PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradalàki ta «pravstški praalatti M6T t. LawadaW Am Offlot of MUm«mi M67 8outk Ltwadals Am TaUpkeat, Rack wall 4804 Chicago, III., Četrtek, 20. Julija (July 20), 1933. &ttb»eripü©«"53" Yearly STEV.—NUMBER 140 Komentarji " rurk bivAi ieni stanova-l^o, obenem je skrbel U jaroienko, ki je ©rez gredstev za življenj«, „o Usti razbobnali to H^« je prišla policijain ■Is moža v zapor za «test „(ttročenkotudiv»por mesece in ločena ženski je uma- Posledica? Mimo ^ vseh treh je razbito, l jubil delo in priložnost pitev, lena je izgubila fi-, podporo in dekle je U-priliko, da dobi službo in prej omoži. bo, da so časnikarji in ti, ki «o »e tako zanima-t ¿ero, zdaj siti in si-eč- ■t apacial raU of poatay provided fst^latetttoa HOS. Act of Osi. ». 1917, aalhorttté ta Jat Ii. ltli. CENE 2IVUENJ-SKW POTREBŠČINAM NARAŠČAJO T sada jih treh mesecih ao po. skočile za 16 odatotkov, pravi načelnik vladnega biroja fašisti v Nemčiji in Ita-posebne bratske ljubefcni. j« dolg članek v italijan-siističnem listu "Mttti-Neaplu, ki se norčuje iz eve trditve, da bpdo po "očiščenju" najčiatej-aajboljši narod na svetu. Itk ima naslov "Bajka o is se med drugim glasi, eno veliko ljudstvo ni (toniti danes ne obstoji, iz * rase. Čeprav bi bilo vitvariti superiorno iir-ene same rase, kar pa bi to ne bilo zaželji- se, da iialTianaki fa. bodo dopustili, da bi se nemški fašisti —lL-"najboljše" ljudi, šodo potem bedasti fašisti "najboljši" *i v Nemčiji, Italiji in drugod so velika deca. • a • nekaj dnevi je bila v i mednarodna ženska penct. Sklicana je bila v • mtovno razstavo. |»ri-rwne ženske voditeljice iz k« in drugih delov sveta, ■dnjimi je bila tudi mlada bja8elma Ekrem, hči biv-l^ernerja v Palestini. Ekrem je položila pred nekaj trdih orehov, ki Mi: * turški možje in fe^e monogamijo (enot^n- ««apada, bi vas prosila, odgovorite na sledeče; i«amo monogamijo, jbo »pomnožili zavodi pro-? v Turčiji. Pojavil« «o »»m tudi «tare device, P*J ni bilo. Nam iz turške generacije se mo-J* dopade, ampak pro-J!»l n«J Turki naredi-**t'tutkami, katerih Je In kaj naj naredijo ® žicami, katerih j« več?" ,0 v listih 'zaključuje, a \ k m' m,adl1 Turk*- l "°bllM odgovora na ta JJJJmja Kako za z!od-.J06' **ten odgovor, ko i* 1 »Vrt, ki jv silno Z; ** »* A morilca, ^ bohotno civilizirana, **itutk in starih de- Waahington, D. C. — Razni department! federalne vlade so napovedali boj oderuhom, ki navijajo cene iivljenskim potrebščinam. V to ao jih prisilili oatri protesti, ki prihajajo v Washington z vseh strani Amerike. Uradniki pravijo, da lakomni industrijci in prekupčevalci spravljajo v nevarnost program administracije, ki naj bi .postavil deželo spet na trdne nogf. Da je ta bojaaen upravičena, pokazu-je analiza, katero je pravkar objavil William P. Helm, načelnik vladnega biroja za delavsko statistiko. Helm pravi, da ao cene življenskim potrebščinam narasle za 16 odatotkov v zadnjih treh mesecih. Mlekarske firme na primer, ki so se 1. 1929 jta-dovoljile s profitom 8 odstotkov, delajo sedaj 40 odstotkov dobička. Zaposlenost v industrijah se je sicer nekoliko povečala v zadnjih par tednih kakor tudi aku-pna mezdna izplačila, toda še vedno zaostajajo za cenami, ki jih mora ljudstvo plačevati za živ-Ijenske potrebščine. Administra, cija, insistirá, da se mora neupravičeno navijanje cen ustaviti, drugače se v deželo ne bodo vrnile normalne razmere. Henry A. Wallace, načelnik zveznega poljedelskega department^ in drugi visoki vladnimi-radniki so posvarili oderuhe, da bodo podvzeli odločno akcijo pro-ti njim, ako bodo brezobzirno navijali cene potrebščinam. Magnat je za odprto delavnico Kujejo načrte, ki naj bi prezračili organiziranje delavcev Chicago. — Pod vodstvom T. Hammonda, predsednika Illinoi-ske asociacije tovarnarjev, in J. L. Donnellyja, tajnika te organizacije, je delegacija tovarnarjev odpotovala v Washington, da konferira s federalnim administratorjem Johnsonom. Hammond je nedavno podal izjavo, v kateri je skušal dokazati, da so visoke mezde deloma odgovorne za depresijo. Objavil je statistiko, da dokaže, da so bile mezde organiziranih delavcev znižane samo za 7.7% od 1. 1929, dočim so bile mezde neorganiziranim delavcem v istem času znižane za 40.9%. V isti izjavi je tudi naglasil, da so delodajalci in delavci uživali blagostanje pod odprto delavnico. The Employing Printers' Association, kateri načelu je Don-nelly, je poslala okrožnice vsem članom, v katerih jih urgira, naj zahtevajo uključitev klavzule o odprti delavnici v pravilnike za tiskarsko industrijo. Okrožnica citira odlok zveznega vrhovnega sodišča, ki ga je podalo 1. 1917 In z njim potrdilo legalnost "yellow dog" pogodb. Izgleda, da Donnelly še ne ve, da je bil dotični odlok razveljavljen s sprejetjem zakona za kontrolo industrij in druge zakonodaje, ki postavlja sklepanje "yellow dog" pogodb izven zakona in specifično garantira delavcem pravico do organizi ranja v avojih unijah. ZAOBPtAVOSPI- Suh¿¿°'±'r 0NA2EVINDU f STIIJAH Ako špionažni a intern ostane, bo moral predaedntk Roosevelt nositi odgovornost, pravi Pal- mer Japonski mililarlsH žujejo sovjete Kdo financira kitajskega "kri-čanakega" generala? Japonci in Rusi dolže drug drugega Bi tote «Slaviti V o, 19 JuI- - Tajntttvo J« zahtevalo od ' Wnki. naj u- **««ivne otrfTMriii. U ■»Od«,; «'l*racjje v svo-»majem za spor * 0r»n Chaco, dobilo Ja je to n«*mogo-, mori biti v ofea-iT™'' hrambo tolik* _ ''n.ka n. mir ""» 1« to in v tem * „ 'J- strsneh m"> ubitih in ranje- šanghaj, 19. jul. — Jasno je, da japonski militaristi nočejo mirovati. Zdaj intrigirajo, da spravijo Sovjetsko unijo v svoje mreže in jo zapletejo v vojno. Cela vrsta incidentov zadnje ča-se kaže v to smer. Sovjetski zastopnik v Sangha-ju je dejal te dni, da so japonski militaristi podkupili znanega kitajskega "krščanskega" generala Fenga Ju-hsianga, ki je star nasprotnik kitajske nacionalistične vlad« v Nanklngu. Ta general, ki je pršcej časa mlfoval, je zadnje dni nepričakovano posta aktiven. Udri je s svojimi četa-mi v provinco Cahar in okupira mesto Dolonor. To priliko so porabili Japonci in takoj poslal vojaške čete iz svoje vazalne države Mandžukuo v Cahar. To pomeni — Je nadaljeval sovjetski zastopnik — da bodo japonski militaristi našli priliko zs invazijo zunanje Mongolije, meji s Sibirijo. Japonski zgagar-ji so tudi na delu, da izzovejo vstajo v Id tajskem Turkestanu zapadno od Mongoli j«, ki t ud meji z Rusijo , Na drugi strani poročajo ja* ponaki listi, da bo treba nekaj] storiti, da ae ohrani mir v Mongoliji, "kajti general Feng Ju-hsiang, ki je v službi Moskve, je začel nekaj rogovllitr. Japonski poveljniki v Mandžukuju so poslali v Cahar armado 20,-000 mož s topovi, tanki in letali vr«d. To j« veliko v«Č kakor j« potrebno za ukrotitev "krščanskega" generala, ki Ima komaj par tisoč slabo oboroženih mož v Dolonor ju. It tega sklepajo. da imajo japonski militaristi načrt ta ob*«in«jšo kampanjo v Mongoliji, kjer bodo skušali provocirati konflikt s sovje- a Paat aa Wüa Alaskl de vedno ima rekord. Kje je Mattern? Irkutak, Sibirija, 19. jul. — Ameriški letalec Willey Post, ki e na poletu okoli sveta, je danes zjutraj ob sedmih poletel >roti Kabarovsku na vzhodnem concu Sibirije. Njegova prihodnja postaja je Nom«, Alaska. Post ima srečo, da njegovo letalo "Winnie Mae" še vedno dobro deluje, ima pa veliko smolo z vremenom. Med poletom iz No-vosibirska do Irkutska se je moral dvakrat spustiti na tla. V gosti megli je izgubil direkcijo in ni vedel kam gre, naprej ali nazaj, ljub tem zamudam je Post še vedno na dobrem 16 Ur in S4 minut; toliko čaaa je naprej od svojega zadnjega poleta okoli sveta, ko je delil slavo s tovarišem Gattyjem. Ce se bo nadaij^al njegov polet do konca v tem tempu, pride okoli sveta v približno sedmih dneh. No««, Alaska, 19. jul. — Kje je ameriški letalec James Mattern, ki je zadnji mesec skuša! sam ob leteti svet, a je oatal v New York. — (FP) — Sistem industrialne Špionaže se mora postaviti izven zakona, ako bo pa še naprej legalno obstojal, bo moral predsednik Roosevelt pre-vzeti^ odgovornost. > S temi besedami je Frank Palmer, avtor knjige "Spies in Steel," predložil vprašanje špionaže v industrijah predaednlku Rooseveltu. Palmer je prad nekaj tedni v pismu priporočil predsedniku, naj vsak industrij, ski pravilnik, ki ga bo on odobril, vsebuje klavsulo, da delodajalci ne smejo najemati vohunov, ki bi vodili špionažo med delavci z namenom, da preprečijo formiranje delavskih unij. To pismo je predsednikov tajnik Howe izročil federalnemu administratorju Johnsonu. Palmer je v svojem pismu naglasil, da je kongres dal Rooee-veltu oblast, da on določi pogoje poštene kompeticije v industrijah in da je vsled tega predsednikova odgovornost prav tako velika kot podeljena mu oblaat in da se odgovornosti ne more izogniti. "Predsednik ima oblast in lahko uključi v vsak pravilnik provizijo glede odprave industrialne špionaže," pravi Palmer. "On Ve, da velike korporacije kot je If. 8. Steel u poslu jejo Šplon« in on lahko odpravi ta alstem. Ako predsednik odobri pravilnik k*-lereVöl! industrije, kl ne vsebuje provizije proti Špionaži, odobri tudi sistem industrialne špionaže. Vsak špion bo deloval pod močno protekcijo predsednika Združenih držav, ako industrij ski pravilniki ne bodo vsebovali Vlavzule, ki bi izrečno prepovedovala špionažo v industrijah. To je sicer črna slika in edini, ki jo lahko izbriše, je predsednik Roosevelt." Ponočevanje na razstavi uatav-Ijeno Chicago. — Uprava svetovne razstave je odredila, da morajo vse koncesije z veseljaškimi lokali zapreti vrata ob pol dveh zjutraj. Doslej so bili vsi lokali odprti vso noč do dneva In bilo Je precej pijančevanja In dru-ge rabuke. Obfenem so vsi vhodi na razstavišče zaprti ob 11:80, kovali, da pride z ruskim letalom, ki ga pilotira sovjetski avl atik LendovskiJ, a ni ga bilo. Kaj s« je zgodilo z obema? feačna pot od Kabarovska do Alaak« je najn«varn«jša na vsej zračni 11 niji okoli sveta. Tam Je večna megla, mrzli vetrovi in na tkh Sibiriji? Včeraj so ga tu priča-1 več«n led. Alabama in Arkanaaa lavollH mokra delegate. Polovica ratifikacije dovršena Birmingham. Ala. — Driava Alabama, auha od pamtiveka, j« v torek giaaovala za prtklk o-semnajstega amendmenta. Izvoljenih je bilo 116 preklicnih delegatov in večina mokre liate znaša tri proti dvema. Vaa mesta so glasovala ta preklic in oe-lo nekateri farmski okraji so oddali večino glasov proti prohibi-ciji. Silna agitacija luhačev, ki je trajala mesece, je bila bres uspeha. Uttl« Rock, Ark. — Volitve v torek ta delegate ratifikacij tke konvencij^ so itpadle t zmago mokre llat« a večino dva proti «-nemu. Isvoljenih je bilo 76 delegatov, kl bodo na konvenciji države Arkansas vti glasovali za ratifikacijo 21. amendmenta, ka-Ur j odpravlja osemnajstega. (S tem s« je še 18 držav lire-klo za preklic prohibiclje. Za u-stavno ratifikacijo preklica je potrebnih M držav in polovica je že doaežena, de dve državi volita delegate ta teden. Dan«s (četrtek) voli T«nnets«e na jugu, jutri pa Or«gon na za padu. V avgustu volijo štiri držav«: Arizona, Missouri, Texaa In Waashington; v septembru voli š«at držav: Vermont, Maine, Mary land, Minnesota, Idaho In New Mexico.) Pal milijaaa dalavaav da-. bila dala f |H||i Tako poroča delavska tajnica Frances Perkina. V Un so se m—d« zvlialt 10% Waahlftgtoa. D. C. - Mita Frances Perkins, tajnica dela v skega departments Je te dni poročala, da se je v Juniju vrnilo pol milijona delavcev na deloM Združenih državah. V tovarni-ških Industrijah je bilo uposle-nlh okrog 400,000 delavcev, * netovarniških podjetjih pa 100, 000. V istem času Je povprečna mezda tovarniških delavcev po-rastla deset odstotkov. P^rkinsova pravi, da ta porast v uposlitvl prekaša vse gi banje te vrste v zadnjem poldru gem letu. Uposienost j« tačela rasti takoj po "bančnem prasni ku" v zadnjem marcu. V«liko j« pomoglo legalizirano pivo. Obenem pa mlas Perkins «va* rl, da ne sme biti preveč optl-mltma, niti se ni treba zanašat na špekulativno produkcijo. A-meri k s Je še daleč od svoj« nor mains višine uposlenosti In tr«-ba je še precej plezanja navtgor Najbolj s« giblje lesna Industrija, potem pa tekstilna Indu strijs ns Jugu in vzhodu. TrockiJ 7Italiji Instanbul, 19. Jul. Leon Trocklj Jt t leno vred odpotova v Italijo zaradi zdravja. Kasn«-je obišče Kortiko. SOCIALISTIČNA KAMPANJA PROTI FAŠIZMU )T*Mj«MI. «to to. r—J't> toto«o «atol. kl -¡—»i p" in*.." » IU I* Hlll*r mmuII, 4* »«k« "«T»« W Hitler fioan pravi, da j« fašlstm največji sovražnik aoclallama In ešvlllaaclje Chicago. — Vodilne osebnosti socialistični stranki, delavskih progresivnih krogih so naznanile, da bodo sponsorlrale aktivnosti Lige proti ff šltmu. To organitacijo j« ustanovil ek teku-vni komltej socialistične stranke t namenom, da «bere velik sklad, It katerega naj bi se črpala sredstva ta financiranje aktivnosti nemških socialistov proti hitlerUmu in protlfašiiti-na propaganda v Združenih državah. Na bati apela ta obrambo svobode v Nemčiji je eksekuti-va socialistične stranke poavala druge delavske organitaclje, naj pridruftljo temu gibanju. A-pelu te j« odtvalo 87 moških ln entk, kl bodo tvorili narodni (omitej sponsorjev. Formacija tega komiteja Je prinesla Ligi proti fašltmu podporo s strani vplivnih delavskih voditeljev in progr«tivnih grup. M«d tistimi, kl to m It rak li, da bodo podpirali ligo, to D«v«r« Allen^ Kirby Page, Frana Bom, ottph Raskin, Paul Blanthard, oseph Sohlottnbsrg, John Dewey, Dorothy Dettor, Robert lorts Lovett, Emil Rieve in drugi. Prvi ap«l nt socialistične klube in organitaclje j« Isdal Dani«! W. Hoan, milwauš«cl tod* istlčni šupan ln načalnik U«a proti fašltmu. •^oclalitem ln clvlUsifilJt.Jr mata najvačjaga aovrašnika v notoričnsm režimu nemških HA-cijev," pravi Hoan v apelu. "Fa-item je prinesel teror nemškim masam In pokazal se je na obzorju kot grožnja nove avetov-ne vojne. "Prodiranje fašizma lahko u-stavlmo predno porine svat na rob prepada nove svetovne vojne. Socialistično gibanje v Nemčiji, čeprav ga je Hitlerjev re-im postavil itven zakona, Je reformiralo svoj« vrtU in «a pripravlja na nov boj i namenom, da Itvojuje človeške pravica. V Pragi, Parizu in Curlhu so nemški socialisti pričeli graditi mt-Šlnerljo tajne propagande, kl bo skušala ustaviti Uror hitlerl-zma. M "Glavna naloga, da •• Istrga Nemčija it rok fašltrna, pripada nemškim loclalistcm, toda U naloga Je preogromna, da bi jo itvrftill sami. Ameriška socialistična stranka Je utUnovfla tvojo tekcljo MatteottlJevsga fonda, ki Je sedaj poznan kot Liga proti fašltmu. Ta prti apel j« na-ravno naslovljen na socialistične klube in v Imenu mednarodnega socialističnega gibanja vaa polivamo, da jo podpret« fliuinč-no po tvoji moči." Hodnik odrekel lajunkrljo prati "ParlAklm ulicam" M raastavi Chicago. — Zadnji torek so rasni moralisti zahtevali, da sodišče t injunkcljo ustavi neke "nemoralne plese" v koncesiji Pariških ulic na svetovni nastavi. Rekli so, da Um v potnih nočnih urah plešejo nage žentke in pohujšujejo pocetnlke. Vr-hov nI sodnik Joseph B. David je pa odgovoril aplikantom Injunk-rlje, da Matih moških, kl oblaku-jejo take prostore, ne bo nihče več pohujšal. Kdor Je pameUn, ne gra tja tapravljat denarja, bedaki naj pa le hodijo I Končno je sodnik rekel, di mu še press dajo sitni moralisti, ki to teko histerični, da bi tudi kobile o-blekll v hlače , . . M saina «prava rsdneirala Jersey CItyy, N. J. — Meetna uprava J« snHtala plač« uslušbcn-čem ta M odstotkov. Krag pet tisoč uslužbencev Je ffOIUfI PfeOSVETA the enlightenment •LASILO fN UITNIKA SLOVSWS M assoows roo 4 mé ors lo «• I) _ tUrw CU-„ kimo m h m Uto. 114« m »•» ^V-Cifî-ÎÎTSÂ Mi ¿^líS'í »4 Ctwr« fîj* í» M. iJSÜ Maator prosVETA •M1-M Uwptoto or TKX nonAfD mu Domač drobiž Posetnikl razstave Chicago. — John 0. Lautar, tajnik društva it. 288 SNPJ, Moundsville, W. Va., in Laurence Gleason, ¿lan istega društva, sta te dni posetila razstavo in u-redniŠtvo Presvete. Glasovi iz naselbin krajev Piknik _________ Chieago, III. — Ko bo^tm o-krog po tem pukljastsm sveta, smo bili eodnjo nedeljo, poteg daj Je «oba piknikov in isletov. In to je prav, da gre človek ven iz čikaškega vročega «dl^a. Ker sem »in gorenjska planin, mi nehote pride na «*el na pesem, ki pravi: "Ka planine, na planine, vedno lene «e%rce . Pa ker tukaj nimamo *.t>.", ta- žinoritudoH Krejnte. Podali smo ko da bo lahko vsakdo dobil pro- * 1» pot bvez posebnega dovo-stor^kjer se bo vršil domov pik- Uenja finančnega ministra. Na nik dne t. avguste. Omeniti moram, da več i*ni-čarjev SDD še si plačalo člana rine.. Ker je blagajna patsna, jih prosim, -da ledor more, naj plača. Pilite ddpftsitfeo tajniku, da pride aam iskat, ali pa oddajte oskrbniku proti potrdilu. — V kratkem bo dblnrjela 4r*žina Jo* seph fn Vrgnces Bozhsh "srebrno pdrokb isti 25-letnfco «kkon-a k epa življenja v domovih prostorih; oba sta delničark *tt)D, de na mnoga letal nJst. ©bra-novich, tajnik S.D.D., 18577 Vaughan ave. Zehali Oakland, Caüf. — Mesto Oakland leti trn eni strani zaliva, trn drugi straiti pa mesto San Francisco. Ta zaliv se isnenUje «Sit 2. Julija ob 4, sj trt raj «no Medli naše avte in se odpetfAli proti Los <*#dlesu in Ud T4 ur dolgi vožnji smo ee «stavili pri prijatelju Ptotak Aubte r Los Ange-leso. Vsi so MH veselo izaenade-ni. Bili smo .gostoljubno sprejeli, postregli *> nam % vasmi do-brotami, tudi s pngttčiščem, da smo se malo odpori. DrUgi dan smo obiskali nadegn dobrega "furijstelja 8Mh Mezu-'i1ja; tudi 0ri njfcn smo bili dobro pestreženi. 06 ifjega smo se poslovfti in «e 'Odpeljali proti Pontafni. dveiirni vožnji smo _ < dosjtffi vlfetitM*. Krajntz Je dospel prvi. Ustavil «i J» in ogle- Ja1 -i- -11 --*-_ tj,,___„lili 1 aavai evon seoe ier premieijevai, Itdko bo aatel «vbje Prijatelje SMnjH sin Hmkjljrti i kazal \tl*a rojaka, id sta se po- Francisco Bay, iirok 9 milj. Po govafjala slovensko. Bili smo njfcm «prevalajb ha ladjah avte, ' trnke m -železniške va#one. Vožnja traja 20 minut in stane za osebo 21 centov, ako pa sediš v mlade, In nobenemu ne bo Žal, Če avtu, plačaš samo 6 centov od ga bomo videli, pa če pride iz osebe in 0Oc od avta. Čez to lužo se večkrat prepeljemo ga obisk "kranjski hrib" in vselej «mo Jos. "Kostanjiku v Clevelan-du je umrla triletna hčerka. gMPJ zastopana na illinoiskem kongresu Chicago. — Filip Godina, u-pravitelj Prosvete in John Gor-šek, predsednik gl. porotnega od-sska, bosta zastopala našo Jed-noto na illinoiskem kontinentalnem kongresu delavcev in farmarjev, ki se vrši 22 in 28. julija v Springfieldu, 111. 8NPJ protestira proti ekraltvf čikaAklh šol Chicago. — 01. upravni odsek SlfKJ Je v sredo sptojsl protestno resolucijo in jo poslal šolskemu odboru, ki je reduciral sred-njs šole in odpravi) Crane Júnior College v Chlcagu. V petek zvečer se vrši velik masni protestni shod v Chicago Stadiumu pro-ti tej sramotni akciji šolskegs odbora. Procss proti Veri Karlovf Chicago. — V torek, drugi dan procesa proti Veri Karlovi, Is ni bila Izbrana porota, ki ima odločiti o njeni krivdi ali nekri. vdi v zadevi umora njenega mola. Izbiranje porotnikov gre zelo počasi. Toliteljstvo insistirá da ne ame priti v poroto nihče, ki ne odobrava smrtne kasni, dasi država najbržs ne bo zahtevala ekstremne kasni za obto-ženko; na drugi strsni vztraja zagovomištvo, da dobi simpatične porotnike. Kljub dolgočasne, mu izpraševanju prospsktivnih porotnikov je sodna dvorana dnevno polna občinstva. ' Popravek Reading, Pa. — V vesti o smrti Petra Jakovljtta Je treba popraviti, da je bilo njegovo pravo Ime Jakovčlč. * Dalje se napačno glasi, da so ga rojaki po-slali v Kiladelfijo. Pred no so se rojaki zbrali, ga Je pogrebnih poslal na javne stroške v omenjeno mesto, ne pa rojaki. Johnston ponovno izvoljen za predsednika strojevodij Cleveland, O. — Alvanley Johnston Je bil na konvenciji bratovščine Železniških strojevodij ponovno Izvoljen za predsednika te organizacije. Prejel Je 50« glasove«, njegov protikandidat, I. O. Enders iz Columbusa, 0., pa 388 glasov. Poleg John-■tona so bili Izvoljeni akoro vsi pristaši njegove administracije vsak bo dobrodošel lil ga bomo prijazno sprejeli v svojo družbo, fgostoljubno sprejeti. Postregli mu bomo z dobrim prigrizkom in pa z dobrim pivom. Za plesaželjne bo "gledal" Pu-celj in Poj s, da Se ne bo kdo kij pritožil; Če se kdo ne zairima Za ples, bomo pa "katero urezali". Na svidenje v nedeljo! Jos. Fsjfar. ; ra letati sapastlla Dileago Chicago. — General Italo Bol-bo. Italijanski fašistični mini-ater avlacije, Je a svojimi 24 po-morskimi letali in W molmi poletel v m redo zjutrai proti New Vorku. Od Um Je namenjen v ^t Johna, Nova Fundlandija, nato pa čes morje na Irsko. Delavski vodja Je eptl*lstll*i Pswtueke*. K. I. — Frands J Oormaa, podpredsednik U-nited Teitils Woctem unije. Je podal Isjavo. r kateri pravi, da bodo v teku dveh tednov val hn-tiMMtolnl v Industriji bómbela upotleni. Poročilo iz Detroita Detroit, Mich. — Dasi kapitalistično časopisje dnsvno poroča o izboljšanju dela v Industrijah, se pa v resnici le malo pozna med nezaposlenimi, ki jih je še vedno mnogo. Nekateri stari delavci so bili poklicani na delo, toda to malo izda. So pa nekateri delavci, ki delajo čezurno delo in tudi ob nedeljah. To Je menda tisti 80-umi teden! TCo grel po mestu pa vidiš bresposelne na vogalih; raztrgani in bosi so —> in lačni. Razgtašeno je bilo, da se mora vsak brsspoMhii registrirati na polictjaki postaji, da mu bodo preskrbeli delo. Delavci, ki delajo, se pritolujejo, da ne bodo mogli dolgo sdrftiti prigan-jaštva. Čistilci obisk so pred e-nim tednom sastavkali proti pri-ganjašklm razmeram in na višjo mezdo. dest sto Jih je na stavki, ki dobro piketirajo. Pred kratkim Je amrl Valentin Pirnar, delničar flOD, na poškodbah, ki Jih Je dobil pri delu v tovarni. Dne 11. julija pa smo zagftbli mlado ženo, Veimo Obed, rojena Snyder. Pokoj niča je bila prvovrstna pia-niatka in dilstaalka, »nana po vssj naselbini, kar Je pričal njen pogreb. Odbor &DD Isreka prizadetim sorodnikom ,g|oboko so-žaljet Slovenski delavski dom priredi velik Ulet dne 6. avgusta na Klančnlkarjevo farmo. Prosimo vse ostsle organisaeije, da ne prirejajo svojih tebav na 6. avgusta ali par dni prej. Znsno vam je, da Je nM dom v stiskah za obstanek, ker nima finančnih podpor. Vsakdo va, da nam Je dom potreben. Če t» mi sami ne bomo mogli vsdrfevati, «a bodo drugi. DoHnost vsakega rojaka je, da dom zmotnostih. SDD Je na društvom, sato J« ga val skupaj bomo tlali več mu domu In fa li, se lahko ge roke. sume» njegovo še stvari, posno. Zato pa ae daj, da ga obdržimo, be razmere, klfj^ kateri lahko priskoči« na pomoč. Malo Je kriva tudi bmfcrfftnost, odbor sam pa tudi at more vsega storiti, če ne doM ffcnoči. Upoštevajte to vaMk> in opomin vsi v naselbini, da rešimo naš dom. dokler Je tea. Pridite na domov Islet v velikem Itevf. lu. Tam bo pripravljenega vaa. ga. cene bodo niake In Klančnlk Je preakrbel a plenties lavo plesišče. Kail pot: Telegraph rd da 2S. ceste, po 25. cesti levo do pr- Prijatelji naa pogostijo z raznimi dobrotami, prijateljice pa z okusilo potico. Ti dve veliki mesti bodo sedaj zvezali z dolgim in visokim mostom, s takozvanim San Franci-sco-Oakland Bay mostom. Z delom so le pričeli. Kakor pripovedujejo, bo to najvišji most na svetu. Irrifcenirji so izračunali, da potrebujejo vsoto 78 milijonov dolarjev. Na 9. julija so se vršile velike ceremonije. Predsednik Roosevelt Je pritisnil na gumb v Washingtonu v znak pričetka velikega dela. Gov. James Rolph je prvi zasadil lopato v zemljo za pričetek dela na velikem mostu. Tudi Hoover Je bil navaoč. Po tem velikem mostu se bomo lah ko Ktljali v San Francisco ; na "kranjski hrib" šele enkvat leta 1*40. Delavskih razmer ne bom opi soval, ker nI vfadno, da bi jih opisoval. Veliko družin v tem je bilo odvisnih — fo stf še — od podpore, katero so prejemali od Rdečega krila in drugih dobrodelnih ustanov. Tudi mesto in okraj sta pomagala dkv biti nekaterim delo, ki so ga delili po dva dni na teden in 6 ar Ctkačka razstava: Miss Rad-mila Govedarica, jugoslovanska "kraljica lepote.** i Prišli .1 na dan a plačo 8 dolarje dneva« za delo na cestah. V tako boga« ti deželi kot Je Amerika, pa nuv ra biti delavec odvisen od me fehtarije. Delo se tukaj teš-ko dobi. Ako ga dobiš, moraš delati za benaško plačo. Iiučeni delavci, naprimer mizarji, delajo za 86 centov na uro. Družbe za konzerviranje so pričele z delom, plača Je po 20 in 26 centov na uro. Ženske delajo od kosa hi zaslužijo po $1 do f 160 na dan. Jas sem še vedno uposlen pri mostni upravi. Kot vaako leto, tako tudi letos dobi vsak mestni *ttiski postaji". (Mrs. Hochevarjeve ne bo nikdar pozabil; 'Jotritala" nts Je s hladnim pivom). julija smo bili povabljeni na kosilo k Blasichevim. Blazichevka nam je pripravila Okusno kosilo in po kosilu smo Šli le po naselbini. Ustavili smo se ¿ri Jerini In Antonu Vidergarju, ki Je tudi mazikant. Povsod smo bili gostoljubno sprejeti. Zvečer zopet pri Blazichu. Gospodinja je napravila večerjo, on je pa prinesel dobro kapljico. Po večerji smo se hladili v prosti naravi med oranžnim drevjem. To je bil na« zadnji večer med pri jasnimi rojaki v Fontani, Callf. Prijatelj me Je opomnil, predno «e poslovimo od vesele družbe, aaj jim le eno stlgram. To se je takoj sgodilo. Ko sem nehal igra ti, Je pa moj novi prijatelj A. Vldergar zaigral na svojo harmoniko v odmev i druge strani vrts Mrs. Mary Pickl nas Je povabila v dvorano, v kateri se Je vse vrtelo, staro in mlado. Bilo Je le polnoči, čas aioveea od gostoljubnih prijateljev. Po-dali *mo si le enkrat desnice in leleli drug drugemu vse najbolj«- Dne «. julij» ob ». zjutraj smo odrinili s "slovanske postaje" (Hoehevar) proti Los Angele« u. Ni bilo konca rokovanja. Prijatelj Hoehevar, humorist, se kar ti mogel "odtrgati" od nas. Težko smo as pttlovüi od fon-tsnskih rojakov j večkrat smo »lišali o njihovi gostoljubnosti, aedtj dno it pa saki ptvpri&Ji. B e ...... smo med vas kot tujci, ^ p^' Sprejeli Ste nas kot stare prijatelje, pri odhodu smo si pa podajali desnice kot bratje in sestre. Zato se Vam veehi skupaj Imenu naše skupine iskreno zahvaljujem za vašo naklonjenost ffc gostoljubni sprejem. Na Svidenje!——Anton TomftifciJ Unfjsko gibanje v Ohio Iridgeport, O. — Tukaj je v teku vel&a kampanja za rudar sko unijo, in do 15. julija so bili že vsi okoliški premogorovi organizirani pod ITMWA. Tudi organizacija jeklarskih delavcev je pridno na delu za organi ziranje, vendar pa gre bolj -časi. Spored no z unijskim gibanjem se bolj giblje tudi soc. stranka. Okrajna soc. stranka bo poslala svojega delegata na zborovanje kontinentalnega kongresa, ki se vrši v Columbusu dne 6. in 6 avgust*. Tudi soc. klob »t. H po-šfje svojega delegata na ta kon- *t;«s. Klub Št. 11 JSZ priredi pik nik v nedeljo, dne 28. julija, iW prostoru Stop 16, Barton Line v prid kampanje in agitacije, grala bo dobra godba in vse drugo bo dobro preskrbljeno za posestnike. Pridite od blizu in od daleč, da se spet enkrat skupa, zabavamo in pomagamo dobri stvari. New deal ne bo dolgo držal, mi pa se moramo pripraviti v soc. stranki, da jo ojačamo in si potom nje izvbjttjemo svoje pravice. V to dosego pa je treba stranko finančno podpreti in v ta namen Se vrši piknik d 28. julija. Zato'pa pridite vsi saj gre za koristi delavske mase! Joseph Saoy. Prosper it eta aa papirju Moaroe, Mich. — Imam neprostovoljne počitnice, zato pa tudi dovolj časa za pisanje. Tukajšnje papirnice obratujejo s polno paro zadnjih par tednov in z dolgimi urami, dasi se vse-križem govori o krajšem delov-niku, ki ga ima prinesti 4 deal"- ali nova ekonomska politi ka. Tukaj so tudi štiri livarne ki pa obratujejo le pp 8 in 4 dni v tednu, po 4 in 7 ur na dan. Delajo tudi na cesti, ki jo tlakira-jo, po 6 ur na šiht. Plača je 8fc na uro. Delo bo le le za par tednov. Kljub vsemu temu je v o-kolici le vedno mnogo delavcev brez dela. Dokler bodo v modi dolge nate žalne ure, ni mogoče, da bi vsi delavci dobili delo. Treba bo pričeti s šesturnikom in petdnevnikom ali manj. V kapitalističnem časopisju dnevno kriče, da se prosperiteta waia, v resnici p* u ggfri»- Seveda»*^ " Prosperity in J1 shiati, da ^ zla, da je sedanji»^ •a skrahiral, da ^.povrnejo ruatm prinesle takorvano K» je veljala 1« u ¡, *ajti delavci niio _ od nje. Na viak aa^m buditi k življenju stem, ki pa «e v«e ne ii Pr?ivel tv°i® dobo.' človeškega naprej teva, Čemur se ne e protiviti. živimo v prehod« koriščevslci te tn daljšajo življenj« .. kapitalizmu, delavci trpeti v teh poskuiih' trpljenje, bedo.f Klad. dasi je vse* y Delavstvo pa mor» bUi, hoč in dan. Orgs v močne uiSje se da mnogo 8o upravljane delav« r^ft, h čemer pa pil pomore le de S#mo mora skrbeti al nlje. Dokler bo deUvic] ž^i in neorganiziran, misliti na kakšne Delavstvo si mora vati "boljše čase", nil* ^ prinese na kroiniln jL « kapitalistične oblji >favi varati samega i* eresu kapitalizma ni, d bel za dobrobit dela ves gOvem interesu je, da, i^Č profita, pa naj pri hoče in od kjerkoli. !yVse čaka na neko ii bo, ki jo prinese new d bk pa je povedsti, da i je le navadna krparija i tfega sistema, kater^ "newdealerji" za vsako Maniti. S tem prizaders todo le podaljšali živfjs hiranili pa ga ne bodo. razrednega boja «e g Prišel Je čas, da nor ik domesti starega. Sedaj dobi takega pmoen In toliko trpljenja med dc lilo j i.—Frank KroH. Kiobova seja 21. Ji Chlcsgo. — Klub it obdrtuje svoje seje m tek v mesecu v dvorani •Oyboum ave. Uljsdne vae sodruge na prihodnji julija. Obenem pa i stile rojake, da pristspi klub, ki sedaj dobro n« vsak mesec za pur ¿In svidenje na seji 21. M Delavci prM nijske unije Chlcsgo. - Delstci. pOsleni v delavnicah Central železnice, bt* prva grupa med bd strmoglavila Unijo, odkar je bil m kdn, ki daje delsvee« r do orgsnizirenjs v rt i, \ vseh delavnicah k J e izstopajo delsvci f kompsnijske unije J nizirajo v svojih, r velike delsvnl» f lowa. fm „ vse pefoi$it storijo, ksr posissi d spontano gibanje drl • torične kam^.^fa^ ¿^"vstopsjo v krair« y,krajih, kjer te št « pi pošiljajo aplikaciK glavnim uradom. ^Organizatorji skM de in odziv je spk*®. sah, Ky.kjerd^o«* pred kratkim «Hi ^ I uniji, je v ^ pilo v unijo kTSf Ctpoiagslci psrs» akoro vsi druge strekeets jo prosilce is P^^T bodo v *k» pa^jJT rie Ce., kl vtHa ph irrajaaje "New malt." I Chicar© njkom ki delsvee. naj iiijaklh d tem sHiK) as Je postavil JULIJA. | On in nj'-»-'- v,, , sumila, da Ima Jo- ne družirte. — Istose je dogodilo v Hrastniku. Tudi tam so šle ženske pred ravnateljev» vflo in db< činsko pisarno tn tudi tamkaj ^ __so jim obljubovali, obljubova- njsgova mirti sta li ... d« pojdejo lahko k banu . ^ r. iftd Toda oWjube 80 obljube. Nekaj Časa lahko pitaš mhožico o- * obljubami, toda ddlgo to ne "ljubezensko razmer l-pi itarfm JoŽefovjm o ■¿¿oče je PO^vošej l^pa ae mu Je r>,dabi njej praplsal ¡TUkdo ve, kako «/p*' ' ( rzanerja. V prek je delal sin icMt na grizla ga je Uub#um-• it« ostal* doma «če ln del je domov t& pri-il njunemu rogov«fli iz-Bajejeslišsl.date do za večerni sestinek. jt šel naznj na t*«v< aku&al pomiriti, kar «pela Vrnil se je do našel svojo ženo ^eta v kleti pri pij: Ntko vprašal ženo, k tem, sta tadva plartf Kož pa je planil v itolver ter ustrelil žen ddvikrat v prti. S »o ranjeno Elizabeto e advedli v ptujsko bjjflniš-i težko, da bo preklela, je v »porih. ' >H . Mtc v samomor, ^r- V jevu v Srbiji se je u§ir«lil •jem narodni poslanec Kuimanovič. Samomor imi i polomom Kre<}jtne-Mda v Kraguljevcu, mu Iftltnec predsedoval. , Za -k nihaja namreč pred Ran- M je v smrt. — Na HaJdi-i Ptuju si je z britvijo .preme na levi roki 3&fctni li pomočnik Franc ljudje hoteli obveutf» se iztrgal iz rok, pohitel, ha ko progo ter legel na e v hipu, ko se je bHžal V udnjem hipu so gaiJjiu-m izpred vlaka ter odpro-isloišnico, kjer so ga ob-Misel na samomor ga lje i baje v hfpu du^vfte 'si i ko-jugoslovanski «por. »riji nekje ob Donavi mmi , tA ^ _ Nesrečna smrt otroka. — Na Krapju pri Ljutomeru je pasla šestletna Marta Cokanova mlado kravo. Imela Jo Je na vrvi. Ko si Je vrv nataknila na vrat, je krava zbezljala in vlekla o-troka po cesti. Tako se je dekletce zadušilo. Otrok utonil. — V Sostrem pri Ljubljani se je triletna Tončka LavriČeta igrala z drugimi otroki ob deročem potdku. Skakali so po brvi, pri čemer je Tončka padla v vodo ter utonila. Ko so jo potegnili na breg, je bila že mrtva. Tudi način. — In steer ameriški način: postati popularen in pil Retns predenj, baje z nožem v roki, letale pa je nameril nanj revolver ter ustrelil Ttemsa naravnost v prsi. Rems se Je opo-tekel, zgrudil in izkrvavel. Že tale se Je Sam šel jsvit orožnikom v Vodice. Utonil v Dravi Mariborski železniški most je pleskalo več delavoev, med njimi tudi 16 letni Jože Levančiči Ko mu je 30. junija zvečer zmanjkalo barve, je hotel po mostni Ograji ponjo. P* mu j« feri plezanju spolzelo in fant je strmoglavil globoko v Dravo, ki fira je zagrnila. Iskali so ga, • ne našli. Drava je truplo odnesla s seboj. Utonil v blejskem jnrani Blejsko jesero je sahtevalq pred nekaj leti svojo prvo letošnjo žrtev, 19 letnega nata- po rodu iz Trsta, zadnja leta pa živel v Kočevju. Kot natakar je prišel pred kakim tednom na Bled, kjer je dobil alužbo v Park hotelu. Pred nekaj dnevi popoldne pa je odšel z dvema tovarišema v čoln ter veslali so po Jezeru. Ko so veslali proti otoku, je padlo Golobu veslo v vodo. ^ . ~ Njegov tovariš je skočil is čolna tako skušati dobiti službo. O v jezero za veslom, za njim pa vsaj 12000 in ima dejansko izkušnjo v poljedelstvu, ima še vedno priliko dobiti del zemlje v kaki federalni lrigacijski naselbini. * Približno 170 milijonov akrov javnih zemljišč še ni bilo odda- _____ nih. Ali večinoma je to pušča- nahajajo najbogatejše njive va, ki je primerna le aa pašo. svstuu. V aadnjih letih Je m Malo dobrih zsmljiič je nenase-tfenlh in k oni, ki so Vajini težkega življenja v puščavi in ae razumejo na rejo goveje tivifte vn*j se potrudilo ¿a taka Mmjji ksrja Justina Goloba, ki je bit General Land Office v fe- prakticiranju s takimi načini be rento dan za dnem. V Zagrebu Je nekdo izvajal akrobacijo na vfcokem stolpu katedrale, da bi dobil alužbo kleparja, v ¡Avstriji je od Gradca do Dunaja šel peš in sicer po rokah neki breaposel-ni delavec, da bi dobil kakršnokoli službo itd. V Celju pa se Je produciral brezposelni kovaški pomočnik Rudolf Kovač s tem, da je skozi razpoko ledu planil v Savinjo ter se kopal v nji. Pomagalo pa mu to do službe ni, pač pa do popularnosti. Rad bi nadaljeval s svojimi kopalnimi produkcijami v ledeni vodi, a ledu ni več, on pa je ostal še zmerom brezposeln. Zato si je moral izmisliti kaj novega. In si je izmislil: potolči hoče rekord na igranju na brač. Igrati hoče na njem neprestano 5 dni In «tiri noči ter bo napravil kratke pav-ze po nekaj minut za kosila in večerjo ter okrepčila. Ko je i-gral ie dva dni in dve noči je izjavil, da se počuti čisto dobro in da bo z lahkoto dosegel rekord. Ce bo dosegel službo s tem, je bolj neverjetno. Junija spustila tiri le- Poboj pri Kamnika—eden mrtev fS v Martah pri Kamniku ee je ^ * vsako- odredbo vlade letala de-ietalce pa odpravili v i upore. Letalci Ulljo, Iteli iz Mostarja z Zemun ¡Pzdti. da pa so v megli »r bili prisiljeni spusti-Bolg-ariji, da pa So mkH-*> pristali v Zemunu. Bol-listi pa trdijo, '.dan ni bilo megle, am-fcbilo nasprotno zelole-Zato trdijo tudi, da « »likali pokrajine ob ^ P« »o mislili cel9,po-• W Pa večina le p« 2* * '*arJi tfače Uttsn Jo JJto. zeloWH, ker 2J n' dobila nit»S toJ, r* zavaronttjiL ' «vil v rudnC _ ^«e.^luikor v TrtlovuTh tr£ Ul ^ rsvna-Ravnatelj Jt /►nam oMju-njih prnlnjf ^^'i-tvuTlT t *****v fuT k HI t^ letna gasilska veselica ln končala se je tako, kakor se ponavadi končavajo take vesele zadeve: s pokolom. In ta pokol s« je končal c ubojem. Veselice ko se udeležili tudi nekateri fantje iz Kamnika, med njimi 26 letni Gustav Rems. Ko Je dež razpršil pivce v rasne gostilne, je Rem-aova skupina zavila v gostilno pri Pavlinu, ki jo ima gostilničar Žebalc. Ko so stopili v gostilno, je dejal Rems proti domačemu ¿8 letnemu sinu Josipu Zetalcu: "Ta je pa tisti, ki me je v Kamniku s šestimi fnessfji napadel r Pa to vzldpenje se je še milo poleglo, a čez nekaj časa je sovraštvo med Remaom In Ze-talcem znova vzkipelo. Prepir in pretep, kozarci leteli po zraku in literske steklenice. Fantje so odidi na piano, «a njfmi pa Je stojiil omenjeni Zetalc ter ustre- £ letala I1 Pri Um j ''I*™ 114 dvakrat v tis, ds bi prestrs- vlad(> na podoben ' ^Jo-mimi leti, ko^ ^talca rašla' v ZJ* ru biIa w P«*, k-talo pa »o fo. Z(> st ^ Počakkti je skočil v vodo tudi Golob. Ker P» ni bil dober plavalec, ga je jezero pogoltnilo. Dvakrat se je pokazal na gladini, potem pa se je potopil. Ker je jezero tam* kaj zelo globoko, ga Še nfso našli In najbrž ga ne bodo. Požar v Bobovku. — V Bobov-ku nad Kranjem je te dni ponoči pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Janeza Snedica, vul-go "Nunarja." Ker je bilo poslopje krito s slamo, je bilo vse na mati v plamenih in rešiti so mogli le nekaj živine. Konj ln telica sta ostala v hlevu. Sele ko so prišli gasilci ter bruhali vodo v poslopje, so potegnili tudi ta dva iz hleva, toda telico so monali takoj pobiti, konj pa je tudi tako ožgan, da bo najbrž poginil, fikode nad 50,000 Din. Pogorelo je Tudi tri vozove letošnje mrve, več strojev, perutnina it. Sumijo, da je ogenj kdo podtaknil. , ,«. -»v, •.««•• r v A .«ti, i Dve žrtvi požara. — Dne junija je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnik« Koiarja v Selnici ob Dravi. Ker je poslopje bilo krito s slsmo, se je ogenj takoj razširil na vfre poslopje ter Je bil ves napor sosedov in gasilcev zaman. (Poslopje je pogorelo do tal. Ogenj pa je zafhtlval todtfdve človeški žrtvi: ko se je poilopje vnelo, sta bil« v njem starejši delavec Vinko Stoj«n in posestnikov 6-letni rejenec Tomsžfč. Ob« sta dobila tako nevarne opekline, da sta jim te naslednji n nad tisoč drotfn na IMtl. TrosrHT? PnlrMie Mt to bilo treba tekoj amputirati. TorfaiMe nI Imel tedaj pri eabi nobenega priprav-nega orodja numn nekoliko rezil u britje in lovakl ne«. V bližnji vasi si Je priakrtml vrel« voda, lego, igle in vlakna «gav. D««inflelral Je vu to v vroli vodi, nato J« rezila pritrdil kolikor mogoč« Čvrsto n« bambusove ps-llce In ss letil smputlranja. Kot uspavalno srodstvo nI imsl nič drugega raun steklenica «ga n/a In lk«t)lo« elgarot. Beleči-n«, ki jih j« pretrpel ubogi zamorec od poškodb« In op«r«eU«, «o moral« biti atraln«, vend«r jih J« skušal junaško prikriti, dokler m padel v neuvcat s besedami: "Muter, nočem umreti f" ln i\f umrli Predlansko leto J« bil ■ «kape-dicijo v Mandžuriji, kjer J« bil« ttled vojskujočimi m Kitajci In Japonci Izbruhnil« pljučn« ku-f«. Vc^ni dogodki so mu ulo bvirali Mo (n takn U J« vrnil Am nekolfko meeoeev nazaj, N« povrstku Je zvedel o skrivnostni epidemiji, ki J« dtvj«l« v o-koltel fivang Cen«. PHekrt)«! al h truplo Kitaj««, ki J« bil umrl u to bol«en Takole sedita. Morda nasproti ? Videl je zofo ob oknu. Večer je in lepa noč . . . Skušal zl je predatavljati zaveseno okno in senci, pretehtal možnost tega videnja, sklonil se sa grm In ju opazoval na stezi ob pljuskajoči vodi. Za roko se vodita in si šepetata. On se sklanja nad njen obraz in jo poljubuje .. . Odprl je zopet oči, se razgledal po pisarni in se prijemal za glavo. Četudi se je na vao moč trudil, da bi ne verjel pismu, ga je kljub temu skelelo. 2galo in grabilo ga je, da ni mogel mirovati. Delikaten položaj . . . ? Hudiča, nekaj mora biti vendarle rea! Saj že to ni v redu, da ga ima na atanovanjul TAKŠNA SREČA! Novela Neki mot je stopil iz hiše. Pri kolporterju je kupil večerni list. Spotoma je čaeopls prelistal In zdajci glaano vzkliknil: "Nemogoče! Takšna sreča!" Obraz mu je zaaljal. Male in velike gubice in gube so poatale vene le, ozke črte In iz njih je govorila neizrekljiva sreča. In kaj šele usta! Ali ste že kdaj videli taka amejoča se, prijazno raztegnjena uata? Kdo najde danes v časopisih tsko osrečujoče stvsrl, da poza-bi ves m vet okoli sebe? "Takšna sreča!" Mot koraka naprej, « časopisom pred nosom. Tedsj se zaleti v neko šenako g otroškim vytičkom. Otrok zaveka, tena jame zmerjati, in takrat jI pa-<1* i« rok zavoj. Mot ae skloni, hoče ga pobrati, šena se skloni in ga takisto hoče pobrati. Tako trčita s glavama akupaj. Zrna ae prime za glavo, otrok veka, moš pa venomer govori iste besede: "Takšna sreča!" "Kakšna areča naj to bo, če prevrnete tujo šenako in akoraj ubi jets njenega otroka! Saj ste zblazneli!" "Ne," reče mot "Jaz aem namreč Janez 8trten, knjigovodja. in to ja tista areča." To rekši razgrne čaaopia in pokate a prstom na neko meato, kjer je bilo natisksno z debeli-mi črkami: Butal se je v čelo in preklinjal samega sebe, ko se je domislil, ksj ji je pisal takrat: ... da, zelo pametno si uredila, da si oddala eno aobo. V teh časih si pač pomagamo, kolikor ae le da. de boga zahvali, da si dobila človeka, ki ti lahko pomaga, ko je povsod taka stiska za živež! Seveda, takole ji je pisal. Se na misel mu ni hodilo, kaj vse se utegne iz tega izcimiti. Sedsj mu pa ne nenadoma zori spoznanje: ' — Saj je tu primerov dovolj, preveč! Možje na fronti, lene pa z oficirji! Sto bi jih lahko našel samo v Zmajski ulici! Bolest, ki ga je sprva stisnila, da sta ga prevzela žalost in pekoče ganotje v usmiljenju, ki ga je zahteval zase, se je zelo hitro pretvarjala v jezo. V onemoglo jezo, v togotno silo, ko ni mogel hipno ničesar storiti, da bi si olajšal to notranje zlo. , Osvajal ga je ponos, ki je bil apričo tega ponižan in zadet v sredo. Ponos, ki ga je občutil kot mot svoje zakonske žene. Vse bolj je rasla goreča želja po kazni, po obračunu. Poiakal je v kovčegu njena pisma zadnjih tednov in ai podčrtaval vse stavke, ki govore o njem: — Praporščak Wydra je zelo dober človek. Bogdan se ga je že privadil. Kar bojim se, da ga ne bi preveč razvadil s svojimi darili. Da, tako prično ti vragi! Omrežijo žene na mestu, kjer so najbolj občutljive. Preslepijo otroka, na katerega so najbolj navezane. v- V vseh ozirih mi gre na roke. Nič več mi ni treba skrbeti za živež. Vse mi prinese. Narisal je Bojrdana. Ti ne veš, kako je lepa slika! Seveda, takole res ni težava, pridobiti si žensko v teh časih! Pa slika — jasno se vidi, da je vsa zaljubljena v podobo, ki jo je napravil umetnik. Ničvreden človek! — Kako sem zadovoljna, da imam človeka, ki se tako žrtvuje za naju! Kako težko bi živela z Bogdanom, če ga ne bi bilo. Skoraj bi rekla: sreča v nesreči! Haha, sreča v nesreči! Kako zvito je to napisano. Kakor bi me hotela vnaprej preslepiti. Vražja Ženska! Sreča ... Ker se me je znebila! Besnel je, ko je čital v drugem listu: — Zdaj slika mene. Velik umetnik je! Citala sem kritiko njegovih razstav v Pragi. Ponosna sem, da me portretira tako slaven človek. Sliko, ki jo je delal spomladi ob Gradaščici, ml je poklonil. Obesila sefji jo v spalnico k oknu. Ko boš prišel, se n# boš mogel načuditi, tako je lepa! Pred mesecem, ko je prejel to pismo, ga je prebral kakor vsa druga, sedel za mizo in ji odgovoril. Se dobro se spominja, da je napisal nekako takole: — Zelo sem radoveden na sliko. Ce j# znamenit slikar, jo bomo kedaj še dobro prodali. Danes se grabi za čelo in stiska mizni vogal, kakor da ga hoče streti. — Nobenega dvoma ni več! si je zatrjeval. Vsa Je že zaljubljena v tega "znamenitega" umetnika. Torej alikal jo je! Ure in ure je morala Bedeti prad njim, da je paael svoje poglede na njej. Da, celo sliko ji je podaril, ki jo ja slikal ob Gradaščici. Tu je nepobitna zveza z anonimnim pismom. (Dalj* prihodnji«.) Srečni glavni dobitnik nafte velike nagradni kriiankt■ je fjuepod Janez Strim, knjigovodja, Kolovratova ulica it. 27.—Dobil j% prvo nagrado 3000 Dim in $$ naproia, da jo dvigne na blagajni Uprave. "In to ate vi?" vpraša žena. "Ali to vendar še nI razlog, da bi razbili otroški voziček in fipravlli mater t njenim otrokom v življenjako navarnost." Toda gospod Janes Strten je nič več ne posluša. Naprej gre, naglo in odločno. Njegovi koraki poetajajo čedalje večji, po ozkih ulicah kar teče. da s1 akrajša pot. Cisto brez sa|)e je te. Kako dolgo še ni bil tako gibčen! 8aj ja pa tudi zadnjih pet in dvajaet lat zmerom po isti poti hodil v pisarna Vsak dan lato. "Mesec sa mesecem enako. Leto za letom brez Izpremembe. Pet in dvajeet lat brez slehernega doživljanja! In sdaj teče. Gospod Janea Strften, knjigo-vodja, se i stene domov In preskoči kar po tri In fttlrl stopnice. Človek ga ne bl aposnal. Ze-na Berta stoji v kuhinji In lika. Njen mol plana noter, vrže čaaopia na kuhinjsko mlao. sam sa pa čiato izčrpan zgrudi na stol In reče samo tole: Na. Berta, berir In Berta, njegova belušasta šena, ml rdečimi časopis v tresoče bere in vzklikne: sreča P Drugi dan gre gospod Stržen kakor običajno v pisarno. Toda njegov korak je prožen, kakor pomlajen. V pisarni so na mah vsi okoli njega. Vai mu čestitajo, prisrčno mu stiskajo roko, tipkarica, potnik, sluga, celo blagajnik, gospod Cufar, ki ga je drugače zmerom nekoliko od zgoraj gledal, reče, trepljajo Stržena po ramenu: "To je pa res sreča!" V opoldanskem premoru gre gospod Stržen v upravo lista. Tam potegne časopis iz žepa, jame šumno listati po njem in ko najde, kar je iakal, se obrne k vratarju. Le-ta ga malomarno pošlje v drugo nadstropje, vrata številka 38. Tam sedi suhljata, z neverjetno dolgim in oši-Ijenim svinčnikom , oborožena ženska in ga vpraša, ne da bi dvignila oči z mize: 'Trosim?" Gospod Stržen je razočaran. Danes mu je že toliko ljudi čestitalo k veliki sreči, da kar ne more razumeti, zakaj je ta dama tako nebrižna. S tihim glasom jI pove svoje ime in poklic in nato skoraj izzivaje upre avoje srečne oči v sivolaso damo. Drobna usta gospodične se raztegnejo v oglat nasmešek. "Nate, vi srečnež, teh tri tisoč Din. Prosim, podpišite!" "Da, srečnež sem res," reče zadovoljno gospod Stržen in skrbno zgane bankovce. Vaškega posebej. En tisoč, dva tisoč, tri tisoč Din. In potem odhiti po stopnicah. Današnji dan je za gospoda Stržena zelo slavnosten. Na potu domov se mu pridruži celo gospod Čufar. Pogovor se jame kajpada sukati o velikem dogodku. Zdajci pa postane gospod Cu far nekam nemiren irv seže pri jateljski gospodu Strženu pod pazduho. Izpočetka govori nekolika obotavlja je se, počasi pa postanejo njegove besede vse trdnejše in samozavestnejše. Pripoveduje mu, da je v hu di stiski, da je njegova žena delj časa bolna, da mu plača ne zadošča in da je zato poskusil srečo pri kvartah. Pa to ni bila sreča, narobe, izgubil je. No,: ne ravno preveč, tiaoč Din bi bilo naposled v primeri z dobitkom gospoda Stržena prava malenkost, tako rekoč komaj stotina. "Ne, reče gospod Stržen, "tretjina." Da, gospod Stržen je že od nekdaj natančen in spreten ra čunar, meni gospod Cufar, sploh je podjetju samo v čast, a ravno zato se ga drzne prositi podpore. Naj se gospod Stržen samo vživi v njegov položaj, žena v postelji, pa dolgovi — gotovo bi si vzel življenje od samih skrbi. Ne, ne, si misli gospod Strjen, pomagati mu moram. Tovariš mi je, vsak dan delava skupaj, in potem se nekega dne lahko zgodi, da blagajnika ne bo več, mrtev bo, ker mu nihče ni hotel pomagati. Ne, te od govornosti ne more prevzeti. "Pomagal vam bom, gospod Cufar," reče gospod Stržen tiho in si misli, bom pač kupil manjši plinski štedilnik, in tudi belo lakiran ni treba da bi bil. ¡M» Ne, in de-S svoji-rokami i"** h takAns Tri ure nato sedita gospod Stržen in njegova tena še zmerom v kuhinji in ae posvetujeta, kaj naj z denarjem napravita. Misel, da bi ga nesla v banko, oba energično zavrneta. On kot knjigovodja ve, kaj se tam vse lahko zgodi, In ona — ona pa niti trenutek ne misli drugače, kakor njen dobri, pametni Janez, veliki dobitnik nagradne križanke. "Denar bova izdala," reče gospod Strten, "drugače človek nima nič od tega. Tako ga bova izdala, da bova pozneje zmerom na to mislila, tudi ko ga več ne bo. Potovala bova! Peljala ae bova na morje in Um ostala nekaj dni, ogledala al bova vse, pokrajino, nebo In morje. Tudi zemljevid bom vzel a seboj. To bo imenitno! In potem nama ostane še dovolj denarja la majhen belo lakiran plinski Štedilnik." Gospa Berta je vsa srečna. Njen Janez je vendar od aile Iznajdljiv, zraven pa le tako praktičen. Z denarjem ume ravnati, kakor da bi vse svoje življenje ne počel drugega, kakor samo razmišljal o vprašanju: kaj napravim s tremi tisoči Din! Pozno zvečer letita oba v po-stelji. Gospod Strten utrne svetiljko na nočni omarici. Ot*»i ne ss na levo stran, gosps Str- 0#or** A- »aan, glava Otton šenova leti še na desni .trsnLl^11* M je batel mi. ker namreč samo na desni lahko1411 tedenske mini. zaapi, in oba šepečeta tiho pred ***** Marti m dobili •e: "Ne, takšna sreča!" > iiitJBl ft mSix mm \ if i • ,, v »i * • A JIm-*** 'i Gospod Cufar se z ganjenimi besedami zahvali, o rešitvi življenja govori in o večni hvaležnosti. Skrbno vzame tisočak in ga prav tako skrbno vtekne v denarnico. Na prihodnjem vogalu stisne krepko gospodu Strženu roko in se poslovi. "Moj rešitelj ste, moj najboljši prijatelj. Ne najdem besed, naj vas Bog blagoslovi za to delo." In tudi gospod Strten mu stisne roko. Tudi on je gen jen, tudi on je srečen. Dalje gredoč razmišlja o morju, o sinji gladini in o ladjah, zraven tega ima pa globoki občutek, da je svojemu blitnjemu rešil življenje. o Doma ga sprejme žena z besedami: "Pošta, Janez," in pokaže dve pismi. To ni vsakdanji dogodek pri Strženovih. Toda naposled je vendar danes njegov slavnostni dan. Zelo spoštovani gospod Stržen! Včeraj ste od samega veselja nad svojim dobitkom zdrobili moj otroški voziček. Danes sem ga dala v popravilo, in ključavničar pravi, da bo to stalo svojih ¿tiri sto Din, ker so vsa štiri kolesa skrivljena, in sploh voziček ni več za rabo. Moj o-trok zdaj cel teden ne bo mogel na zrak, ker bo tako dolgo trajalo popravilo. Temu ste tudi vi vzrok. Prosim Vas, da mi pošljete teh štiri sto dinarjev, drugače bi Vas morala naznaniti. Imam na razpolago pet prič, ki so vse videle, kako ste brali Časopis in se zaleteli v voziček. Se dobro, da me niste do smrti pobili, mene in mojega otroka. Z odličnim spoštovanjem P. S. V paketu, ki aem ga od samega strahu spustila na tla, je bil kozarec za marmelado, pa tega sploh ne računam, ker imam sočutje z ljudmi. "Mm, mm," za momlja gospod Stržen in odpre drugo pismo. Ljubi moj dobri Janez! Včeraj sem že mislil, da bo konec z menoj od samih bolečin. Saj veš, ljubi moj nečak, kako zelo me daje protin. Zdravnik mi je zapisal kopeli, to pa stane šest sto Din, in jaz seveda v teh slabih časih še kovača ne zmorem. Tebe, moj ljubljeni nečak, je pa, kakor ravnokar berem v časopisu, zadela redka in nepričakovana sreča, in tako mislim, da ne bo zaman, ko Te prosim, da mi pomagaš, meni, edinemu bratu Tvoje ranjke matere, Bog ji daj nebesa, lajšati neznosne bolečine. Tvoj zvesti stari stric Jože. Ko je Janez Stržen do konca prebral, je obe pismi nemo in v zadregi pomolil svoji ženi. 0-na ju je napeto prebrala in rekla potem s čudnim usmevom: "No, Janez, saj nama še zmerom ostane tisoč Din!" "Kako to, Berta? Kaj mar veš . . .r „ "Kaj, Janez? Mislim namreč, nisem ti hotela takoj povedati. Popoldne je bila namreč moja sestra pri meni, Mina, saj veš, Franc jI dela takšne skrbi. Oh, rečem ti, čisto zmešana in objokana je pritelfla k meni in mi pripovedovala same grde reči o Francu. Saj je naposled vendarle njen sin, in sramota pade nanjo, če kdo v soseščini zve, da je ponaredil menico na tisoč Din. Pa aem ai mislila, Janez, ti ai vendar tako razumen mot, in končno tudi nama ne more biti vseeno, ali imamo sramoto v žlahti ali ne. Tako sem ji obljubila, da ji bova dala teh tisoč dinarjev. Ko bi jo bil videl, kako se je razveselila! Venomer je eamo vzklikala: *0, takšna areča!'" "Da, da", je rekei tedaj go-spod Stržen čisto sam zase. In ko ee Je potem izpovedal svojega razgovora s gospodom Cu-farjem, je sakonsks dvojica legla spat Četrtek, —r«i» rtud fiu NewyorSki deiavei rali Rockefellerjev Roxy v protestu proti odnid hiŠkega slikarjaDut» On se je obrnil na It in. ona na desno, ker desni lahko zaspi. "Lepa zavest je to, č lahko ljudem pomaga," kel gospod Stržen, in ti! SMEŠM8 Premeten« "Mama, kaj je hujše dem pod avto ali če ai h gam?" "O, ti otrok! Seveda hujše, če prideš pod av ,"Vidiš, mama, kaki aem imel. Poglej, hlač strgal!" • • • Napačno zdrsvljca "Takšna smola! Da ral ravno jaz priti man v ' "Saj vas je vendar po ozdravil, ali ne?" ; "To že. Toda polen zdravnik povedal, da m čisto napačen način zdi » • t Mož je kriv! "Ali že veš najnovej jaČeva sta ae ločila!" "Res? In kdo je kri "On!" "No, to sem ai koj Kaj je pa napravil T ¿'Nekega dne ae je m vano vrnil domov." POJASNILO Vsled depresij« Ii krize, ki Je zadala U članstvo oziroma saraš šega lista Prosrst*, )«J da pojasnimo tajaiai stopnikom Prosveta, i vzamejo od naročalkaf Prosveta naročnino tei pol leta in kjer si dm eamo sa četrt leta. Vi se dobiti da, kar vajo to. List Pi prizadet? U krizi Is! ramo na tajnika Iz da skušajo kJerkeH ■ hraniti aaroČalks Apeliramo todi s naročnike, di ssj fJ poravnajo evojo nI mogoče plačati čajto polletno si d» se ohrani list d ne mik. . Se li ne počutite* k «par Hj ta - 2 __ ta * - " • uW « jsrs"-' »Prosvelr. AM J® v JifieSLAVU IMIIK-MOWM, in n. mns»a«