i-eto L Ljubljana, petek 5. septembra 1919« r?C33r^£?BBKSr~V Štev. 19«. Cern© os© osolil : j i stlo isla . B W— sa pol Ista . B ZiT-sa čeM lata. H IB"— n 1 mesec.. B 3*53 Za kjalJliano mess^no 3 B Dndulitn In spran: Hopitiricra ulica št. 6 iiredn. telefon šfen. Sli Posamezna številka 16 vin. NtlODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 16 vin. LDU. Pariz, 4. septembra. (ČTU.) — Ministrski predsednik Bratianu bo odstopil. Nemcem prijazna stranka v Rumuniji je, kakor kaže, dobila premoč, Dogodki v Rumuniji so naredili najmočnejši vtis v francoskih diplomatskih krogih. Vzrok temu, da Rumunija ni podpisala mirovne pogodbe z Avstrijo, tiči v tem, ker vse- Rumunija se protivi. buje pogodba klavzule o varstvu manjšin, dodane na izrecno željo Amerike. Rumunija protestira, tudi proti vsem pogojem, ki jih vsebuje pogodba z Avstrijo, in ki se nanašajo na trgovinske pogodbe in železniške tarife; v teh vprašanjih hoče imeti Rumunija absolutno prosto roko. LDU. Lyon, 5. septembra. (Brezžično.) vrhovni svet mirovne konference se je, kakor poroča »Petit Journal«, včeraj bavil 2 južnimi mejami Bolgarske, ni pa še končnoveljavno rešil tega vprašanja. »Pe-trt Parisien« pa piše, na je vrhovni svet včeraj že določil bolgarske meje. »Exzel-sior« pravi, da je rešitev vprašanja Tracije precej napredovala in da bodo bolgarske nicfe. meje iste, kakor pred balkansko vojno L 1913. Vprašanje trgovskega izhodišča na Egejsko morje uredi posebna določba, katero se v smislu klavzule mirovne pogodbe Bolgarija obveže že vnaprej, da jo sprejme. »Echo de Pariš« poroča tudi, da se je vrhovni svet bavil z določitvijo južnih bolgarskih mej in da bodo zveze z morjem le trgovskega značaja. Odškodninske zahteve heguiri-cev in političnih preganjancev. LDU Ljubljana, dne 5. septembra. Deželna vlada za Slovenijo je prejela od ministrstva za zunanje stvari nastopno porodilo naše mirovne delegacije v Parizu; 1. Prijave goriških beguncev se niso mogle vzeti v poštev, ker je mirovna konferenca načelno sklenila, da imajo pravico, zahtevati od Avstrije odškodnino samo pripadniki zaveznih in pridruženih držav, ki so se vojskovale. ledaj imajo pri nas to pravico le podaniki Srbije in Črne gore, nikakor pa ne oni iz bivše avstro-ogrske monarhije, 2, Kar se tiče odškodnin za politična preganjanja, je naša delegacija od tozadevne komisije zahtevala, da se pravica do odškodnine prizna tudi pripadnikom bivše avstro-ogrske monarhije in to tum bolj, ker so avstrijski podaniki imeli to pravico že na podlagi dotičnega avstrij-®kega zakona. V tem oziru omejuje pogodba z Avstrijo pravico do odškodnine samo ;na one, ki pripadajo zaveznim ali Pndružnim državam, to pa samo v slučaju, ako so bili s preganjanjem oškodovani, Ureditev teh vprašanj, ki se tičejo pripadnikov bivše avstro-ogrske monarhije, je Prepuščena državam, katerim pripadajo sedaj. Mirovni posvet. LDU Moravska Ostrava, 4. septembra, . TU) Pariški dopisnik »Kurjer Poranny« 'C P0®^ svojemu listu podrobno poročilo ? delu mirovne konference ter poroča, da 1® z ozirom na prekinjenje posvetovanj Čehoslovaki in Poljaki v Krakovu lenil svet petorice, da predloži šlezijsko vprašanje Poljski Ut čehoslovaški komisiji Pod predsedstvom Cambona. Ta komisija obstoja iz poljske in čehoslovaške podkomisije, Poleg tega obstoja komisija aliiran-Cev z generalom La Rondom na čelu. General La Rond ima enotno vodstvo vse zadeve v svojih rokah. Dal se je o tešinskem vprašanju že podrobno poučiti po mini-'drih Benešu in Imowskem. V zadnjih dneh ‘0 blik posvetovanju pritegnjen tudi polj-ski poslanik dr. Patek v Pragi, ki se sedaj mudi v Parizu. Poljski zastopniki so baje Pripravljeni odstopiti Čehom v tešinskem r'kraju pet občin, v okraju Plonchot (Frie-~?k) občino Hrušov in v okraju Kyselice jhreistadt) občino Petrivald. Poleg tega so oljaki pripravljeni skleniti s Čehi pogodbo za dobavo premoga iz zgornje-šlezij-pega tešinskega ozemlja, kakor tudi že-c-2niški in vojaški dogovor. Predsednik cehoslovaško-poljske komisije Cambon je 'azdelil delo komisije tako, da se bo istočasno odločevalo o usodi Tešina, Čače, Spi-2' in Orave, Z ozirom na tešinsko vprašanje se sedaj razpravlja: 1. O pripadnosti °2em]ja, 2. o premogovnem vprašanju in • o železniških zvezah. Predsednik Caro-on se zavzema za ljudsko glasovanje ter J? vprašal poljske zastopnike o pogojih ludskega glasovanja, pri čemer je bilo do-n°fcno: ^a le Predpogoj glasovanja odstra-itev čet ter vojaških in civilnih oseb, ki >nogle vplivati na glasovanje, kakor tu-i izvedba glasovanja v spornem ozemlju 0 občinah. Nesporno ozemlje naj bi r; -,n azsodbi Cambona priznalo Poljakom ali ® loslovakom. Kar se tiče dobave pre-dt^a'i*C ’e iziavil Dmowski pripravljenega, avl»ati premog Čehom iz zgornješle- zijskega in karvinskega premogovnega ozemlja. Poljska pa ne bo dobavljala Čehom nobenega koksa, ker ga poljska industrija potrebuje zase. Glede železniških zvez je izjavil polski zastopnik, da je Poljska pripravljena nositi del stroškov za zgradbo nove čehoslovaške železniške zveze ter prepustiti Čehoslovakom 25% železniške tonate. Dopisnik »Kurjera Po-ranny« končuje poročilo z opombo, da je težinosko vprašanje dobljeno za Poljake v razmerju 1 : %. Poljaki in Cehi med seboj. LDU Praga, 4, septembra. ČTU Minister za narodno brambo, Klofač, je poslal interaliirani komisiji v Tešin nastopno brzojavko: Ni mi treba šele naglašati, da naše čete na tešinskem ozemlju lojalno izpolnjujejo vse pogoje pakta, sklenjenega dne 22, februarja t. 1. v Tešinu, Interaliira-na komisija v Tešinu gotovo ni imela nobene prilike, da bi nam mogla očitati tudi le najmanjšo nekorektnost, tako bo to tudi v bodočnosti. Vendar pa moram konsta-tirati, da nalaga tešinski pakt tudi Poljakom enake obveznosti, in da poljske čete te obveznosti kratkomalo ignorirajo, kakor dokazuje vsakdanji raport vrhovnega poveljnika naših čet na tešinskem ozemlju. Iz njega doznavamo, da Poljaki ne delajo samo strelnih jarkov in mostov na sprednjih črtah itd,, kar kaže vsekakor operacijske namene, marveč da streljajo vsako noč in vsak dan po več ur na naše straže in da so oborožili poljsko prebivalstvo na našem ozemlju, ne da bi se potrudile poklicane instance ustaviti tako postopanje in ne da bi odredilo, da se kaznujejo častniki odsekov, kjer se dogajajo take ne-prilike. Naši vojaki so si predobro v sve-sti svoje odgovornosti in so predobro disciplinirani, da bi odgovarjali na vsako noč ponavljajoče se streljanje. Po pravici odločno protestirajo proti temu, kar počenjajo Poljaki, nekaznovani, proti češkim četam, in odločno zahtevajo, da se na obeh straneh ravna po tešinskem paktu. Poziv Nemčifl. LDU. Lyon, 5. septembra. (Brezžično.) Vrhovni svet je včeraj pozval Nemčijo, naj se odreče vsaki združitvi z Avstrijo in naj vsled tega spremeni svojo ustavo. Ako nemška narodna skupščina v Weimarju ne izpremeni v tem smislu ustave tekom 15 dni, nastopi ententa vojaško. Železničarska stavka na Dunaju. LDU. Dunaj, 4. septembra. (ČTU.) — Stavka železničarjev je še vedno lokalizirana na tri kolodvore: Na južni, vzhodni in aspanški. Upati je, da bo stavka proti večeru končana in da bo že opolnoči zopet upostavljen redni promet. Kongres bankirjev. LDU. Pariz, 4- septembra. (ČTU.) — Prihodnje dni se skliče kongres bankirjev iz aliiranih in nevtralnih držav, da bo sklepal o najvažnejših gospodarskih vprašanjih. Glavna točka posvetovanja bo vprašanje valutne uravnave- Protestni sltodi V soboto zvečer ob 6, uri se vrši v Ljudskem domu protestni shod krščansko socialnega delavstva. NEČUVENI ŠKANDAL! 300 delavskih družin pred gospodarskim polomom! 118 jih je že brez dela. Pridite vsi na shod, da protestiramo proti sramotni brezbrižnosti merodajnih krogov. Raje stotine žrtev ,kot da bi poskrbeli za par vagonov koksa, s katerim bi vso grozoto odvrnili. Dva najstarejša delavska kraja v Sloveniji sta potisnjena na rob propada. Na cesto vrženi. Razmere, ki so zavladale v Kropi in Kamnigorici, kriče do neba ter so razburile tudi delavstvo po drugih slovenskih krajih. Nobenega dvoma ni, da je ta slučaj tak, da mora dvigniti ogorčenje vsakogar, ki količkaj socialno čuti, ki ima le malce delavskega ponosa v svojem srcu. Ko se bodo jutri zvečer zbirale množice delavstva v »Ljudskem domu«, da izrečejo svojo delavsko solidarnost trpečim tovarišem in tovarišicam v Kropi n Kamni gorici, jih bo utrjevala zavest, da je treba boja, da je treba organizacije, žrtev in naporov za osvoboditev iz spon kapitalizma. Delavstvo v Kroju in Kamni gorici je doslej bilo sam svoj gosj>odar. Na zadružni podlagi zgrajene tovarne so bile last delavstva samega. Ni jih zasužnjeval tuj kapital, niso služili Nemcu ali judu, marveč delali so sebi in svojim družinam, To je bil tisti način, ki ga naša krščanska organizacija smatra za najboljšega pri ureditvi gospodarskih razmer v človeški družbi. Kdor dela, naj bo obenem gospodar svojega dela. Kar se je pa sedaj zgodilo v Kropi, je nam dokaz več, da živimo v kapitalistično urejeni državi. S tem je jasno pribita zlohotnost, ki vlada v vladnih krogih, od kapitalističnega duha prožetih, proti osamosvojitvi delavstva. Poudarjali smo že, da za kapitalistična judovska in nejudovska, nemška in jugoslovanska podjetja ne manjka doslej ne koksa in ne premoga. Naj-prvo ga je zmanjkalo za tovarne, ki so last krščanskih delavcev, ki niso oderuhi in kapitalisti, ampak pošteni delavci. To pa je za to gospodo premalo. Kdo bi se brigal za nje in njihove družine! Čujemo, da ima država nakupljenega na Češkem velikanske množine koksa. Toda ta koks leži na Češkem in čaka, kdaj kdo pride ponj. Pravijo, da ni vagonov. Na Hrvatskem pa se iz vagonov gnoj dela, trava jih zarašča, naj>otje delajo, a za prevoz koksa jih ni. Gospoda, ki si je prilastila železniško ppravo v državi, ima več demokratskih skrbi za ministrske stolce ko pa za bedo stotin delavskih družin. ;Ta kapitalistovski duh ima mogočne pospeševatelje v državi. Če nam že pomanjkanje vagonov dokazuje zlohotnost ali vsaj malomarnost raznih mogočnjakov za delavske interese, nam naslednji slučaj kaže naravnost sovražnost. V Kropi in Kamni gorici ima delavstvo za nad en milijon žebljev za pribijanje tračnic. To blago ne more in ne sme iz države, ker ni izvoznic. Te dobe le kapitalisti za svoje izdelke. Tega blaga pa zadruga tudi doma ne more spečati. Vršil se je razgovor med zadrugo in železniškim ravnateljstvom v Zagrebu za nakup teh žebljev. Toda sedaj se je izvedlo, da se vlada raje pogaja z ameriškimi kapitalisti za dobavo teh žebljev. Zasluži naj tujec, ti delavec-domačin pa pojdi na cesto in tam umri lakote 1 Iz teh žalostnih delavskih slučajev je razvidno, koliko dela in žrtev bo treba še delavskim organizacijam, da stro ta okrutni duh kajsdtalizma. Naj bo jutrišnji protest gromovit pozdrav slovenskega krščanskega delavstva krščanski delavski solidarnosti, viharen klic proti kapitalizmu, krivici in uničevanju delavskih družin! delavci, delavke! Nasvidenje v $ Rabindranat Tagore je indijskega knežiega pokoljenja in največji indijski pesnik. Svoje pesmi je spisal v indijskem bengalskem narečju, ki so se baje njegovemu narodu tako priljubile, da jih j>oje vedno in povsodi. Svoje knjige je pesnik, ki je evropsko naobražen, sam prevajal, oziroma prepesnil v angleščino. Na ta način je kmalu postal znan po ostalem svetu. Tik pred vojno je bil prejel No-blovo nagrado v tekmi z Rossegerjem; radi tega so ga imenovali tedaj Nemci »pesnika divjakov«; humoristični listi so ga slikali kot polgolega rjavokožca, visečega na palmi, ki žre surove sadeže. Ves ostali kulturni svet je bil na njegovi strani. Anglija mu je bila podarila plemstvo, ki ga je pa pesnik pred j>ar meseci odložil kot protest proti postopanju Angležev z njegovimi domačini. Izdal je do zdaj celo vrsto globokih pesniških zbirk, pisanih v kras-; nem jeziku; njegove pesmi so nekaj čisto’ posebnega, samostojnega. V slovenščini je, izšla zbirka »Gasnoči mesec«. Dalje so 5p: »Vrtnar«, »Gitanjali« in druge. Pisal pa je tudi povestice, ki nosijo na sebi isti sijaf in isto posebnost pesnikovega sloga kot njegove pesmi, Te povestice se zde silno, preproste j>o svoji lepoti, pisane kot pravljice iz otroškega sveta, a so globoke in' jih bo vsakdo bral z zanimanjem. Z današnjim dnem pričnemo prinašati njegovo novelo »Živa ali mrtva?«, ki nas kar prevzame s svojo tragiko. Nemški ravnatelj proti slovenskemu delavstvu. G, Karlu Pollaku, tovarnarju za usnje! V Vaši tovarni se nahaja za ravnatelja neki Nemec Manz, ki je v zadnjem času pričel jako čudno postopati z delavstvom v tovarni. Zdelo bi se nam čudno« ko bi Vi dopuščali kaj takega tara, kjer ste edino Vi pravi gospodar. Obveščamo Vas, da hoče ta na novo privandrani ravnatelj odpraviti iz tovarne aprovizacijo, potem odslavlja brez vsakega tehtnega vzroka delavke in v najkrajšem času hoče uvesti v Vašo tovarno delavke iz Prusije. On hoče protežirati gotove delavke, a drugim v kratkem vsem vrata pokazati. On noče sedaj, ko se bliža zima, pripraviti vse one delavke, ki prihajajo iz okolice« ob prostor, kjer bi se shajale o prostem času in bi se tam grele in imele zavetje pred mrazom in viharjem. Njegovega grobega občevanja delavstvo ne bode več prenašalo. Iz dveh tovarn je moral že oditi in tudi v Vaši ne bode dolgo, ako se gospod ne poboljša in ne upošteva nas delavcev, ki spolnujemo svoje dolžnosti skozi in skozi pridno in pošteno. Obračamo se na Vas z upanjem, da poučile ravnatelja Manza kake olike in kakega občevanja hočejo delavci in da nam olajšate naš položaj. Mi bi morali imeti vendar vedno prednost pred tujci. Dajte nam strokovne šole, pa boste imeli tudi popolnoma domače strokovno izvežbane moči. Delavski glas. Socialistični teror. V posebnem članku smo že povedali, da so nahujskani socialno-demokratični delavci hoteli s terorjem odstraniti iz Svetove tovarne v Celju več delavk, ki se niso hotele organizirati socialistično. Tedaj se delavke niso hotele udati, in teroristi so morali odneha^ Sedaj so \ prijatelji« delavstva vrgli socialistično delavstvo v stavko, da naše delavke tako spravijo iz tovarne in jim Strga ^»Večerni Tisi«, dne 5, septembra T919, Štev, 194 vzemo košček ljubega kruhka. Prj tem so se poslužili tudi dejanskega nasilja. Naša organizacija takega kršenja koalicijske svobode seveda ne bo trpela. Svoboda za vse! Zadevo ima v rokah celjsko sodišče? kjer zastopa naše delavstvo dr. Ogrizek. , Politične novice. -|~ Ministrski svet- V seji ministrskega sveta dne 4. t. ra. so poleg drugega sklenili: 1, Otvori se nov kredit v znesku 15 milijonov kron za izplačevanje draginiskih do-Jdad invalidom; 2. za člana reparacije komisiie se imenuje Mato Beškovič, za njegovega namestnika dr. Kcrporič; 3, arhiv bivšega avstroogrskega guvernerja v Belgradu se izroči ministrstvu za pravosodje, kjer ga itna pregledati posebna komisija, v kateri so razven ministra za pravosodje tudi član drž vnega sveta 7-vano-vič in sekcijski načelnik v ministrstvu za notranje stvari Lazič; 4. sprejme sc predlog finančnega ministra, da se do nadaljnje naredbe ustavi plačevanja davka na vino v Hrvatski. ...... t- u 4. Volitve — edim izh:sd. »Epoha« na uvodnem mestu piše o sedanjem nevzdržnem notranje-političnem položaju in prihaja Jo zaključka, da so edini izhod volitve v konstituanto. Volitev naj sc udeleži tudi vojaT.vo, in sicer na ta način, da dobe vojaki volilci za 48 ur svoje dr žavl jansko-politične pravicc in oddajo svoje glasove. ■f Naroda treba vrniti rero, Kako jselo se razlikujejo prosvetljeni Srbi od na-5ega plitkega svobodomiselstva, ki o du-JjovSčini ne zna drugega nego psovati in klevetati, priča uvod, ki ga je napisala »Epoha« k poročilu o zborovanju pravoslavne duhovščine v Belgradu. Tu čitamo med drugim: Želeli bi, da bi naša duhov-Ičlna odšla s tega zborovanja prepojena j6 idejami prave, resnične službe. Našemu narodu je treba po tolikem trpljenju in mukah vrniti vero v vzvišenost žrtve in obče ljubezni, treba mu dati zgled nesebičnosti m odpovedi, V interesu naše duhovščine same je, da njegova vloga v narodu ne bo samo vloga čuvarjev kanonske forme, ampak pravih pastirjev. ~-Naši svobodomiselci bi pa duhovnika najraje zaklenili v cerkev, mu zvezali roke in zamaiili usta, samo da bi potem mogu s*mi nemoteno ribariti med ljudstvom. Le duhovniku, Id pljuje 114 8V°i pokUc in stan, priznavajo svobodo govoriti tudi zunaj c©rkve, 4- Noro komunistično zaroto so nedavno odkrili V Osjeku. Zapletenih je bilo ▼anjo do 60 oseb — večinoma bivših avstrijskih podčastnikov. Preiskava je dognala, da so zarotniki s pomočjo mazar-skih železničarjev dobili iz Ogrske več strojnih pušk in pol milijona kron za pro- Pa6a+°Volitev pravoslavnega patrijarhn. Osicdnji arhierejski sabor je dobil nalog, naj nemudoma začne s pripravami za or ■ ga"izacijo zedinjenja srbs** cerkve m »a prvo volitev patriarha, — RerfeM Aleksander je podpisal naredbo o ustroju Osrednjega arhierejskega sabora, ki je za-ia»o* odbor škofov zedinjene srbske cerkve. Sabor je sestavljen iz petih članov, ki jih voli škofovska konferenca; svoj sedež ima v Belgradu. Dnevne novice. — V ruskem ujetništvu umrli. »Slovanski Rdeči križ« v Ljubljani je prejel poročila o naslednjih v ruskem ujetništvu umrUh vojakih: Brus Ivan, 22 let star, Logatec, pešec 27. dom. pp., »mri 2. julija 1917; Založnik Ivan, 33 let star, Ljubljana, 3. art, parit, umrl 8. decembra 1917; Maž-gon Fk.jc, 24 let star, To!min, 3. ari, polk, VRtfl 15. maja 1916. — Poznate »Slovenski Korotan«? ^Slovenski Korotan« je knjiga, ki nam razkriva vse rane koroškega vprašanja.. Knjiga ie vsakemu Slovencu neobhodno potrebna, slasti za uradnike, trgovce, potnike in turiste, kakor tudi za duhovnike je ta knjiga pravi »vademecum«. — Knjiga se dobipn trgovcu Vajncerl Joe., Pliberk, pa tudi v vseh slovenskih knjigarnah, — Oddelek za umetnost se ustanovi v prosvetnem ministrstvu v Belgradu Načelnik bo menda Ivo Vojnovič, v odboru pa med drugimi Branislav Nušič. Obleka za poštne uslužbence. Ministrstvo za pošto in brzojav zahteva 5 milijonov kron kredita za nabavo obleke [»oštnini in brzojavnim uslužbencem v ce-okupnem kraljestvu. _ — Pisma se morajo po novejši odredbi opremiti z znamko 30 vin,, dopisnice pa s 15 vin. N* kupljene dopisnice je torej treba prilepiti ie znamko z* 5 vin., ker ima 3o]Hsnica le znamko za 10 vin. Na to opo-tarjamo občinstvo, da ne bo treba naslovnikom dvojne znamke plačati. — Sejmovi za žrebeta se vrše naslednje dni: ponedeljek 22. septembra v Gornji Radgoni, torek 23. septembra v Ormožu, sreda 24, septembra .v SL Juriiu ob južn; železnici, četrtek 25. septembra v Žalcu, ponedeljek 22. septembra v Kranju, ponedeljek 29. septeaibra v Lescah, torek 30. septembra v Ljubljani. — Osrednji konje-rejski odsek. — Pisemski promet z inozemstvom. Po odloku ministrstvE za pošto in brzojav od 31. avgusta t. 1. štev, 18830 je pisemski promet med kraljevipo SHS in Nemčijo^ v istem obsegu, kakor z Nemško Avstrijo, po mednarodnih, nanovo določenih pristojbinah zopet otvorjen. Kurz 1:3 na primer: dopisnice: prejšnja pristojbina 10 v sedanja 30; Pismo: prejšnja pristojbina 25 vinarjev, sedanja 75 v; priporočenje prej 25, sedaj 75 vin, itd. ljubljanske novice. lj Opozarjamo na Orlovsk? 7ečer, ki ga priredi šentpeterski »Orel« v Ljubljani nocoj ob 8. uri v veliki dvorani Ljudskega doma na čast češki Orlici sestri Juliji Ne-časovi, hrvatskim sestram Orlicam in zunanjim slovenskim Orlicam — udeleženkam vaditeljskega tečaja. lj Na delavskem protestnem shodu v »•Ljudskem domu« jutri zvečer bo govoril voditelj krt canskih socialnih delavskih organizacij poslanec tov, Jože Gostinčar. lj Gospodarski sestanek v šiški! Člani in prijatelji naše konsumne organizacije se vabijo na razgovor, ki se vrši v Šiški št. 1 v nedeljo 7. t, m, po deveti maši v novi j>e-kariji, nasproti pivovarne Reininghaus. 1' Stanovanjska beda v Ljubljani. Poletje mineva, hladna jesen nastopa, zima bo prej tu, nego si mislimo, pereče stanovanjsko vprašanje v Ljubljani pa zaman čaka rešitve. Zdi se, da je na merodajnih mestih vse premalo volje in odločnosti, da bi se silni bedi odpomoglo pred zimo. Vse gre veliko prepočasi. Ali naj stotina rodbin zmrzuje in životari po železniških vozovih še dolgo tja v zimo in preko nje? O tem bomo govorili brezstanovanjci na javnem shodu v Meslnem domu dne 12. septembra ob 19.30 uri. lj Vsled odredbe Višjega šolskeg-. sveta se vrši vpisovanje v II.—IV, letnik moškega in ženskskega učiteljišča šele v pvndeljek dne 22. septembra od 10.—12. ure. Za obe vadnici pa velja prej določeni čas vpisovanja (t. j. 12. september), — Ravnateljstvo. _ lj Na obeh ljubljanskih gimnazijah, to je na humanistični gimnaziji v Tomanovi ulici in na realni gimnaziji na Poljanski cesti, se prične šolsko leto 1919,/20 dne 22. septembra t. 1. z vpisovanjem v prvi razred, V 2,—4. razred se bodo vpisovali učenci dne 25., v 5,—8. razred dne 26. septembra. Sprejemni izpiti za prvi razred se vrše 23., ponavljalni, dodatni in sprejemni izpiti v 2.—8. razred pa 24. septembra. Otvoritvena sv. maša bo 27. septembra, red I pouk se prične v ponedeljek, dne 29. septembra. lj Trgovski tečaj na liceju, Vpisovanje v ligovski tečaj na liceju bc v ponedaiiek, dj.c 29. se >terr.bra od 8. do 10. ure dopr 1-dfle v. Mladiki Sprejemna izkušnja se vrši v torek, dne >0. septembra, ob 9. uri dc-jroldne. V enoletni trgovski tečaj na liceju se sprejemajo; 1.) absolventke osmega razreda ljudske šole; 2.) absolvente tri -razredne meščanske šole; 3.) absolventke vsaj 4. razredov liceja; 4.) absolventke prvega letnika učiteljišča, ako imajo v računstvu, jezikih, zemljepisju in zunanji obliki, najmanj red 2, ako so dopolnile petnajsto leto in ako napravijo sprejemni izpit. Pričenši z absolviranim petim razredom liceja in absolviranim drugim letnikom učiteljišča odpade sprejemni izpit. lj Zadruga krojačev ponovno poziva, naj se v najkrajšem času priglaSe vsi, ki se hočejo podvreči pomočniški preiskuštiji; zadnji čas je do 10. septembra 1919 v pisarni, Gosposka ulica št. 5, lj Tatvina, iz hleva Kmetijske družbe, Pokopališka ulica 4, je nocoj od polnoči do 6. ure zjutraj nekdo ukradel 1 par lahkih konjskih komatov. Pred nakupom se svari. Razne novice. r Boj za pragmatiko bančnih uradnikov. Na konferenci 25. m. m. so zastopniki Društva bančnih uradnikov sprejeli predlog, da izdela Zveza denarnih zavodov svoj načrt za službeno pragmatiko ter ga predloži organizaciji uslužbencev v pregled. Prihodnja skupna seja bo 4. septembra. r Stavka v Rumunljl. Kakor poroča »Humanite«, stavka v Rumuniji že dva meseca veg ko 25.000 v petrolejskih vrelcih in napravah zaposlenih delavcev. Stavkujoči zahtevajo osemurni delavnik, mezdni minimum In razne tehnične naprave, da se i njimi preprečijo skoro vsakdanje nesreče. r »Radišin teden« je donesel društvu »Hrvaiteki Radiša« v Zagrebu nad poldrugi stotisnč kron. r Najbolj zdrava dežela na svetu. Kakor sc da posneti iz predavanja dr, Lau-icnta na pariški Akademiji _ de Medicine, je bila Kalifornija najbolj zdrava dežela na ivetu. Stoletni siarci niso tam nič nenavadnega. Izmed treh milijonov ljudi jih dočaka več kot 300 lepo starost čez 100 let. Dr, Laurent je pred1 žil Akademiji slike raznih stoletnih osen iz Kalifornije, med drugimi 118- in HOletnega starca. Zadnji je spisa! knjigo »Umetnost pod Oj* sanja našega življenja«. Neki milijonar je poznal Indijanca, ki je dočakal 150 let. Ta je imd navado, da je jemal v*ak dan solnčte kopeli. Ko so ga po smfti raztelesili, so našli, da so se njegova jetrc ‘trčila na tretjino prvotne v, ikosti. A 1 ■- samo ljudje, temveč tudi dre 'je učaka v I 'ifor-niji vrroko starost. ±. Hetna sikf . z niso redka prikazen. D.. Laurent e »/menja, da je visoka staro*1 natuma posledica zdravega podnebja. Narodr ^ gledl$€s, V soboto, dijc 6. septembra 1919 prično v dramskem g&LuišČu redne predstave. Sezona se otvori z dramo Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«, ki še ni bila vprizorjena na nobenem Jugoslovanskem gledališču. Svojo prvotne namero, otvoriti sezono s Cankarjevimi »Hlapci«, je moralo vodstvo dramskega gledališča iz tehničnih ozirov opustiti, Pre miera »Hlapcev« bo šele okolo 20, t. m. Drama »Dnevi našega življenja« se vrši v Moskvi in slika življenje, trpljenje in ljubezen ruskih dijakov Moskovske univerze. Režijo vodi gospod Josip Šest, ki je bil za časa svojega bivanja v Rusiji, režiser Ruskega gledališča v Rjazanu. V nedeljo, dne 7. t. m. se bo predstavil ljubljanskemu občinstvu njega tako dolgo pogrešani ljubljenec gospod Ignacij Borštnik. Igral bo ritmojstra v Strindbergovi žaloigri »Oče«. Narodno gledališče je pridobilo z njim resničnega umetnika in najboljšega slovenskega igralca, dramatični odsek konservatorija, £ se bo po vzorni iniciativi gospoda ravnatelja Mateja Hubada letos kone-čno otvoril, pa prepotrebnega učitelja iimetniškega naraščaja... S tem so se zjasnile perspektive v bodočnost, — ne bomo več presajali, rastlo bo pri nas doma! V ponedeljek 8. t. m, — komedija angleškega pisatelja Knoblaucha »Favn« v režiji našega novega režiserja-učitelja gospoda Jakova Osipovič-Šuvalova, Gospod Osipovič-Šuvalov je režiser in igralec Pe-trogradske šole, V Srbiji kjer je dalje časa deloval na Narodnem gledališču v Beogradu je njegovo ime široko znano. V Zagrebu se je proslavil lani s svojo origioal* 120 režijo Čehovega »Strička Vanje«, katerega bomo letos tudi na našom odru. Vse iri predstave bodo izvaa abone* mecta, V torek bo gledališče zaprto, v sredo prično redne abonement predstave. Za prihodnji teden se pripravlja pod težijo gospoc! 1 Danila otroška igra z godbo in baletoir »Snegulčica in škratje te/ovizacua. a Nasoljeno prašičevo meso, .lidob-Ijeno pri amerikSndcem špehu, se > prodajalo v soboto zjutraj na prosti ojnici po 10 K za kilogram, a Prodaja užigallc, Užigalice n ^ke Perdan se bodo prodajale po sledečem redu: Na vsak odrezek št. 2 sladkornih izkaznic se dobi 7 škailjic uiigalic. škatljica užigalic stune 30 vin. in se dobe v sledečih trgovinah: v L okraju; Na sladliome izkaznice štv, 1, 2, 4, in 7 pri Ojiuižu, pa štv. 3, 8, in 9 pri Ravhekarju, na štv. 5 in 6 pri Zirkelbachu na štv. 10 in 129 pri Perdacu; v IL okraju; na štv. 11 in 26 pri Trdi:, ra štv: 12 m 13 pri Zorcu, na štv,: H, 15 16 in 21 pri Severju; 17, 18, 19, 20, 27 in 73 pri Košaku, 22, 23, in 24 pri Tavčarju; v III. okraju: na štev. 28 in 34 pri Steineriu, na štv. 25, 29, 30, 31, 32, 38, 39, 40 in 41 pri Sokliču; na štv. J3, 35, 36, in 37 pri Vrtačniku; v IV. okraju: na štv. 42, 44 in 46 pri Medici, na štev, 43 in 45 pri Tavčarju, na štev, 47 pri Jemecu na, št. 4C, 49 in 50 pri Elbertu; v V. okraja; na štev, 51 in 53 pri Khamu, 52 in 54 pri Štancerju, 55 in 56 Kri Krivicu, 57, 60 in 64 pri Sarku, 58 in 59 pri Zorcu, bi pri Lehnes-tu, 62 in 63 pri Svetliču; v VI. okraju: na-Štev. 65 in 69 pri ČešnovatjU, na štv. 66 pri Jeršetu, 67 in 68 pri Omanu, 70 ja 71 pri Tomaž Mencingerju, r.a It. 72, 74 it 95 pri Anton Mencire smatralo kotimo za del n in jo je kot tako tudi časti >. Ko so štirje bra’ aanci prim’ ruplo v koče, so se vsedli, da bi počakali, m jim piineso dirv. Bilo ion. je dolgo' isno tako, da sta dva izmed njih postala m-imma in 8la iz koče, da bi videla, čemu -.e mso pri-šH z lesom. Mejtem ko sta odžla Nitai in Guruharan, sta cetala v koči Bkihu in Ba-namaH, da bi varovala truplo. Bila je temna noč v arabanu. Tetki oblaki so visela na brezzvezdnatem nebu. Obadva moža ata moJč6 sedela v temnem prostoru- Njune vžigalice in svetilke so jima bile brez koristi. Vžigalice bo bile vlažne, da se jih ni prijel ogenj, olje v svetilkah je bilo izgorelo. Po dolgem molku je dejal prvi: »Brat, dobro bi bilo, če bi imela pijpo tobaka. V natflici nismo ničesar prinesli S sehoi«< Drugi je odjjovoril: »Tečem lahkio, iti prinesem vsega, česar potrebujeva.« Bidhu, ki je razumel, čemu želi Bani* mali oditi1, je dejal: »Čemu tedaj! Mejteffl pa naj sedim sam tuf« / Razgovor se je ustavil. Pet rriinut je bilo dolgih, kot cela ura. Sama pri/ sebi sta klela onadva, ki sta šla, da bo! prinesla drva, slutila sta, da sadita gotovo« v kakem udobnem kotičku in se pogovarjata. Nobenega glasu ni bilo slišati, čaram enako; mernega glasu žab in ščurktov ob bližnji vodi. Nakrat se jima je zazdelo, da so sf nosila zganila nekoliko, tako, kot bi se mrtvo truplo obrnilo na stran. Bidhu in Banamali sta zatrepetala in zamrmrala; »Ram, Ram!« Globok vzdih se je začul v, prostoru. V tem hipu sta planila oba ču; vaja iz koče in drla za žive in mirfcve proti vasi, Ro sta tekla kake tri milje daleč, sta srečala tovariša, ki sta jima prilila s svetilkami nasproti- V resnici sta bnla šla kadit in se nista zmenila za drva. Pove riala pa sta, da so posekali drevo; tao ga bodo razsekali, prinese drva takoj, Bidhu U* Banimali sta pripovedovala, kai se je zgodilo v koči. Nitai in Guniharan sta se nor' čevala iz dogodka in sta hudo zmerjala Bidhu in Banimaltja, ki sta opustila ovojo dolžnost in zbežala iz koče. Brez obotavljanja so se vrnili vsi šUrj® nazaj h koči. Ko so vstopili, m takoj opazili, da tiupla ni več. Razen prazne nosilnice ni bilo v koči ničesar. Strmel"? so druž drugemu v obraz. Ali je mogoče, da jo jc; odnesel šakal? Toda nikjer ni bilo nit* koščka njene obleke. Ko so šli iz koče, so videli v blatu, ki se je nabralo na or a g*1 koče, sveže, nežne sdedove ženska nog-Saradazankar ra bil kak norec in ne i.’i ga mogli skoraj prepričati, da ba verjel o V°“ vest o duhovih. Zato je po daljšer ■ posvetovanju sklenila četvorica, da je ^jboli6' če rečejo, da je bilo truplo sežgane Proti jutra, ko so prišli možje it dry' mi, so jim dejali, da »e zahvalijo za OP* trud, da je pa delo že brez njih končaj' našli so bili končno nekai lesa v koči. i <3 je res to, kar so dejali, o tem ni nihče dvomil, ker ni truplo nikaka dragoccnoU, » bi speliala človeka v skušnjavo, da bs #-ukradel. 1 Iz strahu pred duhovi umrlih. (DaUe.) Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Joie Rutar. Tiskft »Jugoslovanska tiskarna« t Liubliaui,