LETO XXX., ŠT. 3 Ptuj, 20. januarja 1977 CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE - Družbena samouaščita (stran 2) - Projekt sladkor v Sloveniji (str. 3) Kurentov lik oživlja (str. 4) Publikacija Gorice in vino (str. 5) - Kakšne napake delamo (str. 6) TRAGEDIJA PRI SARAJEVU DžemalBijedičseje smrtno ponesrečil v torek popoldne je vse Jugoslovane pretresla tragična vesL Smrtno se je ponesrečil predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, njegova žena in vsi člani spremstva, 8 ljudi je umrio v letalci nesreči pri Kreševu, zahodno od Sarajeva. Vzroki te tako težko razumljive nesreče še niso znani, preiskava je v teku. „Smrt tovariša Bledica pomeni veliko izgubo ne samo za njegove soborce in sodelavce, temveč tudi za vse nas, za vse naše narode in narodnosti, za vsakega občana Jugoslavije." (Iz izjave predsednika TITA) Na komemorativni seji je zvezni izvršni svet sklenil, da bo pogreb Džemala Bijedičajutri, 21. januarja, zato je jutrišnji dan - DAN ŽALOVANJA. Družbenopolitične in delovne organizacije se tudi na našem območju enotno pridružujejo predlogu, da bodo namesto vencev prispevali za Titov sklad za šolanje mladih delavcev. Tri zmage Ptujčanov TRIJE REKORDI NA SEDMEM REPUBLIŠKEM PR VENSTVU V STREUANJU S STANDARDNIM ZRAČNIM OROŽJEM V športni dvorani Mladika je bilo v soboto 15. januarja sedmo republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Nastopilo je 157 tekmovalcev iz 26 klubov. Za nastop na prvenstvu so vsi nastopajoči strelci morali izpolniti ustrezne norme. Ob začetku tekmovanja je nastopajoče strelce in goste pozdravil predsednik občinske strelske zveze Adolf Mihelač. Nato je spregovoril predsednik i^upščine občine Ptuj, Branko Goijup, ki je v svojem govoru med drugim dejal, da je ta prireditev v naši občini uvod v praznovanja ob 35-letnici ustanovitve in poslednjega boja Slovenskogoriške-Ladcove čete, 85. obletnici rojstva tovariša Tita in 40-letnici njegovega prihoda na čelo KPJ. Tovariš Gorjup je med drugim dejal: , Današnji pogled po dvorani je zgovoren dokaz, da so se mlade generacije izobrazile v isti politični smeri in da so vedno pripravljene dati vse za obrambo domovine, za obrambo naše svobode, neodvisnosti; ^atka za obrambo vsega, kar smo si v teh letih uspeli napraviti in zgraditi sami. Tudi strelstvo predstavlja pomembno sestavino obrambne vzgoje in ne samo hobi in športni užitek." Podrobnosti o tekmovanju preberite na sedmi strani. 1. kotar Predsednik skupščine občine Ptuj Branko Goijup je pozdravil udeležence republiškega prvenstva. Foto: Kosi Ptujima novega podpred- sednika OKSZDL Na skupni sgi občinske konference SZDL in OK ZKS Ptuj so prejšnjo sredo izvolili tudi novega podpredsednika občinske konference SZDL Ptuj. Po preučenem predhodnem kadrov- skem postopku je bil soglasno izvoljen Franc ZADRAVEC, sedaj pomočnik direktorja Mercator - Panonija Ptuj. Glede na dejstvo, da je sedanji predsednik OK SZDL, Stanko LEPEJ postal direktor Ptujske tiskarne, ni mogel te funkcije opravljati več poklicno, temveč bo ostal predsednik nepoklicno, obseg dela občinske konference SZDL Ptuj pa nujno zahteva, daje poleg sekretarja vsaj še en poklicni politični delavec. Enotna odločitev obeh najvišjih političnih forumov v občini je bila, da to poklicno nalogo prevzame Franc Zadravec. Njego- vo skoraj 20-letno aktivno poUtično delo v ZSMS, ZKS, v skupščinskem sistemu in na številnih drugih področjih, je dovolj trdno zagotovilo, da bo naloga opravljena tako kot to zahteva današnji čas. Bogate Franc Zadravec bo poklicno prevzel novo dolžnost čez nekaj mesecev Foto: zk izkušnje, ki si jih je Franc Zadravec pridobil z delom na področju samoupravne zakono- ^je, mu bodo še posebej koristile pri trenutno najpomembnejši "^iogi SZDL - razvijanju družbeno-ekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu ter krepi lev celotnega samoupravnega in de- legatskega sistema. Odbor za izvedbo jubilejev ZKS in tovariša TITA v letu 1977 Komite občinske konference ZKS Ptuj je na zadnji seji, 12. januarja, obravnaval naloge ob letošrijih jubilejih, ko bomo svečano proslavili 40. obletnico ustanovitve KP Siovenue, 40-letnico prihoda tovariša TITA na čelo KPJ, njegov 85. rojstni dan, proslavo prvega maja in organizacqo pohoda „Po poteh revolucge", povezano s 35-letruco Lackove čete. Za izvedbo vseh teh jubilejev, ki morajo imeti globoko idejno vsebino, ne le zunanjo manife- stacijo, je komite imenoval OBČINSKI PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA IZVEDBO PRO- SLAV, ki mu predseduje Alojz Gojčič, sekretar komiteja. Poleg tega je komite imenoval še izvršilni odbor za izvedbo jubilejnih proslav, saj bo potrebno ogromno dela, vsebinskih, organi- zacijskih in tehničnih priprav. Izvršilni odbor vodi Dimče STOJČEVSKI, organizacgski se- kretar komiteja. Včeraj popoldne je bila prva sej občinskega pripravljalnega od- bora, na kateri so obravnavali program proslav in jih tudi finančno ovrednotili ter nakazali vire financiranja. Potrdili so tudi imenovanje članov izvršilnega odbora, ki seje sestal uro za tem in obravnaval operativne naloge za izvedbo obširnega programa. ff SKUPNE SLUŽBE SIS Osrednja pozornost na 29. redni seji predsedstva SO Ptuj, kije bila v ponedeljek, 17. januarja, je veljala razpravi osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj. Uvodno besedo o osnovnem aktu o ustanovitvi je na seji podal Feliks Bagar. V živahni razpravi, v kateri so sodelovali predsedniki skupščin gjsameznih samoupravnih interesih skupnosti, predstavniki OK ZKS in K SZDL Ptuj ter člani predsedstva, je bilo še posebej opredeljeno, daje treba v sporazumu jasno začrtati medsebojna razmerja: strokovni sodelavec, interesna skupnost in skupne službe. Razprava se je tudi soočila z mnenjem, da je ob pripravi predloga samoupravnega sporazuma potrebno izhajati iz poln^ interesa samoupravnih skupnosti, ki službe združujejo. Na seji pa so se tudi dogovorili, da bo 28. seja zborov SO Ptuj, 11. in 15. februarja. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda zasledimo razpravo o predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj v letu 1977. Dnevni red je dokaj obsežen, saj je zanj pripravljenih kar 18 predlogov. _________^MG Neposredna in odgovorna zavest vseh družbenih dejavnikov o zraščenosti družbene samozaščite v samo- upravnem socialističnem družbenem sistemu in njeni vlogi varovanja splošnih družbenih dobrin in pridobitev socialističnega družbenega razvoja, je tekla razprava na enajsti redni seji občinske konference ZKS Ptuj in drugi problemski konferenci SZDL Ptuj, ki sta se sestali na skupni seji 12. januarja. V dokaj strnjeni, vsebinsko bogati in ustvarjalni razpravi so delegati še posebej opozarjali na uresni- čevanje nalog, o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Cvetko Pantar je v svoji razpravi nanizal vrsto obveznosti vseh treh obrambnih dejavnikov, ki so povezani v novem organu, svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. V sistemu podružbijanja postaja družbena zamozaščita trajna vrednota vseh delovnih ljudi in občanov, ki ji tudi določajo vsebino. Tako je tudi odgovornost kadrovanja v nove odbore družbene samozaščite v TOZD in KS zasnovana na širini. Na uspešno poslanstvo družbene samozaščite v vseh sredinah je računati le s stalno prisotnostjo varnostne vzgoje, so med drugim poudarjali delegati skozi svojo razpravo. Soglašali so tudi, da je varnostna situacija nujno povezana s politično situacijo in obratno. V razpravi o delovanju družbene samozaščite v krajevni skupnosti je bilo še posebej opredeljeno vprašanje Jormiranja enot narodne zaščite, ki ostaja ena od temeljnih nalog s tega področja za uspešno poslanstvo družbene samozaščite v krajevni skupnosti. Narodna zaščita mora biti sestavni del teritorialne obrambe in sestavni det enotnih oboroženih sil Jugoslavije. Stane Širovnik je ob oceni stanja družbene samozaščite v združenem delu dejal, da je sicer viden napredek, vendar ta ocena izhaja le s formalno pravne ureditve. Vrste negativnosti pa še vedno ostajajo. Odnos do družbenega premoženja se še vedno ni spremenil. Primer: čuvanjska služba, ki je ne moremo prikazovati zgolj v preobleki socialne varnosti, mora dati nekaj več. Njena bistvena vloga je sprotno odkrivanje in prav tako tudi preprečevanje negativnosti. Varnost pri delu kot pomembna sestavina družbene samozaščite se srečuje s številnimi pomanjkljivostmi, katerih nosilec je hote ali nehote človek. Vloga pri tem in pri ostalih vsebinskih vpra- šanjih družbene samozaščite pa mora biti preventivna. Tudi razprave ostalih delegatov na konferenci so naletele na polno odmevnost. V zaključnem delu konference so delegati sprejeli sklepe iz uvodnega poročila Draga Lončarja, ki so bogato vodilo za delo na področju družbene samozaščite v združenem delu in krajevnih skupnostih v prihodnje. MG PLAKETO POHORSKEGA BATALJONA MITJU RIBIČIČU Mitja Ribičič-Ciril, rojen 1919 v Trstu, sin znanega mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča, spada med vodilne revolucionarje našega NOB in povojne socialistične graditve. Že kot štude^nt na pravni fakulteti v Ljubljani se je vključil v napredno delavsko gibanje in je bil leta 1941 sprejet v KPS. Najprej je deloval v ilegalni tehniki CK ZKS v Ljubljani, maja 1942 pa je šel organizirat partizansko tehniko na Štajersko. § slovitim Krajnčevim bataljonom se je prebijal preko Gorenjske in Koroške na Štajersko. Bil je v sestavi legendarnega Pohorskega bataljona od njegove ustanovitve pa do oktobra 1942, ko je odšel organizirat partizansko tehniko na območje Moravč, kjer je bil tudi sekretar okrožnega komiteja KPS Litija. Opravljal je še vrsto vse odgovornejših in pomembnejših dolžnosti, vojaških in političnih. Predvsem velja poudariti njegovo pionirsko delo na področju kulturnoprosvetne dejavnosti v NOB. Posvetil se je Mitja Ribičič v razgovoru z bistriškimi občani, S.januarja 1977 I umetniškemu oblikovanju slovenske besede. Pod njegovim uredništvom I sta izhajali.: Naša pot in Prek krvi v novo življenje. Spesnil, priredil in prevedel je več partizanskih pesmi, ki so takoj osvojila srca borcev. Po osvoboditvi je Mitja Ribičič opravljal vrsto vodilnih funkcij v Sloveniji in v federaciji, naj omenimo le nekatere: republiški sekretar za notranje zadeve, predsednik zveznega izvršnega sveta, član predsedstva SFRJ in SRS, član predsedstva ZKJ in CK ZKS hd. Nekatere od teh funkcij opravlja še danes, ki kot predsednik republiške konference SZDL Slovenije nadaljuje svetle tradicije OF. Pod njegovim vodstvom se je SZDL organizirala kot enotna fronta vseh organiziranih socialističnih sil. Prizadeva si, da bi sleherni delovni človek in občan postal v okviru socialistične zveze aktiven oblikovalec svojega življenja in razvoja samoupravne družbe. Plaketa POHORSKEGA BATALJONA, najvišje priznanje občine Slovenska Bistrica, ki so mu jo podelili na razširjeni seji vseh zborov skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistrica v partizanski vasi Oplotnica pod Pohorjem, je le eno od skromnih priznanj za vse listo kar je Mitja Ribičič storil za razvoj naše samoupravne socialistične družbe in konkretno tudi našega območja. Besedilo in slika: Viktor Horvat 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 20. januarja 1977 - f S])|tfIK TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Družbena samozaščila Družbena samozaščita ni samo formalnopravna zaščita obstoječega družbenega reda. Zaščito družbe poznamo že na vseh stopnjah razvoja družbe. Zaščita družbene ureditve kakršna je naša, ki temelji na družbeni lastnini, na oblasti delavskega razreda, na upravljanju delovnih ljudi in občanov na vseh področjih njenega delovanja, pa je mnogo več, je varovanje doseženih pridobitev in perspektive nadaljnjega razvoja samoupravnih socialističnih odnosov. Začetki organiziranega delovanja družbene samozaščite segajo v čas NOB, ko so se naši narodi združili pod vodstvom KPJ in se organizirali v OF za borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Organiziranje in varovanje razvoja tako organiziranega boja je imelo globoke korenine samozaščite, predvsem v organizaciji VOS. ZKJ in SZDL sta vseskozi po osvoboditvi, v posameznih obdobjih bolj uspešno, v drugih manj, izvajali zaščito spreminjanja in nadaljnjega razvoja družbenih odnosov v smeri popolne osvoboditve delovnega človeka in dela. V resoluciji o nalogah zveze komunistov v ljudski (hrambi, varnosti in družbeni samozaščiti smo si zadali naslednje naloge: - da je nadaljnje podružbljanje obrambnih priprav in varnosti revolucionarni proces in trajen interes delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije. - da se bomo v ZK zavzemali za to, da postane obramba in varnost stalna skrb organizacij združenega dela, samoupravno interesnih in krajevnih skupnosti, samouprav- nih organov, družbeno političnih in drugih družbenih organizacij in organov državne uprave, — da se bomo bojevali za to, da postane obramba in varnost vse bolj sestavni del vsakdanje dejavnosti delovnih ljudi in občanov. - da se bomo postavili po robu nosilcem centralistično-birokratskih, separatistično-nacionalističnih, liberalističnih in drugih protisocialističnih in protisamo- upravnih nazorov in pojavov. - protislovje sodobnega sveta, odprtost naše države, dinamična notranja gibanja, kijih spremljajo tudi negativni pojavi, narekujejo še večjo prizadevnost ZKJ in družbe v celoti za varstvo ustavne ureditve ter varnosti občanov, družbenega in osebnega premoženja. - deseti kongres ZKJ je naložil vodstvom organizacij ZK aktivnejši in skrbnejši odnos do krepitve varnosti, pri tem pa posebej povdarU: potrebo po organiziranem in popolnejšem usmerjanju graditve sistena varnosti in družbene samozaščite v vseh družbenih dejavnostih ter po krepitvi odgovornosti in discipline v varstvu družbenih vrednot, zlasti pri varovanju družbenih in poslovnih skrivnosti in skrivnosti ljudske obrambe ter pri varstvu družbene lastnine pred vsemi oblikami zlorab in prilaščanja, zlasti tistimi, ki izpodkopavajo ekonomske temelje naše socialistične samoupravne družbe. - deseti kongres ZKJ je opozoril tudi na to, da se morajo SZDL, zveza sindikatov, zveza socialistične mladine, konferenca za družbeno aktivnost žensk, zveza ZB NOV, zveza RVS ter druge organizacije, društva in združenja vsestransko zavzemati za izpolnjevanje nalog ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Sklepe X. kongresa ZKJ smo komunisti, člani SZDL, člani sindikata, zveze socialistične mladine in zveze ZB NOV sprejeli za svoje. Za uresničevanje nakazanih nalog je bilo v ptujski občini že precej napravljenega, na pobudo družbenopoli- tičnih organizacij je bil sklenjen družbeni dogovor o organiziranju in uresničevanju družbene samozaščite v občini Ptuj, ki ga je podpisalo skupaj 365 podpisnikov. Ugotovljeno je tudi, da so v mnogih sredinah že dobro organizirani in izvajajo družbeno samozaščito v svojem okolju. Imenovani so odbori oziroma komisije pristojne za družbeno samozaščito v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Kljub številnim sklepom DPO, zlasti občinske konference ZKS in občinske konference SZDL ter predpisom družbenopolitične skupnosti so na terenu še številne pomanjkljivosti, kar smo lahko razbrali iz poročil članov komisij, ki so v zadnjem obdobju obiskale posamezne krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. Na teh razgovorih so posamezni člani odborov oziroma komisij in drugi prisotni dali koristne pobude za nadaljnje delo na področju izvajanja družbene samozaščite. V večini razprav je bil prisoten nov zakon o družbeni samozaščiti varnosti in notranjih zadevah in naloge, ki iz zakonskega določila izhajajo. Pri izvajanju nadaljnjih nalog na področju družbene samozaščite, se moramo predvsem zavedati, da so temelj in vsebina družbene samozaščite tiste vrednote na katerih temelji družbeno politični in ekonomski razvoj naše socialistične samoupravne družbe. To so: z ustavo določeni socialistični družbeni red, samoupravne in druge pravice delovnih ljudi, svoboda človeka in občana, družbeno premoženje, osebna in premoženjska varnost občanov. Da bi zaščitili te vrednote, je naša naloga organizirati vse družbene sile za delovanje družbene samozaščite v vseh okoljih družbenega življenja. Vse to je naloga družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v družbeno politični skupnosti. Zveza komunistov mora spodbujati vse družbene sile k organiziranju in izvajanju dmžbene samozaščite. Osnovne organizacije in vodstva zveze komunistov morajo spodbujati vse družbene dejavnike za prizadevanje in razvoj družbene samozaščite. Socialistična zveza delovnega ljudstva mora biti kot frontna organizacija vseh organiziranih socialističnih sil tista, ki bo dajala pobudo za urejanje številnih vprašanj družbene samozaščite in povezovala vse dejavnike DRAGO LONČAR TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Izpohiti svojo samoupravno dolžnost Skupščina SR Slovenije je 29. decembra lani sprejela zakon o združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje promet nili objektov v letih 1976-1980. Zakon določa ob- veznost združevanja sredstev za financiranje železniških in luških zmogljivosti in daje možnost vsem tistim organizacijam, ki še ga niso podpisale, da to store do 1. aprila 1977 in s tem izpolnijo svojo samoupravno dolžnost. Zato bodo akcijski odbori v prometnih središčih še vedno aktivno delovali v akciji sprejemanja samoupravnih sporazumov o združevanju sred- stev za pokrivanje dela stroškov objektov Železniško transportne- ga podjetja Ljubljana. Doslej je samoupravni sporazum podpisalo 965 od skupno 2879 TOZD slovenskega gospodarstva, kar znaša 33,5 odstotka. Podpis je doslej odklonilo 128 TOZD. Na območju prometnega središča Maribor je od 403 TOZD podpisalo sporazum 114 ali 28,2 %, odklonUo pa 18 TOZD. Naše območje spada pod prometno središče Murska So- bota. Od 71 delovnih organizacij ftujske občine je do 10. januarja 977 ta sporazum podpisalo 16, ena delovna organizacija pa je podpis odklonila. V ormoški občini je od 16 organizacij sporazum podpisala do sedaj le ena, tri pa so odklonile. V Slovenski Bistrici je stanje precej boljše. Od 34 podpisnikov je svojo samoupravno doložnost izpolnilo 14 delovnih organizacij in dve sta podpis odklonili. V celotnem prometnem središču Murska Sobota je od skupno 197 TOZD sporazum podpisalo do 10. januarja 34 ali 17,2 odstotka. Šest delovnih organizacij pa je podpis odklonilo. Zakon o združevanju sredstev OZD za financiranje prometne infrastrukture daje možnost vsem tistim, ki še niso izpolnili svoje samoupravne dolžnosti, da to store do 1. aprila 1977. l.k. Zarezati brazde kmetystvu v prihodnje z veliko odgovornostjo in zavze- tostjo so udeleženci 7. razširjene seje sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri pred- sedstvu občinske konference SZDL Ptuj, sodelovali v razpravi, ki je bila v ponedeljek, 17. januarja; spregovorili so o predlo- gih organiziranja kmetov na ob- močju občine Ptuj v luči zakona o združenem delu in o skleoih 2. seje konference ZKS in 29. seje komiteja OK ZKS Ptuj. Razprava je dala vedeti, da na področju združevanja kmetov os- taja še vrsta nedorečenosti, kate- lih razreševanje pa mora nujno potekati ob ugotovitvi, da se moramo zavzemati za tako obliko organiziranosti, ki bo odpravila razlike v produktivnosti med za- sebnim in družbenim sektorjem in krepko zarezala nemoten razvoj kmetijstva v prihodnje. Druga značilnost reorganizacije kmetij- stva pa naj se izrazi v celovitosti zadružne organizacije brez umet- nih meja, so še posebej poudarili v razpravi. O sklepih razpjrave bomo še poročali. MG Nekaj novosti iz sindikalne listeT? Več ali manj smo že seznanjeni j nekaterimi novostmi, ki jih prinaj^ letošnja sindikalna lista. Vendar bi veljalo nekaj novosti ponovili alj nadrobneje ra/ložili. Sindikalna lista že v uvodu razla^^a in pou. darja, da delavci pridobivajo osebne dohodke na osnovi de- lovnet>a prispevka, ki so ga dali s svojim dekim, gospodarjenjem in upravljanjem i družbenimi pro- izvajalnimi sredstvi. Kako je z najnižjim osebnim do- hodkom? Tako kot lani, tudi v le- tošnjem letu sk)venska sindikalna lista določa, da ta dohodek znaša najmanj 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu. Novost ob tem pa je, da kljub nedoseganju plani- ranega poslovnega uspeha v te^ meljni organizaciji združenega de- la, delavec ima pravico do za- jamčenega osebnega dohodka, seveda če delovna organizacija ne posluje z izgubo. Višina zajamčenega dohodka znaša naj- manj 55 odstotkov povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu naše republike. Spremembe so tudi pri dnevnicah. Dnevnica za čas odsotnosti nad 12 ur znaša 170 din, za čas odsotnosti od 8 do 12 ur pa največ 110 dinar- jev, stroški prenočevanja na osno- vi računa pa se vračajo do 195 din, če pa delavec ne predloži računa, dobi največ 85 dinarjev. Po novi sindikalni listi znaša te- renski dodatek največ 80 dinarjev, vendar moramo vedeti, da terenski dodatek ne sme imeti nič skupnega z osebnim dohodkom. Zato je se- daj določilo, ki pravi, da terenski dodatek dobijo le delavci, ki dela- jo zunaj kraja, kjer je njihova de- lovna organizacija in seveda tudi izven kraja, kjer stanuje. Regres za prehrano' med delom po novi sindikalni listi lahko znaša največ 285 dinarjev mesečno. Spremembe so tudi pri nado- mestilu za ločeno življenje. Po no- vem znaša to nadomestilo največ 1.425 dinarjev. Kilometrina pa je letos ostala ista kot lani, to se pra- vi 1,50 din za prevoženi kilometer. Veliko novega je pri regresih za letne dopuste. Ta sredstva bi letos oblikovali v višini najmanj 1.100 dinarjev in največ 1.400 din za de- lavca. Sindikalna lista je prinesla nekaj sprememb tudi pri nagradah za učence poklicnih šol. Tako se-' daj znaša za te učence in za učence z učno pogodbo nagrada v višini 820 din do 1.140 din. zk MLADI IZ KMETIJSTVA Toliko govorimo o nezainteresiranosti, o neobveščenosti na področju delovanja mladih. Mor- da bi kazalo o tem spregovoriti tudi za mlade iz kmetijstva. Vendar je bila obveščenost tokrat dobra in moramo na vprašanje, zakaj se je konference mladih iz kmetijstva udeležilo le 16 mladih kmeto- valcev, odgovor iskati drugje. Kje in pri kom? Je morda tako skromnemu odzivu na 120 poslanih vabil res kriva nezainteresiranost mladih iz kmetijstva, ali pa so se le ti naveličali sestankov in si žele več praktičnega usposabljanja za svoje delo na kmetijah. Morda tako, morda drugače, morda kdaj drugič bolje...? Enaka in podobna vprašanja so si postavljali ude- leženci konference. Odgovora niso našli; sprejeli pa so vsak v sebi in trdno: VZPOSTAVILI BOMO ZVEZE Z VSEMI MLA- DIMI KMETOVALCI V NAŠI OBČINI. NAŠLI BOMO PRIMERNO OBLIKO SODELOVANJA, KI BO ZANIMIVA, KO JIH BO PRITEGNILA, NAVDUŠILA IN RODILA USPEH. Na konferenci se je razvila živahna razprava o akcijskem programu. Tako so se dogovarjali: ,,Pripravili bomo več razprav, srečanj, tekmovanj, ustanovili bomo osnovno organizacijo mladih iz kmetijstva v Slovenskih goricah, že ustano- vljene organizacije v Lovrencu na Dravskem polju in v Markovcih pa bodo svoje delo popestrile, začele delovati bolj organizirano in z večjo resnostjo; pripravili bomo seminar za mlade kmetovalce...;" Da. Tudi mladi iz kmetijstva se bodo izobraževali na Borlu. Predvidevajo, da bo seminar prve dni v fe- bruarju. Poslušali pa bodo predavanja na temo: — srednjeročni program razvoja kmetijstva v ob- čini Ptuj — zakon o združenem delu — pomen in vloga zaščitenih kmetij — kmetijska zemljiška skupnost — vloga pospeševalcev kmetijstva — organiziranost mladih kmetovalcev v organizaciji ZSMS — vloga družbenopolitičnih organizacij — priprave na volitve 1978 in delegatski sistem — zakon o ljudski obrambi — informiranje v ZSMS. V okviru seminarja si bodo mladi ogledali tudi dve kmetiji. Sicer se bodo mladi kmetovalci, tako so sklenili, vključili v vse enotne manifestacije in se povezali z mladimi iz ostalih konferenc. V svojih odločitvah pa so, moram priznati, precej trdni. Ob koncu so drug drugemu zopet poudarjali: ZACETI MORAMO S KONKRETNIMI ZADOLŽITVAMI IN AKCIJA- MI. In prepričani so bili v uspešnost svojega dela in* tako je bilo opaziti, vsak zase mislili: USPEHI NE SMEJO IZOSTATI! Za predsednico mladih iz kmetijstva so izbrali IRENO BEZJAK iz Markovec. Moje mnenje o aktivnosti mladih iz kmetijstva. Tako bi komentirala: 13 enarl. Ptuj, Maribor in Slo- venska Bistrica poseduje nekaj nad 100.000 ha njivskih površin, ki pa niso vsa sposobna za pridelovanje te poljščine in Jih bo potrebno šele s hidro in agromelioracijami in intenzivno poljedelsko proizvodnjo usposobiti, zlasti so ti ukrepi po- trebni na območju ptujske občine, kjer bi naj glede na bližino tovarne in vrsto drugih komparativnih prednosti pridelovali peso na površini 1900 ha ali 24 o/o vseh potreb po surovinah za tovarno. Sladkorna pesa kol pttljščina za naše kmetovalce ni neznanka, ker se Je v preteklosti že pridelovalo to surovino le. da je bila stara agrotehnika fizično zelo naporna, saj Je bilo poznano le ročno redče- nje in okopavanje pese ter skorajda neuspešna borba s pleveli, posebno težavno pa je bilo spravilo pese. zlasti ob deževnih letinah, zaradi takih še danes nekateri pridelovalci odklanjajo peso. Nova agrotehnika in tehnološke pridobitve ob ustrezni organizira- nosti poslavljajo pridelovanje slad- korne pese danes v povsem druga- čen položaj. Možnosti kvalitetne prcdselvene priprave zemljišč in obdelave z modernimi strojnimi li- nijami, ki bodo last tovarne in dane v uporabo pridelovalnim skupno- stim, uporabe enakokličnega seme- na, kakovostnih herbicidov in pe- sticidov do najsodobnejših sprav- IJalnikov pese so prednosti, ob ka- terih je mogoče pri ustrezni inten- zivnosti, manj vlaganju fizičnih naporov doseči večjo produktiv- nost in rentabilnost. V preteklem letu Je bilo zastav- ljeno poskusno pridelovanje slad- korne pese na pridelovalnem območju na površini 82 ha. Pride- lek iz 67 ha v količini 3.186 ton pese Je bil prodan tovarni sladkorja v Beli Manastir, ostalo peso so kmetje pokrmili živini. Rezultati poizkusne proizvodnje so zelo vzpodbudni, saj je znašal ha donos 47 ton. stroški pridelovanja so znašali 0.494 din za kg. reali- zirana pa je po 0.69 za kg. pri čemer se že izkazuje po še nepopolnih obračunih 7.630 dobička na ha ali izraženo v koeficientu ekonomičnosti L28. Program poizkusnega pridelova- nja pese v letu 1974 ' dobiva nove razsežnosti, saj bo posejane v to svrho že 500 ha. V času poizkusne- ga pridelovanja v družbenem, zlasti pa še v zasebnem sektorju, organi- zatorjem pridelovanja ni cilj v to- tolikšni meri spremljati ekonom- skih učinkov, ker se ti na večji površinski razdrobljenosti ne morajo realno izkazovali, kol pri- dobili izkušnje na področju kmetij- stva v severovzhodni Sloveniji hkrati pa pomembno družbeno — ekonomsko kategorijo za izravna- vo naše prehrambene bilance se de- lovne organizacije pridelovalci sladkorne pese. veliki porabniki sladkorja in melase ter veliki odje- malci sladkorja in druge delovne organizacije in skupnosti, ki delu- jejo na področju pospeševanja pri- delovanja sladkorne pese, proizvo- dnje sladkorja in stranskih proiz- vodov ter prometa z istimi odločajo o združevanju v Poslovno skupnost za sladkor Slovenije. S samouprav- nim sporazumom, ki bi prav tako naj bil sklenjen koncem februarja letos bo poslovna skupnost urejala zadeve skupnega pomena, o katerih se bodo članice dogovarjale zaradi uresničevanja skupnih interesov. Predsednik odbora pridelovalcev sladkorne pese pri konzurciju Miran GLDŠlČ, ing. agr. Takšne so bile besede Meškove družine iz Ptuja, ki skrbi za malega Roberta, Leto in pol star fantek ne pozna svojih staršev, pozna pa Marijo in Avguština Meško iz Ptuja. Da, v tem sestavku bo beseda o rejništvu in o problemih rejništva, s katerim se srečuje skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj. K sodelovanju smo povabili socialno delavko Jeleno Letonja, kije skupaj z nami obiskala obe in edini rejniški družini v Ptuju. O rejništvu je Jelena Letonja, referent za varstvo socialno ogroženih in mentalno prizadetih otrok pri skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj, povedala naslednje: Odkar imava tega otroka, m yr« m m ^gm %gm mm m je v nasi hisi življenje Rejništvo je poleg posvojitve najprimernejša oblika varstva otrok, ki so izgubili starše in tistih otrok, ki iz zdravstvenih in vzgojnih razlogov ne morejo živeti v družini. Rejništvo je torej družinska oskrba in vzgoja otrok, KI žive pri tuji družini. V rejništvu prenehajo veljati dolžnosti staršev, nadzorstvo nad vzgojo in oskrbo pa opravlja organ socialnega skrbstva. V rejništvo se ^aje otroke vseh starosti. Naj- primernejše pa je, da oddamo otroke že pred sedmim letom starosti. Trenutno je iz naše občine v rejništvu 125 otrok. Za popolno oskrbo daje socialno Srečni smo takole skupaj, sta zatrjevala Meškova, skrbstvo <.'Z0 dinarjev. Zgodi se, da tudi izobraževalna skupnost plačuje za oskrbo in sicer v višini 1300 dinarjev. Zakaj rejništvo? Mnogokrat starši zanemarjajo roditeljske dolžnosti do svojih otrok, jih slabo vzgajajo ali oskrbujejo zdravstveno ah moral- no ogrožajo, "časih so starši alkoholiki, brezdelneži in tako otrokom onemogočajo normalen razvoj. Poudariti moram, da skoraj nikoli ne gre za ekonomsko ogroženost. Naloga naše družbe je, da vsakemu otroku nudimo normalno življenje, da ga vzgaja- mo in izobražujemo. Zato tudi dajemo otroke v rejništvo. Res je, da nadomestila za izgubljeno ljubezen ne more nuditi otroku še tako idealno organiziran zavod, otrok lahko najde takšno ljubezen le pri rejnikih. Naša naloga je, da imamo v rejništvu čim več mentalno prizadetih otrok, zato iz dneva v dan iščemo družine v bližnji okolici Ptuja in v samem mestu, družine, ki bi sprejele ne samo mentalno prizadete otroke, ampak tudi otroke, ki so ostaH brez staršev. Naj velja ta ^ziv vsem staršem, ki bi želeli se nekomu nuditi svojo ljubezen, da se oglasijo pri skupnosti socialna skrbstva. V Ptuju sta samo dve družini, ki imata v rejništvu otroke bodisi mentalno prizadete ah normalne otroke, ki so brez staršev. Obiskali smo Cecilijo Kolar in Meškovo družino iz Ptuja. Cecilija Kolar je že starejša ženska, njeni otroci so že odrasli in poročeni, vendar je njena ljubezen do otrok tako močna, da se je že pred 12 leti odločila, da vzame malo Metko v svojo oskrbo. Danes je Metka učenka 6. razreda osnovne šole in ji je Kolarjeva kakor mati in tudi je moja mama, pravi Metka. Tudi sin me je nagovarjal naj vzamem malo Metko, je nadaljevala. Srečna sem. Cecilija Kolar v pogovoru s sociahio delavko Jeleno Leto- ujo. ker imam tako pridno deklico in tako dobro učenko. Punčko sem vzela, ko je bila stara 14 dni, od takrat do danes ji nudim vso ljubezen, vzgojo in oskrbo, je nadaljevala Kolarjeva, ki je poleg svoje skromnosti še vedno vesela in hrabra ženska. Veste, otroka nisem vzela zaradi denarja, denar mi ni potreben, oba z možem imava pokojnino, vzela sem ga zaradi materinske ljubezni. Pred pol leta sem na pobudo socialne delavke sprejela v rejništvo malega Darka iz Moškanjc. Tudi Darka imam rada. Sedaj je star 11 let, obiskuje posebno osnovno šolo v Ptuju. Priden in prizadeven fant je, le počasnost je njegova slaba lastnost. Darkova mati, ki smo jo srečah ob obisku, je povedala, da je s takšno obliko oskrbe in vzgoje zelo zadovoljna. Darka prek sobote in nedelje odpeljem domov in ga v ponedeljek gutraj spet pripeljem h Kolarjevim. Darko namreč še ni sposoben, da bi se vsak dan vozil v šolo in nazaj domov. V posebni osnovni šoli ga navajajo k delovnim navadam, ga tudi izobražujejo in vzgajajo. Kolarjevo stanovanje je veliko, 'epo in domače je opremljeno. V dnevni sobi je črna tabla in na polici krede, s katerimi Darko piše in riše po tabli. Metka je mnogokrat kar nj^ova učiteljica, uči ga pisati, risati. Ko pa Metka vzame harmonij, takrat sva z Darkom najsrečnejša človeka na svetu, je nadaljevala Kolarjeva. Kar ,,luštno" se imamo, ko se tako še z drugimi otroci zberemo, skupaj zapojemo in zaigrama Moje življenje je tako vedno veselo, ja, takšno vzdušje mi napravita moja otroka. Socialna delavka. Jelena Le- tonja me obišče več kot štirikrat na leto, takšna je namreč njena obveznost. Nič kaj nisem vesela, ko sem shšala, da je rejniških družin v Ptuju tako mlao. Želela bi, da bi otroci brez staršev in tudi tisti otroci, ki so duševno ah telesno prizadeti imeli neko^, ki bi jim nudil materinsko ljubezen, vzgojo in oskrbo. Otrok potrebuje Ijuoezen, otrok potrebuje starše, njihovo nežnost in to^lo besedo, zato bi moralo biti taksnih staršev še več, mnogo premalo jih je. Družina Meško je druga rejniška družina v Ptuju. Marija Meško je jX»vedala, da sta bila z možem sama in ker sta si želela otroka, sta se odločila, da vzameta otroka v varstvo. Najprej sta imela samo enega otroka, v juliju lansko leto pa sta v oskrbo sprejela še malega Roberta, ki je sedaj star eno leto in pol. Odkar imava tega otroka, je v naši hiši življenje in veselje doma. Ni besed, f katerimi bi lahko razložila svojo srečo. Imeti otroka je najlepša želja, če se želja uresniči je to najdragocenejše darilo na svetu. Čeprav je z otrokom mnogo skrbi in pro- blemov, pa sva kljub temu srečna in zdi se nama, kakor da je otrok zares najin. Mali Robert se je zelo navezal na moža, že sedaj bi rad hodil z njim in zato komaj čakava poletja, ko bo lahko odšel na dvorišče in travnik. Drugi fant hodi v peti razred osnovne šole in ga imava v oskrbi, odkar mu je umrla mati. Pri nas je že dve leti in nobenih večjih problemov ni z njim. Ce bomo zdravi, bomo Roberta obdržali in mu nudili vso domačnost in roditeljsko ljubezen. Mishm, da je danes še veliko staršev, ki bi hoteU imeti otroke, a žal niso seznanjeni kam se naj obrnejo. Tudi midva nisva vedela kam in kako do otrok. No, kasneje sva pffav prek vašega časopisa zvedela, da socialno skrbstvo urejuje te zadeve. Upam, da bo ta moja pripoved nekatere starše vzpodbudila in ohrabrila, da se odločijo za oskrbo in posvojitev Darko je bil v materinem naročju zelo sproščen in vesel. otrok, kajti otroci so naše največje bogastvo. Prijazen smehljaj in solzno oko je tudi del družinske sreče, sem ob koncu ugotoviL CeciUja Kolar in oba Meicova sta me ohrabrUa, hkrati pa z njihovo srečo tudi mene osrečila in nadvse zado- voljen sem odhajal iz njihovih stanovanj. Tudi sam se začutil to roditeljsko ljubezen in niči banalnega in preveč sentimen- ialnega ni v materinski in očetovski ljubezni. zk Foto: -OM- NOVO IZ ZAKONA O DEDOVANJU z letošnjim letom je začel veljati nov zakon o dedovanju. ^ novo zakonsko določilo določa, da se dedovanje premoženja neke osebe, ki je sprejemala družbeno pomoč od *upnosti socialnega skrbstva, omeji do višine vrednosti sprejete P^^či. Omejitev se izvede tako, da del premoženja, ki ustreza ^nosti sprejete pomoči, postane družbena lastnina. Premoženje, ki postane družbena last, se s sklepom sodišča J^oči družbeni skupnosti, katera je pomoč dajala. Ce se mOTa ^ P^^n^oženje izročiti kakšni drugi skupnosti, mora ta izplačati Rednost družbene pomoči skupnosti socialnegs skrbstva, ki je ^Jala denarno pomoč. . *® določilo lahko sodišče odloči, da dediči kujejo zapuščino, če se ti v sogla^u s skupnostjo socialnega skrbstva, ki je osebi dajala denarno pomoč, obvežejo povrniti vrednost dane pomoči. Skupnost socialnega skrbstva, kije osebi dajala pomoč, se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove povračila, če so dediči njegovi otroci ali zakonec, ki so družbene omoči tudi potrebni. Ce matičar ali sodišče pri sestavi mrliškega lista ugotovi, da je pokojnik sprejemal družbeno pomoč od skupnosti socialnega skrbstva, ^piše v mrliški list in obvesti o tem socialno skrbstvo, kije pokojniku dajala denarno pomoč. Ce gre za omejitev dedovanja, navede sodišče v sklepu o dedovanju vse bistvene podatke o tem ter morebitno obvezo o povračilu denarne pomoči. 4-IZNASIHKRAJEV 20. januarja 1977 — TKIMCTI Velika Nedelja 6000 delovnih ur za nov lovski dom že novembra 1974 so lovci iz Velike Nedelje začeli z gradnjo svojega doma. Po dveh letih napornega dela in prizadevarfl bo zelena bratovščina letos junija končno pod svojo streho. Lovska družina je do sedaj v ta namen vložila okrog 300 tisoč dinarjev. Dom bo imel 140 kv. metrov gospodarske^ prostora, prav toliko društvenega, 80 kv. metrov _ ja bo namenjenih turistom. Dom eži na f^ijetnem kraju ob glavni cesti, blizu železniške postaje Velika Nedelja. O pripravah in o samem delu je predsednBc gradben^ odbora Franc Cvetko iz Trgovisča povedal naslednje: .,Že dolgo časa smo se privrženci naše zelene bratovščine srečevali s prostorskimi problemi. Avgusta 1974 smo se odločiU, da Takšen je sedaj lovski dom v Veliki Nedelji. pričnemo z gradnjo svojih lastnih prostorov. Dogovorili smo se, da zgradimo sodoben lovski dom. Lovska družina ima 33 članov, starešina družine je Milan Cvetko. Do leta 1975 smo za 14 tisoč dinarjev postavili temelje in prvo ploščo. Sklenili smo, da bi vsak lovec za dom prispeval 200 prostovoljnih delovnih ur. Sedaj se lahko pohvalimo, daje v ta objekt vloženih prek 6000 delovnih ur. Sredstva smo zbirali s prire- ditvami, del sredstev smo dobili od dohodka naših lovišč, prodajali smo značke in podobno. V juniju letos bomo dom svečano odpjrli in ob tej priložnosti razviU lovski prapor. Velja omeniti, da za dom ni bilo kreditov. Za dokončno zgraditev je obljubljen dolgoročni Franc Cvetko: „Za lovce in goste bo dom velil:a prido- bitev' . Foto: zk kredit od Jugobanke v višini 100 tisoč dinarjev. Ob koncu naj povem, da so se vsi lovci udeleževali delovnih akcij, tako pri gradbenih, mizarskih kot pri drugih delih. Med najmarlivejše lovce-delavce vsekakor sodi Alojz Kukovec, ki je kljub svojim 73 letom zelo delaven in aktiven član. Doslej je opravil že okoli 40 delovnih dni ah 400 prostovoljnih delovnih ur. Seveda si takšnih marljivih delavcev vsi želimo. Na svidenje torej v mesecu juniju, zeleni bratje!" zk Kako je organizirano plakatiranje v Ptuju v vseh večjih kakor tudi v manjših mestih se večkrat pojavlja problem glede neustreznega nameščanja plakatov, pisanje po zidovih ograjah, lokalih ali objav na mestih, ki za to niso določeni. Kako pa je to organizirano v samem Ptuju, smo se pred kratkim pozanimali pri Komunalnem podjetju Ptuj, TOZD komunalni servisi. Pri omenjenem podjetju so sami povedali, da vso plakatiranje in nameščanje raznih objavnih tabel opravlja njihova služba. Za vso potrebno plakatiranje in nameščanje raznih objavnih tabel in druga obvestila, predhodno sprejemajo naročila vseh zainteresiranih. V zadnjem času je opaziti, da je za takšno vrsto objave precejšnje zanimanje tako s strani družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij, kulturnih društev in posameznikov. Tako nameravajo v letošnjem letu povečati plakatirana mesta za 5 novih mest za oglaševanje. Predlog za nova oglaševalna mesta je dalo turistično društvo Ptuj. S tem, ko je naraslo zanimanje za takšno vrsto objave, pa je poraslo tudi neustrezno nameščanje plakatov in objav na mestih, ki za to niso določena, to predvsem po zidovih, drevesih in v javnih lokalih. Vsa neustrezna plakatiranja pa so dobro nadzirana od komunalnega inšpektorja občine Ptuj, ki večje kršilce tudi prijavi sodniku za prekrške. Zlatko Novak TEMEUNI DELEGAT Moja delegatska baza je sklenla, da van fsen fkuper najpr zaželin dober den no pošlen topel pozdraf od vroče peči v ke moja Mica glih zaj kruh peče. Letos se srečuvlemo tretjič no z, se mi, da smo hitro drgoč stori znanci grotali. Ovi den sen sreč storega prijotla Gusteka, ki me je vzeja na muho no me zače^ tak po domačen pod kožo pikati: ,Ja, Lujs, kaj te zaj sred be zime na tisti kosilnici strošiš. Pa je nesi tak napreden kmi grota, da bi sneg ko sija. Gor na tisti kosi glih tak zgledaš kak, c bi bika za rogle drža Si že nareda vozniški izpit. . . Predloga ti, da si kupiš varnostni pojos, ke ne boš do j padna ..." Vete en cajt sen ga posluša, te pa sen mu le poveda, da se jas bika, ki je prafzapraf junec bija, zato na ptujsken sejmi odt ke sen si lahko kosilnico kupa, Gustek je seveda drugači nareda: Junce je oda, dnar je zapija no de si zaj najbrž z dugi jezikon no s prozno mošjo svoje fačoke redijo. To prejšji tjeden sen šteja v Tedniki, da so v našem bele Ptuji ustanovil samoupravno interesantno skupnost i komunalne dejavnosti, kak se pač toti zadevi strokovno reči Ko sen to pred por dnevi v mesti bija, sen si kar misla, da tot skupnost že dela, saj sen vida po vulicah no trotlnorih, kijin slovenščini pločniki provimo, vejke kupe snega no tejko lede ke bi Ishko svetovno prvenstvo v drsaji organizirali Tot mestne pospelovalnice so vete joko nevarna zadeva, saj ne veš I si drsalke na ta zadno ali pa noge inštaliral Na naši podeželskih blatsfaltnih cestah je sneg najboljši komunah delavec, ki mu v domači šprohi bekmohar provimo. Zadela m fse lukje na jamastih cestah, namesto asfalta pa se ponoči prim led naredi Glih zaj kdo van to pisen, vuni okoli voglof tisi provi starinski sneg neletovle. Mici sen že predlaga, da bi tud mija družinsko komunalno skupnost ustanovla, Una se je tako ponudla za tajnico, mene pa je za izvajolca predlogala. Vidite drgoč sen nastroda. Naj bo zadosti za gnes. Vobin vas, da mi pošlete tud kokšna delegatska vprošaja. Če mo veda, mo van odgovora. VašLuji Krajevna skupnost Zg. Polskava Motiv iz Zg. Polskave Med najboljše organizirane KS na območju občine Slovenski Bistrica nedvomno spada KS Zg. Polskava. Poleg dejavnosti rt družbenopolitičnem področju dosledno uveljavljajo delegatske odnose polagajo posebno skrb gospodarskemu razvoju, kar se zlasti odraža pr urejanju cest, kanalizacije, pokopališč, gradnji vodovoda in pri drugiJ akcijah, namenjenih dvigu družbenega standarda. Za vsa ta prizadevanja je KS Zgornja Polskava, v okviru letošnjili prireditev občinskega praznika, prejela posebno priznanje občine Slovenska Bistrica. Enako priznanje je dobil tudi Radio klub Slov. Bistrica, ki združuje čez 100 radioamaterjev-operaterjev in je organizator številnih tekmovanj Besedilo in slika: V. Horvat KRATKE NOVICE CIRKOVCE: Prejšnjo sredo se je sestal gradbeni odbor in sprejel nadaljnje naloge pri gradnji druge faze doma krajanov. V skladu s tem so prve prostovoljne delovne akc^e že stekle v soboto in v nedeljo. Druga faza gradnje pomeni dograditev otroškega vrtca jedihiice in šoldce kuhinje. Gradbeni odbor priprav- lja tudi finančno konstrukcgo za gradnjo druge faze. zk V prostorih osnovne šole je v teku tečaj za voznike motornih vozil. Organizator tečaja je avto^noto društvo iz Kidričevega. Tečaj obiskuje 35 kandidatov za bodoče voznike, ki poslušajo predavanja ob torkih in petkih popoldne, to je 8 šdskih ur tedensko. S predavanji bodo končali predvidoma sredi februar- j" zk KIDRIČEVO: V ponedeljek je bila redna konferenca članov planinskega društva. Po pregledu, lahko trdimo uspešnega poslovanja v lanskem letu, so sklenili, da bodo v najkrajšem času ustanovili šolo „pionir-planinec". Zavzeli so se tudi za večjo povezavo z organizacijami in društvi v Kidričevem in za uresničitev vseh tistih nalog, ki so jih načrtovali doslej pa jih še niso uspeli izpeljati. Po konferenci je imel Lojze Cajnko še zanimivo preda- vanje o lepoti naših gora, spremljano z diapozitivi -OM PRVENa-STRELCI: Člani prosvetnega društva, ki so naštudirali Finžgarjevo dramo Veriga v zasebnem stanovanju, ker drugih prostorov pač nimajo, so v ; soboto s tem delom gostovali v Moškanjcih, v nedeljo pa v dvorani ' v Zagojičih. S sredstvi, kijih bodo tako zbrali z gostovanji po odrih na območju ptujske občine mislijo začeti pripravljati naj- osnovnejše za gradnjo lastnega doma krajanov. Seveda bodo ob tem potrebna še znatnejša druga sredstva, toda volja je, akcgo so zastavili in prav gotovo bodo tudi uspeli. šm... LOVRENC NA DR. POLJU: Popularni pevec Miško Kovač je s svojim ansamblom in z znanim prekmurskim pevcem zabavnih melodig Jožetom Horvatom gosto- val v dvorani pri Lovrencu. Pred sicer maloštevilnim občinstvom je zapel nekaj uspelih melodg, predstavil pa se je tudi z najnovejšo pesmijo, ki jo je pred dnevi posnel pri Jugotonu. Naslov pesmi je „Bez rastanka suza nema", občinstvo pa jo je sprejelo z burnim aplavzom. Gre za hit, ki bo s svojo solzavostjo prav gotovo osvojil mnoga srca ljubiteljev Miša Kovača. -OM JUROVSKl DOL: Krajani si prizadevajo za obnovo in dograditev osnovne šole. V obravnavi je predlog, da bi naj občinska skupščina in skupščina izobraževalne skupnosti Lenart sprejeli enako besedilo predloga in ga poslali izobra- ževalni skupnosti Slovenije, ki bi naj soinvestirala objekt v višini 30 odstotkov, kar znaša 2,7 milijona \ dinarjev. Celotna predračunska ' vrednost investicije znaša 9 milijonov dinarjev, od tega bi lahko zagotovili občinskih sred- stev le 10 %, 60 % vrednosti investicije pa bi morali zagotoviti s kreditL ^ LENART V SLOV. GORICAH: Predsedstvo OK SZDL je prejšnji četrtek na seji obrav- navalo osnutek resoluc^e o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine do leta 1980, s posebnim poudarkom na tisti del plana, ki bi ga naj uresničili v letošnjem letu. Osnutku so dali pohtično podporo. Nadalje so na seji razprav^ali še o programu zdravstvenega varstva v letošnjem letu, ki ga je predložila zdravstvena skupnost za območje podravskih občin. Predsednik skupščine občine Lenart, Božo Tuš, je sklical za prihodnji četrtek, 27. januarja dvanajsto skupno sejo vseh zborov skupščine občine, na kateri bodo med drugim obravnavali tudi poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ za obdobje od septembra 1975 dojuUja 1976. SLOVENSKA BISTRICA: Predstavniki društva upokojen- cev so v minulih dneh, v okviru novega leta in občinskega prazni- ka, obiskali na območju KS Slov. Bistrica vse tiste upokojence, ki so oiemogLi in nepokretni. Z njimi se pogovorijo in jih nagradijo s skromnim praktičnim darilom. Med najstarejšimi doslej obiska- nimi je bU 944etni Anton Štajnbaher iz Zg. Bistrice. Istočasno obiskujejo svoje one- mogle člane tudi predstavniki KO ZZB NOV Slov. Bistrica in ob tem borcem izročajo tudi enkratne novoletne priznavalnine. VH STAROŠINCE: Pred kratkim je bil razgovor z vaščani tega naselja, ki ga je pripravila krajevna kcmferenca SZDL Cirkovce. Glede na dejstvo, da je to najoddaljenejša vas od sedeža KS, so se dogovorili, da bodo v bližnji prihodnosti začeli graditi vodovod in trgovino. Beseda je stekla tudi o možnostih sodelovanja s KS Marjeta na Dr. polju o modernizaciji ceste Starošince—Brunšvig in o telefon- ski povezavi z Marjeto. Prav gotovo bo o tem še precej razprav, predno bo prišlo do uresničitve predlogov. PTUJ: V delovni organizaciji AGIS so imeli v minulem letu 67 delovnih jubilejev delavcev, ki so v tej delovni organizacqi zaposleni 10, 20 ali 30 let JubUejne nagrade za 10-letno delo v podjetju je prejelo 45 delavcev, 21 za 20-letno delo in 1 delavec za 30 let uspešnega dela v podjetju. Srečanja z jubilanti so se udeležili tudi vodilni iz vodstva in družbeno- političnih organizacg Agisa. šm.,.. PRED 17. TRADICIONALNIM PTUJSKIM KURENTOVANJEM Kurentov lik oživlja Bliža se pustni čas - čas, v katerem bo maska izražala misel preteklosti kot del izvirnega narodnega bogastva in misel sedanjosti s pogledom v prihodnost. Maska se bo ponavljala skozi troje značilnosti: skrivala bo, spreminjala in naposled strašila. Pust pa je tudi čas za veselo preobleko vseh med letom ponesrečenih dejanj. Skozi stoletja so se na našem območju ohranili tisti pustni liki, skozi katere se je izražal kmetov boj za obstanek, njegova odvisnost od zemlje in podobno. Krono ptujskega kurentovanja pa nosi njegov osrednji lik kurent-korant. V svojih rokah drži vezi med umrlimi predniki in njihovimi živečimi potomci, je varuh pred škodljivimi demoni. Tako karakteristiko mu je zapisal človek. Letošnje ptujsko kurentovanje je že 17. po vrsti. 20. febraurja se bo po ptujskih ulicah vil karnevalski sprevod, sestavljen iz folklornih skupin in izrazitih karnevalskih likov. Pripravljalni odbor je že navezal stike s starimi prijatelji in sodelavci kurentovanja, ki mu skozi vsa leta stoje zvesto ob strani. Po začetnih težavah, za katere lahko trdimo, da so že postale stalni privesek dela pripravljalnega odbora; so namreč finančne narave; je delo steklo. Že v lanskem letu smo mu obljubljali stalen vir financiranja; morda bo rešitev prineslo letošnje leto. Odbor je poslal delovnim organizacijam, šolam, prosvetnim društvom in drugim okrožnico in jih vabi k sodelovanju. Tudi, če je niste sprejeli se odzovite. Kvaliteta in izvirnost pa vas naj spremlja v vaši odločitvi. Mesto naj živi s pustom. Svojo odločitev sporočite Turist biroju Ptuj. Kot je že običaj bo tudi letošnji karneval potekal v dveh delih: ob 10. uri dopoldne bo na Titovem trgu nastop folklornih skupin in ob 14. uri popoldne karnevalski sprevod. Za letošnje kurentovanje je odbor določil nekoliko drugačno obhodno pot, o kateri bomo še poročali. MG BISTRIČANI ODLOČAJO ZA BOLJŠO KOMUNALNO UREJENOST MESTA Občinsko središče Slov. Bistrica z okolico šteje okoli deset tisoč prebivalcev in je tako po številu prebivalcev kot tudi industrijski razvitosti, najmožnejša krajevna skupnost te občine. To pa je tudi skoraj vse čemu bi lahko rekli ,,naj" saj se ta krajevna skupnost srečuje z mnogimi problemi, od katerih je slaba komunalna uredi- tev prav gotovo na prvem mestu. Da bi tem težavam naredili v najkrajšem času konec ali pa jih vsaj zmanjšali so smeleje kot drugje postavili tudi naloge srednjeročnega razvojnega načrta mesta Slov. Bistrice in okoliških krajev. S posebno pozornostjo nameravajo pristopiti k urejanju številnih komunalnih objektov: asfaltiranje cest, urejanje javne razsvetljave, transformatorskih postaj, daljnovodov, graditi mo- stove, kanalizacijo, napeljava nizkonapetostnega omrežja, ure- janja mestnih zemljišč ter vodovo- dnega omrežja. Za uresničitev teh ne ravno skromnih pa vendar uresničljivif načrtov bo potrebno zbrati blizu petdeset milijonov dinarjev, česai pa sama krajevna skupnost i' dosedanjih dohodkov ne b( zmogla. Prav zaradi tega in vsi odločnejših zahtev občanov po ko- munalni urejenosti občinskega sre dišča, kulturnega in ekonomskega centra občine, so v vodstvu K? Slov. Bistrica sklenili to problema- tiko rešiti z uvedbo krajevnega samoprispevka. Tako v tem mesecu že potekajo zbori občanov v vseh sredinah kje'" živijo in delajo prebivalci KS SloV: Bistrica. — Ce bo referenduf* uspel bi v petih letih zbrali prekf šestnajst miljonov dinarjev. S tem- sredstvi bi lahko hitreje rešili 'v- vrsto let prisoten problem zgra ditve otroškega vrtca v Zg. Bistrici in prepotrcbna igrišča za najmlajJ' v tem naselju. Po predlogu bi na!' zaposleni prispevali od osebnega dohodka dva odstotka, obrtniki odstotke od davčne osnove, kmetj^: in občani, kateri imajo dohodk' od negozdnih in gozdnih površii* bi odvajali 8 odstotkov od odme^' ne osnove, upokojenci 2 odsiotk' od pokojnin in zdomci po tisoč di*, letno. ; Besedilo in slika: V. Hj Foto: Ri Nedavno asfaltirana ulica v Slov. Bistrici ITBDNIK — 20. januarja 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 DOBITNIKI PRIZNANJ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA Pihalni oikester delovnega kolektiva IMPOL. Notraigost muzeja NOB na Osankarici. Pripravil: Viktor Horvat Komisija občine Slov. Bistrica za podeljevanje jav- nih družbenih priznanj, je na podlagi predhodnega javnega razglasa in preučitve številnih predlogov, skle- nila, da se ob letošnjem občinskem prazniku podelijo priznanja za dosežene uspehe na področju družbenih, kulturnih in drugih aktivnosti. Plaketo občine Slovenska Bistrica za leto 1977 je prejel pihalni orkester delovne organizacije IMPOL, ki že 40 let uspešno deluje na področju kulture in glasbene vzgoje in je mnogo prispeval h kulturnemu življenju v občini. Pihalni orkester združuje 37 glas- benikov, sodeluje skoraj na vseh proslavah v občini in je pobudnik ter organizator srečanj pihalnih godb v okviru republike. Posebno nagrado Pohorskega bataljona za leto 1977 so podelili tudi Muzeju narodne osvoboditve Maribor, kije pripravil več stalnih in občasnih razstav gradiva iz NOB, med drugim razstavo Partizanski tisk na mariborskem območju, dokumente o revolucionar- nih gibanjih v Mariboru 1914—1941, boj za Maribor in severno mejo, talci 1941—1945 na slovenskem Štajerskem, Štajerska in Koroška v NOB in stalno razstavo o legendarnem Pohorskem bataljonu v planinskem domu na Osankarici, razstavo bodo letos dopolnili in razširili. Priznanja občine Slovenska Bistrica za leto 1977 so prejeli tudi posamezniki, ki so dolga leta družbeno- politično aktivni in še sedaj opravljajo vrsto odgovornih dolžnosti. Priznanja so prejelk Franc Tomažič, aktiven družbeni delavec in vsa letat po osvoboditvi glavni organizator gasilstva v občini. Franjo Ledinek, bil je predsednik občinske skupščine, sekretar ko- miteja OK ZKS, poslanec itd.. . . Maksim Peklar, že kot l^letni fant je bil borec II. pohorskega bataljona in še sedaj opravlja vrsto odgovornih funkcij v občini. Boris Jurak, mlad družbenopoliti- čni delavec, organizator množično- sti v telesni kulturi in organizator tekmovanj. Erna Starovasnik iz Poljčan, ljudska pisateljica, gospodinja in mati številnih otrok, napisala je številne novele, izdala knjige, dopisuje v razne časnike. Ormož Nova posebna osnovna šola že smo poročali, da izobraže- valna skupnost Ormož pristopa h gradnji posebne osnovne šole v Ormožu. Gradnja tega prepotreb- nega šolskega prostora postaja konkretna. Tako je za gradnjo posebne osnovne šole že izdano gradbeno dovoljenje in celotna investicija je finančno pokrita. §ola bo zgrajena nad mestno grabo v Ormožu. Gradnja bo stala 11 mihjonov dinarjev. Kot pred- videvajo bo ormoška posebna osnovna šola zgrajena še v tem letu. zk V SPOMIN TALCEM V torek zvečer so člani krajevnega odbora Zveze združenj borcev Cirkovce v spomin na deset padlih partizanov na grob položili venec. 11. januarja leta 1945 so namreč Nemci pri pokopališču v Ciikovcah ustrelili 10 talcev. Po komemorativni svečanosti so člani Zveze združenj borcev iz Cirkovc na sestanku še razpravljah o nadaljnjih nalogah te orgsnizacije in o nekaterih borčevskih vprašanjih. zk Težaven položaj kina Kino v Ptuju se že dalj časa srečuje z nekaterimi problemi. Ta težaven položaj skoraj vseh kinomatografskih hiš v naši republiki se najbolj odraža v kvaliteti filmskih sporedov. Prav zaradi pomanjkanja denarja in še nekaterih drugih neurejenih odnosov je ponavadi spored filmov slab, čeprav si Kino-Ptuj zelo prizadeva, da bi nudU delovnim ljudem in občanom občine Ptuj vsebinsko dober in pester filmski program.^ _ ^______ zk Izšla je publifflcija GORICE IN VINO Minuli četrtek je v Ptuju izšla zanimiva publikacga z naslovom GORICE IN VINO, ki jo je izdal Pokrajinski muzej v Ptuju ob obtvoritvi vinarske zbirke etno- loškega oddelka, ki je dobila svoje mesto v kletnih prostorih nekda- nje grajske žitnice na grajskem hribu. Ob izidu tega skrbno priprav- ljenega dela, ki na zanimiv in poljuden način obravnava naše ožje vinorodno območje, zgodo- vino vinogradništva v severo- vzhodni Slovenci ter viničarstvo in viničarje, smo zaprosili za razgovor ravnateljico Pokrajin- skega muzeja v Ptuju, doktor Štefko Cobljevo, kije publikac^o tudi vsebinsko in tehnično uredila. Publikac^a GORICE IN VINO je bila pripravljena za tisk že pred šestimi meseci, izšla je šele pred enim tednom. Kje je vzrok za tako veliko zamudo? Dr. COBLJEVA: „Zelo nam je žal zaradi avtorjev posameznih prispevkov, ki so jih pripravili že v začetku lanskega junija in bi Dr. Štefka Cobelj lahko, če že ne ob otvoritvi vinarske zbirke, pa nekaj dni za tem, knjigo ponudiU bralcem, j Tiskarna je imela nekatere težave - in tako seje celotno delo zavleklo. I Lahko pa smo navsezadnje tudi ' vcsch, da kljub vsemu imamo to knjigo, ki bo lahko vsaj do neke mere načela problem vinograd- ništva in vinarstva na našem področju. Le-to je izredno bogato in se tudi navezuje na našo vinarsko zbirko etnološkega od- delka, ki smo jo odprh lani ob občinskem prazniku." Vinarska zbirka, je s to publikacijo dobila prepotrebni pisani dokument Komu vse ste ga namenih? Dr. COBUEVA: „Vsem, ki se za to področje zanimajo. Gotovo, da je to bolj strokovna hteratura, ki prinaša precej podatkov za razjasnitev vrste problemov, od nastajanja vinogradništva pri nas do gojenja vinske trte, razširje- nosti šol za vinogradništvo. trsničarstvo m sadjarstvo - tega, kar prihaja že počasi v pozabo. ŽeleU smo posvetiti nekaj vrstic tudi tistim vinogradnikom, ki jih že dolgo ni več, vendar so velflco Naslovna stran knjige. koristnega naredili za naše vinorodno področje." Vi osebno ste vložiU v dopolnitev in ureditev vinarske zbirke na ptujskem gradu veliko naporov in časa, saj ste prenekateri predmet prinesU iz zaprašenih podstrešij in kleti, nemalo zadug pa imate tudi pri sami izdaji publikacge. K sodelo- vanju pa vam je uspelo pritegniti še nekatere naše priznane strokov- njake s tega področja. Lahko o tem kaj poveste. Dr. COBUEVA: „Ko nastaja tako pomembna zbirka kot je ta, o kateri se pogovarjava, mislim, da je nujno pritegniti k sodelovanju več ljudi Poudariti moram, daje vinarska zbirka v Ptuju nastala že leta 1937 in da smo v ktu 1940 dobih tudi vinarski muzej, zato smo bili dolžni, da to zbirko ohranimo, dopohiimo in jo na novo predstavimo obiskovalcem v tako izredno lepi prostorih, kot so nam bih na voljo v nekdaigi grajski žitnicL Obiskovalec mora biti nekohko širše informiran o predmetih, ki si jih ogleduje in o obdobju v katerem so nastajaU, zato je nujno, da takšne stalne zbirke dopohiimo tudi s potrebnim pisanim gradivom, kot jc to primer nale pHibhakcgc GORICE IN VINO. To se nam je posrečilo, ker smo imeh izredno dobre in razumevajoče ljudi, ki so nam pri vsej stvari veliko pomagali m jim gre še enkrat naša iskrena zahvala, predvsem pa KK Ptuj - TOZD kletarstvo Slovenske gorice in ostalim delovnim organizacijam, ki so nam omogočile izdajo omenjene publikacije. Seveda je tu še veUko število drugih ljudi ki so razsejani po celem območju,ki ga naš muzej zajema in ki so darovah številne dragocene predmete za zbirko. Me d strokovnimi sodelavci pa moram CMneniti Iva ZUPANICA, znanega vinarskega strokovnjaka, ki je napisal zgodovino vinograd- ništva na slovenskem Štajerdcem doktorja Boruta Belca avtorja prispevka o problemu geografskih značilnosti vinogradništva severo- vzhodne Slovenije, etnologinjo M^do ČEHOVO, ki opisuje oeplarstvo in trsničarstvo, inže- nirja Antona Skazo - njegov prispevek je o zgodovinskem razvoju vinarstva na slovenskem Štajerskem, rektorja mariborske univerze doktorja Vladimirja BRACIČA, ki pojasnjuje problem viničarstva; vključili pa smo še kmeta Jožeta Cuša iz Sovjaka pri Vidmu ob Ščavnicl ki je napisal čisto etnografsko študijo, kot beležko iz njegovega žhrljenja o viničarjih. Na ta način smo poizkušali nekako zaokrožiti n^e celotno delo. S tem pa seveda še ni rečeno, da smo izčrpah vse, ker je na terenu še gradiva in mogoče bo kdaj v prihodnjosti še priložnost, da ga s pridom uporabljamo. Publikacija bo lahko služila tudi kot neke vrste pripomoček študentom in dijakom kmetigskih šol in drugim, ki jih tema zanima." Naj ob koncu še omenimo, da so v knjigi GORICE IN VINO še Dr. Vladimir Bračič, pred- sednik uredniškega odbora, govori ob otvoritvi vinardce zbiike v Ptuju. FOTO: R povzetki besedil v nemščini in francoščini, da jc Izšla publikacja na 112 straneh in v 500 izvodih. Na voljo pa bo v Pokrajinskem muzeju, v prodajalni mladinske knjige in v turističnem biroju v Ptuju. Brez dvoma pa je delo dragocen doprinos k etnološki Uteraturl ki jc na našem področju zelo skromna in gre avtorjem ter muzejskim delavcem db izidu knjige GORICE IN VINO vse priznanje. MARJAN ŠNEBERGER Pripravil Franček Holc (prvo nadaljevanje) NASKUENOST PREBIVALSTVA: Prvotno sta bili naseljeni predvsem Ščavniška in Pesniška dolina. Prvi naseljenci okrog Gomile in na sam njen vrh so prišli od Ormoža in Velike Nedelje, čez Savce, pozneje pa tudi priseljenci iz zapadne smeri, od Oblakov, Hvaletincev, Rjavcev in iz Vilomarcev. Tako je severovzhodni del Gomile vse pripadal vaškim naseljem Moravci, Rucmanci, ^avti, jugozapadni del pa naseljem Oblaki. Hvaletinci in N itomarcl. Ti priseljenci so bili bolj pribežniki iz ravninskih predelov, kjer so uničevali pridelke roji kobihc, razsajala je črna kuga v krajih, kjer so bila strnjena naselja. Potem so bili pogosti vpadi Turkov m drugih roparskih hord. ki so na svojih bojnih pohodih lovili sužnje, morili in požigali. Vse to je Prisiljevalo ljudi, da so se umikali v gričevnat svet, "H^ samotne gozdove, ki jih je bilo okrog (iomile dovolj. V 15. stoletju je bil hrib (lomile z okolico že precej obljuden, zemlja je bila obdelana, nastajali so prvi vinogradi. Hrib (.omila je imel takrat več različnih imen. Po odkritju Amerike (1492) je med drugim dobila Kvropa tudi koruzo. Ni znano kako. vendar dejstvo je, da so prebivalci okrog (Joniilc kaj hitro 'sprejeli to rastlino za svojo in z njo zasadili svoje "J'vc. Zaradi tega je (iomila tudi dobila ime -.Maisenberg" (koruzni breg), vendar je še naprej tudi prvotno ime SKNČAK, po potoku '^ninica. ki izvira pod vznožjem Gomile. Gozdna podjetja zalagajo trgovi- i ne s smrekami za novo leto. Ta] Kje bodo začasno stale te smrečice se še ne ve. drevesa niti niso tako draga. Vendar pa nekateri hočejo le postati ..bogatejši", morda za kakšen tisočak (stari) in gredo ter neusmiljeno ,:'-opajo" naše gozdo- ve. Mogoče bo le kdo prebral ta članek in razbral, da imam prav. Kar pa se mene tiče mislim takole. Mlad sem še in bi le rad užival čist zrak v naših gozdovih, kamor cesto odhajam na spre- hode. D. Klajnšek Ormož že letos uresničiti zamisli srednjeročnega načrta i Občina Ormož sodi med manj razvita območja v Sloveniji. V srednjeročne programe razvoja ob- čine je zajetih več konkretnih programov, da bi Ormož le neka- ko uspelo potegniti iz manj razvitosti. Tako so se v Ormožu že lotili prvih uresničevanj progra- mov, ki so predvideni v tem srednjeročnem načrtu razvoja. Na oddelku za gospodarstvo in urba- nizem predvidevajo, da bodo v letu 1977 za vodovodno omrežje vložili približno 10 milgonov dinarjev. S temi sredstvi bodo uredili črpaUšče na Otoku pri Veliki Nalelji, zgradili bodo dodatni vod od črpališča do Hajndla. Prav tako nameravajo zgraditi še glavni vo- dovod od Hajndla do Vičanskega vrlia. S sredstvi občanov po krajevnih skupnostih Velike Ne- delje, Miklavža in Podgorcev pa nadaljevali s širitvijo sekundarne in teiciarn^ vodovodnega onu ža; Vzporedno z oskrbo vode so v občini Ormož odločili, da v krajevne centre povežejo z asfa nimi cestami. Tako sedaj intenzi no razpravljajo o dokončni m dernizaciji ceste Ormož-Toma To cesto bodo financirali pr« posojila za ceste. Prav tako tecej dogovori za modernizacijo ces: Pavlovci-Miklavž-Stročja vas, dolžini 6 km. Cesta je sicer pristojnosti republike, vendar ] hoteli to cesto asfaltirati že sed; in ne ob koncu srednjeročne^ obdobja. Tako občini Ormc ostaja samo še modernizacija cesi Sred išče-Kog, ki pa bo asfaltirar še v tem srednjeročnem obdobji 2 Če bi bil jaz moja mama Med učenci petega razreda osnovne šole v Majšperku so izvec anketo z enim samim vprašanjem. Objavljamo nekaj odgovorov. Ce bi bil jaz moja mama, bi moral moj sin precej delati in se tui učiti. Dani Fideršek, 5/ Ce bi bila jaz moja mama, bi si kupila, kar bi si želela. Pospravljal bi stanovanje in hodila lepo oblečena. Bojana Predan, 5/ Ce bi bil jaz moja mama, bi vsak dan spekel potico. Igor Rakovec, 5/ Ce bi bila jaz moja mama, bi hodila v službo, stanovala bi Mariboru in bi pomagala otrokom pri domačih nalogah. Ce bi si žele kavbojke, bi jim takoj kupila nove. Alenka Peršuh, 5/ Svojim otrokom bi poskusil ugoditi želje, ki se dajo uresničiti. Tomislav Jakomini, 5/i Vozil bi otroke na kopanje, smučanje, drsanje, v kino in jim kupova same slaščice. Ne bi jih pretepal, imel bi jih zelo rad. Igor Orthaber, 5/i Otrokom bi dal vse. Pekel bi jim same torte. Ce ne bi bili pridni, b jih malo skregal, a nikoli tepel. Marjan Eberli, 5/1 Ce bi bil jaz moja mama, bi prav tako skrbel za otroke kot mojč mama in bi jim kupil, kar bi potrebovali. Jože Jug, 5/1 Vedno bi pekel sirove štruklje. Nikoli ne bi pretepal otrok. Tudj posodo bi pomival. • j Igor Jeza, 5/j Ce bi bil jaz moja mama, bi imel otroke tako rad, kot ima manJ mene. Kupoval bi stvari, ki bi jih otroci potrebovali. Vzgajal bi jih, da bi se lepo obnašali. Tudi mene moja mama uči lepega vedenja. Ne bi rad bi moja mama, ker ima preveč dela in skrbi. J Jože Trol, 5/ Veffkaskrb Maijanca krmi svojega ljubljenčka Pikija. \ Včasih se niti ne zavemo, kako dober je lahko človek. Bilo je že ve> primerov, ko so lovci našli živali onemogle v sn^u in jih prinesli domo> seveda s privoljenjem lovske družine. V vasi Apače cela družina skrbi t svojega Pikija. In kdo je ta Piki! To ni nič drugega kot 6 mesečni mladič srne, kij bil že na kraju z močmi, ko so ga lovci našli. Zelo je oslabel, tako je bil' vloženo veliko truda, da so ga nahranili in spravili v normalno stanj« Sedaj se Piki f)očuti kot 6 član družine Topal v Apačah. Od očeta pa d( najmlajše^ sinčka skrbijo za mladiča, ki se je že precej udomačii Izgleda, da mu je kar všeč pri ljudeh. Saj podnevi kljub temu, da » odprta vrata ograje ne pobegne v svoj svet, v svet narave. D. Klajnšel Leskovški otroci še nismo pozabili dedka Mraza Dedek Mraz je ob letošnjem obisku šolskih in predšolskih otrok v Leskovcu imel kar zajeten koš z darili. Bili smo zelo veseli, ker ni pozabil nas, haloških otrok in nam je tako pričaral veliko veselje ob prelomnici leta. Ta koš so mu pomagala napolniti nekatera pod- jetja, ustanove in društva. _ Denarna sredstva so prispevali: pokrovitelj TGA Kidričevo, Sindi- kati Ptuj, KS Leskovec, GD Lesko- vec, LD Leskovec, GG Ptuj, DPM Leskovec. DPM Leskovec je organiziralo zbiralno akcijo pri starših in tako nabralo 4130 din prostovoljnih prispevkov. Tako so starši pomaga- li svojim otJ-okom, ki so prikrajšani za marsikaj v življenju, doživeti srečo in zadovoljstvo ob pričakova- nju Novega leta. S tem bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali ob letošnjem otroškem prazniku! ŠOLSKI IN PREDŠOLSKI OTROCI IZ LESKOVCA mladi dopisniki mladi dopisniki mladi dopisniki mladi dopisniki .mladi dopisniki BRATOVA SKRIVNOST ,Je že šeL Zdaj poiščem i^egov dnevnik," sem si dejala in se odpravila v njegovo sobo in začela iskati Navila sem si radio, tako da se ni slišalo v kuhinjo, če sem preveč ropotala. Prebrskala sem že vse predale, vendar še nisem nič našla. Nisem še vsega preiskala, ker sem morala vse zopet zložiti in postaviti na prvotno mesto. Vsa nestrpna sem odprla še zadrgi predal v njegovi sob L Vendar zopet nič. Razočarana sem se vrnila v svojo sobo in se zleknila na kavč, kar sem začutila nekaj trdega pod seboj. Previdno sem se dvignila in po tipala. Bilo je štiroglato. Od same radovednosti sem zlezla pod kavč in začela iskati kakšno razpoko ali kaj podobnega. Zagledala sem režo, dolgo kakšnih 20 centimetrov. Vanjo sem vtaknila roko in privlekla na dan lepo knjigo modre barve. Odprla sem jo. Na prvi strani je pisalo: „Krapše Karel," in spodaj „Dnevnik". Nato sem jo odprla. „Moja prva ljubezen" je bil naslov prvemu zapisu. Zlezla sem izpod kavča in začela brati. Vsebina je bila približno takšna: ,,Prvič sem Jo vkiel na nekem plesu. Približal sem se ji in jo prosil za ples. Mojemu povabilu se je odzvala in fotem sva se večkrat sestala, akoj ko sem jo prvič videl, sem vedel, da se bom zabubil vanjo. No, nisem se motil. Največja sreča zame pa je to, da je tudi ona ob meni srečna, „Potem je sledil kratek premor in zopet je bilo zapisano. " V meni se je vse porušilo. Danes sem na plesu, kjer sem jo čakal na dogovorjenem mestu, videl sem jo z mladim, črnolasim „gizdalinom", ki jo je kavaUrsko peljal na plesišče ter začel plesati, z njo, se razume. Mimo mene je hodila, kot da bi bil prozoren in kot da me ne bi nikoli poznala, čeprav sva si bila tako zelo blizu — tako sem vsaj mislil." Na koncu zapisa je pristavil še njeno ime. Ime ji je Biserka. Mama me je poklicala, naj pridem brisat posodo. Nerada sem se ločila od dnevnika, vendar mi ni preostalo nič drugega, kot da sem spravila dnevnik na prejšne mesto. Mari^ Krapše, 7/a, OŠ Anica Cemej, Makole NAŠ DEDEK MRAZ V četrtek je prišel dedek Mraz. Prišel je iz Izbire Ptuj. Vsi smo se ga veselili. Vsako leto prinese darila za vse učence. Denar mu dajo delavci Izbire Ptuj. Denar dajo zato, ker nas imajo radL Letos je obiskal dedek Mraz tudi cicibančke iz Vidma. Moj brat Gorazd ga je počakal v kino dvorani. Tam smo nastopali, dedek Mraz pa je otroke obdaril Hvala za vse, dedek Mraz! Vsem otrokom želim srečno in uspešno novo leto Božo Cernila, 2 b, Videm pri Ptuju ŠOLSKI HUMOR Prvo uro pri matematiki nam je prišla tovarišica povedat, da bomo štirje, ki delamo pri hranilni službi odšli na izlet Ko je odšla, me je sosed lopnil po rami: „Hura, naši fan^ potujejo na izlet!" Vsi so se zakrohotah, naša poklicna jezikav- ka pa je še dodala: „In rRega gre tudi z njimi!" S prgateljem, ki smo ga krstili za Rego sva se pognala za njo, da bi ji skrajšala jezik. V začetku je bil tek počasen, nato pa se je sprevrgel v pravo dirko. Va so se postavili ob zid in nas bodrili. Ob zidu je stala tudi Mica in na ves glas kričala: „Dajmo, Treza, dajmo!" Med tekom sem pobral gobo in jo zalučal Mici naravnost v usta. Vsa besna seje zagnala za menoj. Tako smo po razredu vihrali kar štirje. Sedaj nisem vedel ali naj lovim Trezo ali Mico. Odločil sem se za oboje. Povečal sem hitrost in v nekaj krogih dohitel Trezo. V trenutku, ko je bil finiš največji, sem pred seboj zagledal nepričakovano oviro. Pri vratih je stal učitelj matematike. Prepozno je bilo za kakršno ukrepanje. Z vso silo sem treščil vanj. Zvezki in knjige so odleteli po razredu, jaz pa sem se zapodil naravnost v umivalnik z umazano vodo. Pred očmi sem že videl posledice tega teka. Namesto pohvale za dober tek, mi je učitelj primazal krepki zaušnici Kot poparjen muc sem odšel v klop. Učitelj je že kontroliral domače naloge, jaz pa sem ves čas mislil le na maščevanje. Sased me je s komolcem opozoril, da moram k tabli. Vsi so me gledali in že sem bral račune, ki jih v zvezku sploh ni bilo. Moja zbirka cvekov se je povečala, a kljub temu sem koval še vedno načrt za maščevanje. Naslednji uri sta zame minili brez presenečenj. Pri slovenskem jeziku sem z veseljem opazoval kako tre^i razred igra nogomet Pozabil sem, da je tovarišica prepovedala gledanje skozi okno in začel sem dasno komentirati potek tekme. To je opazila tudi učiteljica in kazenska naloga je že bila tu: „Zakaj gledam skozi šolsko okno? " Pri glasbenem pouku sem odšel k zobozdravniku. Toda tudi ta se me je kmalu naveličal ker sem mu skoraj odgriznil tri prste, ki mi jih je tiščal v usta. Obogaten z nekaj zaušnicami sem se vrnil na stranišče in tam počakal na konec ure. Glai)eni pouk me namreč ni čisto nič zanimal, ker je instrumentalna glasba za moj glasbeni center nerazumjiva. Pri uri srbohrvaščine sem bil strašno zadovoljen. Tu namreč ne pišemo kontrolnih nalog. Pouk se je srečno končal Po pouku sem se s sošolci napotil domov. Zdaj je bila prilika za dokončen obračun. S pr^ateljem sva se lotila Treze in Mice in ju obdelala, da se je kadilo. Vse je kazalo, da smo dolg poravnali, ko me je dokaj točno zadel gnil paradižnik s sosedovega vrta. Paradižnikova vsebina se je razlila po mojem obrazu in novi srajci Toda napadalk nisem ujel ker sta že stekli za potokom domov. V ko^palnici sem poskušal odstraniti packe iz srajce. Takrat je vstopila mama in opazila paradižnikove madeže. Mama mi je kmalu dodala nekaj madežev na zadnjico, sam pa sem moral oprati srajco. Ugotavljal sem, da se mi godi velika krivica: bfl sem kaznovan, zdaj pa moram še sam odstranje- vati packe, ki so jih naredili drugI Zvonko Nemec, 6/a, OŠ, M^šperk MOJ OČE Moj oče je čevljar. Živi v Pobrežju. Ima veliko dela. Mama in midva z bratom pomagamo očku pri delu. Dela od rane ure in pozno v noč. Dela zaščitne čevlje. Zelo ga imamo radi Romanca Lečnik, 2 b, Videm V KURILNICI V ŠOLI IMAMO KURILNICO. TAM DELA ŠELIGA. ON JE KURJAČ. V PEČ ZAKURI OB ŠTIRIH ZJUTRAJ. NASEKATI MORA DRVA. NA OGENJ VOZI PREMOG. POPRAVLJA STOLE' STOLE SO POLOMILI UČENCI. KURJAČ IMA VELIKO DELA. TATJANA GAJSER, 1. razred, OŠ MAJŠPERK DEDEK MRAZ V SREDO SMO DELALI OKRASE. V ČETRTEK SO NEKATERI PRINESLI SMRE- KOVE VEJE. NAREDILI SMO IZ VEJ SMREKICO. NA SMREKl- CO SMO OBESILI OKRASKE. POTEM SMO VSAK SVOJ STOLČEK VZELI IN SMO SE VSEDLI K TABLI. PA SMO ČAKALI DEDKA MRAZA PA GA DOLGO NI BILO. JANKO GAJT, 1. razred, OŠ MAJŠPERK S LOVO STAREGA LETA IN VESELJA NOVEGA LETA Prišel je mesec december in z njim pripravljanje na novo leto. Novega leta se vsi veselimo. Po vaseh in mestih se vrstijo razne proslave. Še posebej se veselimo novega leta otroci, ker nas obišče dedek Mraz. Tudi na naši šoli smo pripravili kratko proslavo. Na koncu proslave smo poklicali dedka Mraza, ki je takoj prišel Razdelil nam je darove in veseli smo odšli domov. Ker na dan starega leta nismo imeh pouka, sem se lahko sankala, pomagala pospravljati in priprav- gati za novo leto. Zvečer starega leta sem gledala televizijo. Ob polnoči je minilo leto 1976 v z vsemi veselimi in žalostnimi dogodki Nazaj se ne bo nikoli več vrnilo. Ob prihodu novega leta si ljudje podajajo roke in si drug drugemu želijo srečo, zdravje in veselje. Nihče pa ne ve in ne more reči, kakšno bo leto 1977. Mi pionirji pa obljubljamo, da se bomo v novem letu bolj pridno učili. Jožica Dolenc, OŠ Lovrenc na Dr. P. 4/b ZA NOVO LETO Srečni naj bodo vsi otroci sveta, ki hočejo konec krivic in fiorja. Dajmo jim smeh in kar kdo si želi. Če človeka osrečiš, si srečen še ti. V novem letu bregove naj sne^ pobeli. To bo imenitno, a ko bo skopnel, spet bodo skrbi. Tina Žirovnik, 6 a OŠ Franc Osojnik, Ptuj SREČNO V 1977 LETO Zvončki cinglajo v topli sobi Na novoletni jefici se vse iskri okraski se veselijo, da niso več na mrzh polici ampak na drevesu. Na novoletni jelki, ki se vsa Iskri v luči žarnice. Pod jelko leže darila. Na televiziji je novoletni spored. Plesalci plešejo in sliši se živahno prijetna glasba. Toda najlepši trenutek je takrat ko po televiziji ali po radiu pove besede - srečno novo leto 1977. Tudi v družinah si čestitamo. Potem si razdelimo darove, ki smo jih kupili ali pripravili. Potem odidemo spat in se zbudimo v novoletnem jutru leta 1977. Tudi v šoli je lepa Okrasitveni odbor krasi razred, ostali jim zavzeto pomagajo. Po kosilu smo si ogledali igrico. Po igrici nasje v razredih čakalo presenečenje. Dobili smo darila dedka Mraza. Odšli smo domov na sneg in smučat v zimsko veselje. Novoletne želje so najlepši trenutek, kadar si sam in misliš, kaj bi vse rad imel: kmet dober pridelek, bolnik zdravje, tekmo- valec zmage, učenec dober uspeh. To so želje naših staršev, fffgateljev, vseh ljudi. Tudi v novem letu se veselimo novih uspehov, priznanj itd. Matejka Arbeiter, 6 a, Poljčane MOJ BRAT Imam brata Marjana. Včasih se skregava in čez nekaj časa se spet skupaj igrava. Imam ga rada. On je priden. Tudi jaz sem pridna. Marjan rad dela, se rad uči in tudi rad gleda televizijo. Nada Horvat, 3. razred, 0§ Vitomarci KAJ BOM POSTALA? Vsak dan se pridno učim Upam, da bom odlična. Rada bi hodila v novo šolo v Ptuju. Želim postati risarka. Nataša Fridl, 1. b. Videm pri Ptuju MUCA I DOMA IMAM MUCO. IME / JE MIKA. Z MUCO SE TUD' IGRAM. KER IMA OSTR^ KREMPLJE, ME VCASI^ OPRASKA. IMAM JO RADA SAJ JE PRIDNA, KER LOVl| MIŠI. f SONJA ŠMIGOC, l/A OS MAJSPER^ TEDNIK — 20. januarja 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 7 Sedmo republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem Tekmovanje je pod pokroviteljstvom skupščine občine Ptuj in organizacij združenega dela pripravila strelska družina ,,Jože Lacko", organizatorja pa sta bila občinska strelska zveza in telesnokulturna skup- ""Vogoji za tekmovanje so bili dobri, organizacija tekmovanja pa glede na to, da je bilo takšno prven- stvo prvič pripravljeno na našem območju, zelo do- bra in organizator si zasluži, kljub nekaterim manj- šim spodrsljajem, priznanje in pohvalo. Tekmovanje se je končalo v večernih urah, ko je bila tudi razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, medalj, diplom in praktičnih daril. Organizator se je ob podelitvi spomnil tudi vseh tistih, ki so veliko pri- pomogli k razvoju strelskega športa v Sloveniji. Rezultati so bili naslednji: Standardna zračna puška — člani posamezno: 1. Matjaž Suligoj, Postojna, 377 krogov 2. Močilo Savič, J. Lacko, 375 krogov 3. Marjan Repič, Kamnik, 374 krogov A. Loi :e Mikulič, Olimpija, 374 krogov 5. Rajko Rozman, Kranj, 372 krogov — člani ekipno: 1. Kranj 1470 krogov 2. Kamnik 1468 krogov 3. Olimpija 1453 krogov 4. Mrož Velenje 1443 krogov 5. Krim Lj. 1441 krogov 6. J. Lacko 1435 krogov mladinci posamezno: 1. Sandi Kleindienst, J. Lacko, 379 krogov — novi rep. rekord 2. Andrej Kraljic, Krim, 371 krogov 3. Jure Frelih, Kranj, 370 krogov 4. Janko Podgornik, Kamnik, 370 krogov 5. Lojze Gradišar, Kamnik, 369 krogov — mladinci ekipno: 1. Kamnik 1090 krogov 2. Jelovica §. Loka 1068 krogov 3. Mrož Velenje 1056 krogov 4. IX. korp. Piran 1043 krogov 5. ,,Jože Lacko" 1034 krogov — članice posamezno: 1. Judita Jeglič, Olimpija, 365 krogov 2. Branka Klemene, Olimpija, 362 krogov 3. Mojca Fuchsjeger, R. Skapin, 358 krogov — članice ekipno: 1. Olimpija Lj. 1082 krogov — novi rep. rekord — mladinke posamezno: 1. Mojca Fuchsjeger, R. Skapin, 362 krogov 2. Vesna Upelj, IX. korp. Piran, 306 krogov 3. Karmen Komel, J. Lacko, 296 krogov 4. Jelka Učakar, J. Lacko, 290 krogov — mladinke ekipno: 1. ,,Jože Lacko" Ptuj, 819 krogov Standardna zračna pištola — člani posamezno: 1. Franc Tominšek, J. Lacko, 376 krogov 2. Jože Teržan, Olimpija, 375 krogov 3. Tone Bernik, Olimpija, 374 krogov 4. Hinko Bola, Mrož Velenje, 371 krogov 5. Matjaž Suligoj, Postojna, 370 krogov — člani ekipno: 1. Olimpija 1 1475 krogov 2. Olimpija 11 1458 krogov 3. Mrož Velenje 1457 krogov 4. ,,Jože Lacko" 1443 krogov 5. Postojna 1395 krogov — mladinci posamezno: 1. Rojko Srdič, Mrož, 370 krogov 2. Zdenko Medved, J. Lacko, 362 krogov 3. Bogdan Slamšek, Zagorje, 355 krogov 4. Darko Jazbinšek, Mrož, 354 krogov 5. Vinko Trinkaus, Mrož, 350 krogov 6. Pavo Zivkovič, J. Lacko, 335 krogov — mladinci ekipno: 1. Mrož Velenje 1074 krogov 2. ,,Jože Lacko" 1 1030 krogov 3. ,,Jože Lacko" 11 865 krogov — članice posamezno: 1. Antonija Rolih, SDK Lj., 359 krogov — bolje od državnega rekorda 2. Marina Cičmir, SDK Lj., 338 krogov — mladinke posamezno: 1. Irena Vidmar, Kamnik, 345 krogov 2. Jelka Učakar, J. Lacko, 287 krogov Na sedmem republiškem prvenstvu so bili postav- ljeni trije republiški rekordi. Strelci SD ,,Jože Lac- ko" so osvojili devet odličij. Sandi Kleindienst in Franc Tominšek sta dosegla rezultata, ki tudi v dr- žavnem merilu veliko pomenita. Tekmovanje je bilo uspešno za Tominška še zlasti zato, ker je prvič po- stal republiški zmagovalec. Na državno prvenstvo, ki bo 29. in 30. t.m. v Za- dru se je uvrstilo kar trinajst strelcev iz SD Jože Lac- ko. To je za naše strelce veliko priznanje, zato jim želimo veliko uspeha! 1. kotar Sandi Kleindienst, zmagovalec med mladinci s stan- dardno zračno puško. Priznanja je podeljeval Adolf Mihelač, predsednik občinske strelske zveze Ptuj- Foto: Kosi ZIMSKO ROKOMETNO PRVENSTVO V CELJU Velika Nedelja- Kovinar (Maribor) 17:15(9:8) Do letošnjega leta je bilo zimsko rokometno prvenstvo Slovenije v Ljubljani. Letos se bo izvedlo zimsko prvenstvo tudi v Celju, ker je v Celju nova športna dvorana Golovec. Na zimskem prvenstvu v Celju nastopata tudi dve roko- metni ekipi iz občine Ormož. V B skupini za moške nastopajo poleg ekipe Velike Nedelje še naslednje ekipe: Krško, Leskovec, Rod (Radeče), Kovinar (Maribor), Sev- nica, Trim Team in Celje B. V skupini za mladince pa poleg mladinske reprezentance Ormož nastopajo še: Sevnica, Fužinar (Ravne), Celje, Kovinar (Maribor), Polet (M. Sobota) in Minerva (Griže). V prvem kolu v skupini B za člane je ekipa rokometašev Velike Nedelje premagala v dvorani Golo- vec ekipo Kovinarja iz Maribora. Rokometaši Velflcc Nedelje so bih boljši ves čas tekme in na koncu zasluženo osvojili dve točki. Strel- ci zadetkov za Veliko Nedeljo: Majcen, Lah in Kumer 4, Skok 3 in Slana 2. D. Cvetko TiMSKn PRVFNSTVO VARAŽDINA Velika Nedelja-Elektrokontakt 19:13 v Varaždinu se je tudi letos pričelo tradicionalno že četrto po vrsti zimsko prvenstvo v rokometu, na katerem sodeluje 33 ekip iz Hrvatske in Slovenije. V prvi skupini za moške sodeluje tudi rokometna ekipa Velike Nedelje. V prijateljski tekmi v varaždinski športni dvorani je ekipa Velike Nedelje prema^la ekipo Elektrokontakta. Velika Nedelja-Viilovec 20:23 (13:12) V tekmi prvega kola zimskega prvenstva Varaždina so rokometaši Velike Nedelje izgubili z ekipo Vidovca iz SR Hrvatske. "Rokometaši Velike Nedelje so bili boljši nasprotnik v prvem polčasu, v drugem pa so popustili in izgubih srečanje. Strelci za Veliko Nedeljo: Majcen 6, Kumer J. 4, Kumer S. in Lah 3, Skok 2, Slana in Zorko 1. Pri ekipi Vidovca pa jc bil najuspešnejši Čubič s 6 zadetki. Mladinska reprezentanca Ormož- PartizanlVinita) 13:10 (4:4) Na zimskem prvenstvu .Varaždina nastopa v drugi skupini tudi mladinska reprezentanca Ormož, ki je član repubhškc mladinske lige. Mladi rokometaši iz Ormoža so v prvem kolu zimskega prvenstva v Varaždinu premagali ekipo Partizana iz Vinice. Po prvem polčasu je bil rezultat neodločen, v drugem pa je mladinska reprezentanca Ormoža z nekaj hitrimi protinapadi končala tekmo v svojo korist. Strelci za zmagovalce: Zabavnik 6, Rajšp 3, Topličar in Krstič 2. D. Cvetko Velika Neilelja-Vama (Vataždn) 17:17(12:12) V drugem kolu zimskega prvenstva Varaždina so rokometaši Velike Nedelje igrali z ekipo Vame iz Varaždina in dosegh neodločen rezultat. Tekma je bila vseh 60 mmut precej izenačena. Ekipi sta se ves čas izmenjavah v vodstvu. Sedem minut pred koncem srečanja je bil rezultat 17:17. Ta rezultat je ostal do konca tekme in ekipi sta si razdelili točke. Strelci zadetkov za Veliko Nedeljo: Lah 6, Majcen 5, Kumer 1-3, Slana 2 in Skok 1. Dobro sta se izkazala tudi vratarja Velike Nedelje Kace in Zemljak. Pri ekipi Vame je bil najuspešnejši Krčar, ki je dosegel 7 zadetkov. D. Oetko POKAL POHORSKEGA BATALJONA ZOPET V DOMAČI VITRINI Nedavno, že tradicionalno tekmovanje judoistov iz vse Slove- nije, je potekalo ponovno v znaku premoči domačih tekmovalcev, kateri so tako ponovno pokazali, da imajo dober tekmovalni kader. Letošnje tekmovanje je trajalo kar dva dni, prvi dan so se pomerili pionirji, drugi dan pa še člani. Domačinu in organizatorju Judo klubu IMPOL iz Slov. Bistrice je uspelo zbrati na tem meoriainem tekmovanju skupno preko 150 pionirjev in članov iz preko 20 ju- do klubov Slovenije. Tekmovanje je potekalo v sed- mih kategorijah. Letošnje tekmo- vanje je povsem dokaz, da postaja judo šport vse bolj popularen in množični šport v naši republiki. Vidno napreduje tudi kvaliteta tekmovalcev in spoznanje, da judo prodira tudi v kraje, kjer ta športna panoga še pred nedavnim ni imela privržencev. To ugotovi- tev so potrdili tudi mladi judoisti iz Murske Sobote, kateri so uspeli osvojiti največ vodilnih naslovov ter mladi judoisti, pionirji iz Rad- vanja pri Mariboru. Med člani se domačini niso dali presenetiti, saj so se na to tekmo- vanje pripravljali načrtno. Njihova naloga in želja, povrniti lani izgubljeni prehodni pokal Po- horskega bataljona na domačih blazinah, se jim je tudi uresničila. Pred okoli 300 gledalci so poželi največ priznanj in tudi zmag ter vidnejših uvrstitev, kar jim je v skupnem seštevku povrnilo tudi izgubljeno prvo mesto, katerega je uspelo samo eno leto obdržati ljubljanski Olimpiji. Uspeh je toliko pomembnejši, ker so doma- čini nastopili brez treh domačih standardnih tekmovalcev, med nji- mi trenutno najuspešnejšega člana domače ekipe Janeza Vidmajerja. Pokrovitelj letošnjega tekmo- vanja za prehodni pokal Pohorski bataljon je bil občinski štab za SLO Slov. Bistrica, v njegovem imenu pa je prehodne pokale in priznanja, plakete in praktična da- rila podelil Ivan Ferk. Ekipno je tako osvojil prv; mesto JK IMPOL 36 točk, pred M. Soboto 17, točk, JK Ivo Reja iz Celja 14 točk, JK Olimpija (Lj) 14, točk, JK Branik (Mb) 9 točk, Maribor 8 točk, JK Radvanje 5 točk, JK Slov. Knjice 5 točk itd. V. Horvat SLOVENSKA BISTRICA Mladi judist Anton Leskovar tretji na svetu Nedavno svetovno prvenstvo v judu, katero je bilo v španskem glavnem mestu Madridu, je prineslo tudi jugoslovanskemu judu, še posebno pa judo klubu IMPOL iz Slov. Bistrice pomemben dosežek. Član tega kluba, mladi Anton Leskovar je v težki kategoriji (nad 93 kg) osvojil bronasto kolajno in tako postal eden najuspešnejših mladih, perspektivnih tekmovalcev pri nas. V najtežji kategoriji je nastopil na predlog vodstva jugoslovanske ekipe na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki je menilo, da so njegove možnosti v tej kategoriji mnogo večje kot v poltežki, kjer je prvotno nameraval tekmovati. Mlademu Leskovarju pa to ni prvi večji uspeh. Na mednarodnih prvenstvih Madžarske in Romunije, pokal Jadrana in memorialu Nagaoke je že osvojil številne pokale in kolajne. Uspeh je toliko po- membnejši, ker je to njegovo zadnje nastopanje v konkurenci mladincev in sedaj že resno načrtuje svoje nastope v članskih vrstah. Sam se dobro zaveda, da bo potrebno tudi sedaj veliko in naporno vaditi, če se bo želel uvrstiti v skupino najboljših v državi, kar bi mu omogočalo nadaljevanje uspešne poti tudi na mednarodna tekmovanja. SLIKA IN BESEDILO: V. Horvat Anton Leskovar, kljub velikim uspehom je ostal skromen in dober tovariš Predstavljamo vam Občinska strelska zveza je zveza strelskih organizacij občine Ptuj, v katero je vključeno trenutno 15 strel- skfli družin. Družine imajo svoje sekcije po posameznih kr^evnih skupnostih. Po zadnjih podatkih je v občini vključeno v strelske družine skoraj 1500 strelcev. Med našimi strelci je največ zanimanj za streljanje za zračnim orožjem, mžddcalibr- skim orožjem in vojaško puško. Med ta orožja štejemo puške in pištole, ki jih je več vrst, zato je tekmovalni program zelo pester. Pri ^-lu streldcih družin je aan poseben povdarek usposablja- nju mladine za splošni ljudski odpor. V zadnjih cetih so si zastavili širok program po- mladitve strelskih organizacij, predvsem z ustanavyanjem sekcg na osnovnih in srednjih šolah. Vendar je največja težava pri tem pomanjkanje orožja, ker so zai^ potrebna znatna denarna sredstva Program dela zveze je vsklajen s programom strelske zveze Jugoslavije in republiške strelske zveze. V njihovem programu so zajeta vsa tekmovarya v občini, na katerih morajo strelci dosegati ustrezne reziiltate, da se lahko udeležijo tekmovanj na višji ravni. Zraven tega sodelujejo na raznih manifestacijah kot je: pohod po poteh slovenje- goriške čete, prireditve v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacgah, skrat- ka vsepovsod, kjer je potreb- no, da je strelski šport prisoten. Streldce družine so razde- ljene na terenske in družine v krajevni skupnosti Ptuj. Izven Ptuja so znane družine v Kidričevem, Juršincih, Cirku- lanah, Podlehniku in nova na H^dini. V ptujski krajevni skupnosti pa sta najmočnejši družini SD Tumišče in SD „Jože Lacko", slednja zadnja leta izredno napreduje v množičnosti in kvaliteti Razen manjših odstopanj, kot je npr. „delo na svojo roko mimo zveze", so odnosi med družinami zelo dobri. Dele- gatdd sistem obstaja pri njih že dolgo in je tudi uspešno zaživel. Društva obravnavno programe dela in probleme na skupščinah, na katerih izvo- lijo delegate za zasedanje zveze. Delo v okviru občinske zveze vodi ožji upravni odbor. Program zveze za letos še ni dokončno izdelan in bo vskl^en s programom republi- ške strelske zveze. V njem bodo zajeta vsa tekmovanja na občinski, medobčinski, republiški in zvezni ravni. Med njimi n^ omenimo občinska prvenstva pionirjev in pionirk, na katenh bodo izbrali najbdjše za večja tekmovanja. To je sistem selekcije, ki je pri njihovem delu stalno prisoten. To od njih zahtevajo draga oprema oz. orožje in zvezni predpisi o kvaliteti nastopajočih na večjih tekmovanjih. Trenutno so najuspešnejši strelci s pištolo in to malokahbrsko in standardno zračno pištolo iz SD „Jože Lacko" in strelci z malokali- brsko puško iz SD Tumišče. Podatke o delu občinske strelske zveze smo zvedeli iz razgovora s predsednikom zveze Adolfom Mihelačem. Vsem strelcem želimo na tekmovanjih veliko uspehov in da bi v svoje vrste uspeli pritegniti čim več mladih, ker je ta šport za našo družbo velikega pomena. 1. kotar Pred občnim zborom Aerokluba Ptuj Še o delu padalske sekcije Na jutrišnjem občnem zboru Aerokluba Ptuj bodo podrobneje oceniU svoje enoletno delo. Ker smo o modelarjih in o delu motorne in jadralne sekcqe že poročali, se bomo danes pomenili le na delo padalske sekcije, ki je bila enako aktivna kot ostale sekcqe. Po zimskih predavai^ih in kontrohiih testih, so začeli že v "^cu s skoki UdeležiU so se 5tudent*:ega tekmovanja v Beo- gradu, ki je bflo od 4. do 6. aprila '^jub temu, da niso prej dosti trenirali, so v močni konkurenci predstavniki Aerokluba dosegh peto in enajsto mesto. ^ začetku julija so se ptujski padalci udeleziU tekmovanja za ..Primordci pokal" v Ajdovščini, ^voj nastop so opravičili s sohdno uvrstitvgo, saj je Janez Petrovič zasedel prvo mesto v nočnih skokih na cilj. Nato so se udeležili ^di repubUškega padalskega prvenstva, ki je bilo v Celju. Tega prvenstva se je udeležila hidi kompletna državna reprezentanca,] zato so bili glavni favoriti znani že pred tekmovaiTJi. Kljub temu je °ua ekipa AK Ptuj v skupni uvrstitvi tretja, Petrovič ie dosegel • mesto v figurativnih skokih. V^idovič pa 6. mesto v skokih na cilj. Na podlagi rezultatov repubU- škega prvenstva sta se dva člana udeležUa še državnega padalskega prvenstva v Lescah. Janez Vkiovič je tekmoval kot član mladinske ekipe in je osvojil prvo mesto, Zdenka Glažerjeva pa je v ženski konkurenci osvojila 3. mesto in se s tem uvrstila v žensko državno reprezentanco ter btla na pripra- vah za svetovno padalsko prvenstvo v Paračini, svetovnega prvenstva, kije bilo v Rimu pa se ptujska ekipa ni udeležila. V avgustu je Aeroklub Ptuj organiziral že tradicionalno tek- movanje za ,J*tuiski padalski pokal" v skokih na vodo v podlehniško jezero. Tekmovanja so se udeležili padalci iz vseh sosednjih klubov in tudi iz SR Hrvatske, ptujska ekipa pa je osvojila drugo mesto. Poleg tc^a so se padalci AK Ptuj udeležili se številnih drugih tekmovanj. Za padalsko sekcijo je posebno pereče vprašanje pridobivanje novih članov, <;aj so v mnskcm letu pridobiU samo štiri nove člane, od teh so 2 izšolah doma, dva pa sta opravila šolo v internatu za potrebe JLA, ki je bil v Ajdovščini. Sklenili so, da bodo v naslednji sezoni posvetili šolanju padalcev - začetnikov večjo skrb in si bodo prizadevah, da se šolanje nekoliko poenostavi tako, da bo lahko kandidat dobil dovo^enje padalca v eni sezoni. Padalska sekcija šteje 25 aktivnih padalcev, od tega jih ima 15 že dovoljenje, ostah pa so še začetniki. Tekmovanj se že vrsto let udeležujejo eni in isti člani, mlajših pa jim ni uspelo dovolj usposobiti za tekmovanja. Pri tem je treba vedeti, da dober športnik - padalec lahko postane le s sistematično vzgojo in usposabpa- njem. Ce se ne bodo bolj usmerili na mlajše, bo nastala vehka vrzel, saj je sedanja ekipa padalcev že dosegla športni vrhunec. Za konec še nekaj številk o sezoni 1976. Od planuanih 850 skokov so jih izvedb 933, načrtovali so, da bodo trije kandidati opravih izpit za dovoljenje padalca, dejansko pa ga je opravilo šest padalcev, le pri prklobivanju novih članov - začetnikov niso dosegli plana Prav tako jim ni uspelo izšolati treh učiteljev padaktva, oboje bodo morah nadoknaditi v letošnji sezoruL Pričakujejo, da bo letošnja sezona uspešnejša, s^ so naročili tudi štiri nova, moderna tekmo- valna padala, ki so jim neobhodno potrebna, da bodo držah korak z vrhunskimi padalci pri nas in v svetu. FF 8 - ZA RAZVEDRILO 20. januarja 1977- — 20. januarja 1977 (TSDNIK OGLASI IN OBJAVE-9 Ormož Letos nova blagovna hiša Zamisel o gradnji blagovne hiše v Ormožu sega že v preteklo srednje- ročno obdobje. Med delovnimi ljudmi in občani je že dalj časa veliko zani- manja za gradnjo trgovskega lokala, kjer je mogoče kupiti več stvari. Ker Ormož nima takšnega trgovskega lokala odteka določen del kupne moči v nekatere sosedne občine, kot recimo v Ptuj, Maribor in Ljutomer; tudi za same kupce je takšen lokal nujno potreben, zato so se v Ormožu odločili, da v tem srednjeročnem obdobju zgradijo sodoben trgovski lokal. V Ormožu je že od leta 1960 prisotno trgovsko podjetje Koloniale iz Maribora, ki ima v občini 4 trgovine, v kasnejšem času pa so bile v Ormožu locirane še 2 trgovini Povrtnine, ki spadajo v SOZD TIMA. Maketa blagovne hiše v Ormožu. Projektant blagovnice je Dušan Moškon. Leta 1973 so stekle prve priprave, da se v Ormožu zgradi blagovna hiša, ki bi jo gradilo mariborsko podjetje Koloniale. Skupščina občine Ormož je že takrat ponudila za gradnjo trgovskega lokala brezplačno zem- ljišče. V letošnjem letu so se v Ormožu odločili, da do konca leta zgradijo, blagovno hišo. Investitor del je tako postalo trgovsko podjetje Koloniale iz Maribora. Nova blagovnica bo imela 2000 kv. m bruto trgovskega prosto- ra, kjer se bo zaposHlo okrog 50 ljudi. Finančna konstrukcija je že sedaj v celoti pokrita. Gradnja tega objekta bo stala 5 milijonov dinarjev. Del sredstev bo dala organizacija združenega dela Koloniale, 13 milijonov pa bo bančnega kredita, ki ga bo prav tako najelo trgovsko podjetje Kolonia- le. zk Javna tribuna o štipendiranju v petek, 14. januarja je bila v Ptuju javna tribuna o štipendijski in kadrovski politiki. Ptujski študentje so se razgovarjali s predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in z direktorji temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Na razgovoru je zbranim študentom in nekaterim direktorjem Franjo Gnilšek, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, najprej v ilustracijo predočil družbeno-ekonomsko stanje v naši občini. Milan Cucek, predsednik občinske konference ZSMS Ptuj, je nato govoril o kadrovski politiki pri nas ter poudaril, da je vse premajhno zanimanje delovnih organizacij za študente, dokaz za to je bila že sama udeležba na razgovoru. Od preko štirideset delovnih organizacij, katerih predstavniki so bili vabljeni, se je razgovora udeležilo le 11 direktorjev. Profesorica Ljubica Suligojeva, predsednica izvršnega odbora za štipendiranje, pa je nato načela problematiko štipendiranja. Meh Poznik je poročala o delu Kluba ptujskih študentov in o nedokončanem izidu ankete, ki so jo izvedli med našimi študenti v Ljubljani in v Mariboru. Podatki so izredno zanimivi in koristni, vendar bomo o njih poročali, ko bo anketa dokončana. Podrobneje o razpravi prihodnjič. — OM Sestal seje svet varčevalcev Na 3. seji sveta varčevalcev pri Kreditni banki Maribor, podružnici Ptuj so v okviru bogatega dnevnega reda, delegati med drugim obrav- navali pravilnik o odobravanju kre- ditov za dopuste, srednjeročni raz- vojni plan banke s področja poslo- vanja z občani in sklep o odobrava- nju prekoračitve sredstev na tekoče račune občanov. Posebno mesto pa je našlo poročilo o pionirskem var- čevanju. Po podatkih, ki smo jih dobili, so pionirji-varčevalci do 31. 12. 1976 privarčevali 419.235,75 di- narjev; pripis obresti pa znaša 26.249,12 dinarjev. MG PRVA ODDELČNA KONFERENCA NA OSNOVNI ŠOLI TONETA ŽNIDARIČA V PTUJI Učenci kritični do sebe Jutri popoldan bodo šolske duri zaprli, še prej pa bodo učencem podelili spričevala o polletnem uspehu in vedenju. Prav to pa bo razlog, ali bodo učenci zapuščali učilnice vedri, nasmejani ali pa bo- do njihovi pogledi mrki in žalost- ni. Pregovor pravi: ,,Vsakdo spi, kakor si postelje"; mnogo resnice je v tem. Kdor bo zadovoljen s svojim uspehom, bo preživel 14 dni zimskih počitnic v vedrem razpoloženju, spet bo drugi večino prostega časa prebil ob knjigah in učenju. Vprašanje pa je, če je res vsega kriv sam? Mu je mar posku- šal kdo pomagati? Mu je kdo priskočil na pomoč ob pravem ča- su? Ali je sploh hotel pomoč? V osnovni šoli Toneta 2nidariča si s temi vprašanji ne belijo glave, čeprav je tudi pri njih nekaj tak- šnih primerov. Seveda pa ne gre za to, ali bo učenec razred izdelal, ampak je pomembno, da bo nje- gov uspeh čim boljši, da bo po končani osnovni šoli lažje stopil v katerokoli srednjo ali poklicno šo- lo. Prav zato so učenci sami orga- nizirali v ponedeljek prvo oddelčno konferenco v prvi učni uri. Sestali so se skupaj z učitelji v tehnični delavnici. Njihov namen je bil, ugotoviti vzroke slabega učnega uspeha, slabega vedenja in potem najti skupno rešitev, kako te probleme rešiti. Pri tem pa je treba povdariti, da so bili učenci sami do sebe zelo kritični. Po tem, ko je predsednica razredne skupnosti dala krajšo poročilo o stanju učnega uspeha v razredu, je vsakega izmed učencev 8. b razreda vprašala, ali je z uspe- hom zadovoljen, kaj bo storil, da bo v drugem polletju še boljši, koliko prostega časa posveti uče- nju; Zanimivo je, da ni bil niti eden izmed učencev povsem za- dovoljen s svojim učnim uspehom. Skoraj vsak je dejal: ,,Mislim, da bi lahko bil še boljši". V razgovo- ru so nato skupaj poskusili ugotoviti stanje discipline na Soli, analizirali so stanje in ocene iz vedenja posameznikov in spn komentirali prizadete v razred Kritično so ocenili medseboj odnose v razredni skupnosi obravnavali pa so tudi posamezi ke, ki imajo težave pri določen predmetih, predvsem tiste, ki ni hoteli sprejeti pomoči razredi skupnosti, z dopolnilnim učenje ali kako drugače. Vsekakor je oddelčna konferei ca 8. b razreda na 0§ Tonei Znidariča eden prvih takšnih pi merov v naši občini. Upamo, da s učenci z njo v veliki meri zad( voljili namenu, ki je bil predvsei v tem, da čim prej poskušaj odpraviti ugotovljene vzroke sli bih učnih uspehov in slabega vedi nja, če o tem sploh lahko govor mo tako, kajti v letu 1976 so na ti Soli imeli 99,6 % učni uspeh i predvidevajo, da tudi letos ne b slabši. Glede na to, da je večin prizadetih učencev obljubila, da h svoj uspeh v drugem polletji bistveno izboljšala, zato lahici pričakujemo Se ugodnejji rezultate. M. Ozme Učenci pri pomembni izvenšotski akciji za referendum lansko jesen. Foto: zk Pred jutrišnjo otvoritvijo kluba mladih v Ptuju ^ ............._ Mnogo dela, dovolj zabave - pester program d^avnosti Razgovor z Miranom Zorčičem, ip'avnikom kluba mladih Po krajšem zati^u, bo z jutrišnjim dnem zopet zaživela dejavnost kluba mladih v Ptuju. Poročali smo že, da so v njega pred kratkim napeljal c entral- no kurjavo, da so s piostovo^nim delom ptujske srednješolske mla- dine renovirali in prepleskali prostore kluba, tako, da je sedaj vse nared za otvoritev. Programdci svet Kluba mladih je že napravil program dejavnosti in v okviru teh datumsko določil posamezne prireditve in zabave. Miran Zorčič nam je o tem povedal: ,J*rogram dejavnosti Kluba mladih je zelo pester in upam, da bo našel v njem svoj delež vsak od mladih. Tako bodo, pa tudi že delujejo plesno - scenska sekc|a, ki jo bo vodila Mira Mijačevič, mešani pevski zbor, ki ga bo vodil Franc Lačen, literarna sekcja ter športna sekcga, v okviru katere bodo delovale: namiznoteniška ekipa, šahovdca ekipa, ekipa malega nogometa ter ekipi rokometa in košarke za moške in ženske." Kakšne prireditve pa boste organizirali v okviru teh sekcg in pa seveda izven njih? „Tudi za samo delo v klubu smo se že dogovorili. Jutri bo otvoritev prenovJyenih prostoro,dan za tem, 22. januarja bomo imeli disco klub, v soboto 29. januarja smo povabili v Ptuj ansambel Pred- mes^e, ki bo igral na plesu, 5. februarja bo spet disco, 8. februarja bomo organizirali kul- turni večer mladih ustvarjalcev, 10. februarja bomo imeli preda- varge iz prometne vzgoje, 19. februarja smo pripravki pustni ples, na katerem bo igral ansambel Miran Zorčič: Program dejav- nosti Kluba mladih je zelo pester. Foto: OM Parni va^ak, 25. februarja bodo gimnazijci imeli premiero svoje igre, 5. marca bo s^i ples, 10. marca bo srečanje s pesnikom Tonetom Kuntnerjem, 11. marca bo filmska ura, 19. marca bo spet disco klub, 23. marca bo srečanje, tokrat s pesnikom Rankom Tihomirovičem, 26. marca bo ples, 30. marca pa bo srečanje s pesniki iz zamejstva, 2. aprila bo disco, 9. aprila bo ples z ansamblom, 13. aprila bomo organizirali gledališki večer Nataše Sirk, 16. aprila bomo imeli disco, 21. aprila smo organizirali srečanje s pesnikom Ervinom Fricom, 22. aprila bo filmska ura, 30. aprila pa bo ples z ansamblom. V mesecu maju bomo organizirali pohod v počastitev dneva zmage, športna srečai^a ob Dnevu mladosti, 12. maja bomo povabili v naš klub eksperimentalno gledališče iz Ce^a, 14. maja bo disco klub, 21. maja pfes z ansamblom, 26. maja bomo imeli srečanje s pesnikom Ivanom Minatgem, 27. maja poseben večer naše, plesno scenske sekcije in pevskega zbora, 28. maja pa spet disco, potem bo dve soboti zapored ples, 25. junija pa bomo imeli še skupni ples, s katerim bi obeležiM konec šolskega leta. V juUju in avgustu bomo delo v klubu malo prekinili, vendar bo mladina tačas menda najbo^ aktivna, kajti to so meseci brigadne aktivnosti." Jutri bo torej otvoritev prenovljenih klubskih prostorov, za kakšna dela pravzaprav gre? „V glavnem je velika pridobitev centralno ogrevanje, prostore smo temeljito očistili, stene na novo prepleskali, kupili smo nekaj novega inventarja, tako, da bo tudi prostorska ureditev malo drugačna kot prej. Sama mladina je bila zelo aktivna pri vseh delih. Dijaki gimnazije so opravili 900 ur, dijaki Kovinskega šolskega centra so delali skupaj 350 prostovoljnih ur m dgaki šolskega centra za gospodarstvo in upravo so delali 100 ur. Za samo otvoritev smo pripravili tudi kulturni program, v katerem bodo nastopili d^aki z hterarnim programom, nastopila pa bo tudi skupina plesalcev modemih plesov iz Zagreba." -OM STRAN ČRNE KRONIKE V tednu od 10. do vključno 16. januarja je bilo na območju ptuj- ske občine 26 prometnih nezgod, ki na srečo v nesreči niso terjale smrtne žrtve. Skupna materialna škoda znaša 142.100 din. Glavne vzroke nezgod je pripisati nepri- merni hitrosti voznikov glede na stanje cestišča. KOLESAR IZSIUEVAL PRED- NOST V sredo, 12. januarja ob 11.15 se je zgodila v križišču Mariborske z Zagrebško cesto huda prometna nesreča. Kolesar Franc Kolednik iz Tržca 29 je peljal preko mostu iz Ptuja. V križišču z Zagrebško je ne- nadoma zavil v levo in s tem zaprl pot voznici osebnega avtomobila Hildi Brezničar iz Mariborske ceste v Ptuju. Ta ga je zadela s sprednjim delom in ga zbila po cestišču. Kole- sar Kolednik je pri tem dobil hude telesne poškodbe in so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. Materialna škoda na vozilu znaša 5.600 dinar- jev. ZARADI POLEDICE IN NEPRI- LAGOJENE HITROSTI V 8 m GLOBOK JAREK V Štukih se je v sredo, 12. januarja zgodila huda prometna nesreča, ko je Stanko Majcen iz Grajene 6 peljal z avtomobilom tuje registracije iz smeri Ptuja proti Grajeni. Zaradi neprimerne hitrosti in poledice ga je začelo zanašati, izgubil je oblast nad vozilom in za- peljal na levo, kjer se je vozilo po prevračanju ustavilo na desnem boku. Majcen se je pri tem huje te- lesno poškodoval, na avtomobilu pa je za 18.000 dinarjev materialne škode. NEPOJASNJENA SMRT V KIDRIČEVEM V žepu pokojnika 17.000 din gotovine TRUPLO ODSTRANILI ŠELE PO DEVETIH URAH OD PRIJAVE VSE K A ŽE DA TUDI PO SMR TI NE GRE BREZ ,. VEZ''.' V pondeljek ob 11. uri in 15 mi- nut, so obvestili oddelek milice Kidričevo, da leži ob gozdičku pri bloku št. 32 neznan moški, ki je verjetno mrtev. Neznanec je ležal skrčen, truplo je bilo že zmrznje- no. Ko je dežurni miličnik prišel na kraj nesreče je lahko ugotovil isto. Ker pa je pokojnik ležal napol nag in ker je imel levo nogo plavo, roko pa opraskano in okrvavljeno, je miličnik menil, da gre morda ža uboj, zato je takoj obvestil dežurno ambulanto v Kidričevem, kajti vzrok smrti mo- ra pismeno ugotoviti zdravnik ali sodni izvedenec. Po telefonu je dobil odgovor, da zdravnica ne more priti, ker dela s pacienti. Miličnik je poklical Tu je Alojz Markež za vedno za- spal. Foto: Ozmec zdravstveni dom Ptuj, dežurno službo, tam pa je dobil odgovor, da pride popoldanski dežurni šele ob 14. uri, dopoldanski pa je nekje na terenu. Med tem časom se je v bližini pokojnika zadrževal miličnik, da bi ga obvaroval pred radovedneži. Dežurnega zdravnika pa od nikoder. Cez nekaj časa je miličnik spet klical dežurno službo, a je dobil odgovor, da mo- ra dežurni najprej poskrbeti za ži- ve, potem pa za mrtve. In tako so vsi skupaj čakali. Pokojnik na ,,milost", miličniki pa na zdravni- ka, da čim prej umaknejo truplo. Med čakanjem so se mu le približali in našli v žepu nič manj, kot 17.000 din gotovine. Pozneje so ugotovili še, da gre za 67 letne- ga Alojza Markeža iz Njiverc 25. Markež je bil hlapec pri Kanclerje- vih. Zadnjih pet let je preživel v domu oskrbovancev v Muretincih, odkoder se je vrnil. Po izjavi nekaterih očividcev, so Markeža noč poprej videli močno vinjenega, ko je taval po naselju. Ure so minevale, mraz je postajal ostrejši, nastala je tema. Natanko ob 18. uri in trideset minut je prišel na kraj dogodka dežurni zdravnik s šoferjem. Po pregledu trupla je zaključil, da gre za smrt zaradi zmrznitve, na truplu namreč ni opazil znakov nasilja. Dežurni zdravnik se je odpeljal, pokojnik pa je še naprej ostal sicer mrtev a napol gol. Po zakoniti poti lahko šele po izstavitvi mrliškega lista odpeljejo pokojnika, zato so takoj za tem javili komunalni službi naj pridejo ponj. Končno je ob 19. uri in 47 minut pripeljal mrtvaški kombi in pokojnika odpeljal. —OM Letna kronika 1976na matičnem uradu v Ptuju | v letu 1976 se je v ptujski porodnišnici rodilo 1451 otrok, od tega 748 dečkov in 713 deklic. Število rojstev je v letu 1976 večje za 7 % v primeri s številom rojstev v letu 1975, ko je privekalo na svet 1331 novorojenčkov. V matično knjigo umrlih je vpisano v letu 1976 — 387 smrtnih primerov, kar pomeni v primerjavi z letom 1975 26 % smrtnih prime- rov več. V letu 1976 je bilo sklenjenih pri matičnem uradu v Ptuju 475 po- rok, kar je tudi nekoliko več kot v letu 1975. Svoj DA pred matičar- jem je izjavilo 12 parov več kot v letu 1975, ko je bilo sklenjenih 463 zakonskih zvez. Slovesno je bilo potrjenih 18 zlatih porok, ko so si zakonci po 50 letih zakonskega življenja ponovno pred matičarjem in delegatom izmenjali poročne prstane in v družinskem krogu- proslavili svoj zlati jubilej. Skupno je bilo pri matičnem uradu v letu 1976 izdanih 12.165 izpiskov iz matičnih knjig. „ B. ^< TEDNIld izdaja zavod za časopisno inl radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Nfl podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljn' davek od prometa proizvodov. osebna kronika RODILE SO: Viktorija Kores, Tlake 31 — Andrejo; Milena Meško, Ci- ril—Metodov dr. 17 — Anjo; Mari- ja Peršuh, Pleterje 40 — Andreja; Kovinka Uveric, Gregorčičev dr. 6 — Aleksandra; Marija Krajnc, Bre- zove! 9 — Ireno; Ivanka Bezjak, Placarovci 6 — Damjana; Dragica Gajšek, Vintarovci 74 — Tatjano; Milena Breznik, Biš 60 — dečka; Marija Muršec, Dolič 31 — dekh- co; Jerica Kozel, Trdobojci 1 — dečka; Alenka Jurkovič, Ciril— Metodov dr. 15 — Petro; Veronika Horvat, Zg. Pristava 60 — dečka; Marija Gajšek, Tomšičeva 32 — Gregorja; Anica Malek, Lancova vas 70 — Klavdijo; Jožica Skok, Cvetkov trg 3 — Ksenijo; Olga Zu- panič. Poljska 20 — Metko; Vera Laporšek, Novinci 49 — Milojko; Marija Cizerl, Mala vas 27 — Brigi- to; Terezija Gašparič, Nova vas 122 — Mirico. Poroke: Stanislav Bertoncelj, Virmaše 22 in Antonija Emeršič, Paradiž 51; Milan Voda, Krčevina pri Vurberku 56 in Silva llec, Grajen- ščak 91; Branko Ciglar, Dornava 117 in Marjeta Peteršič, Dornava 103. Umrli so: Marija Kristovič, Turški vrh 63, roj. 1914, umrla 9. jan. 1977; Aloj- zij Vouda, Rogaška 10, roj. 1900, umrl 11. jan. 1977; Antonija Kova- čič. Breg 31, roj. 1902, umrla 12. jan. 1977; Franc Horvat, Kukava 52, roj. 1906, umrl 12. jan. 1977; Štefan Salamija, Vičanci 76, roj. 1931, umrl 13. jan. 1977; Kunigun- da Murko, Slovenja vas 73, roj. 1904, umrla 15. jan. 1977; Ignacij Poterc, Dom upokojencev Mure- tinci, roj. 1890, umrl 13. jan. 1977; Neža Posavec, Trgovišče 15, roj. 1892, umrla 15. jan. 1977. vreme do 31. januarja 1977. Mlaj je bil včeraj, 19. januar-' jaob 15.11. \ Napoved: do srede, 25. ja-j nuarja bo suho vreme. V drugii polovici tekočega tedna se boj stoplilo. Od četrtka, 27. januar-' ja do 29. januarja bo spremen-; Ijivo: sneg bo prešel v dež in to, j v soboto, 29. januarja. Zadnjat dva dni tega meseca bo lepo inj toplejše vreme. V januarju! zraste dan za 56 minut. Od 21.1 do 25. januarja so tako imeno-i vani — sredozimci. Alojz Cestnik Teb/nič - meni nič, prilcoHca pa stoji! Prav gotovo je marsikateri od voznikov in pešcev opazil parkirano prikolico na Z^rebški cesti v Ptuju, s^ stoji tam že od oktobra lani. In čemu? Tega ne vemo ne mi, ne postaja ilioe Ptuj, ne komunalno podje^e Ptuj, skratica nek avstrijski „prijatelj" je prikolico parkiral ne da bi o tem obvestil kogarkdii. Kje je torej spoštovanje predpisov. Prikolica je nepravilno parkirana na javni površini, s tem zastira pogled na križišče Rogaške z Zagrebško cesto. Kako dolgo bo še tam? Tega tudi mi ne vemo. Foto: M. Ozmec