolj škodijo, nego hasnejo. — (Strela) je udarila v Gorici zjutraj v stanovanje prof. E. na novi cesti, švignila je nad profesorjem in njegovo soprugo in le neki železni kljukici v zidu se imata zahvaliti, da nijsta bila zadeta, ker je železna kljukica blizu postelje strelo nase vlekla in je strela na tistem mestu zid predrla in zopet švignila na ulico in v tla. Lehko si vsakdo misli položaj naših zakonskih. — (1,'mrlo jih je v Ljubljani) nie seca avgusta t. 1. skupaj 125 osob, 0<> moškega, 59 ženskega spola. Razne vesti. * (Žrtev 1 j ndsk e neumnosti). V Se-lešu na Ogerskem je zbolel nek kmet za ko lero; gre tedaj k Štacunarju, ki je bil jud, in spije maselc žganja, misleč, da se bo ozdravil. A bolelo ga je se bolj in čez ti ur je umrl. Vaščani so tedaj mislili, da mu je jud dal strupa, in so ubili zato ubogega juda. Tamošnji župnik in nek posestnik sta hotela ljudi pomiriti, a ubežala sta komaj razsrdenemu ljudstvu, ki je potlej ubilo se judovo ženo in otroke. Prišlo je petdeset vojakov, da bi spravili kmete k redu, a nij jih bilo zadosti, priti jih je moralo še petdeset. * (Strašna nesreča.) V Milhauznu v Alzasiji je bil konec avgusta sejm. Nek mlad kupec zapazi, da so se mu v vozu katerega je imel med sejmom tudi za stanovanje stenice zaredile. Za to pomaže vse stene s petrolejem. Čez nekaj Časa si zažge cigaro, a pri tej priložnosti se vnamejo stene in tudi mladi kupec. Ko skoči ves goreč iz voza, začno ga oblivati, pa vse ni i nič izdalo. Se le ko nek mož zlije cel škaf vode na - n j ogenj ugasne. Opečeni nesrečnež je bil strašan. 15rade in las se nij nič videlo, obleka in koža je mahala od života, ('cz kakih 6 ur je reveč umrl. * (Najstarejši mož) je brez dvoma nek zamorec v Ameriki, z imenom Fortune Snovv, ki je star 124 let. Kar Živi, nij bil še bolan, in nij še nikdar rabil zdravil. Tudi ga zobje nijso nikdar boleli, in ga tudi zdaj ne bole, ker nema nobenega. Velik je 5 čevljev in pol in tehta skoraj 115 funtov in je zelo črn. Tudi zelo pobožen je in veruje trdno na „dobrega boga", ki ga je rešil v „stari vojski" kot upornika. On je oče 13 otrok, katerih najstarejši bi štel uže čez 100 let, ko bi Še živel. Najmlajši, pri katerem živi, jo star 58 let. Tega starega moža hodi veliko sto ljudi gledat, s katerimi se prav rad razgovarja. C as ti to uredništvo ,, Slovenskega Naroda"! V sporočilu o volilnem shodu na Klanci pri Sevnici 17. avgusta t. 1. Vašega dnevnika št. 189 na prvi strani ni vse resnično. Z ozirom na §. 19. tisk. postave prosim, da se sledeče popravilo v dnevnik ..slovenski Narod" sprejme. 1. Ni resnično, da sem 17. avgusta na Graški gori žegnanje obhajal; zakaj imel sem opravilo ob lOtih pri sv. Roku, dve uri daleč od Graške gore. 2. Ni resnično, da sem jaz prignal ljudi na Blanco. Bili so povabljeni od g. tajnika Sitarja, ki je naročal ljudem, da se naj v velikem številu snidejo. 3. Ni resnično, da so ljudje prišli pijani z namenom zborovanje motiti. Prišli so poslušat in se posvetovat. 4. Obrekovanje moje osebe je, če „Slovenski Narod" piše : Plačal je v ta namen — namreč, da bi zborovanje motili — tej drhal! vina in piva, in najhujšim kričačem celo denarja daval (po 50 soldov). Javno izrečeni, da plačam vsakemu, ki mi dokaže, da setn le enemu izmed uazočih le edno kapljico vina alj piva plačal, alj le eden sold dal, — sto foriutov. V Sevnici 21. avgusta 1873. Jožef Tom ba k, kaplan. Slavno uredništvo! Časopis „Slovenski Narod" prinese v št. l!»4 od 24. avg. izvirni dopis iz Škofje Loke, v kateremu je mojo djane kot predsednik tukajšniga odbora kritizirano; zatoraj prosim, da tudi blagovolno vzamete v Vaš častitljivi časopis sledeči moj odgovor : Obira me namreč dopisovavec kot pre-sednika zarad vstavljene kopališča. Pervič trdi dopisovavec: „da sini denar trosil, in se geriral kot da bil jaz sam vse, odbor nič." — Denar, kar ga šlo skuz moje roke, sim vselej in brez vsega zaderška drustevenimu dinarničarju (kasirju) gospodu Krennerju izročil in oddal. V tacih vkolščinah tedaj ni bilo mogočo, da bi bil jaz denar trosil. Kavno tako malo sim rigiral kot da bil jaz sam vso, odbor nič. Zakaj skuz zastoplenje je prevzel od hornik gospod Avgust Deisingcr naše delovce plačovati in račun dati, da se mu denar iz društvene denarnice, ktera je bila kakor ome-nenu gospod Krennerju izročena, poverne. (Ker je gosp. Deisinger mi njihovi račun položil, sim izpisal zbor odbornikov, in vsib pet tukaj stanajočih odbornikov z naznan-janam kraja, dne in ure zbora pismeno povabil: da bi gospodov Deisingerjov račun pregledali in adjustirali, in tudi v druzih ozirali posvetovali in sklepovali. Al ni prišel k zboru nihče, raztin gospoda Augusta Deisingerja. Z ozirom, da slednič imenovani ni lahko zaderžani bil, za nihovi za društvo izdani denar na dalej čakati, sim nihov račun do 11 goldinarje in nekaj krajcarjev adju-stira!, in sim njemu dal odlok, da bode tudi te 11 fl. ob svojim času plačane dobil, ako bode pri generalnimo zboru račun v cel do-kozani glavnici za vpravičen spoznani. Samo od sebe so bi imelo zastopiti, da jaz nisi ni pločoval, temuč na kasirja gospoda Krennei ja zavolj izplačovanja zavižal. (9(u mcifuttfl nn t>cn Jtujfiet uiv Kudjd^htngO S temo je očitno dokazano, da nisim denar, kateri ni bil v mojih, ampak v ka-sirjovih rokah, trositi zamngel, in na dale, da ni sim regiral kot da bi bil sam vse, in odbor nič j da je toraj omenjeni dopis v temu oziru nesramežljiva laž in obrekovanje. Z ozirom na dalej govor dopisa se pojasni z sledečim okolŠčinam, katerih polna resnica, ravno tako, kakor zgornih sim pripravljen dokazati in zvižati vsacemu, ktere nao jo na temu ležečo : V generalni mu zboru 12. Jiinnorja 1*73 bo lastniki zemljišča v Vencarjah zarad stavljenje kopoli med drugim enoglasno storili sledeči sklep : „6. SB&e* u n ili cvf o hiter civ iiincv uitii „lii* cfnoc 3futi 1878 bic uollc (5iu}ul>( wuttfl bon 100 ft. u i d) t n c l c i f t c t (jaueti „hitro, pcifcit (S i it ^al) lu Itfl cu fiub altf „ucrfotlen, inib cv a t o SJD2 i t c i a, cn t h ti me r „qIo auSflefdjtoffcu ju betvod) tcn." Akoravno pričijoči sklep društvene vde veže; vender žalibog jih je bilo muogotero, ki se niso zato mikali. — Mesca Julija sini tedaj besedno vpominal več lastnikov, kteri niso vse pločali, da naj dolžnost dopolnejo ; tudi sim gospoda kasirja Krenarja večkrat vprosil, da naj pismeno tirja renitente; in ker ni hotel tiijati, sim od njega izkaz zastantov vscl. Dno 25. julija pa dobim pismeno terjane odbornikov, da naj generalni zbor nar dalej da 1. Augusta skupaj pokličem brez da bi bili vzroke, iz katerih to izvira, izjasnili. Sim jim dal odgovor tudi pismeno ravno taisti dan 25. Julija: „I)a vmenjeno terjatev absolutično ni mogoče vže iz tega vzroka do pni niti, ker dva uda stanujeta v Ljubljani, dva v Kranju, eden v Zave, in eden v Celovcu; tenmo ni mogoče vse vde v tem prekratkim času k generalnimu zboru povabiti; čez to mi niso vzroki znani, iz katerih bi se mogel generalni zbor tako hitro skupaj klicati, toraj povabim odbornike „da naj mi iste vzroke pismeno naznanijo, da jih zamorem ua dnevni red za generalni zbor postaviti; kakor hitro se to zgodi, ue bodem mudil njih želje dopolniti in generalni zbor tako hitro, kakor bode mogoče vpelati. Na to sim prejel 4. Augusta naznauje, da so odborniki sami generalni zbor na 8. Augusta načinili, k kteriniu sim ob enim povabljen. Tudi ta povabljcnje ni izjasnil vzroke iu program, v katerimu da so bode posvetovalo in sklepovalo. Zupet 8. avgusta dobim pismeno vprašanje, al pridem k zboru, ali ne ? in tirjanje, da naj prinesem al nej pošlem „stat.ut.o-. Na to grem k zboru in položim pismeno opominjanje na taiste vde, kteri vše niso 100 ti. plačali, položim pismo na mizo in izrečem: ..da le konstatiram, da sim umen-jeno pismo oddal, da se nobeden ne bode mogel na dalej izgovarjati, da ni bil plačila vpominam; da na dale taisti, kteri niso plačali, tudi niso več vdi po imeuovanjenim sklepom, in da tcmoČ tudi nimajo pravico zarad društva sklepovati; da iz teh vzrokov protestiram proti pravice donašniga zbora." — Previde! sim, kam pes taca moli. — Na to odgrem. Med zbranim teh gospodov jih je bilo 8 taistih, ki niso še plačali, vsili ki so bili pričujoči pa jih je bilo 10 al 11 na število; in vendar so sklep storili : „da je bil izvoljen dragi odbor, in da zavolj neplačila dozdaj ne sme nobeden izklučeni biti iz društva!" — In tukaj je mačka zakopana. Te gospodi, kakor so do sedaj dokazali, bi radi lastniki in udi brez plačila bili, in zatoraj so tudi gospoda Ottona Detela, kader je tudi namesto polnih sto goldinarjev, vše le dvajsat goldinarjev! plačal, za predsednika zvolili. Drugo veliko oprašanje pa je, ali bode to napčno napredovanje veljavno ali ne V Na vsako mjenje mi rabimo denar, — ne da bi ga, kakor nam naprotniki hočejo oktroirati, trosili; ampak da kupljeno zemlišče zamore-mo plačati in še druge dolžnosti opraviti -. ker se bi neradi k tisti koteriji šteli, katera ima navado vse pokupiti, in nič plačati. Ista koterija im čez use to še slabo navado, da laiši izhajajo, malovredne postopače, katerim odgovor je že samo na sebi nekaj sramo-žljiviga, za svoje namestnike v prvi red za-stavlati. V tacih okoljšČinah ni mogoče se častitljivo društovati. — S tem mislim je zadosti dokazano, da sim po moji dolžnosti le društveni interesse zahteval, da je tedaj tudi očitna laž vse kar je mi čvekar druziga izvečel. Ali je pa kaj več kot arogantno pisariti take debele laži in obrekovanja, kakor omenjeni dopis iz Škofje Loke 22. avgusta, bode sodništvo razločilo; ter nimam zmeraj časa, se z postopačem bojevati. V Škofji Loki 25. augusta 1873. Janez T r i 11 e r. v uajholjših časih, svoje posle. Za to meni izkazano \ diko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo. lir. S i g va o. Spričeval« št. I&IS& Trapani | Sieiliji, 18, aprila IH70. Moja lena, trtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na eelem životu, n srčnim bitjem, nespečnostjo iu vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zniatnoia, kar sem se odi.»ril prihežati k 1 Mi liarry-cvi neprecenjeni Kcva- lescierb. To Izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev . s kratkem Času one strašne bolečine ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla, lo Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim. Atanasio Bari) e r a. Tečnejši kot meso, prihrani Revalesciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih puiicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ftnV tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Rovalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v pralni in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas S gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry đU Barry & Comp. na Dunaji, WKllfl*chK»»se št. 8, v IJubljttni Ed. Mahr, v Ctradci bratje Oberanzmcyr, v In*t-brukn Dieehtl & Frank, v 5 . Napol..........8 , 93 0. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........106 . 10 Veliko množino iz železa vlitih cevij po l'/a'\ 2", 2'/*", 3" in 4" premera, za vodo- iu plinovode, najboljši angleški izdelek, imamo v Trstu v zalogi in je prodajamo po niskih conah. Polaganje cevij prevzememo povsodi, kakor uravnavo celih vodovodov na deželi. (236—1) Tovornica za vodo- in plinovodne naprave Mattison & Brandt, v Gradci. Poalnno. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry Vsem trpečim zdravje po izvrstni Uevalesciere du Barrv, katera brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani : bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na slisuiei, v duš-njaku, v mehurji, iu na ledvicah, tuberkole, sušico, Eiaduho, kašelj, neprebavljiv ost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlieo in blje-vauje tudi oh času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmati/.em, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki BO vsem lekom zoperstavljnla se: Spričevalo št. 73.928. Waldeg na Štajerskem, 3. aprila 1872. Hvala Valej Revalesciere, katero sem jaz, 60 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, ukor popolnem ozdravel in opravljam, kakor Oskrbništvo v konkurz raiijcega gosp. Antona Schrey-a v LJubljani spadajočega premoženja s tem naznanja, da se bodo posestva in sicer: 1. Posestvo v zemljiških bukvah Komenda Ljubljana pod Urb. št. 89/a in 89/b vknjiženo. na Glincah, namreč — umetno stavbeni mlin, najnovejše konstrukcije na pet koles s francoskimi mlinskimi kamni, z obilno vodno močjo, v prijazni okolici malo od mesta Ljubljane, z obširnim poslopjem za stanovanje, gospodarstvo in obrtnijo, zraven ležečim vrtom za sadje in zelenjavo, bajerjom (ribnik) in drugim pri mlinu skupaj ležečim zemljiščem, 10 oralov, 1415 Q sežnjev katastralnc mere, v skupni sodnijski ceni 30.872 gold. 20 kr. 2. Posestvo, poleg mlina v zemljiških knjigah ljubljanskega magistrata pod Map. št. 15, 16 in 17 vpisano, s katastralno mero 11 oralov, 405 Q sežnjev v najboljšem stanu, se sodnijsko cono 4010 gold. 60 kr. očitno po ckHckutivncm potu pri zadnji dražbi 15. septembra t. 1. na Glincah tudi pod ceniluciu Kuponi iz konkurza prodajala; h kateri prodaji se kupci uljudno vabijo s pristavkom, da se natančneje pogodbe pri deželni sodniji, ali pri postavljenem oskrbniku omenjenega posestva dr. Franc "»I uiidu v Ljubijani izvedo. Ljubljana, 26. junija iHlli. (172-5) Oskrbništvo. Izdajatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".