Pogtnina plačana v gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	Dni	150.
TRGOVSKI UST
Časopis asa tr gr o vino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	soboto,
Davek na rente, ki se pobira z odbitkom pri izplačilu obresti itd., znaša v vsakem primeru samo 6%.
Po davčni noveli z dne 28. marca j 1929 so podjetja, ki so po čl. 74 zakona o neposrednih davkih načeloma zavezana družbenemu davku, dolžna, pridržavati davek na rente in ga oddajati državni blagajni:
a) če izplačujejo ali v računu odo-brujejo temu davku zavezane obresti od izdanih vrednostnih papirjev ne glede na to, ali se vrši izplačevanje z odkupom, kuponom ali kako drugače;
b) če izplačujejo ali v računu odo-brujejo obresti od hranilnih vlog v kakoršnikoli obliki.
V	praksi so nastali pomisleki, kako je tolmačiti pojem obresti od hranilnih vlog v kakoršni obliki. Posamezniki so zagovarjali dobesedno tolmačenje in smatrali, da gre v tem primeru samo za obresti pravih hranilnih vlog, ne pa za obresti iz ostalih terjatev, katere so potemtakem zavezane 15% in ne 6% davku na rente. Na utemeljene vloge gospodarskih korporacij s Centralo industrijskih korporacij v Beogradu na čelu je ministrstvo za finance (odele-nje poreza) izdalo z odlokom z dne 17. avgusta 1929, št. 77.020, v tem oziru avtentično interpretacijo in odločilo, da so delniške družbe in vse ostale družbe, ki javno polagajo ra-racule, v vsakem slučaju, kadar izplačujejo obresti, dolžne pobirati od svojih upnikov samo 6% in ne 15%
ČEVLJARSKI PRIKK 0 J H V ALNI TEČAJ V MARIBORU.
V torek 20. avgusta se je otvoril v Mariboru prvi prikrojevalni tečaj za čevljarske mojstre in pomočnike. Za tečaj se je prijavilo 24 udeležencev, od teh 9 iz Maribora, drugi pa iz Slovenskih goric, Slovenske Bistrice in dravske doline. Prireditev je omogočil urad za pospeševanje obrti s pomočjo tukajšnje strokovne čevljarske zadruge, ki sc je v stvari zelo potrudila in po svojem načelstvu tudi otvoritvi prisostvovala. V svojem nagovoru je vodja tukajšnje ekspoziture obrtnopospeševalnega urada obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik raztolmačil pomen takih tečajev in na-glašal veliko važnost zboljšanja strokovne izobrazbe in poznavanja vseh tehničnih pripomočkov za nadaljnji obstoj rokodelskih obrtov, specijelno dudi čevljarske stroke, in izrazil svoje začudenje, da se je za tečaj, v katerem poučuje brezplačno za udeležence najboljši učitelj te stroke v državi in se obrtnik v kratkem roku 120—140 ur poleg risanja in rezanja vzorcev lahko priuči tudi najpotrebnejšega knjigovodstva, kalkulacije in spisja, ravno v Mariboru, kjer tozadevno znanje v splošnem ni na višku, pokazalo tako slabo zanimanje.
V tečaju poučuje potovalni učitelj urada za pospeševanje obrti g. Stein-man iz Ljubljane. Pouk se vrši dnevno od 7. do^ 12. ure razun sobote in nedelje. Tečaj bo trajal najdalje do konca septembra.
Izmenjava amerikanskih novčanic. —
Ameriški konzulat je prejel uradno obvestilo ministrstva zunanjih del v Wa-ishingtonu glede izmenjave novčanic (dolarjev) Zedinjenih ameriških držav. Ministrstvo sporoča, da bodo stare novča-nice veljale tudi po izdaji novih in želi, da se to objavi interesentom.
, rentni davek ne glede na to, kje upnik stanuje in s čim se dotična družba bavi.
S tem odlokom se je ministrstvo za finance postavilo na stališče, da je pojem hranilnih vlog tolmačiti v širšem pomenu besede in da se nanaša na vse vrste dolgov, ne pa samo na prave hranilne vloge, katere smejo sprejemati samo denarni zavodi. Potemtakem so industrijske delniške družbe, ki se pečajo z denarnimi posli, dolžne pri izplačevanju ali odobravanju obresti pobirati od dolžnika samo 6% rentni davek (brez doklad). Ta ugodnost se nanaša tudi na inozemska posojila, ker odlok izrecno navaja, da bivališče upnika v ničemur ne vpliva na izmero davka.
Tolmačenje se nanaša na vse vrste obresti iz terjatev izvzemši onih, za katere po členu 71 zakona o neposrednih davkih ne obstoji dolžnost pobirati rentni damek z odbitkom. Med obresti te vrste spadajo tudi obresti, ki imajo svoje razmerje v prodajanju menic. Za posojila, dana proti menici, ne obstoji dolžnost pobiranja rentnega davka z odbitkom in se torej na obresti iz takih posojil ne more nanašati omenjeno tolmačenje ministrstva za finance.
Tolmačenje ministrstva je jasno in ne dopušča nobenega dvoma. Spričo tega bo izdatno pripomoglo k pravilnemu izvajanju zakona.
Gostilničarski list in revizija socijalne zakonodaje.
»Gostilničarski list«, strokovno glasilo Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru prinaša v štev. 8. z dne 16. avgusta 1929 na uvodnem' mestu članek: »Reforma socijalne zakonodaje«. Govoreč o slabih razmerah v naših socijalno zavarovanih institucijah, postavlja pisec članka zahtevo, da bo treba v revidirani zakon vnesti predvsem določilo, »da se v upravo delavskega zavarovanja volijo izključno le delojemalci, kateri edini so interesirani na dobri upravi delavskega zavarovanja«. »Da pa bomo mogli delojemalci kdaj to doseči, je treba,« nadaljuje pisec, »da smo objektivni in priznamo za edino pravično rešitev na stvari to, da prevzamemo vsa plačila premij na svoja ramena in razbremenimo popolnoma tega plačila naše delodajalce, katerih zastopnikov si v upravi ne želimo.« »Naši delodajalci,« pravi nadalje pisec, »naj samo skrbijo za prijavo ob vstopu v službo ter jamčijo za redno in točno plačilo premij, kakor se vrši pri vnovče-vanju uslužbenskega davka.«
Pisec zahteva torej, naj skrbi gospodar za prijave in naj jamči za redno in točno plačilo vseh premij, naj kratko-malo nosi prav vsa bremena zavarovanja, za vse to pa naj se ga odstrani iz uprave, ker ga delojemalci (pisec govori namreč v imenu delojemalcev!) v upravi socijalnozavarovalnih zavodov ne želijo! Tako stališče lista, ki pravi, da je strokovno glasilo Zveze gostilničarskih zadrug, torej gostilničarjev, je za nas popolnoma nepojmljivo in prepričani smo, da bo nepojmljivo tudi slehernemu gostilničarju.
Zagovarjajoč svoje stališče pravi pisec nadalje, da se bo na ta način delojemalcem »posrečilo dobiti upravo našega zavarovanja popolnoma v svoje roke, ne da bi imeli na to ustanovo še nadalje vpliv naši delodajalci, katerih večina nima za naše interese prav nobe-
dne 24. avgusta 1929. Telefon št.
nega razumevanja«. Toda pisec s tem še ni zadovoljen, ampak še nadalje pojasnjuje in utemeljuje svoje stališče in pravi dobesedno: »Če bi bi bili delojemalci zahtevali to že leta 1922, ko je začel sedanji zakon veljati, bi bili s tem v sedmih letih le profitirali, ker bi bili upravljali zavarovanje po svoji volji, ne pa po volji ljudi, ki nimajo na tem zavarovanju niti najmanjšega interesa in koristi.«
Tako nekvalificiranega napada iz svojega lastnega glasila naše gostilničar-stvo pač ni zaslužilo. Toda ni to samo napad na gostilničarstvo, ampak na celo gospodarsko fronto in samo to nas primora, da se proti takemu pisarenju v strokovnih listih, ki zastopajo interese gospodarjev, najodločneje zavarujemo. Socijalno zavarovanje ni zadeva delav-cov samih, ampak je skupna, odlično gospodarska zadeva in sc tiče gospodarjev najmanj v taki meri meri kot delavcev. — Ne samo, da je vprašanje socijalnih dajatev v najtesnejši zvezi z vprašanjem naše konkurenčne zmožnosti, ampak ima naš gospodar sam tudi največji interes na ohranitvi zdravja, energije in morale delavca, ki ga je vedno smatral za sebi enakovrednega faktorja pri stvarjanju dobrin. Zato se iz uprave socialnih zavodov ne damo odstraniti, nasprotno skušali bodemo, da se v teh zavodih še bolj uveljavimo, pa tudi če smo piscu v Gostilničarskem vestniku še tako neprijetni. Če smo mu dob.i, da skrbimo za točno prijavo in da jamčimo za točno plačilo premij, nam bo že moral dovoliti, da smemo povedati tudi svoje mnenje o tem, kako naj se s tem denarjem upravlja! Sicer pa smatramo, da se je v ravnateljstvu Okrožnega urada prav predsednik Zveze gostilničarskih zadrug ljubljanske oblasti g. F. Kavčič udejstvoval s tako vnemo in interesom in da so tudi vsi drugi naši gostilničarji pokazali vedno toliko interesa za težnje svojih nastavljencev, da si take obsodbe niso zaslužili.
Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, ponovno opozarja vse lastnike hranilnih in čekovnih vlog ter rentnih depozitov pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju, da prijavijo, če tega še niso storili, te svoje terjatve Upravi Poštne hranilnice v Beogradu. Rok za te prijave poteče dne 1. septembra t. 1. Prijave, ki bi prispele po tem roku, se ne bodo upoštevale. Lastniki hranilnih vlog morajo svoji prijavi priložiti hranilno knjižico in domovnico ali potrdilo o domicilu, t. j. dokazati morajo, da so na normativni dan, dne 26. marca 1919 prebivali in še danes prebivajo na ozemlju naše kraljevine. Lastniki rentnih depozitov morajo priložiti prijavi še potrdilo o državljanstvu. Prijave hranilnih vlog in rentnih depozitov morajo vsebovati pooblastilo, da sme Poštna hranilnica v Beogradu prevzeti v prijavi navedene zneske in zavezo prijavitelja, da bo poravnal vse stroške prenosa. Lastniki čekovnega računa morajo priložiti svoji prijavi zadnji računski izpisek svojega čekovnega računa. Prijave je treba poslati hkrati z ostalimi dokumenti naravnost Poštni hranilnici v Beogradu. Vsem onim interesentom, ki so svoje terjatve proti bivši Postni hranilnici na Dunaju že v redu prijavili v mesecu maju ali juniju 1. 1928, ni treba več ponovno pošiljati prijav. Glede likvidacije vlog pri bivši Poštni hranilnici v Budimpešti se bodo kasneje izdali posebni pozivi.
Naročajte »Trgovski list«!
2552.	ŠTEV.	98.
Ivan Mohorič:
Na Holandsko.
(Nadalj evanj e.)
Od Monakovega smo krenili v ravni črti proti severu preko Dachau, Wolnzacha in Ingolstadta, kjer smo prekoračili bavarsko mejo in prešli v srednje Frankovsko. Vasi in kraji postajajo polagoma bolj siromašni in tudi pot kaže deloma še večja rebra in udrtine kot naše ceste. Toda popravlja se temeljito in tlakuje v partijah. Težke milijone stanejo dela, ki smo jih videli na poti, toda Nemci dobro vedo, da je ta tehnična temeljna preosnova cest danes ob intenzivnem razvoju avtomobilizma ne samo neizogibna, marveč tudi neodložljiva in da je denar, ki ga potrošijo za ceste rentabilno investiran. Razgovarjala sva mnogo z g. zbor. predsednikom iri želeti bi bilo, da bi naši cestni odbori in gradbeni referenti imeli priliko razgledati vse te napore, ki jih dela današnja Nemčija v dobi, ko se zvija v krčih njeno gospodarstvo pod vse drugačnimi bremeni kot so naša.
Preko Treuchtlingena in Schvva-bacha smo po 178 km vožnje prispeli skozi moderni industrijski del Norim-berga za mestno ozidje starega mesta. Nastanili smo se v bližini nekdanje visoke petnastropne Mauthalle, ki je danes spremenjena v poslovne lokale in brez odmora šli v notranje mesto, da razgledamo njegove znamenitosti. Stari Norimberg, zgrajen ob vznožju istoimenega gradu je ohranil do današnjih dni svoje srednjeveško trdnjavsko zidovje z nebrojem stolpičev, začrnele okope in obrambne jarke, monumentalna trdnjavska vrata, strel-nice in hodnike za straže. Moderni Norimberg, ki se je razvil na prostrani ravnici okrog starega mesta čuva z veliko simpatijo te priče starega vite-štva in neguje skrbno ozke ulice med mogočnimi patricijskimi palačami s stotinami slikovitih balkonov in stolpičev kot spomin na mogočne dni slave in bogatirstva Norimberga, ko je zavzemal dominantno pozicijo v kon-linentalni trgovini. Okopja ob strelni-cah in stolpiče krasijo danes pestre rože in cvetlice, po začrnelem ozidju se ovija zeleni bržljan in trdnjavski jarki so spremenjeni v lične parke in promenade.
Od monumentalne cerkve Sv. Lovrenca nasproti nasavski palači smo po strmem pobočju zavili navzdol k Pegnici. Bregovi Pegnice tvorijo sanjavo idilo in nehote se mi silijo na misel klasični časi rokodelskih zunftov, lepa doba Hans Sachsa, čev-Ijarja-pesnika in dramatika, ki je tu živel in delal. Domislim se tudi liričnih časov praznih in napudranih ovčarskih pesnikov. Z mosta se nam odpira romantičen pogled proti cerkvi Sv. Duha, kjer so bili nekdaj shranjene insignije in zakladi nemških cesarjev, proti zapadu pa na siv stolp in most krvnikov.
Preko glavnega trga in mimo ogromnega bloka rotovških zgradb smo ob starinski Seebaldusovi cerkvi prišli k spomeniku slavnega norim-beržana Albrechta Diirrerja in po strmi ulici pred grad, ki je zidan na mogočni skali peščenca. Oholo se dviga grajsko ozidje nad mestno silhueto. Peteroogelni stolp, pravljični vodnjak, prostrane dvorane, kjer so se ustavljali nemški cesarji in Lugins-land — spominjajo te na pestre čase srednjeveških borb. Tu ti pokažejo, kakor pod rotovžem staro mučilnico, železno devico, tu in povejo pravljico
o	roparskem vitezu »von Eppelein«, ki je na smrt obsojen na konju preskočil globok prepad in ušel osuplje-nim grajskim 'stražam. Razgled z gradu ob krvavem solnčnem zatonu ostaja človeku neizbrisno v spominu.
Stari Norimberg je dal poznemu srednjemu veku vrsto velikih znamenitih mož, umetnikov in znanstvenikov. Naj imenujem samo Adama Krafta, Veit Stossa, Peter Vischera, že omenjenega Albrechta Diirrerja, Wilibalda Pirkheimera, Martina Bech-heina in druge. Ni nezanimivo, da so v Norimbergu znašli okrog 1500. leta žepno uro in da je bil tu konstruiran prvi globus, Norimberg je dobil leta 1835 prvo železnico v Nemčiji, tu so imeli leta 1846 prvo plinsko razsvetljavo na Bavarskem itd. Norimberg je priredil tri deželne razstave 1. 1882, 1896 in 1906. Ko je leta 1868 zavladala obrtna prostost se je tudi staro mesto strogih obrtnih zunfov znalo prilagoditi. Wilchelm Spaeth in Sigmund Schuckert sta že davno poprej ustvarila temelje velike industrije, ki dane avtomatično narašča. Po celem svetu je Norimberg znan po svojih igračah iz pločevine, fino mehaničnih in optičnih izdelkov, posebno pa po risarskem orodju, tu je tudi središče industrije leonskih prediv iz zlata in srebra in leonskih izdelkov, ki imajo svoje ime od francoskega mesta Lyona. Tu so zastopane industrije za izdelavo zlate pene, štanjola, aluminijeve pločevine itd.
Drugi dan smo obiskali deželni muzej, ki hrani ponosne spomine mojstrskih del srednjeveške norim-berške umetne obrti pasarjev, rezbarjev, zlatarjev, stekloslikarjev. Pazljiv ogled muzeja nam kaže, da mesto z najvSčjo skrbnostjo pospešuje izobrazbo modernega obrtniškega naraščaja na delih in lepih tradicij in v najmodernejših šolskih laboratorijih.
•
Za nekdanjo mitnico nasproti germanskega muzeja je znamenita Hop-fenhalle. Tu je to, kar nas bolestno veže na moderni Norimberg. Prav posebno naše Savinjčane, podjetne in i nepodjetne izvoznike hmelja, ki na j svojih odisejadah poskušajo v Norim- j bergu kot svetovnem tržišču hmelja srečo.
Ko sva z g. predsednikom Jelačinom šetala preko žitnega trga, razpravljala sva mnogo o trpkih usodah raznih romantičnih eksporterjev, ki v poslovanju z norimberškimi komi-sijonarji in sladišči plačujejo drago šolnino. Čisto neobdelano polje je še to. Zaenkrat pozitivno vemo samo to, da nima od našega izvoza in prodaje hmelja danes niti hmeljar, niti trgovec prave koristi. Kdor je v detajlu proučeval to vprašanje, vidi da smo v našem hmeljskem eksportu naivni začetniki, ki nismo kos organiziranemu aparatu Norimberga. Ni-kdo se še ni mogel tu afirmirati kot bi bilo treba za izvoz savinjskega hmelja preko Norimberga, ki dosega vrednost najmanj 50 milijonov dinarjev letno. N<ynci vedo kaj hočejo, oni vedo tudi točno, zakaj pripravljajo signiranje domačega hmelja. Naše hmeljarske organizacije seveda nimajo časa, da bi razmišljale o tem, kakšne posledice bode to imelo za naš hmelj in kako je treba priti v okom tej nevarnosti.
(Nadaljevanje prihodu j ič.)
NEMŠKE DELNIŠKE DRUŽBE V PRVEM POLLETJU.
Po poizvedbah nemškega finančnega ministrstva je bilo ustanovljenih v Nemčiji v prvem letošnjem polletju 24 delniških družb z delniško glavnico 134 milijonov mark. Glavnico je zvišalo 47 družb, in sicer za veliki emisijski znesek 441 milijonov mark, ker so se obrnila na trg kapitala večkrat velepodjetja. Emisije bančnih zavodov samih so zahtevale 191 milijonov mark, emisije kovinske industrije 52 milijonov, kemične 42 in tekstilne 28 milijonov. Glavnico reducirati je bilo prisiljenih devet delniških družb, znesek glavnične redukcije je znašal 50 milijonov mark. S poslovanjem je prenehalo 10 delniških •družb z glavnico 93 milijonov mark.
Obrtna razstava v Murski Soboti.
Dne 15. t. m. je Murska Sobota pričela z oficijelnimi proslavami desetletnice osvoboditve Slovenske krajine in to z eno najlepših in najpomembnejših prireditev čisto gospodarskega in kulturnega značaja. V prostornem zadružnem domu je župan g. Benko ob navzočnosti zastopnika velikega župana obrtno-zadružnega nadzornika g. Založnika, sreskega načelnika vi. sv. g. Lipovška, vi. tajnika g. Bratine, zastopnika zbornice za trgovino, obrt in industrijo gosp. Čeha, zastopnikov šolstva in mnogo-brojnega občinstva vseh slojev otvoril prvo prekmursko razstavo vajenskih in pomočniških izdelkov. Razstava ni obsežna, a zelo mična in poučna. Kar je izdelkov razstavljenih, vsi dokazujejo dober strokovni napredek obrtniškega naraščaja. Prav dobro je zastopana kleparska in mizarska'stroka. Slikarski izdelki so vzbudili vsesplošno občudovanje izrednih zmožnosti mladih umetnikov; jednako dvoglavi orel iz slaščičarne g. Kralja. Lončarski izdelki kažejo na visoko razvito lončarsko domačo industrijo. Izdelki obrtne nadaljevalne šole, za katere je bila določena posebna soba, so dokaz lepega napredka šole, na kateri delujejo najboljši prijatelji obrtniškega naraščaja.
Vsa zasluga za to lepo prireditev gre načelstvu Skupne obrtne zadruge v Murski Soboti pod vodstvom agilnega načelnika g. Sukiča ob sodelovanju upraviteljstva nadaljevalne šole. Zastopnik velikega župana je prireditev pozdravil z naslednjim značilnim nagovorom:
»Razstave obrtnih in industrijskih izdelkov so od nekdaj pri vseh narodih veljale kot meril« produktivnosti pokrajine, za katero se prirejajo, tehničnega napredka in strokovne sposobnosti obrtnega stanu, pa tudi kot akcije izrednega gospodarskega pomena, ker vabijo kupce, zavirajo uvoz inozemskih izdelkov in pospešujejo domačo podjetnost.
Razstave vzbujajo vedno zanimanje vsega naroda, vseh stanov, ker smo vezani eden na drugega. Pri obrtniku zasluži trgovec, pri trgovcu obrtnik, pri obeh poljedelec in narobe. Če obuboža en stan, trpijo tudi drugi, ker so navezani na njegove dohodke.
Razstave, ki se prirejajo po lastni inicijativi pripadnikov kakega stanu, kakor današnja vaša razstava, so tem prijetnejši pojav, ker dokazujejo, da ljudstvo samo čuti potrebo, povzdigniti se v vrste naprednih narodov, sodelovati pri izgradbi našega gospodarstva, dopolniti kulturno stremljenje naroda in izboljšati njegov gmotni položaj. V strokovnem napredku in izbrazbi vseh slo-
jev vidimo boljšo bodočnost naroda in države. V tein stremljenju moramo vsi sodelovati, oblastva in narod. Najlepše uspehe vidimo vedno tam, kjer si ljudstvo skuša v soglasju z oblastvi samo pomagati in si zna najti potov in sred-1 Štev k boljšemu napredku.
Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da ste pripravili prvo obrtno razstavo v jugoslovanskem Prekmurju kot vajensko in pomočniško razstavo. S tem ste manifestirali pred svetom v prav posebni meri svojo nesebičnost in zavednost ter pokazali, da cenite dobro izobrazbo naraščaja višje nego lasten materijelni dobiček. V tem se zrcali velikodušnost, za katero bo mladina hvaležna svojim učnim gospodarjem. Naraščajniki pa, ki so danes razstavili, so s svoje strani pokazali, da se čutijo že dovolj jake za čedno tekmo in da znajo mnogo več, nego si mislimo, kedar hodimo mirno tihih obrtnih delavnic. Vsak razstavijalec je storil dosti več, nego zahteva od njega poklic, je žrtvoval mnogo prostega časa in položil mnogo ljubezni v izdelke, ki so danes ponos njegovega gospodarja, njegove stroke, cele pokrajine in nas vseh.
S tem, da ste razstavo priredili v času, ko vaša krajina proslavlja desetletnico osvoboditve iz tisočletnega rob-stva, ste pa obenem v najprimernejši in najdostojnejši obliki pokazali svoj pa-trijotizem, a tudi napredek naroda v lastni državi. Razveseljivo je, da je Prekmurje v zadnjih 10 letih na polju šole in ostale kulture tako visoko napredovalo. Temelj kulturnemu življenju in najsigurnejša podlaga ljudske izobrazbe pa je blagostanje naroda, gospodarski napredek, ki ga z največjim učinkom pospešujejo take razstave, ka-koršno ste nam pokazali danes. S tem ste mnogo doprinesli h gospodarskemu razvoju Prekmurja in napredku obrtniškega stanu, pa tudi koristili naši državni misli.
V	prav posebno zadoščenje mi je, da vam lahko sporočim pozdrave gospoda velikega župana mariborske oblasti, M s posebno pozornostjo opazuje življenje naroda v Prekmurju, in iskreno časti-tam razstavnemu odboru k tako lepi prireditvi. Obenem pa pozdravljam vse vas, ki ste razstavili proizvode svojega duha in svoje pridnosti, pa tudi tiste, ki ste razumeli mladino pri tem delu in ji pomagali. Želim, da bi ta vaša prva razstava tako v moralnem kakor v gmotnem oziru končala z najlepšim uspehom in bila obrtništvu v vzpodbudo, da i v bodoče koraka po izbrani pravi poti k napredku in blagostanju stanu in cele krajine.«
POLOŽAJ NEMŠKE INDUSTRIJE.
Avgustovo gospodarsko poročilo Komercialne in Zasebne banke pravi: Potreba po delovnih močeh je proti zadnjemu času nekoliko popustila. Število podpiranih popolnoma brezposelnih je še zmeraj za 120.000 večje kot lani in za 180.000 večje kot v letu 1927, znak, da deluje kljub sezijskemu poživljenju še zmeraj dosti ovirajočih momentov. Značilen je razmeroma ugodni položaj v črnem in posebno v rjavem preino-garstvu. Kovinska industrija je tudi nadalje še razmeroma dobro zaposlena, naročila so približno na povprečnosti let 1927/28. Strojna industrija zaznamuje nalahno poživljenje in je zaposlena s 70 odstotki normalnega stanja; inozemska kupčija v tej industriji po pomenu stalno raste in je znašala v prvem letošnjem polletju povprečno 44 odstotkov vseh naročil proti 36 odstotkom v istih mesecih lanskega leta. V industriji vagonov bo kredit, ki je dovoljen in otvorjen državni železnici, prinesel izdatno zboljšanje. Zelo ugodna je tako za dom kot za inozemstvo zaposlenost električne industrije, dočim se položaj v avtomobilui industriji ne more presojati enotno. Najvažnejše vrste kemične industrije so nadalje dobro zaposlene, zaposlenost v kalijevi produkciji prekaša ono lanskega leta. Drugod se je položaj kaj malo enonto razvijal. To velja v pivi vrsti za industrijo usnja in papirja, kjer je bila kupčija v juliju še dobra, in za tekstilno industrijo. Sicer se je položaj v posameznih vrstah tek-| stilnei industrije v zadnjem času nekoliko
zboljšal, a splošna slika še nikakor ni razveseljiva. Po strokovnih poročilih je položaj sedaj tak, da je deset odstotkov nemški tekstilni industriji pripadajočih delavcev brez zaslužka, HO odstotkov pa, da ni polno zaposlenih. Štrajk v Angliji bo položaj te industrije gotovo zboljšal.
Kvalitetna znamka
I
Zahtevajte povsod1
Nekaj novega za Ljubljanski velesejem bo razstava živali društva Zoo. To društvo zbira živali iz slovenskih pokrajin za zoološki vrt, ki ga namerava ustanoviti v Ljubljani. Doslej nabrane živali bo društvo postavilo na ogled posetni-kom velesejma v paviljonu »I«. Razstava bo vrlo zanimiva in tudi -poučna. Naj si jo ogleda vsakdo, ki pojde na velesejm-sko prireditev Ljubljana v jeseni od 31. avgusta do 9. septembra 1929.
Produkcija surovega železa in jekla na Japonskem je dosegla v lanskem letu rekordno višino. Produkcija surovega železa je znašala poldrugi milijon ton proti 1,250.000 tonam v letu 1927, produkcija surovega jekla pa 1,870.000 ton proti 1,540.000 tonam.
Z ruskimi vžigalicami je preplavljen nemški vžigalični trg, več kot 99% letošnjega zelo naraslega vžigaličnega uvoza je ruskega izvora. Obenem je pa tudi eksport Nemčije zelo narasel.
»Vereinigte Stuhi\verke« so sklenili z veliko švedko železno družbo Graen-gesberg dobavno pogodbo za dobo od 1933 do 1942. Gre za več kot deset milijonov ton.
Bomberg-ova družba umetne svile je prav dobro zaposlena, prav tako njeni podružnici v Italiji in Angliji.
Število brezposelnih na Angleškem, nevračunši izprtih delavcev, znaša nad
1,150.000.
Mednarodni železni trg se je nekoliko utrdil, od druge polovice avgusta so pričakovali boljše kupčije.
Blagovno tarife v IJ. S. A. bi bilo dobro izdatno zvišati; tako priporoča poseben odbor, ki je dve leti to vprašanje študiral. »Rentabilnost železniškega obratovanja je ob nadaljnih sedanjih vozninah ogrožena od konkurence av-tomobilnega prometa.«
Premog za domačo porabo bodo v Angliji s 1. septembrom podražili za
1	šiling 8 pence pri 1 toni.
Ameriška družba bakra Anacondo Copper producira na leto več kot 1 milijon funtov čistega bakra, kar je nekako četrtina svetovne produkcije.
Svetovna produkcija bakra naraste letno za ca 6%. S 4 milijoni angleških funtov je sedaj približno tolika kot svetovna poraba.
Ameriška industrijska delegacija v Rusiji je po tritedenskem potovanju po
Sovjetski zvezi prispela v Moskvo.
Letošnji pridelek svilenih kokonov v Italiji cenijo na ca 52-5 milj. kg, kar je približno toliko kot lani. Letošnji pridelek označajo kot dobro srednji.
Kanadski pridelek pšenice ceni kanadska vlada na ca 300 milj. bušlov, kar je samo ca 66% zadnje desetletne povprečnosti.
Francoski hmeljarji zahtevajo zvišano carino na uvoz hmelja, in sicer 126 do 150 frankov pri 100 kg.
Sladkorna vsebina češkoslovaške sladkorne pese je letos za 0'6% manjša kot v povprečnosti let 1920—1928. Stanje pese označajo z 12 odstotki kot prav dobro (lani 0%), z 69% kot dobro (BI), z 18 kot zadovoljivo (61) in z 1% kot slabo (8).
Načrt spreminjajoče se carine na sladkor v Ameriki, o čemer smo že poročali, je senat odklonil, in bo carina trdno določena.
Rumunsko petrolejsko industrijo hočejo združiti in so voditelji te industrije naprošeni, da vprašanje spojitve študirajo.
Avstrija misli zopet na mednarodno investicijsko posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev.
Racionalizacija v avstrijski industriji čevljev hitro napreduje; gre zlasti proti nemški in češkoslovaški konkurenci.
Tkalnico svile v Varaždinu bo ustanovila skupina švicarskih indubtrijcev. Občina bo dala stavbišče brezplačno na razpolago in bo dovolila tudi še druge ugodnosti. Tovarna bo zaposlovala 300 delavcev.
Ameriške hranilne banke izkazujejo letos prav majhno naraščanje vlog; od
10.	januarja do 10. julija n. pr. so narasle hranilne vloge pri 30 najvažnejših hranilnicah newyorškega okrožja samo za 0-85%. V drugih okrajih so hranilne vloge deloma celo padle. rl a pojav smatrajo za posledico večje uporabe denarja v špekulaoijske svrhe.
Betlehem Steel Corp je zaposlena z 99% kapacitete. Naročil je toliko, da je zaposlenost zajamčena še preko novega leta.
Piva iz Miinchena v inozemstvo je šlo v prvi letošnji polovici 7414 ton ali 45.000 hi. Izvoz pred vojsko je bil več kot dvakrat tako velik.
Trajen vir dohodkov
Razpetuje v kraljevini IMS Pran Kaav. Laialk, Maribor, Cankarjava a«
NAGGI
nudi prodaja
•m«. |Z(jelkov za juhe.
Strokovno šolstvo.
Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se prično popravljalni in dodatni izpiti 26. avgusta ob 8. uri in se vršijo po načrtu, ki je objavljen na uradni deski. Vpisovanje novih in dosedanjih učencev in učenk bo 2. in 3. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Sprejemni pogoji za I. letnik so razvidni iz razglasa na uradni deski.
Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje učencev in učenk za I. letnik se bo vršilo dne 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. Priglašenci(ke) morajo prinesti s seboj rojstni list, izpričevalo o završnem izpitu meščanske šole ali o dovršenem IV. razredu srednje šole in prošnjo za sprejem (kolek 5 Din, vzorec prošnje je objavljen na razglasni deski). Predpisana starost je 14. do 18. leto. K vpisovanju mora priti vsak učenec in vsaka učenka osebno in po možnosti v spremstvu staršev. Dne
4.	septembra ob 8. uri bo za vse prigla-šence in priglašenke za I. letnik izpit iz nemščine v obsegu meščanske ali nižje srednje šole. Dne 5. septembra bo objavljeno na razglasni deski, kdo je sprejet v I. letnik in kdo je odklonjen. Da ne bo ob pričetku vpisovanja prevelike gneče, se interesenti s tem obveščajo, da je radi sprejema brez pomena, če je priglašenec vpisan prvi ali zadnji. — Vpisovanje za učence in učenke
II.	letnika se vrši dne 4. septembra od 9. ure dalje do 12. ure. Priglašenci(ke) morajo prinesti s seboj izpričevalo o dovršenem I. letniku. Vpisnina znaša za I. in II. letnik po 150 Din. Popravljalni izpiti se bodo vršili za učence in učenke
I.	letnika dne 26. avgusta pismeno, dne 27. avgusta pa ustmeno; za učence in učenke II. letnika pa dne 28. avgusta pismeno in dne 29. avgusta ustmeno. Pričetek vselej ob 8. uri. Natančnejša razdelitev popravljalnih izpitov je objavljena na razglasni deski. — Končni izpit v septemberskem terminu se prične dne 3. septembra ob 8. uri. K izpitu pridejo učenci in učenke II. letnika, ki so napravili (e) popravljalni izpit in vlo-žili(e) prošnjo za pripustitev k izpitu (kolek 5 Din) in tisti(e), ki so bili pri junijskem izpitu odklonjeni (e) za tri mesece, če so vložili prošnjo za ponavljanje končnega izpita (kolek 5 Din in 20 Din za vsak predmet). Prošnje je treba vložiti do 1. septembra. — Šolsko leto 1929/30 se prične dne 6. septembra t. 1. s sv. mašo ob 9. uri v Križankah. Po službi božji se zberejo učenci in učenke v svojih razredih, da se jim naznani disciplinarni red in urnik. Redni pouk se prične dne 7. septembra t. 1. ob 8. uri. — Direktor.
SKUPNA ŠTUDIJSKA KOMISIJA
EVROPSKIH KONCERNOV BLAGOVNIH HIŠ.
Med velikimi evropskimi koncerni blagovnih hiš obstoji že dalj časa neobvezna izmenjava misli; sedaj so si osnovali posebno študijsko komisijo. Program obsega v prvi vrsti izmenjavo informacij o delovnih metodah in o or-ganizatoričnili vprašanjih. Od časa do časa naj se vršijo sestanki zastopnikov blagovnih hiš. Kakor poroča strokovni list »Schuh und Leder«, so v študijski komisiji zastopane sledeče blagovne hiše: Leonhardt Tietz d. d. (Kfiln), Har-rods Ltd (London), Junovation (Bruselj), Magasin du Nord (Koebennavn), Nordisk Company (Stockholm) in Prin-temps (Pariz). Imena nam pravijo, da je zastopstvo te zveze res zastopstvo najpomembnejših evropskih blagovnih hiš.
OPOZARJAMO na razglas o licitaciji Oblastne samouprave ljubljanske za prevzem težaških, zidarskih, tesarskih, krovskib, mizarskih in ključavničarskih del pri adaptaciji gospodarskega poslopja na veleposestvu Ponoviče pri Litiji. (V »Trgovskem listu« z dne 22. avgusta 1929, štev. 96.)
„LiubUana v Jeseni
Letošnja velesejniska prireditev »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra, bo obsegala: Kmetski sejem. Na ogled in nakup bodo postavljena izbrana buteljčna in odprta vina, najraznovrstnejši mlečni izdelki ter domači med. Vrtnarska razstava. Razstava društva »Zoo« v Ljubljani. Zadružna razstava, prva med nami. Razstava pohištva in stanovanjske opreme. Razstava kmetijskih strojev in orodja. Razstava hišne domače obrti. Higijenska razstava. Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Zabavišče »Mali prater« z nešteto privlačnimi atrakcijami. Tekmovanje slovenskih harmonikarjev dne 8. septembra. Ta prireditev bo nudila toliko lepega in-zanimivega, da bo en obisk gotovo premalo. Zato naj si vsakdo nabavi permanentno legitimacijo za obisk »Ljubljana v jeseni«, ki stane 30 Din in upravičuje na poljuben obisk ter na vožnjo po polovični ceni z železnico, avi-joni in parniki. Vstopnina za enkratni vstop na razstavo pa znaša 10 Din. Lanskoletno jesensko prireditev je posetilo preko 100.000 ljudi. Naj vas ne manjka med njimi.
Razstava poljedelskih strojev in orodja. Že lanskoletna jesenska jubilejna razstava na Ljubljanskem velesejmu je prikazala obsežno razstavo poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava kmetijskih strojev na velesejmski prireditvi »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra pa bo tudi impozantna. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m2 razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Poljedelske stroje razstavi 12 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik vele-sejmske legitimacije,_ ki stane 30 Din, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razproda jalcih ali direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadne vstopnice za enkratni vstop po 10 Din. Kmetovalce opozarjamo, da so razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti, ki jih vedno rabijo in si jih najceneje nabavijo na velesejmu.
Mlekarska industrija na kmetijskem oddelku jesenske razstave »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra 1929. — Tudi ta panoga nastopi letos s svojimi izdelki, sirom, maslom in drugimi mlečnimi izdelki. To je njen četrti nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji vpeljal Švicar Hitz. Mlekarska razstava tvori oddelek zase. Poleg prodaje en gros se bo prodajalo tudi v malih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika poskusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn. Nadvse zanimiva razstava bo gotovo v splošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev.
Človek — spoznaj sebe! Tisoči želja, nebroj zahtev, hotenj in strasti spremlja človeka v življenju. Malo svetlobe, preveč sence! Tako' toži človek, drveč za materijelnimi cilji, dokler se upehan ne zadovolji s periščem zemlje — kot milijoni pred njim.
Koliko je njih, ki se zavedajo, da je temelj zgradbe našega življenja — zdravo telo? Koliko pa je onih, ki žrtvujejo del svojega življenja Bahu in Veneri, kartam in plitvemu čtivu, vse dotlej, da jim postane zdravo telo — nikdar več izpolnjena želja..
A kako malo jih je, ki vedo odgovoriti: kaj je naše telo, kako je sestavljeno in kako deluje; zakaj in kako dihamo; kaj je srce in zakaj utripa; zakaj nam je spanje potrebno; kako se gibljemo itd. Telo in njega delovanje imamo vedno
1 LJDILJAHSKI
priredi -■
id 31. avgusta do D. sigteibra
RAZSTAVO
l«
»»
Program: Kmetijstvo (mleko, vino, sir, maslo, med, grozdje) Vrtnarstvo Zoo
Higijena
Zadružna razstava Pohištvo Domača obrt Kmetijski stroji Radio
Industrijski izdelki Zabavišče
Permanentne legitimacije po Din 30'— se dobo na vseh večjih železniških postajah pri blagajnah, pri večjih denarnih zavodih, podružnicah kmetijskih družb, županstvih, Putniku. -- Legitimacija daje pravico na polovično voznino. - Za stanovanja preskrbljeno.
pred očmi, čutimo, delamo, mirujemo, a ne vpraša se, kako in zakaj se vse to dogaja.
Ali naše telo res ni vredno, da ga temeljito proučimo? Ali smo morda tako nizki, da nas je strah pogledati globo-keje v se lin svojo nrav? Ne! Mi hočemo spoznavati sebe. Tako spoznavanje je nujna potreba in velikokrat naslada. Kdor hoče biti zdrav, mora poznati svoje telo. Koliko telesnih in duševnih sil zatre človek ravno vsled neznanja!
Letošnja higijenska razstava na Velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra nudi vsakomur dovolj prilike, da se pouči o zdravju in bolezni. V številnih oddelkih razstave bo našel sleherni obiskovalec marsikaj, o čemer morda še ni razmišljal. Z vsake stene in kota pa iskreno vabi razstava: človek — spoznavaj sebe!
Vinska razstava na kmetijskem oddelku jesenske razstave »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra 1.1. Na številna vprašanja sporočamo javnosti, da še tudi na letošnji pokrajinski razstavi vrši razstava izbranih buteljčnih in odprtih vin. Za poznavalce vina lepa prilika, da poskusijo res dobro, žlahtno vinsko kapljico, pridelek priznanih štajerskih in dolenjskih goric.
Poljedelski stroji in orodje bodo tvorili ob letošnji jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma od 31. avgusta do 9. septembra posebno razstavo, da bo tako ustreženo glede izbire mnogoštevilnim kmetskim gospodarjem, ki se za to zanimajo.
Ljubljanska borza.
Točaj 23. avgusta 1929.
DEVIZE:
Amsterdam 1 h. gold. Berlin 1 M ......
Bruselj 1 belga ....
Budimpešta 1 pangS
Durih 100 fr.........
Dunaj 1 šiling ....
London 1 funt .......
S8wyork 1 dolar . . , Pari* 100 fr. , . . . . Praga 100 kron . . . Trst 100 lir ..........
t ovprc-ševanjc
Oiu
Piii.UCj.
D'»=
13-545
8-0069
1G8 20 296-92
22-815 13-575 7-9178 9-9381 10951)0 80369 27603 66-82 222 85 169"— 298 92
Vrednote:	a) Denarni zavodi:	Celjska
posojilnica d. d., Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreto, denar 850 Din; Kreditni zavod za trgovino in .industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. h) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 130 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »Šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Kranjska industrijska družba, Jesenice, denar 245 Din, blago 245 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše, denar 275 Din, blago 285 dinarjev.
Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte
‘230—250 Din; brzojavni drogovi 240—260 dinarjev; bordonali merkantilni 330 do 360 Din; trami merkantilni 290—300; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—050 Din; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 680 do 700 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 550 Din; deske-plohi, kon.. od 16 cm naprej 540—560 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—620. — Bukev: Deske -plohi, naravni, neobrobljeni 450—500; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—850 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—750; deske-plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1100 dinarjev; testoni, 450—480; tavolete 1000 do 1100 Din. -t- Hrast: Hlodi I., II. 350 do 000 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske-plohi, neobroblj. boules 1300—1500 Din; deske - plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1350 Din; frizi 1100—1300 Din. — Drva: bukova 22—24 Din; hrastova 20—23 dinarjev. — Železniški pragovi: 260 m,
14 X 24, hrastovi 55—58 Din. — Oglje: bu-14X24, hrastovi 50—56 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din.
Išče se:
Vsako množino bukovih, odnosno jelovih garnitur — dog za sode — 12 mm debeline, 7 40 in 7 60 m dolžine, 60—100 mm širine, brez zareze in peresa, brez ureze za dno, prostorna širina 1730 mm. Doge morajo biti paralelne, ostrorobe in cilindrično žagane, po možnosti samo bukove.
Vsako množino jelovih dna za sode, 12 in
15 mm debeline, 42 X 42 cm dolžine in ši-
rine, blago zdravo in suho, dno sestavljeno iz treh komadov, srednja širina 14 cm, vezano v svežnje. Cena za oboje franko vagon nakladalna postaja.
Hrastove neobrobljeno plohe, od 60 do 130 mm debeline, od 2 30 m dolžine naprej, od 20 cm širine naprej. Cena fco vagon meja via Postojna, dobava do konca avgusta, plačilo akreditiv.
Za takojšnjo dobavo se iščejo jelove antene:	10 komadov 21 m, srednji premer
20/21 cm, premer na vrhu 8/10 cm; 25 komadov 22 m, srednji premer 21/22 cm, premer na vrhu 8/10 cm; 5 komadov 23 m, srednji premer 24/25 cm, premer na vrhu 15/16 cm; 200 komadov 9 do 12 m, s srednjim premerom največ 10—11 cm. Blago mora biti obeljeno, isto naj bi se sekalo koncem septembra ali začetkom oktobra.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 2% primesi, prompt. dcb., mlev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 267-50—270; bačka nova: uzančno blago za promptno dobavo, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 265 do 267-50 Din. — Koruza: »la plata«: dobava avgust september, zacarinjeno, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, 295—297-50 Din; bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, 267 50 do 270 Din; bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 260-262-50 Din. - Ječmen: bački: novi, ozimni, 66/67 kg, 21750 do 220 Din. — Oves: bački, novi, slov. postaja, navadna voznina, 240—245 Din. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo pri prejemu blaga, 395—397-50 Din.
10.000 komadov hrastovih železniških pragov: dolžina; 2-65 do 2-80 m; višina: 13 do 13% cm; spodaj: 22 do 24 cm; zgoraj: najmanj 14 cm. — Cena po možnosti fob Su-šak.
Vagonske pošiljke hrastovih friz z 80% T., 20% II.: debelina 27/28 mm, širina 8, 9, 10, 11 cm, dolžina 1, 1-2.5, 1-50, 1-75, m itd., s toleranco 10% courpons od 50, 60, 70, 80, 90 cm. Cena franko vagon meja via Jesenice.
Vagonske pošiljke hrastovih doulles I.:
dolžina: 50% od 115—120 cm (kubira se za 115 cm), 20% od 86—90 cm (kubira še za 86 cm), 15% od 75—85 cm (kubira se za 75 cm), 15% od 50 —60 cm (kubira se za 50 cm; širina: pri 115/120 cm dolgih 'A od 8—11 cm in Vi od 11—15 cm; pri 86/90 cm dolgih 'A od 8—11 cm in 5/a od 11—15 cm; pri 75/85 cm dolgih 'A od 8—11 cm in -U od 11—15 cm; pri 50/60 cm dolgih 'A in od 6'A do 8 cm in % od 8—11 cm in '/a od 11 do
15	cm; debelina: 25/27 mm (kubira se za 25 mm), 28/30 mm (kubira se za 28 mm), 31/33 mm (kubira se za 31 mm), 34/36 mm (kubira se za 34 mm), 37/39 mm (kubjra se za 37 mm), 40/42 111111 (kubira se za 40 nun), 43/45 111111 (kubira sp za 43 111111), 45/47 mm (kubira se za 45 mm). Cena franko vagon via Jesenice.
90 komadov ostrorobih hrastovih remelj-nov, 11/11 cm, 3-80 111. roba popolnoma zdrava, brez napak. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Vefjo količino bukovih parjenih I. friz, v Širinah od 8—12'eni ter dolžinah od 40 do 60 cm.
Hrastove deske, paralelne, ostrorobe, dolžina 115 m, širina od 11—14 cm, kvaliteta 70% I., 30% II. Cena franko vagon meja Postojna.
Večje količine brzojavnih drogov (smreka, jelka), obeljenih, ravnih, zdravih, 10 m dolgih, s 5% od 8 in 9 m dolžine, premer v vrhu 11 'A do 14 cm. Cena fco vagon prihod Sušak, pristanišče, oziroma Reka. — Plačljivo proti nepreklicljivemu akreditivu.
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena.
Zaključki: 1 ^agon rži, 2 vagona drv, 2 vagona remeljnov, 1 vagon desk; 8 vagonov tramov.
Dobave. Saobračajno - koniercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave signalnih rogov in piščalk za vlakovodje in kretnike. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave rezanega borovega lesa in smrekovega lesa ter glede oddaje pleskanja mostu čez Dravo pri Mariboru. — Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave mašil za pralne odprtine in 422 komadov raznih pil ter glede dobave 30.000 -ton briketov. — (Pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 26. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave kožuhov. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 26. in 29. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave hrastovega jamske-
ga lesa. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 28. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave „-0.000 komadov kapsol. — Direkcija državne železarne Vares-Majdai^ sprejema do 28. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 5 vagonov pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 29. avgusta t .1. ponudbe glede dobave jeklenih žičnih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 29. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave cevi, 300 m novih tračnic, zakovic, ploščatega in okroglega železa, stekla za okna, 1500 metrov bakrenih izolirnih žic, 500 kg bencina in 250 kg lanenega firneža. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do
2.	septembra t. 1. ponudbe glede dobave električnih spajalnikov, strojev za rezanje mrzlih kovin, zobatih koles in 500 kg papirnatih vrečic. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 6. septembra t. 1. ponudbe glede dobave gumijevih cevi, raznega električnega ma-terijala, lesenih drogov, 40.000 kg port-laud-cementa in 100 komadov U-železa.
—	Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 28. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave jekelnih vil in lopat za gramoz; dne 30. avgusta t. 1. pa glede dobave opeke. — Dne 30. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave vodovodnih cevi; dne 2. septembra t. 1. glede dobave trakov za brzonierilne aparate; dne 4. septembra t. 1. glede dobave 20.000 m3 gramoza in 4000 in3 lomljenega kamenja; dne 5. septembra t. 1. glede dobave rdečega platna za signalne zastavice, platna za ribanje, krp itd. ter glede dobave 1500 kg dena turiranega špirita in 1200 kg karbolne
kisline. — Dne 4. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj.
—	Dne 9. septembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 12.000 kg žebljev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 4. septembra t. 1. se bo vršila pri Računsko-Ekonomskem odelenju Ministrstva za gradbe licitacija glede dobave telefonskih kablov. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Dne 5. septembra t. 1. se bo vršila pri Oblastni poštno-te-legrafsld upravi v Ljubljani licitacija glede dobave 250 napisnih plošč za pošto. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni upravi.) — Dne 27. avgusta t. 1. se bo vršila pri Inženjerskem odelenju Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede zgradbe dveh konjušnic v okrožju vojašnice na Sušaku. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.) Dne 2. septembra t. 1. se bo vršila pri Inženjerskem odelenju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofetalna licitacija glede zgradbe inženjerske podoficirske šole v Mariboru. (Pogoji in načrti so na vpogled pri omenjenem odelenju.)
Prodaja. Dne 27. avgusta t. 1. se bo vršila pri Upravi 2. zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu licitacija glede prodaje raznih odpadkov od barv, usnja, blaga, železa itd). (Pogoji so na vpogled pri omenjeni upravi.)
Prodaja lesa. Dne 31. avgusta, 5. septembra in 6. septembra t. 1. se bodo vršile pri Direkciji šum v Ljubljani licitacije glede prodaje lesa. (Pogoji so na ^pogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, DNE 17. AVGUSTA 1929.
Slaninarji so pripeljali iz 10 občin na 26 vozeh 42 zaklanih svinj, 16 telet in 220 kg svinjskega droba, kmetje pa 27 s čebulo, k »marca mi in krompirjem in
11	s sadjem naloženih voz, kmetice pa okoli 500 komadov perutnine in domačih živali na trg. Tudi drugače je bil trg dobro založen in obiskan. Ena svinja je bila prisilno poceni prodana, ker meso ni bilo prvovrstno. Mesarju L. je bilo eno tele zaplenjeno, ker ni bilo po predpisu žigosano. Cene mesu so bile običajne.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir se je prodajal po 6 do 7 Din mernik (7!4 kg) oziroma po 1‘50—2 Din za kg, glavnata solata, endivija 0-50—1’50, kumarce 0'25—1, buče 1 do 2, zeljnate glave 1—3 Din komad, paradižniki 4—5, hren 12, zelena paprika 6—8, čebula 4, česen 16 Din kg. Sadje: jabolka 4—8, slive 6—12, breskve 18 do 20, hruške 3—8, orehi 48 Din kg, limone 1-25—2, oranže 3—6 Din komad, maline
5,	črne maline 3, jagode 8, ribezel 6 Din za liter. Cvetlice 025—2, z lonci vred 10 do 50 Din komad.
Lončena in lesena roba, katere je bilo v veliki obilici na trgu, se je prodajala po 1—100 Din za komad, brezove metle 1-75—4, lesene grablje 7-50—9, lesene vile 11—12, cepci in držala 12—14 Din za komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo 14. t. m. 14 voz sena, 6 voz slame, v soboto 17. t. m. pa 11 voz sena in 5 voz slame na trg. Cene so bile senu 55—85, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg, slami tudi P50—2 dinarja za snop.
Iv'
m
TRAJNO koristno darilo je samo
.GRITZNER* ‘n .ADLER'
šivalni stroj, ter pisalni stroj
„URANIA“.
Znižane cene, naJlepSe opreme edino le
_	JOSIP	PETELINCU
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. St. 2913.
Brzojavi: Krispcrcoloniale Ljubljana. - Telefon štev. 2263.
Ljubljana. toEsasscsaSKacgaa
Lastnika: ALO)ZlJ LILLEG in]OS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Cenilci na razpolago. — Točna postrežba.
O
Veletrgovina
kolonijalne ln Špecerijske robe
LJUBLJANA
m
ZALOGA (veže pražene kave, mletih dlSav ln rudninske vode.
ToCna ln solidna postretba I
Zahtevajte ccnlkl
„SPECTRl)M“ D D. SSZZESZ
LJUBLJANA VII. CelovSka 81 Telef. 2343
ZAGREB, OSIJEK — ------------Središnjica: ZAGREB
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 6 — 6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene p* osorne sijte, izbočene plošče, vsteklevanje v med. — >I'in< navadna ogledala
Trgovci in industrija'
Trgovski
list se priporoča
inseriranje!
vj\NOCf?
▼	tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubliena
nudi naiflnejil in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnllno in higijen&no najimotierneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarnai
Ljubljana, Ounajska cesta la, Iknadstr. Zahtevajte ponudbo I
TISKARNA MERKUR se priporoča za tisk
- KOLEDARJEV - za leto 1930.
MU
- LJUBLJANA -
Ure, slatnlne In srebrnine
Lastna pr o tole o lira na tovarna v »vid
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
li«f	•	.T	#C«?A	iktaijovljeNA	1909«
CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
USTANOVLJENA 1900.
DelniSka glavnica <
Din 50,000.000*—.
Skupne razerv* cai
oin 10,000.000*—.
PODRUŽNICE:
Brellce, C..|., čr-.m.U, Kr«*	M s.d, Mo............
Ptuj, Rakak, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Žibemk, Trst. ____
Se priporoma za vse banžne posle.
USTANOVLJENA 1909.
Brzojavni naslov:
Banka Ljubljana.
Tel. Stev. 2861, 2413, <* 2302, 2503.
Om]* *ti IVAM PLES8. — Za Tmtovuko-indiutrijako d. d. >MKKK.UK< kot iwiajat*>ija m nskarja. O. MICHAL . U