KUPUJTE lojne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni buy ^nitco •tATBS AR NDS nuirs ENAKOPRAVNOST EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki KUPUJTE vojne bonde! The Oldest FqayiCTORY Slovene Daily BUY in Ohio MVgU UNITED ★ Best Advertising Medium ŠSSimmm j'xxviii.—leto xxvni. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 29, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 125 Maršal Tito v Ljubljani; zahteva zaščito za Slovence fK bodo Slovenci zopet prepuščeni svojim tisočletnim zatiralcem? ijet # (dO KI ONDON, 28. maja — Belgrajski radio poroča, da je imel ^ Tito govor v Ljubljani, v katerem se je močno pritoževal postopanju, kateremu so izpostavljeni Slovenci na Koroškem •gorskem. ®rsal Tito je v govoru, katerega je imel na slovensko Ijud-drugim rekel: Bila bi kar strašna tragedija, ako bi se morali iznova boriti za že priborili v tej vojni. T'f ° Je v svojem ljubljanskem govoru apeliral na zavezniške ščitijo Slovence in druge Jugoslovane "pred istimi zati-So jih preganjali skozi stoletja." ;,p^^®r'donu ni bilo danes nobenega znamenja, daje vpraša-in Istre kaj bliže rešitve, medtem ko belgrajski radio ^ I da je Tito podal novo zagotovilo, da ne bo nastopil z orož- 3% A" OBTOŽUJE BRITSKO IN AMERIŠKO 'PISJE ZLOBNE KAMPANJE V ZADEVI TRSTA Moskve ia se poroča, da je časopis "Pravda" objavil članek, ^ s® proti britskim in ameriškim časopisom naperja obtož-^0 problem Trsta porabili za podvzetje ene najbolj zlobnih J. kar jih. je kdaj podvzelo kako inozemsko časopisje. > VOJAŠKA KOMISIJA V RIMU ^^RAVLJENA, DA ODIDE DOMOV 28. maja — Titova vojaška misija v Rimu smatra, zračni na Yokahama na umiku superbombnikov ^0 w, napad na ja- je Yokahama, v ka-vrženih na važno mesto 3,200 bomb. i da je njeno delo dovršeno in se je danes pripravljala, da se v teku prihodnjih dni vrne domov. Poročila iz Rima pravijo, da dr. Josip Smodlaka kot načelnik jugoslovanske vojaške misije, ki je bila v Rimu v svrho stikov z zavezniško oblastjo v Sredozemlju, ni hotel odgovoriti na vprašanja, da-li ima nameravani odhod kako zvezo s sporom radi Trsta. Poročilo o pripravah za odhod misije pa pravi, da je prtljaga njenih članov že pripravljena. Tito je imel snoči radijski govor, v katerem je apeliral na Združene narode, da pri reševanju Primorske in Koroške upoštevajo Atlantski carter, in dostavil je, da je Jugoslavija odločena braniti zemljo, za katero je plačala s svojo krvjo. V tej zvezi je bilo poročano, da je jugoslovanska armada v svoji ofenzivi proti Nemcem na Primorskem, predno so tja dospele anglo-ameriške sile, izgubila 8,000 mož. ITALIJANSKA PROPAGANDA O JUGOSLOVANSKI "OKRUTNOSTI" V PRIMORJU RAZKRINKANA Oblasti v Rimu so danes priznale, daje italijanska propaganda zadnje dni razširila vesti, da so Jugoslovani nasiloma iztirali 25,000 Italijanov iz okolice Rimini na drugo stran Jadrana. Kakor se je sedaj uradno ugotovilo, je bilo preseljenih samo 500 do 1000 civilistov, da se napravi prJstor za taborišče, v katerega se bo spravilo ujete Nemcd. Neko poročilo v "Evening News" je danes trdilo, da sta Washington in London dovršila besedilo svojih odgovorov na Titov zadnji predlog glede spornega ozemlja na meji Jugoslavije. TRST, 28. maja — Danes je dospelo v Trst pet velikih tovornih avtomobilov, ki so bili polni živeža za prebivalstvo Trsta, kjer je položaj prehrane postal skrajno resen. Rečeno je, da je pošiljate v živeža aranžiral papež Pij. (Samo ob sebi je seveda umevno, da je ta živež prišel iz Amerike, kajti Anglija ga nima, še manj pa Italija. Spretna propaganda za italijanski imperijalizem!) V TRSTU SE JE SLOVESNO PROSLAVIL ROJSTNI DAN MARŠALA JOSIPA TITA TRST; 25. maja — Nocoj se je v eno največjih dvoran v Trstu vršila slovenska proslava ob priliki 53. rojstnega dneva maršala Josipa Tita, katerega so se udeležili vojaški poveljniki zavezniških čet, o katerih se je zdelo pred par dnevi, da se utegnejo udariti z Jugoslovani. Navzočih je bilo vsega skupaj 90 gostov, poleg visokih jugoslovanskih vojaških predstavnikov, ki so v govorih poveličevali zasluge maršala Tita za zmago nad skupnim sovražnikom. Posebno laskav govor je obdržaval podpolkovnik Boris Bogo-molov od sovjetske vojaške misije, ki je rekel, da je Jugoslaviji pod vodstvom maršala Tita zagotovljena velika bodočnost med svobodnimi narodi sveta ter bil deležen najbolj viharnega odobravanja. koi' 29. maja — Danes je CO- iči" leži samo 18 milj % J"' Napadalno silo so ■ ^ bojna letala, ki ima-^ ptoku Iwo Jima. Vi ^ARBOR, 28. maja se danes nahajali treh frontah Ok" "o 80 zapustili ob-pri mestu Shuri, umaknili iz in na Filipinih t na begu japonske % ° Jia Mindenao kot na !%uhnili Hi kriri 28. maja — Med ^ Si je 'v ^®tami in sirskimi ' ki prišlo do ostrih L "1% trenotno osredoto- ®>rsko da splošna vsta- iVa poti iz Trsta v Celovec; vtisi ameriškega reporterja CELOVEC, 24. maja (O. N. A.) — Kdor želi proučiti problem Trsta in južne Avstrije, naj si vzame "Jeep" in se popelje iz Trsta preko Tržiča do Gorice, od tam preko Kobarida in skogi prekrasne gorske kraje v Celovec, vzlek-njen poleg svojega lepega jezera. Tako si je vaš reporter ogledal to pokrajino. središče Hama. Jamil Mardam ^ biijj virov se poroča, '^ilj Q spopadih v Hama, ^ nc .^^maska, ubitih več Oseb. 5. ^drla v hišo J Mo zvečer je skočila isN skozi okno na Cle- Kr A, yiu, v zgornjem nad-Xpritekli na stop-videli, ko je sr-hiše. velika srna, ki ^ precej škode na po-pa skozi drugo C'*'''Doma sta bi-® Ženski, ki sta se te- Na vsem tem ozemlju je vse pomešano — jugoslovanski vojaki stoje poleg mešanih enot zavezniških armad, ki so se še pred kratkim borile v Italiji. Kdor si je to ogledal, bo imel tudi mnogo pomilovanja z onimi političnimi prvaki, ki bodo postavljeni pred nalogo, da na tem ozemlju potegnejo pravično obmejno črto. Troje mi je na tem potu postalo do kraja jasno: Trije glavni zaključki 1. Izven mest kot Trst in Gorica, v katerih je večina italijanska, je pretežna večina prebivalstva po deželi slovenska in očitno kaže, da se želi zediniti s Titovo Jugoslavijo. Zdi se jim popolnoma jasno, da so zdaj rešeni italijanskega jarma in da so za vse večne čase združeni s svojimi rojaki .Slovenci iz Jugoslavije. 2. Izvzemši večine italijanskih komunistov, se Italijani boje jugoslovanske armade, ker jih je strah poklica v vojsko ali v delavske bataljone in jugoslovanskih rekvizicij. 3. Na tem ozemlju se nahaja najbrže toliko uniformiranih tujih narodnosti kot še nikdar, kajti šteti je treba ne le jugoslovanske in zavezniške vojake, temveč tudi najrazličnejše osvobojene vojne ujetnike. To neznatno ozemlje je natrpano poind tujcev. In vendar vse to živi v miru — vsi dobro shajajo z vsemi. Očividno je, da se ni-kdo noče več boriti z nikomur, in tudi, da nikdo ne pričakuje nobenih nadaljnih bojev. Vojaki raznih annatl dobro shajajo drug z drugim Zadnja dva dni so se zavez- niški vojaki pomikali naprej na linijo ob Soči. Pri tem so cesto zavzeli pozicije tik ob postojankah jugoslovanskih vojakov. Ta mirna infiltracija je bila izvršena brez vsakih incidentov, prav kot so jugoslovanski vojaki prej često prodrli tudi na miren način* v mesta, v katerih so se že nahajali zavezniški vojaki, Amerikanci'ali Angleži. V takih slučajih se vojaki smejejo drug dragemu in si prizadevajo, da se čim manj ovira drug drugega. Vojaki na obeh straneh smatrajo, da je situacija poleg vsega drugega tudi v veliki meri smešna. Toda priznati je treba, da je tudi mnogo napetosti. Težko je, preprečevati težave na ozemlju, na katerem se nahaja toliko vojakov, ki stoje pod različnimi komandami. Nemir je tudi radi tega, ker nikdo ne more vedeti, kako kmalu in kako dobro bodo uspeli politični voditelji, da razrešijo probleme, ki so se pojavili. Vojaki iz vseh delov sveta Med tem pa uživajo nešteti tisoči vojakov iz vseh koncev in krajev sveta nekatere izmed najlepših naravnih krasot sveta. Med njimi so Maori iz Nove Zelandije, Južni Afričani, Sihki desete indijske divizije, ameriške zamorske čete, Škoti, Angleži in Amerikanci slavne desete gorske divizije. "Vse to me zelo spominja na dom", mi je dejal eden naših vojakov iz Oreg^na. "Dokler se ne vrnem nazaj domov, bi hotel ostati tu, ker bo najlepši kotiček za poletje — dokler vlada mir." DANES SO IZREDNE MESTNE VOLITVE Danes se vršijo v Cleve-landu izredne volitve, pri katerih bodo državljni lahko odobrili' dodatek k mestnemu Carterju za premaknitev datuma primarnih volitev, tako da bodo v jeseni lahko volili tudi vojaki, ki se nahajajo z doma. Na glasovanju bo tudi dodatek za razdelitev mesta v 33 vard, tako, da bo v vseh vardah kolikor mogoče enako število prebivalcev. Volilne koče bodo odprte do 7:30. Našim državljanom priporočamo, da glasujejo za oba dodatka. konservativci prevzeli delavske portfelje LONDON. — Premier Churchill je kabinetna mesta, ki ■ so postala prazna z resignacijo delavskih članov, izpolnil s konservativci ter pričel s pripravami za volilno kampanjo, ki se konča 5. julija, ko se bodo v Angliji vršile splošne volitve. Produkcijski program armadnih letal znižan; 200,000 oseb izgubi delo WASHINGTON, 26. maja. — Vojni department je včeraj naznanil, da se produkcija letal za armado v teku prihodnjega leta in pol zniža za 17,000 letal, oziroma 30 odstotkov v zadnji polovici tekočega leta, 40 odstotkov v prvi polovici in 45 odstotkov v zadnji polovici prihodnjega leta. Znižanje je bilo odrejeno, ker je 2ma.ga v Evropi spremenila taktične in strategične zahteve armadnega letalstva in napravila potrebno revizijo programa za lend-lease pošiljatve. Gen. H. H. Arnold, poveljnik ameriške armadne sile, je izjavil, da so se z rastočim uničenjem nemške zračne' sUe nižale izgube ameriških letal, vsled če- sar bo mnogoi letal, ki so se bo- Porušenje Škodovih tovaren na Češkem PILSEN, 24. maja (O.N.A.) rila v Evropi, sedaj poslanih na —Tehnični ravnatelj tovarne je Daljni vzhod v boj proti Japoncem. Znižanje produkcije bo prizadelo večino aeroplanskih tovarn v deželi, in sodi se, da bo izgubilo delo okrog 200,000 osev v teh tovarnah. Za enkrat bodo najmanj prizadete tovarne, ki producirajo velebombnike, ki so najbolj praktični za dolgodis-tančne napade v pacifičnem vojnem gledališču. Druga posledica radukcirane-ga aeroplanskega programa bo, da bodo velike "količine aluminija na razpolago za civilno produkcijo, in pa da bo postavka za armadno letalstvo znižana štiri milijarde dolarjev. za SPOMINSKI DAN Še eno pismo o fašističnem divjanju v primorskih krajih Mr. John Snajder, 1383 E. 47 St., ki je pred kratkim prejel več pisem od svojega starejšega sina, ki se je naha-* j al najprej v ujetništvu na Italijanskem,^ pozneje, ko je bil osvobojen po zaveznikih, pa se je podal v borbo z jugoslovanskimi partizani, je sedaj prejel pismo od svojega mlajšega sina Rudolfa, ki se nahaja pod ameriško armado v Franciji. Bil je ujetnik Nemcev, ter pozneje osvobojen po ameriški armadi. Pismo je bilo pisano 12. februarja 1945 in se glasi: razodel vašemu poročevalcu, da je bil zadnji napad na Škodove tovarne najbolj uničujoč. Ceni se, da je bilo uničeno od blockbuster jev preko 75% vseh tovarniških poslopij in vse ključne naprave. Uničena je bila elektrarna, tovarna za topovske , cevi, jeklarna in nova tovarna za lokomotive. Najhujše je pomanjkanje električne sile, ki bi utegnila gnati stroje potrebne za čiščenje razvalin. Dokler pa so na delu le ljudje, brez strojev, ne morejo premakniti teh gora podrtije, katere so napravila letala. Tehnični ravnatelj sodi, da bo trajalo 3 mesece, predno bo popravljena elektrarna. Jutri obhaja ljudstvo Zed. držav praznik, s katerim počasti spomin vseh onih, ki so padli na bojnem polju za svobodo Amerike in ljudstev širom zemeljske oble. Danes se borijo z našimi armadami potomci vseh narodnosti sveta, ki so našli v Zed. državah svoj svobodni dom. V tem je zapopade-na veličina in slava ameriške ljudovlade. Mnogi, mnogi se nikdar ne vrnejo. Doprinesli so najvišjo žrtev. Slava in čast jun! "Dragi oče! "Prej ko ti kaj pišem, te želim pozdraviti. Danes imam priliko, da ti opišem moje življenje in kaj sem pretrpel leta 1940. "Po naših krajih je leta 1940 prišla velika italijanska armada, ki je šla na Jugoslovane. V par dneh je bilo vse razdejano, polja so povozili z kanoni in mulami. Nič niso imeli usmiljenja. Nekaj dni preje, ko so udarili na Jugoslavijo, so nam dali povelje, da se umaknemo v štirih urah časa. Vojaki so nas začeli kar preganjati in ničesar nam niso pustili vzeti s seboj, zapustiti smo morali živino in vse pohi- štvo. Ljudje so jokali, da je bila strahota. "Nekatere so gnali na postajo v Šapjane, Jurdane in v Trnovo. Naložili so nas na živinske vagone. Tri dni je vzelo, prej ko smo prišli na določeno mesto. Jesti nam niso dali, mraz je bil, da smo se vsi tresli. Bili smo lačni, od mraza prevzeti, vode nismo imeli. No, nekaj jih je umrlo na poti, prej ko smo,prišli v Italijo, kjer smo bili 18 dni, in so (Nadaljevanje na 2. strani) gen. oberg, "pariški klavec" bil ujet PARIZ, 26. maja. — Včeraj so anteriške čete v bližini Kitz-buehela na Tirolskem zajele SS generala Karla Oberga, enega izmed glavnih Himmlerjevih po-magačev, ki je kot policijski di-^ rektor v severni Franciji dobil I ime "pariškega klavca". Kot drugi zajeti Nemci, tako je tudi gen. Oberg trdil, da je samo "izvajal povelja," in rekel je, da je Hitlerja zadnjič videl letošnjega 15. januarja. Nadaljne mestne novice boste našli na 2. strani današnje izdaje. BELGIJSKI FAŠIST TRDI, DA ADOLF HITLER ŽIVI PARIZ. — Belgijski fašistični vodja Leon Dagarelle, ki je z letalom zbežal v Španijo, je glasom izjave nekega Španca, ki je govoril z njim v San Se-bastianu, izjavil, da je bil s Hitlerjem en dan pred prihodom Rusov v nemško prestolnico, in da je nacijski firer imel načrt za beg. Po trditvi belgijskega fašističnega vodje ni bil Hitler razpoložen niti za samomor, niti za boj dt) konca. y STRAN 2, ENAKOPRAVNOST 29. maja, 1915 inia, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" I ' ENAKOPRAVNOST ' Mestnenovice Owned and Published by THB ABfEBICAN JOGOSLAT PRINTING AND PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIB AVENXTE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po poiti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)_____^.50 Por Half Year — (Za pol leta)______350 Por 3 Monttu — (Za ■ mesece)_____________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In MehiU): Por One Year — (Za celo leto) _ Por Half Year — (Za pol leta)__ Por t Montba — (Za a meeeo«)_ _»7.60 _ 4.00 - 9.25 For Europe. South America and Other Foreign Oountrlea: (Za Evropo, Jutno Ameriko in druge Inozemike dciave): For One Year — M-2$4 ^ s \ ,^aja, 1945 ENAK0PR5VN0ST. STRAN 3 I)ušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther I Poslovenil Bčris Rihteršič (Nodaljevanje) i^^arnetrpi? Aliimakak-^'^^lje? Ali se kdo veseli in % reči, ki njega veseli-setn se od tebe precej ° lepih stavbah, prebra-ogo knjig o tem in sem ®^rsikaj videla. Oče se je Veselil svojih starih ;a-jj)''Toda vselej, če mu je bi-pa naj bo že samo .1 P^zidek in brez pravega v postal vpričo mame kar "i še svojega veselja se yPokazati. In zdaj .. . ^ ne sme ničesar slišati J gradovih. Pravi, da so hiše, ki sesajo in po-jg In vse, prav vse, ^ všeč, mu zagreni. 36 tako dober z njo. Tace je ona zadovoljna, stori in zmerom upa ji bo ustregel. In stori zaradi tega, da bi ^ %eni bolje godilo. Slu-kako mi je. In po-. ^ mama jezi name, se ^ial del njene jeze tudi nanj, in to me naj-ima svoje vzroke, bilo ljubše, če bi kakor so druga mla ce bi se veselila te- /kta, ^ vesele; plesov, ' ^ Ha dvoru. Jaz pa se- U se je nasmehnila. " bo nikoli iz nje.— '^0'' kje v kotu in sem Veš hli. račka. kaj je IZ račke °'bii pa le postal, iz ubo- arije; kajti ona ima— ^ ^^iTo, zdaj bom pa y ""osiin te, ne glej me; , ® sinej se mi, Harro . . . dober!" ^i^a? Rožamarija . . 'o? ne odneha, res ne. "^^^0 se menda to sli- grda račka, toda, 'tu^, biti grdi ljudje ča-s %i ?" ° je ■ g) Mik. mogoče," resno p'rv,.i.,^jsam veš to najbo- ^ ^ glede raci- y J^niranja Ije, in zato ti povem. Pomisli, kako sem bila presenečena, ko sem to prvič opazila. Bila je noč in Liza mi je umila lase; precej dolgo traja, preden se posuše, in zato sem jo poslala v posteljo. Tako sem sedela sama v sobi, brala in čakala, da se bodo lasje posušili, da jih bom lahko spletla. Brala sem lepo knjigo, ki jo imam rada: Moerickejeve pesmi. Tam je bilo zapisano: "'Oči, kaj le imate ve, oči.. . In ti, o duh, ki zdaj še srečen bivaš v njih—' "Tedaj sem iznenada pogleda-lak višku, kajti čutila sem, da sedim pred svojim ogledalom. In zdaj so me zadele lastne oči kakor oči grške deklice. In nikoli ne gledam rada svoje slike v ogledalu, zmerom mi je nerodno. Kakor bi gledala duha, ki sem in vendar nisem. Kakor bi se odpiral pred mano prepad, kamor ni dobro gledati. Neumne misli. In to pot sem se prestrašila. "Ni mi švignila temna smrtna puščica mimo senca. Videla sem, da sem lepa. Lasje, ki so bili mehki in puhasti, so se nabirali ob obeh straneh mojega obraza in mi tekli ob licih navzdol. Da mi niso zakrili oči, sem si nataknila čez nje star, zlat čelni obroč, ki sem ga vzela iz omar gospoda oskrbnika. Zelo star je, čisto gladek, in gospod oskrbnik mi je rekel, da so-v starih časih gospodične pletle okoli takih obro-čev vence. Ne vem, ali je bila temu kriva oblika moje glave, ki je postala zaradi obroča še bolj izrazita, ali kaj,—sedela sem, strmela v svojo sliko in se čudila. In takrat se je takoj začela moja nesreča. "Iznenada je p#šla v sobo mama v svoji prelepi dvorni obleki, s peresi in demantno tiaro na glavi—pravkar se je vrnila in me vprašala, zakaj imam še luč"? In kakšne neumnosti počenjam z zlato krono. "Tako hudobne nisem videla še nikoli! Bila je še hudobnejša kakor na tvoji sliki. Strgala mi je čelni obroč z glave in dosti las z njim." Vrgla ga je na tla in ga pohodila, čeprav nisem rekla nič , ' jAasIo, konzervirane ^ In mleko Jo Y-5 in Z-5, in So veljavne vsaka ov. 'Irana jedila \v! ^'^amke H-2 do C-1 ® ^saka za 10 pointov. \, Sladkor IV ^ znamka štev. 35 za jUn,-. ^*^korja je veljavna Znamka št. % 31. drugega kakor to, da sem si umivala lase.* Ubogi moj obroč! V sredi je počil, toda spreten zlatar v Berlinu ga je popravil; I pritrdil je nanj kos kovine, ker ga ni maral pokvariti. "In mama ve čisto dobro, da je demantna tiara po moji materi moja, in zelo ji jo privoščim, samo da imam svoj stari obroč. In odtlej ni bilo nikoli bolje." "Dušica, tega ne smeš skrivati v sebi." "O, ne. Saj sem povedala gospodu tajnemu svetniku in dejal mi je, da premaga sovraštvo eno samo srdestvo med nebom in zemljo. Da se da sovraštvo premagati samo z ljubeznijo." "Svetohlinstvo, Rožamarija, svetohlinstvo! Kaj moreš tu ljubiti? Če gospodje govore iz svetega ,pisma, bom govoril še jaz: Neznosna bremena nakladajo in se sami niti z najmanjšim prstom ne dotaknejo ... ljubezni!" "Doslej sem poznala samo sovraštvo. O, kako sem sovražila, Harro! Moja edina nesreča je nastala zaradi sovraštv*. In sovraštvo naredi človeka tako neumnega. V tisti viharni noči, Harro, — ko sem najhuje sovražila, — sem mislila, da bo tisti otrok postal takšen, kakor je ona, in da bo prinesel s seboj na svet vse sovraštvo do nas in do naših ljubih starih reči. In oče pravi zmerom: Če en sam člen ni zvest, je zlata veriga raztrgana, zlasti v naših dneh. Vse se izgubi, za kar so se borili stari, za kar so trpeli. Saj veš, Harro, zlata luč mora ugasniti! In ker sem imela tako hudobne misli tisto noč, nisem mogla pogledati v oči teti Heleni, ko me je izpraševala, in vse, kar bi lahko rekla v svoje opravičilo, mi je ostalo v vratu. Ne, sovražila ne bom nikoli več, nikoli!" "Ne prisegaj prezgodaj. Kdor zna ljubiti, mora znati tudi sovražiti. Vračati ljubezni- za sovraštvo ne more nihče!" Rožamarija rtiu je segla v besedo. "Če ni storil tega nihče drug, je storil Jezus. In repi moraš, da je zmagal. Čeprav so ga pustili zato umreti. In zdaj klečimo pred njim, Harro. —" Toda Harro ne odgovori. "In gospod tajni svetnik pravi tudi, daje zelo težavno. Zato je tudi najlepše . . . "No, pa mi povej svoj recept! Ali ti ga ni odkril? Ali te je samo malo poučil?" "Ne, toda tako lepo in učeno, kakor mi je on povedal, ti ne morem reči. Sama sem potem našla besede." "Tvoje besede poslušam raj- ši, Rožamarija. Kar začni pesniti!" "Najprej je treba pokopati sovraštvo. Sovraštvo naredi človeka zelo nesrečnega." "Ali misliš? Saj tudi lahko pogreje, pravo, dobro sovraštvo." "Mene naredi nesrečno. Ko ga pa zakopljemo, leži še živo v svojem grobu, in vsak trenutek lahko spet vstane . . "V svoji pesfiitvi si že napravila napako, Rožamarija. Nekaj stopnic si preskočila, — toda, naj bo dovolj —." "Toda še takrat, ko je pokopano, nam je hudo. Praznota pride na njegovo mesto. In potem moramo gledati in iskati, kako bomo zasadili na grob cvetko ljubezni. Izprva je zelo težavno. Najbolje je, da zasadimo malo sočutja. To pride najlaže iz tal, v katerih je pokopano sovraštvo. Ali ni nesrečen tisti človek, ki ne more videti drugih, ne da bi ga mikalo, da bi jih mučil?" "O, zakaj? Dosti je tudi takšnih, ki se z veseljem grejejo ob peklenskem ognju." "Morda jih pa ni tako dosti. In potem. Ali se ne vrne vsak kamen, ki ga vržemo za drugim, nazaj na nas?" "Ali se res vrne, Rožamarija? Dvomim, zelo dvomim. Nekateri ljudje prav dobro uspevajo v svoji hudobnosti." "Oh, ne zmerom, Harro. Prepričan bodi, da se kamni tudi pri malenkostih vrnejo. Poglej, mama se je jezila, ker nekega večera v svoji j utrni obleki in razpletenih laseh nisem bila grda, in morala mi je strgati ubogi obroč z glave. V tem trenutku je postala grda, furija, ko je bila prej veijdar tako lepa z vsem svojim okrasjem. — In tisto noč! Oh, bog, kako so se puščice vrnile. Oblak puščic. Izgubila je otroka, ki bi bil morda omehčal njeno srce. — In tako začne počasi rasti rožica sočutja, ki pa jo moramo seveda zalivati s solzami. In sami tudi nismo. Počasi bo začel pršiti zlat dež na grob." "Dušica, ne dovolim, da bi po sili napravili iz tebe svetnico. Z očetom bom govoril, — da.. "Toda, Harro, ne bodi tako vihrav! Kdo mi pa zdaj kaj hudega hoče? Ali mu nočeš privoščiti vsaj malo duševnega miru?" V svojem solnčnem kotu sedi knez negibno. Obe duši tam zunaj sta ga morali pozabiti, ali pa sploh nista vedeli, da je tu. Časnik mu je zdrsnil iz rok. (Dalje prihodnjič) Kupujte vojne bonde! Baseball Unaffected-by Army Draft The sandlotters—future major players, show the stuff that has made baseball America's own and greatest ball game. The suits may be large, the weight and strength lacking, but the skill and pep cannot be surpassed by any prof^sional team. Members of boy clubs do their part in keeping youngsters off the street. 36 je avgusta. olje 1, 2, 3, 4 in 5, vsaka za DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri; i ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 % C*« iT v 1. .i^' 2 in 3 z zrako-^ Hjižici št. 3 so ve-^feklica. ^asolin ' j V Kal. j® veljavna, gasolina do 21.! B.6, B-7, C-6 tal 6» vsaka za pet! ,,^4 za nedoločen; ' "Vsakega kupona | (l&MXOq M i*V>A Pri i'5 lin ^^Pisano I ii. številka ime L k količino ga,- navesti rekord i ^ ttiiij. V^H :^jerjev ni zahte-zaprositvi za no-^°zilih za komer-obvezna inspek-C ko . Vsakih šest mese-k ». prevozi 5,000 milj, N prvo. SKEBE & ULLE Plumbing and Heating Co. VOGAL 156 ST. in WATERLOO RD. ODPRTO SEDAJ ZA POSLOVANJE 30 gal. avtomatični vodni grelec, specialno $$$ 00 Tudi drug« mere imamo v zalogi. Mi vam inštaliramo plinske conversion burnerje, boilerje na paro in vročo vodo ter iste tudi popravljamo. Mi vam premenimo vodne cevi ter čistimo odvodne kanale z najbolj moderno metodo. Vse naše delo je narejeno po ličen-ziranih mehaaikih. Oglasite se pri nas ter ei oglejte našo razstavo potrebščin za kuhinjo in kopalnico. MIKE SKEBE Tel. doma: KE 4614 AL ULLE Tel. doma: IV 1788 V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE IN LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE MARY TURK (rojena PUCEL) ki nas je za vedno zapustila 28. maja, 1941. Pod zeleno tratico štiri leta spavaš že, nismo Te še pozabili, vedno brišemo solze. S pava j mirno, spavaj sladko, v grobu tihem pod zemljo, duša pa naj srečo vžiua v raju večnem blaženo. Žalujoči ostali: LOUIS, soprog; LOUIS JR., sinček; MARILYN, hčerka, dvojčka. Cleveland, O., 29. maja, 1945. V blag spomin ob prvi obletnici, kar je umrl naš ljubljeni soprog in oče JACK SUSEL Zatisnil je svoje blage oči dne 30. maja 1944 leta Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni'noči, v Tam sonce sreče Ti ne vgasne, ^ resnice sonce ne stemni! ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI Cleveland, Ohio, dne 29. maja 1945. I v blag spomin ob prvi obletnici kar je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče Andy Pirih Zatisnil je svoje blage oči dne 30. maja 1944 Pomladno sonce bo sijalo Ter Tvojo gomilo ogrevalo. Rožice bodo razcvetele Trav'ca zelena bo. Pred oči nam vedno hodiš Srca po Tebi hrepene, •Ce pogledamo okrog sebe Tebe pa le od nikoder ni. V oko nam solze stopijo Ker si Ti zapustil nas. Dolgočasno je življenje Polno tuge in trpljenja. Srečno smo živeli skupaj , Zdaj za vedno ločeni. Kruta smrt zakaj naredila Si nas tako žalostne. Težko smo se od Tebe ločili Ter v mrzlem grobu Te pustili. Žalostni se tolažili, Da za Tabo pridemo. ^ Do takrat pa mirno spavaj v kraju večnega miru. Kjer ni muk ne trpljenja, V kraju večnega blaženstva! Žalujoči ostali: Cecilia, soproga; Charles, sin; Vera, hčerka; Anna, sinaha. Cleveland, Ohio, dne 29. maja, 1945. & STRAN* ENAKOPRAVNOST, 29. maja, 1945 ^ F. s. FINŽGARJEVI i ZBRANI SPISI Iti ^ H I, Sama pil fniiwiiiiiiiiiiiiiiBiiiianiiiiiiiwiiWiiiiwiiwiiiiwiiiiiiiiBiHUnniiiiwuniiiiiimiiiniMiiiMinwiiiiBiiiiwwi itiiii iiiiaiiiiiiiiiBiiiiBiiiiaiiiiaiiiTiliiiBiiiiBiitiiiiiiiiiiiaiiiiHiiiiaiiiiaiiiiaiiiiBiiitiuiiBiiiiBiiiifliiiiaiiiiiiiiTiTiiiHi m (Nadaljevanje ) Aleni se je ob prvem Mari-nem vzkliku, da prihaja Brest, porodila misel, ki se je dvigala, čezdalje krepkeje, čim bolj se je krajšala razdalja med njo in Brestom: "Brest je filozof, Brest je mož — njemu vse razodenem, kaj se godi pri Smrekarjevih. On je domačin, pozna Smrekar-ja, pozna razmere. Da, samo on! Kakor nalašč, da je prišel." In želja, ki je bila porojena iz strahu in prerojena v radovednosti, je zorela v koprnenje, ki v Brestu ni iskalo ne častilca ne družabnika, ampak samo duše, ki bi ji ob tej stiski spregovorila pametno besedo. "Klanjam se! Pozdravljene!" Še nekaj korakov oddaljen je Brest obstal, snel z izbrano kretnjo klobuk in se priklonil. "Čeden študent, gospod Brest! Hitro ste dovršili semester!" Mara je nalašč ponovila, kar mu je očitala prej Minka. "Gospodična Mara, nepoboljšljiva nagajivka!" Brest ji je segel v roko. "In gospodična Trpotčeva? Kako vam ugaja, če dovolite, pri nas?" Tudi Aleni je podal roko in ji vprašujoče pogledal v Oči, kakor bi iskal, ali je slika, kakor jo je nesel s seboj v duši od prvega srečanja, resnična ali ne. "Pa gospodična sociahstka? Kaj delate?" "Norim, trdi Mara." "To se pravi, da ne hodite po izvoženem kolovozu — in o človeku, ki hodi svoja nova pota, so trdili že klasiki, da nori! Sodba gospodične Mare vam je v čast!" "Hinavček kavalirski!" mu je požugala Mara. "Povejte, kaj vas je prignalo tako naglo nazaj. Vam je bilo dolgčas na Dunaju?" Mara je ob tem prijela tesno Aleno okrog pasu, da je z dejanjem dokončala, kar ni hotela z besedo. Brest je opazil,, da ga draži Mara z Aleno, pa se je po-tajil. "Naloga, gospodične, naloga! Saj veste, da sem že o počitni- Društveni koledar 19 4 5 27. maja, nedelja. — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, na Denison Ave. 27. maja, nedelja. — Društvo Sv. Vida, št. 25, KSKJ, proslava^ 50-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. junija, nedelja. — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24. junija, nedelja. — Proslava 6. obletnice Doma zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave. 1. julija, nedelja. — Piknik pevskega zbora "Slovan" na vrtu Slovenskega društvenega doma, na Recher Ave. 8. jiUija, nedelja. — "Slovenski dan" na prostorih Slovenske-da društvenega doma, na Recher Ave., prireja Centralni odbor organizacij za pomoč Jugoslaviji. 15. julija, nedelja. — Piknik društva "Nanos" štev. 264 S. N. P. J. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, — 6818 Denison Ave. cah delal — in da mi je treba od lakote do kruha. Teče peto leto. Tovariš mi je preskrbel virov — in zato sem jo pobral takoj z zabojem knjig proti domu. Letos upam, da dovršim. — Ali oprostite, da vas zadržujem. Kam ste namenjene?" "Do Marevževca, da si ogledam okolico, dokler je še kaj vremena," mu je pojasnjevala Alena.' "Do Marevževca? Potem se oglasite pri Stmiški. Smrekar in Jok barantata, da se razlega skoz okna na cesto. In iz buteljk pijo, da od mize teče." "Kaj ni Strniška dobila pisma?" je vprašala Alena tako naglo in razmišljeno, da bi se bila skoraj ugriznila v ustnico. "Pisma? Ne razumem, gospi-ca? To je najbrž domača politika!" "O, nič ni. Z Minko sva se nekaj menili o tej stvari." Minka se je ozrla v Aleno, ki ni vzdržala pogleda, in je silila: "Pojdimo, dokler je solnce!" "Na svidenje!" je zaklical Brest in odšel po cesti. Učiteljice so se vrnile, preden so prišle do Marevževca, in tudi Strniške niso obiskale. Ko so se poslovile pred šolo, so bile vesele, da so se razšle, ker so se vse občutile z nerazumljivo slutnjo, da se je mednje dvignilo nekaj kakor črna, žugajoča senca. XII. Brest je povedal po pravici, da sta Jok in Smrekar baranta-la pri Stmiški. Ko je Smrekar z mešetarje-vo pomočjo prestregel pismo lesnega trgbVca iz Trsta, je kljub prvemu, nenadnemu sklepu dolgo omahoval, preden se je odločil. Alenina obsodba, ko mu je, tresoč se od studa in ogorčenja, rekla v lice "slepar", .ga je morila in mučila, da je dosti ur preležal na postelji in bdeč z zaprtimi očmi pretuhtaval v nemirnih nočeh, kaj bi ukrenil. Tudi zlagane brzojavke na trgovca, v Trstu se ni upal odposlati. Skoraj se je odločil, da počaka na preži in takrat, ko bi prišel Taljan, poseže vmes ter — ali kupi sam ali tujcu tako podraži, da se ne bo upal zlepa več v te kraje po kupčiji. Ko pa ni bilo nekaj dni nikogar iz Trsta in ko je prišel Jok ter povedal, da se Strniška silno togoti na vse trgovce, češ, sami sleparji so, se je odločil v trenutku, poslal Joka na drugo pošto z zlagano brzojavko in se pripravil na kupčijo. Dasi je imel dokaj gotovine doma, si je izposodil še nekaj tisočakov, nabil z bankovci listnico kakor blazino, spisal kupno pogodbo, v kateri je navedel natančno vse parcele in previdno izpustil samo ceno za gozde. Nato je poslal Joka, da naj mu gre pripravljat in mehčit Str-niško, sam je pa napregel in se peljal s kolesjem na Staniško vas, da bi se vrnil potem kakor slučajno mimo Marevževca. Jok si je pri Plankarju pomiril vest in namočil jezik z najboljšo slivovko, preden se je napotil k Stmiški. "Dober dan Bog daj, gospodinja!" Strniška je sipala kokošim zrnje, ko jo je Jok pozdravil. Ker ga je poznala po glasu, ni niti glave dvignila; odgovorila je nejevoljno; "Bog ga daj" in sipala zrnje izpehara terse po- ITS UP TO lABWn^ wi>4C& AND iNDu&ray TO KCSP OM PSODUCMO AND ooN&naviNc pats TUQN IM voua Ui CATS rOB CAM4 AMD OATIOM POINTS govarjala s kurami: "Ciba, ci-ba, čopa, koconoga ..." Jok je sedel na tmalo, se odkril in si otiral z veliko ruto pot s čela. Za hrbtom ji je pomeži-kaval in zbiral misli. Ko je Strniška vrgla zadnjo pest, se je obrnila proti vratom, ne da bi se kaj zmenila za Joka. "Mati, ali še ni bilo Taljana po les?" Strniška se je ustavila pred pragom. "Jok, ne draži me; sicer od-# klenem psa z verige in ga na-ščujem nate. Tebi nič mar Taljan!" Nato je šla v hišo. Jok se je odhrkal in momljal jezne kletvine. še je posedel na tmalu, pobral nekaj iveri, ki so ležale naokrog, jih drobil med prsti in metal drobce proti psu, ki je napenjal verigo in lajal v mešetarja. "Kako bi ji do živega! Zakaj kakor sršen je danes!" Mešetar je nekajkrat zagrabil po iverih, kakor bi iskal v njih ugodne misli, potem se je opo-gumnil in šel v hišo. "Mati poslušajte pameten svet, ne bo vam'žal." Strniška je luščila natiški fižol in metala prazne stroke na tla. Nič mu ni odgovorila. Joka to ni nič zbegalo in je takoj prise-del k mizi ter začel: "Po pravici povedano, sam sveti duh vam je vlil tako pamet, da niste prodali Smrekar-ju za ceno, kakor vam je oni dan ponujal. Jaz sem seveda me-šetil — saj veste — kruh je kruh, ni potica, za lačnega je tudi tak dober, in vendar ste dobro čutili, ko sem vas dvakrat sunil pod mizo; "Nikar ne daj!" "Nič me nisi sunil." Strniška je jezno vrgla izlu-ščeni strok na tla. "Sem, za resnico, da sem vas. Ali čutili niste. Zato vam danes tole razodenem, ko sva sama." — Jok se je ogledal po hiši in okrenil glavo proti oknu, da je videl še na cesto. — "Ko sva sama, vam rečem: Prodajte Smrekarju, ampak pet tisoč več mora dati. Mora! Tako je -^o pravici za oba. On bo nekaj zaslužil, vi pošteno prodah!" "Pet tisoč," je ponovila Strniška mečje in pogledala Joka. "Pet! Toda za Boga vas prosim, ne črhnite o tem besede. Smrekar bi zdivjal, ko bi zvedel, da sem mu jaz podražil." "Pet jih ne primakne, poznam ga!" "Se bo krčil, to je istina. Nič ne marajte! Žugajte mu s Ta-Ijani, in primakne vam. Dasi ne bo žel kdovekaj pri kupčiji, toda čast, čast — in kredit. Je tudi nekaj vreden! Torej jutri bi ga pripeljal, če vam je prav." "Kakor hočeš. Ne silim te ne in te ne prosim." "To se zna, da ne! Saj vam ne poje boben pred hišo, kakor revežu. Jutri potemtakem se dogovorimo." , Jok je vstal in stopil bliže do Strniške, zamižal na bolno oko ter šepetaje moledoval: "Če ga tako privijete, ne pozabite name. Stotaček se mi spodobi, je zaslužen, prav res, kaj-1 tie, Strniška?" - j "Potlej bova govorila, nič ne I obetam naprej." j "Seveda potlej! Stotak, kaj-, ne? Pa z Bogom, pozdravljeni!" j Med durmi je še enkrat obstal i in se obrnil ter s prstom na ustnicah ponovil: "Ne črhnite!" Jok ni šel daleč do Marevževca. Kakor hitro je bil na samem, je zlezel v grm, legel na listje, otipal čutaro v žepu in pil. "Laže mi je! Smrekar ne odneha, vem, da ne, Strniška tudi ne. Obema sem navil uro, sebi pa olajšal vest." Iz žepa je potegnil listnico in pogledal pismo, na katerem je bil naslov napisan od Alene. Pismo je bilo hudo posvaljkano in zamazano. Ogledoval je znamko, ki je imela samo pol kolesa poštnega pečata. "Kakor je slepar vse previdno ukrenil. Staro znamko, aha, in pisal tega tudi ni šam in ona tudi ne. Poznam njegove kljuke. (Balje prihodnjič) Kuharica-hišna za mlado dvojico; ima svojo veliko sobo in kopalnico. Redni prosti čas. Plača $100 mesečno. Pokličite MA. 5525 vsaki dan razven v torek. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanslsUi zastorov In "draperies." FAKKWOOD HOME FURNISmNOS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerili VAŠI ČEVLJI bodo zgledaU kot novi, ako jili oddaste v popravilo zanesljivemu čevljirju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. KUPUJTE VOJNE SONDE Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 TPunra \ Army and Navy Chiefs in V-E Broadcast nr Among the high ranking army and navy officials who spoke on the world-wide victory broadcast celebrating V-E Day were, left to right: Gen. George C. Marshall, chief of staff of the U. S. army; Adm. William G. Leahy, chief of staff to the President, and Adm. Ernest J. King, chief of Bayal operations. _______ Backing the Attack on Okinawa Island ^ fx ••-*>■»• fgMa pw ' ;» ^ . Ty^Vrw ■'^''^\ y,' The problem of unloading vital supplies for the American invaders who have been their way inland, yard by yard, on the 70-mile-long Okinawa island, has been a big one. Picture at jgfj shows an LST approaching shore with supplies. Center: Supplies are landed. Upper right: Necer -jj .» __g row After row, line the dusty beach on this far Pacific isle. Circle: Fleet Command^ Chester W. MlmW# Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE služabnice ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1-40 Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite Employment Office. 700 Prospect Ave« soba 90 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone^ Ženske za snaženje LAHKO DELO Podnevi ali ponoči Plača od ure poleg overtime Stalno delo Pipe Machinery Co. 930 EAST 70th ST.. HE. 0904 MOŠKI TOVARNIŠKI DELAVCI Visoka plača in overtime Stalno in redno delo Pipe Machinery Co. 930 EAST 70th ST. HE. 0904 Mali oglasi Mali oglasi B. J. RADIO 1363 E. 45 St. _ Prvovrstna popravila vrst radio apai'' Dajte vas; J. scistit ^ nez in " Hyg. sčiščen ^ P« cuumu." % H i !( 4 $4 do $6 Ta k National Heatin| Da se uredi zapuščino se proda izvrstno hišo za eno družino; 7 sob in kopalnica. Velika lota 132x238. Nahaja se na 5011 Finn Ave., od Broadway, blizu E. 49 St. Se lahko takoj selite. Prostor pripraven za veliko garažo. Takoj $1500. Za podrobnosti pokličite MI. 3809. Postrežba ši^o® ^ FAirmount 6^ piano harmonike ^ sov; ene za otroke sov. V najboljšein^^^^j pa Kdor želi, naj se 1158 E. 76 St. OGLAŠAJTE V- "ENA^^OPRAVNOSTr East Appliance Service and Sales 18724 St. Clair Ave., IV, 7263 Popravimo vsakovrstne električne predmete—pralne stroje—čistilce— radio aparate, itd. Za popolno zadovoljstvo z jekleno GRAND PLINSKO PEČJO obiščite The Newburgh Furniture Co. 4000 E. 71 St., blizu Harvard RADIO POPRAVILA na vašemu domu. Pooblaščena tovarniška posluga na R. C. A. — PHILCO — ZENITH—in STROM-BERG-CARLSON izdelkih. Whitlow Radio Repairs 18015 Neff Rd. IV 1366 Make Play Dress, Save for Bonds Colors sing of summer in a gay, ruffled play costume. The red, green and grey stripes of the gathered neck blouse harmonize with the black, free-swiuging skirt. Make an outfit like this. Latest patterns at local stores. It saves cash for War Bonds. y V. Treasury Dcpartmtni Cedar Flower Cvetlice za vse WADE J HE 2787 I, gluČaj® 7518 WADE Naprodaj ]« hiša na 928 Whee n p družini po 6 in 6 ^ ^ velika lota, jemnine je ^ $95"®' ti Gordon parka. J ^ , 635 E. 96St., Clair Ave.; modern družino, 6 sob. ® 0 7 sob na 13'^ ^ ; galow in posebno na $3000. _ 1382 E. 41 Ave., dve hiši, ^ žino; vsaka p® loti. Cena $3500 Mihaljevic ,St ni 3^ 1001 E. 74 Si grand -• ^ UmrtnlSM *'•*], iV. 5% 787 E. 185 St. jji. 07 rpadway-.A r Obla^ Scpriix>r°®'i«'^»'' te vsak 2®^' s®. noči. V tra postrež^'^ 0» vstm zaupanj starega zn . JohmO» g, 1146 t t>0 N( kupujte