Stev. 41 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v četrtek februarja 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik Xivi ?zhaja — IzviemSI ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. (Frančiška AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj s« po!!ljaJo uredništvu. — Netranklrana pisma se ne sprejemajo, r&kopisi se ne vrtajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcIJ lista Edinost!. — Tisk tiskarn« Edinost. — Naročnina znaia na mesec L 7.—, pol le'a L 3?.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave 5Iev. 11-57. NOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Ogla«! se r»čunaJo v Hirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ste?» csmrtnice, zahvale, po«lanlc« In vabila po L 1.—, ogla?! dtrtarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglail po 20 stot beseda, najmanj pa L % — Oglasi, naročnina la reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstj, ulica sv. Franči3ka Asiškega £tev. 20, L nadstropja. — Telefon uredništva In upravt 11-57. Bol za svobodno šolo in Slovenci|S« &9bC0Stal<>n"&to| Italija V italijanskem političnem življenju se bije sedaj ljut boj za organizacijo Šolstvo. Italijanska ljudska, stranka je započela borbo proti današnjim držav; nun šolam in zahteva popolno enako« pravnost zasebnih šol z javnimi. Mnogoštevilnih zasebnih šol, ki so ustanov« Ijene v Italiji, država ne priznava. Izpiti i u spričevala na teh šolah nimajo pred državo nobene veljave. Ljudska stran? ka zahteva od države, da postavi vse zasebno šolstvo, ki odgovarja gotovim učnim pogojem, v eno vrsto z držav« nim. Vsakdo imej pravico ustanavljati šole in država je obvezana, da jih pri= zna, če stoje po svoji organizaciji in svoji vzgojni \ rednosti na predpisani višini. Država nima pravice zapostav* Ijati dobrih šol le radi tega. . ker jih vzdržujejo in vodijo zasebniki. Šolstvo V-*di svobodno. Ljudstvo moTa imet? pravico vzgojiti svoje otroke tako, ka« kor ono samo hoče in želi. To je ena glavnih in absolutnih pravic ljudstva. \ rh tega je bila država do danes ne? zmožna, da bi vzdrževala v vseh krajih zadostno število šol. Denarna sredstva države so bila nezadostna. Država ni izpolnjevala svojih dolžnosti do ljud* siva. Bilo je mnogo krajev, kjer šol sploh ni bilo. Tam sta razsajala ne« vednost in analfabetizem. Država nima nobene pravice, odklanjati pomoč za* sebnikov in zasebnih organizacij, ki ho= čejo graditi ljudstvu šole. Čim več šol, tem boljše. Država priznavaj vse do* bre šole. Površni opazovalec bi mislil, da je boj za svobodno šolo zadeva italijanskih strank, ki Slovence prav nič ne briga. Kdor pa nekoliko pomisli, spozna na mah, da reže to vprašanje v živo meso slovenskega ljudstva. Če bo nad šolami našega ljudstva absolutno gospodarila in \omandirala italijanska vlada in Sloven« cem sovražno uradništvo, se bo ljudstvo krivilo pod krivicami in nasilstvi in se bodo otroci našega ljudstva kvarili in bacili po tuiih učiteljih. Če zmagajo v Rimu sovražniki svobodne šole, bo šel naš »Šo^ki dom« v Gorici, bodo šle vse šole drržbe Sv. Cirila in Metoda po zlu. Italijanska vlada jih ne bo priznavala, ljudstvo ne bo moglo več ustanavljati šol po svoii volji. Naše otroke bodo vzgajali tujci, utepali jim bodo duha, ki ga bo narekoval Rim. Vprašanje svo« bodne šole je odločilne važnosti za vso prihodnost slovenske kulture. Slovensko ljudstvo stoji sicer ob strani, njemu so zavezana usta, a italijanske stranke v Rimu odločajo v teh dneh nevede o nje* govi usodi. V ta boj so vpleteni tudi slovenski ko« munisti in socialisti. Oni so člani itali« janskih strank, ki o tem odločajo. Nji« hove stranke so tiste, ki sklepajo o šol* stvu slovenskega ljudstva. Na dlani nji* hovih strank leži naš mali narodič. In kakšno je stališče in zadržanju teh strank? Te stranke so svobodno šolo odklonile. Zadale so slovenskemu ljud« stvu težak udarec, ki grozi uničiti našo šolsko svobodo. Svobodna vzgoja naših kmečkih ter delavskih sinov in hčera bo nemogoča, če obvelja volja komunistov in socialistov. Italijanska komunistična in socia= listična stranka se prav nič ni brigala za potrebe in želje slovenskega kmeta m delavca. Koristi našega zatiranega ljud* stva so se jim zdele brez vsakega pome« na. Bodočnost slovenske kulture, svobo« da in prostost naših kmetov in delav« cev, jih prav nič ni zanimala. Mi se prav nič ne čudimo, da se za nas ne brigajo. Oni imajo važnejše stvari na dnevnem redu kakor potrebe in želje Slovencev. Čudimo se pa kratkovidnim Slovencem, ki tekajo v naročje strankam, katere se na naše ljudstvo ne ozirajo. Zopet se je enkrat izkazalo, da smo mi Slovenci le žrtev, ki se daruje za tuje interese. Kar je italijanskim komunistom in sociaii* s tom v korist, je našemu ljudstvu v ško« do, kar je zanje uspeh, je za nas polom. Kdor se z italijanskimi strankami veže, je vklenjen jetnik, ki ne more več pro« sto dihati. Zgodi se mu, da proti svoji volji škoduje ljudstvu, kateremu bi mo* ral koristili, da vara zaupanje ljudstva, ki ga je izvolilo. Slovensko ljudstvo pa hoče imeti proste roke, ono se hoče Drosto in svobodno gibati, ono hoče di« hati iz svobodnih prs. Proč z vsako od« visnostjo, proč s sužnostio! Kdor se za* naša na tujce, bo stokrat prevaran in stokrat ogoljufan! Če si sam ne poma* gaš, ti nihče ne pomaga. Pobiranje orožja v Italiji RIM, 15. Izročitev orožja v bolonjski, ferarskl in modenski provinci poteka po« polnoma pravilno. Lahko se reče, da so dosedanji uspehi povoljni. V Bolonji se je dosedaj oddala že tretjina orožja, ki je bilo svojčas prijavljeno vsicd kr. od* loka od 3. avgusta 1919. Veliko bolj ugodno je to razmerje v ferarskl pro« vinci, kjer se približuje polovici, in v modenski provinci, kjer prekorači tri petine. V bolonjski provinci je bilo od 20033 pušk, ki so bile svojca« prijavne« ne, oddanih 4. februarja 1782, 7. febru* ar j a 2314, 11. februarja S52S, V istem rastočem razmerju napreduje oddaja re« vol ver je v, katerih je bilo oddanih od 14911 javljenih 3913. Od 3640 kosov svojčas javljenega svetlega orožja je bi* lo oddanih 1951 kosov. V ferarski pro? vinci je bilo svojčas javljenih 15631 pušk, 8775 revolverjev in 2235 kosov svetlega orožja in je bilo do 7. februar« j a oddanih 8080 pušk, 3292 revolverjev in 622 kosov svetlega orožja. Vrhu tega je bilo oddanih vsakovrstnih nabojev na Bolonjskem 450.200, na Ferarskem 310.000 in na Modenskem 151.012. V Bolonji so bilo oddane tudi 3 strojnice. Zedinjene države Pomen tržaškega pristanišča za Ameriko NEW \ORK, 15. Pomorski krogi na« glašajo važnost redne plovbe med Jnišče za blago in poinike> ki br*!o D»me# njeni v Levant. Zakonski načrt z« prepoved izvoza petroleju w PARIZ, 15. »Chicago Tribune-« po« Trstom in"vzhodom.T/oumi' of Cwjročajo iz \Vashingtona: Državni tajnik merc brava zakonski načrt Phelan, s katerim se predsednik republike pooblašča, da» Aleksandri j o. Važno je povdariti — za« ! lahko prepove izvoz petroleia« ključuje omenjeni list — da se bo naj prihodnjih sestankih razpravljalo o pros J metu tržaške luke. Pri tem naj se upo*j števa velik dobiček, ki bi ga Amerikanci imeli, ako bi se plovba uredila tako, da bi jim Trst služil za prehodno prista« j predpoldnc v Pariz. Grška Grški ministrski predsednik v Parizu PARIZ, 15. Grški ministrski pred« sednik Kalogeropulos je prispel danes £4 Komunizem in socialni program „Kmetskih in delavskih zvez' (Nadaljevanj*?, glc; čt. 32. - Pi3c dr. J. Biieinik j Žc predvojna socialna demokracija je istovetila socialni problem z socializmom. Ali za razumevanje socialnega vprašanja je mogoče ravno socialna demokracija malo doprinesla; ona je vzgajala prole* tarske mase pred vsem politično*dema Francija Briaad sprejel mini sit & Benež» in grškega min. predsednika PARIZ, 15. Ministrski predsednik Briand je imel dolg pogovor s češko« ■slovaškim ministrom za zunanje zade« ve Bcnešem. Briand je izročil Bcnešu veliki križec častne legije. Nato je francoski ministrski predsednik sprejet grš« kega ministrskega predsednika Knloge« ropulosa, Pveitol listični duh, ki veje prav gotovo tudi v delili našega naroda. Kot praktično pro« gramatične točke, katerih udejstvitev ni več daleč, se nam — pokazujejo sledeče: Kmečki delavec naj dobi zemljo v svojo last, koloni nai postanejo lastni* goško, ni pa pripravila proletarskih mno? j ki svoje zemlje! Ne nastopamo za za* žic na glavno nalogo socializma: ona nijsebno last zemljo morda iz tešpekta da Vzgajala delavca, da bi lahko prevzel pred to uredbo, ne; prepričan s-no, lospodarstvo v svoje roke. K razume« imajo vse uredbe, tako gospodar*'- gospodarstvo v svoje vanju socialnega vprašanja so doprine« sle mnogo krščanske struje in zlasti od socialistov in komunistov zasmehovani »katedrski socialisti«. Politični komunizem hoče monopolizirati misel, voljo, čustvovanje, udej« stvovanje posameznika, društva, naro* dov in držav. On hoče biti utelešena lju* bežen in odrešenje celega človeštva. To« da tudi proglasi drugih državnikov in vseh revolucijonarcev 'do danes Jugoslavija Ustavni predlogi opozicije LJUBLJANA, 16. »Jutru« poročajo iz Belgrada 15. t,. m: Včeraj so vsi klubi razen komunistov predložili ustavnemu odboru svoje ustavne načrte: Načrt zemljoradnikov V ustavnem načrtu zcmljoradniškcga kluba se nahaja med drugim: 1. Država Srbov, Hrvatov in Slovencev je politično in kulturno edinstvena država, na čelu ji je kralj. 2. Kot politična enota sloni na načelu svobode. 3. Državna or* ^anizacija temelji na zadružnem načelu kot edinem načelu gospodarske pravic* nosti. 4. Država sloni na načelu razvija« nja najširše prosvete. Od tega načela morajo odviseti vsi zakoni. Posebna za« iščita se zahteva za delavske moči. Obvezna je udelžba delavcev na podjetjih. Republikanski načrt Republikanski načrt ustave predvide« za svobodno ujedinjenje naroda Sr* hov, Hrvatov in Slovencev republiko, ki naj se zove Jugoslavija. Država se deli na oblasti, katerih velikost se odredi s posebnim zakonom. S tajnim glasova« lijem naj se odloči, ali naj se pokrajine r.j zdele na več malih cdinic ali naj se stopi več malih v eno večjo upravno cdinico. Načrt Hrvatske zajednice Ustavni načrt hrvatske zajcdnice pra? vi, naj bo država edina in nedeljiva na* rodna monarhija s parlamentarno vla^ claviuo. Deli državo v sledeče pokrajin ne: Srbija z Makedonijo, Hrvatska s Slavonijo, Dalmacija in Medjimurje Istra in Otoki, Bosna in Hercegovina, Vojvodina in Slovenija (torej šest po« krajin). Narodnemu predstavništvu pri* pada izključno zakonodajstvo o držav« ljanstvu, zunanjih zadevah, carina in tr« govina, izdajanje denarja, vojska in dr« davila uprava, vsi ostali posli pa spadajo v delokrog pokrajinskih saborov. Kralj imenuje državne in pokrajinske urack nike. Muslimanski načrt Muslimanski načrt ustave stoji na sta« pokrajinske avtonomije. Komunisti ne predložijo nič Komunisti ne bodo predložili svojega načrta, ker pravijo, da ne morejo raz* pravi jat i z buržoazijskimi strankami. Komunistična ustava se more uveljaviti eamo revolucijskim potom. Socialno*demokratični projekt Tudi socialni demokratie so predložili svoj ustavni načrt. Njih država se zove »republika Jugoslavija«. Smrtna kazen se odpravi. Tisek je svoboden. Eko« nomske odnošaje določa država. Drža« ya ima pravico ekspropriacije. Zemlja je last vsega naroda in se deli državlja« no m po zakonu. Fevdalni odnošaji se i'J Lnejo brez odškodn^pe. Šume, rude in vode so državna last. Narod vrši k on* trolo nad trgovino in industrijo. Država sme prevzeti vsa produktivna in pro* metna podjetja; država odreja progre* sivno podržavljenje bank. Zdravljenje in zdravila so brezplačna. Umstveni proizvodi so avtorjeva lastnina in uži* vajo zaščito. Narod vrši zakonodajno oblast preko parlamenta in referendum ma. Predsednik republike ima pravico predlagati zakone. Ako parlament odkloni njegov predlog, lahko predsednik republike Jugoslavije apelira na narod. Narodov odlok je konč novel javen. Predsednik republike se voli za štiri leta. Volijo ga vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Predsednik republike ne more biti član parlamenta, ima pa pra* vico referenduma v vseh vprašanjih. Država je razdeljena v pokrajine, okrož« ja in velike občine. Pokrajinske, okrož* ne in občinske skupščine \TŠe posle lo? kalnega pomena. Notranje zadeve, po* morstvo, trgovina, državne finance, dr« žavne železnice, pošte, telegrafi in tele« fon ter vojska spadajo v delokrog cen tralne vlade. Država se loči od cerkve. Za cerkev veljajo predpisi kakor za druga druitva. Za izvedbo ustavnih odredb se ustanavlja rok dveh let. Za to dobo veljajo prehodne naredbe. Priprave za gradbo jadranske železnice BELGRAD, 15. Ministrstvo za promet je začelo proučevati načrte za grad? bo jadranske žcleznice. Dva načrta sta Po prvem načrtu bi nova železnica šla iz Belgrada skozi Klenak « Bajno«Više« grad c Fočo « Savnik « Nikšič do Kotora. Po drugem načrtu bi železnica šla iz Belgrada skozi Klenak * Šabac * Loznico in Sarajevo. Železnica bi po tem načrtu bi« la krajša kakor po prvem, toda težkoče pri gradbi bi bile mnogo večje, ker bi se moral zvrtati predor od 10 kilometrov, Proučevanje načrtov bo končano spo* mladi, a z delom se bo začelo najbrže prihodnje jeseni. Češkoslovaška Minister Beneš o avstrijskem vprašanju PARIZ, 16. Češkoslovaški minister Beneš je imel s sotrudnikom lista »Le Journal« pogovor, v katerem je rekel, da bo glede obnovitve Avstrije stavil predloge, ki jih je že potrdil Mever in katere je tudi odobrila italijanska vlada. Beneš je prepričan, da bo te predloge potrdila tudi Francija. Ti načrti gredo za tem, da se najde neobhodna odpo= moč brez umetnih sredstev in nepotreb? nih začasnih rešitev, s katerimi se hoče doseči zboljšanje prometnih razmer na podlagi boljše razdelitve železniškega materijala in dovažanje žita iz Jugosla« vije, Romunije in Anglije mesto iz dalj« ne Amerike. Našla se bo tudi rešitev za vprašanje pošte, plovbe po Donavi in razdelitve premoga. Beneš misli, da se bodo dale težkoče, ki jih ima Avstrija, ! premagati in je prepričan, da se bo te glasili na cele narode, države, na vse človeštvo, in vendar so eni in drugi za« govarjali v resnici samo koristi enega t razreda: državniki koristi dr/avnotvor-LONDON, 15. Novo zasedanje par« nih elementov, t. j. vseh onih, ki so se že j turno osvobodili, revolucijonarci pa ko^ kočija, jo policija vzdrževala stro^ red. Občinstvo ni bilo pripu£čeno v lože iz AftglMa Otvoritev parlamenta. govor lamenta se je otvorilo z' obSmi sve" I dov^fno gošp^darskoT politično in kut« čanostmi. Po poti, koder je. sta kraljevaki j,a je dolgotrajna poli strahu pred napadi s strani fenijancev. Kralj Edvard je prečita! prestolni govor, v katerem je rekel, da so odnos šaji z drugimi državami prijateljski. Upam — je nadalje^kralj — da se bo napravil na londonski konferenci korak dalje na poti k izvršitvi mirovnih pogo? deb, k vzpostavitvi sloge v Evroni m miru na vzhodu. Upam tudi, da bodo imela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Rusijo dober uspeh. Kralj je nnto orisal glavne črte angleške koloni« ialne politik© in je izrazil upanje, da se bo mir v Egipt in Indijo kmalu povrnil. Potrebni so novi davki in stroške bo treba skrčiti kolikor le mogoče. O Irski je kralj rekel: Položaj na Irskem je za« me še vedno predmet skrbL En del ir* skega naroda se poslužuje še nadalje zločinskega nasilja z namenom, da bi ustanovil neodvisno irsko republiko. Na ta način se ne more doseči ne irsko ?.e« dinjenje ne irska samoupravna vlada. Ukrepi, ki so se odredili na Irskem, se izvršujejo, upam pa, da bo večina irske* ga ljudstva kmalu odklonila nasilje ter da bo hotela sodelovati pri stvarjanju in uveljavljanju zakona, ki mu bo dal sa? r~ ^upravno vlado in državno uredho. s po. noč j o katere se bo edlnstvo Irske uresničilo po ustavni poti. Nato je kralj napovedal zakonske načrte za ublažitev krize brezposelnosti, za zopetno uved« bo svobodne trgovine s premogom in za preureditev doljne zbornice, Trgovina s premogom v Angliji LONDON, 15. Ministrstvo za rude razglaša: Razlogi, iz katerih je bilo po« trebno, da se je nadzorovala trgovina s premogom, ne obstojajo več. Radi tega je vlada odločila, da se s 1. marcem raz; velja vi j o določbe, ki jih je izdal »Board off trade« 25. avgusta 1920. Za izvaža« nje premoga v inozemstvo veljajo pred« pisi, ki jiih vsebujeta odloka z dne 28. decembra 1920 in 1. januarja 1921. Zrakoplovni sporazum med Anglijo 3n Francijo ŽENEVA, 15. Angleška vlada je >po« ročila tajništvu Zveze narodov, da je sklenila Anglija s Francijo glede zrako« plovbe začasen sporazum. Fenijanci napadli osebni vlak CORK, 15. Močan oddelek fenijancev je pri postaji Innishanner napadel vlak, v katerem se je nahajalo mnogo potni? kov in 40 vojakov. Vojaki so odgovar« j aH. Sledila je bitka, v kateri je bilo 6 vojakov ranjenih in ravno tako dva fe* nijanca. šest potnikov — med njimi ena ženska — je bilo ubitih iq nekoliko ranjenih. V januarju so se vršila tajna pogajanja med angleško vlado in irsko republiko DUBLIN, 15. Tukajšnji listi so obja« sili poročilo neke seje, ki se je vršila v januarju in katere se Je udeležil tudi predsednik De Valera, De Vaiera se je pogajal z angleško vlado v svrho skic* nitve enomesečnega premirja. Pogajanja so se razbila, ker od prišlo do sporazuma glede vprašanji izročitve orožja s strani fenijancev. tična borba organizatorično delovanje v gospodarskih in kulturnih organizaci« litiene kakor kulturne po navavi pravo do obstoja samo toliko časa, dokier jih družba hoče in doklor so pametno in koristne. Oe in ko bo kmet proti zasebni lasti na zemlji, ki jo obdeluje, ko izjavi, da mu ikodujc, takrat se ne bo našel noben pameten -človek, ki bi hoteli /a« govarjati to uredbo! Ali kdor je danes govoril z ruskim, ukrajinskim, gališkim, poljskim, madžarskim, hrvatskim, itali* so se i jonskim kmetom, ta ve, da vse kmečke mase hočejo imeti zemljo in jo obdelo? vati —^ kot svojo. Pred nepremagljivim kmetom je morala celo ruska boljše« viška komunistična revolucija kapituli* rati in mu priznati privatno last zemlje, ki jo sam obdeluje. To je, g. Anin, res* niča o Vašem programu! Če Vi kineiu ne odvzameće takoj zemlje, je vzrok v tem, ker mu je ne ino^ rete, ker Vas je ruski kmet prisilil do ka» jah pripravilo za svečam pohod v Jeru.- pitulacije m zanikanja Vasegu komuni, zalem, v krog novih državnotvornih ele« stičnega programa. \ tej kapitulaciji mentov, v novo državo, kjer gospoduje ^zi najprej dokaz, da Vi niste apostoU ravnotako kakor prej zopet en razrcu človeštva, marveč samo predstraža indu* nad vsemi drugimi. " {strijalncga delavstva. To je prvi razvoj in uspeli vseh polu tičnih, gospodarskih, kulturnih borb, ki jih začenjajo posamezniki proti državi in družbi. Posamezniki si ustvarjajo privržence svojega evangelija — in organi« ziranc mase učencev ustvarjajo v dol« gotrajnih borbah nekaj različnega od onega, kar je njih učitelj zasanjal. »Zgodovina je učiteljica življenja. -Ona nas uči, da se vse socialne pre« obrazbe vršijo le polagoma. Zato uga« njajo komunisti čisto navadno komedijo, če pridigajo današnjemu človeštvu, da mu oni prinesejo odrešenje že jutri, ko je vsak komunist prepričan, da je treba stoletne borbe, da je treba izkrvavenju današnje proietarske mase in še štirih generacij, Če hočemo tretjino komuni« stičnega ideala uresničiti. Kmetske in de« lavske zveze nočejo uganjati te kome* dije komunistov. Veliko in hvalevredno bi bilo delo znanstvenika, ki bi zaklical na ves glas današnjemu človeštvu: »to« liko in toliko kilometrov merijo kosti, ki so po vojski in revoluciji izgnile, to* liko hektolitrov krvi so morali pred na= mi preliti, da je človeštvo ustvarilo oni razred, proti kateremu se vzdiguje da nes novi razred, ki je del današnjega na« roda in ljudstv^.« In še enkrat toliko kosti in še toliko krvi, in sicer žive krvi in celih kosti da« našnjc buržoazije in današnjega živega Razlika med komunisti in socijalnim programom kmetskih in delavskih zvez je ta, da mi odkrito izjavljamo, da pri« znavamo kmetu zasebno lastnino zem« lie, ki jo sam obdeluje, dokler je on sam ne odbije- in se izjavi za komunizacijo zemlje. Izjavljamo tudi. da smo v načelu za razlastitev brez odškodnine in za razla* stitev proti vsakomur, ki je rie obdeluje sam s svojo družino. ML vidimo, da bo zmaga! na koncu re* volucijonarnega viharja oni sistem, ki bo znal spraviti v harmonijo človeka in njegovo osebnost — tur družbo. Sistem, ki zanikuje družbo, je sojen že po daj našnjem socialnem gibanju. Politični komunizem pa, ki zanikuje človekovo osebnost, bo sojen po onem razvoju, ki bo sledil revoluciji. — Sistem, ki ga oznanjamo mi, hoče ustvariti harmonijo človeka in družbe, — a podlaga temu sistemu mora biti delu — in vsakdo mo» ra biti lastnik produkta svojega dela. Zato zahtevamo občno dolžnost do de* la. — Vsak človek mora biti neposredno ali) posredno soudeležen pri skrbi, ki jo ima človeštvo, da se prehrani in živi V tem je zopet bistvena razlika med socU alnim programom »kmetskih in delav* skih zvez« in komunisti, ki ne prizna« vajo človeku prava niti na sadovih avo» jega lastnega dela, marveč hočejo, je naš vsakdanji kruh. Združiti moramo vse moči, pokazati moramo svojo od* porno silo nasprotnikom osredotočenja, Pokazati moramo svetu, da smo zrel sad na odsekanem drevesu, id je sposoboo pognati novo in močno drevo. To pa bomo dosegli edinole v složnem na*fix» pu in ne v cepitvi po programu: Gustin* čič«Regent. Naše zadružništvo moramo osamosvojiti, da bode zamoglo služili nam samim. Mi vemo najbolje sami, kjo nas čevelj žuli. Ako bi se naše zadrug« združile s tu* jerodniml zadrugami, čeprav internacio* nalniml, ali ako bi naše ljudstvo p ris te* pilo k takim zadrugam, bi d sami sebi kopali jamo, ker bi take z*dnx£c ne mo» gle nuditi našemu ljudstvu tega kar po« trebuie, to pa že zato ne, ker bi vodite« lji takih zadrug ne bili Slovend, kar je umevno. Kot taki bi ne poznali naših zahtev, bi ne noznali našega kulturnega in gospodarskega položaja. Naj bo člo* biran iT. ^EDINOST« V irstu, đue it. iebro&rja VUl. reči, da je zagonski načrt bistveno pre^ drugačen- Socialistična skupina je do* segla svoj smoter, zato se odreka dnev* kolikor hoče poučen o razmerah gotbvčgji kraja, nikdar jih ne bo poznal tako kakor oni, ki živi v njih in čuti z vsem svojim srčen! s ljudstvom, ki mu jc enako po rodu in krvi. Gustinčič je Kmetijski Zadrugi napovedal boj zato, ker mu ista zadruga ni hotela ustreči, ker se- ni podvrgla njegovim zahtevam, ga zakonskega načrta, to je, da bi se združila z Delav. Kon* t Bombacci je predložil v imenu komu dajo v kulturniji deželah med kulturni* mi narodi, tedaj mora tudi najbolj opti? mističen človek dvomiti na tem, je * It nim redom, ki so jih predložili njeni zares kultura povzdignila človeštvo na noslanri. Pridržhiip. r>:» si nr>nnlnr> višjo Stopnjo civilizacije. Ob začetku svetovne vojne, ko so nemške čete zmagovito prodirale v Bek gijo in na francosko ozemlje, je vesolj? poslanci. Pridržuje pa si popolno svobo? do giedc razpravljanja posameznih točk kakor tudi glede izprememb žitne? brez milosti izkoristili svoj ugodni polo* žaj zmagovalcev nad premaganci. Nastali so nestvori mirovnih pogodb kakor versailleska, st. germainska, se? vreska in rapallska pogodba. Glavno načelo, katerim so zmago? vaici pošiljali svoje narode v fronto, na* čelo samoodločbe narodov, je bilo po* no nemštvo navdušeno ploskalo zmago* i polnoma pozabljeno. Le v zasmeh in pa, sum. Zadrugami. Odbor ni mogel tega nistov dnevni red, s katerim predlaga, y\tim generalom. Nihče pase ni zmenil da se ohrani vsaj nekoliko videza, so predloga sprejeti, ker si je bil v svesti, da naj zbornica pozove vlado, da odpravi ..... bi se pr temu uprla pretežna večina državni monopol. Izjavlja, da jc za grozovite zločine, ki jih je izvrševalo odredili pariški mogotci nekaj ljud>kih bila razdivjano vojaštvo nad civilnim prebil|glasovanj, s katerimi so hoteli nekoliko članov, k. se zavedajo, kaj bi pomenila, njegova skupina za obstrukcijo, dokler valstvom okupiranih »sovražnih« dežel laka predaja za naš kulturni in gospo- jc bilo upati, da bo to postopanje dvig*. Vsem nam je še v spominu s kakšno ti* danski razvoj. S takim korakom bi se nilo deželo proti državi. Toda razprava nično ravnodušnost i o so noročali in niv kmetskega ljudstva pa jc, da taki cepit* vi naredi enkrat konec, in sicer za ve; dno s tem, da se složno izjavi za reso* iiicijo, ki jc bila sprejela na sestanku dne 2. t. m. pri sv. Jakobu. Kmetijska gospodarska organizacija mora biti stanovska in ne strankarska. To zahtevajo današnje razmere, to zali* leva naše gospodarsko stanje. Del. Kons. Zadruge vidijo v taki organizaciji nevarnega konkurenta, zatorej jim je inž. Gustinčie dobrodošel agitator, ki ima nalogo naše ljudstvo razdvojiti, za* vesti ga v strankarski boj in s tem uničiti njegovo gospodarsko in politično odporno silo. Tako razdvojeno in oslab* Ijeno ljudstvo bi se moralo brezpogoj* 110 predati. Kmetje, odprite oč?, in v odgovor ome* laneni odsek predlo/il dnevmred, ki ga jde vsepovsod kamor jc stopiJft noga je sprejel na svoji jutranji seji avstrijskega vojaštva poti poveljstvom Ministrski predsednik C,lolitu se za, krvok>čni£ generalov, hvali onim, ki so predložili unevne rede, „ ... . . .. s katerimi so izrazili zaupanje v vlado. . M™! rmhranzem je slavil ta* Priporoča zbornici, naj sprejme dnevni ko grozile m krvave orgije, kakršnih red bilančnega odseka ter naj preide k svet še m vide I. Zavladala j e tedaj moč razpravljanju posameznih členov zak. ?csa> k?K.or Pfavijo Nemcu.J^ietesehe* načrta. To glasovanje naj velja kot za* »nadčlovek« je bil na pohodu. Nace* pokrpati razcapano pravico, Vsi tlačeni narodi, vsa ljudstva so iz teh dejanj mogla spoznati hinavstvo Parizu. o nebog* bodočnosti, med naroda naloga bi bila reševati v bodočnosti spore med narodi, je postala ptičje »strašilo na zapuščeni njivi, kjer samevajo v vetru in mrazu lepa načela. upnica vladi. V imenu bilančnega odseka izjavi posl. Camera Giovanni, da je tudi bi lo nasilja je prevladalo v etičnem nazira* nju nemškega ljudstva. S proslavljanjem tega načela in z nje^ laneni odsek umaknil vse svoje prejšnje govim praktičnim izvajanjem so si na predloge razen današnjega dnevnega kopali Nemca sovraštvo vsega sveta. recja i Njihovo lastno načelo nasilja je postalo Socialisti so umaknili vse svoje pred* najboljše orožje v rokah nemških so* Joge razen dnevnega reda poslanca vražmkov. Nemški nasprotniki so mogli Grilli * j a, ki se glasi: Zbornica sklene, neprestano kazati na Nemce kot na bar* ______________________________ da se ne sme povišati politična cena bare, ki groze uničiti človeško kulturo in njenim agitatorjem združite se v enot* kruhu na škodo delavskih slojev, ki so civilizacijo. Le na ta način so mogli no in močno gospodarsko organizacijo, ki Vam jo predlaga omenjena resolucija. Lonjerski. že dovolj trpeli vsled vojne in naj se spraviti na noge mUjonske vojaške mno* proračunski primankijaj pokrije z za* žice ter jih poslati v peklenski topovski plembo vojnih dobičkov in s progresi v* ogenj. Tako sta trčili skupaj dve načeli: Rim, 15. febr. 1921. Xa ponedeljskl seji so se obravnav ale različne interpelacije. Za naše kraje so važne interpelacije nekaterih poslanccv različnih strank, v katerih poživljajo v lado, naj še nadalje oprosti prebival* srvo po vojni oškodovanih dežel zem* Ijiškega in hišnega davka. Poslanci so tudi kritizirali vlado v njenem delov a? nju z ozirom na izplačevanje vojnih odškodnin. Zlasti se očita raznim usta* nova m in kreditnim zavodom, da ne u* poštevajo pri izplačevanju predujmov malih oškodovancev. K temu je omenili, da je vlada naka* zala te dni 5 miljonov lir za direktno iz* plačevanje vojnih odškodnin v Julijski Benečiji. Današnja seja je že takorekoč odlo* čila usodo žitnega zakonskega načrta, tako da bo bržkone še tekom tedna po* stal zakon. nim da\kom na dohodke. Casalini (soc.) Izjavlja, Ja odgovar* ja ta predlog v bistvu onemu, ki ga je na tej strani načelo nasilja, na oni na? čelo teptane pravice. Brez pomišljanja smemo trditi, da je on predložil v pretklem mesecu marcu J ravno ta okoliščina neizmerno doprine in katerega je zbornica sprejela. j sla k zmagi entente. Ministrski predsednik Giolitti uteme. Kakor hitro je postala zmaga central* ljuje, zakaj ne more sprejeti dnevnega nih vlasti dvomljiva, je utihnila pesem reda posl. Grillija. Meseca marca je bil o nemškem nadčloveku. Načelo nasilja položaj drugačen. Zbornica pa je med je stopilo v ozadje. Nemško časopisje, tem časom sprejela zakon o zaplembi nemška javnost, politična zastopstva in vojnih dobičkov, ki stopi kmalu v velja* drugi Činitelji nemštva so zaičeli ubirati vo. Ako ne sprejme zbornica žitnega milejše strune. Tudi Nemci so začeli te* zakona, gre država gospodarski pogubi daj brenkati na kitaro užaljene pravice. Kakor znano, so se vladne stranke sporazumele o izpreminjevalnih predlo* gih. s katerimi naj se vladni zakonski načrt popravi. Na podlagi znanega skle* pa vladnih strank se je sestal danes zju* traj bilančni odsek zbornice, kateremu je vlada predložila izpremenjeno zakon* sko predlogo, nakar je odsek sprejel z vsemi glasovi proti socialističnim gla* sovom sledeči dnevni red: Komisija, ki pretresuje žitni zakonski načrr, ugotav; fja, da predložene izpremembe ne na* sprotujejo finančnim smotrom žitnega . . zakonskega načrta, ter priznavajoč, da ob 19^-j. jc neobhodno potrebno poskrbeti za ravnovesje državne bilance, sprejme predložene izprcminjevalne predloge. Na popoldanski seji zbornice je pod* tajnik Soleri predložil zbornici besedilo drugega in tretjega člena žitnega zakon* -*kega načrta tako izpremenjeno, kakor je bilo dogovorjeno med vlado dh bi* lanenim odsekom. Z ozirom. na nujnost stvari predlaga, naj zbornica prekine sejo, da morejo poslanci proučiti izpre* inenjene člene. Nato prekine predsednik sejo. Ko predsednik ob 17Vi otvori zopet sejo, je podal soc. poslanec Majola v7 imenu socialistične stranke izjavo, v ka^ ten utemeljuje postopanje socialistične parlamentarne skupine v tem vprašanju. Socialisti bodo glasovali za Casalinijev dnevni red. Toda z ozirom na izpre* inembe, ki jih \lada predlaga, se more naproti, ki bi pa najhuje zadela delav« stvo. Gre za 13 miljard primankijaj a. Zbornica se mora zavedati važnosti te številke. Ta zakonski načrt je tako iz* d rei ne ne p biti za predlog poslanca Grillija, kate* rega sprejetje bi onemogočilo razpravo posameznih členov zakonske predloge. Zbornica naj odkloni ta dnevni red, s Spoznali so neizmerno škodo, ki so si jo nakopali s tem, da so razglasili načelo nasilja za svoj etični ideal. Začeli so dokazovati, da je pravica na ¥aršava in Pariz Med starodavnimi slovanskimi drža* vami zavzema naj odličnejše mesto v zgodovini nekdanja Poljska. Starodavna Poljska je bila skrajni ste* ber zapadne kulture proti vzhodu. Polj* sko plemstvo, ki jc tvorilo jedro naroda, jc bilo skozi in skozi pod vplivom za* padne kulture ter tuje slovanskemu vzhodu. Odtod tisto plemenska so* vraštvo med Rusi in Poljaki. Nesloga, samovoljnost in nenravnost poljske šlahte je privedlo to nekdaj tako mogočno državo do popolnega razpada. S takozvano tretjo delitvijo Poljske leta 1795. je bil poljski narod razkosan na tri dele, ki so bili ločeni preko 120 let po državnih mejah treh najmogočnejših držav Evrope. Če govorimo o polijskem narodu, mi* slimo pri tem samo na poljsko plemstvo in del meščanstva, zakaj priprosto ljud^ stvo je bilo od nekdaj, brezpravna raja, ki se iii udeleževala političnega življe* nj a. Dasi je bilo med njimi poštenih, smo« trenih in dalekovidnih mož, kal so stre* mc-li za edinstvom svojega nekdanjega kraljestva, vendar je v širokih slojih manjkalo tiste odločne, politike, katera bi imela pred sabo edini, vzvišeni smo* ter poljskega naroda: t. j. vstajenje združene Poljske iz stoletne smrti. Večinoma so tirali Poliaki. bodisi na čimer izreče vladi zaupnico. Predsednik stavi na glasovanje dnev* ni red poslanca Grillija, za katerega pa glasujejo le socialisti in komunisti. Predsednik naznani izid poimenskega glasovanja: Glasovalo je 273 navzočih poslancev; z da je odgovorilo 66, z ne 207 poslanccv. Zbornica je torej odklo* nila dnevni red socialistov in s tem •sklenila, tda se preide k razpravljanju posameznih členov žitnega zakonskega načrta. x jc predsednik zaključil sejo Načelo nasilja L Francoski enciklopedist J. J. Rousseau trdi v svojih spisih, da je kultura pok v a* rila človeka, bodisi v materialnem bodi* st v moralnem oziru. Tudi največji nem* ški filozof pesimističnega naziranja Schopenhauer trdi, da je človeška nara* va nekaj prirojenega in stalnega, ki je ne more nič izpremeniti. Hudoben člo* vek ostane taksen, tudi iče vpliva nanj še toliko činiteljev, ki delujejo prirojeni zlobni naravi nasproti. Vkljub visokemu kulturnemu napredku človeštva ni civi* lizacija nič napredovala* Pesimistično nabiranje o nravnem na* panje miru ter tako slepili in tolažili ljudstva, ki so jih vpregli v svoj imperialistični in razbojniški voz. Spoznali so, da. Ukse t a Ijud&tva up»la, če bi odkrila njihove prave namene, zato so se izpremenili v besedi, ne pa v de* janjih. Dokler so bili uspehi z njimi, se je da* lo načelo nasilja Ičpo izrabiti, toda z vsakim novim neuspehom se je začela oglašati slaba vest in zarjavela pravica je prišla spet v veljavo. In tako se je zgodilo, kakor se je rao* ralo zgoditi, da je zmagala ententa s pro* pagando pravičnosti proti načelu nasilja. Poslednje smrtne udarce jc zadal cen* tralnima vlastima Wilson s svojimi po* slanicami in z znamenitimi štirinajstimi točkami. Kako »o njegove poslanice, ki so obe* tale iriumf pravice, elektrizircle avstrij* ske trpeče narode, nam je Se vsem v spo* minu. S spoštovanjem in oboževanjem je tedaj vse strmelo v \Vilscna, kakor sfrmi danes trpeči proletariat v Lenina. Tedaj se nam je vsem zdelo, da je zmagalo v resnici načelo pravice nad načelom nasilja. Zato so v« narodi, zrna* zakaj trpljenje ni, lahkoživi in površni plemiči niso sto® rili nič za ljudstvo. V socialnem oziru se je godilo najbolje nemškim, najslabše ruskim Poljakom, v političnem življenju pa so pred* njačili avstrijski Poljaki, katerih politi* ka nam je itak še dobro v spominu. iz navedenih razlogov nismo videli med boljšimi krogi Poljake nikoli tiste žive, goreče vere v narodno stvar. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so se spomnili »ljubega poljskega naroda« pe* trograjski, beroHnski in dunajski mogot* ci ter mu obljubljali hribe in doline za niegovo zv-estobo. In tako so si' stali v strelskih jarkih nasproti sinovi iste m a* tere ter se pokorili za grehe svoje nek* danie in sedanje gospode. Pravična kazen je zadela 4mlo vlada* joeo družbo Rusi i e ter nemško in a v* strijsko oholost. Prisostvovali smo po^o* mu treh naimogočnejših državnih tvorb v Evropi. Plot državnih meja, ki ie k>čil Poljake, se ie porušil, a treba ie bilo izdatne pomoči zapadnih zaveznikov, da so se postavili* Poljaki na lastne notie. Francija je koj v začetku premirja podpfratla noljako zahteve po nemškem ozeirJiu. Nejasen položaj v Rusiji ni dopuščal tedaj še razmejitve proti vzho* dir. CHrn bolj pa je začela dobivati boli* govaici in premaganci obojih je bilo veliko — pričakovali pra? vičnih dejanj od tistih mož, ki'so ob v&a^ _ ki priliki zatrjevali, da je boj zaveznic geviška vMavma stalne tem kov boj za pravico vseh narodov. Saj vecie so postajale poiiske zahteve na v znamenju pravice premagali nemško | načun ruskega vzhoda. Foliska Siahta r&sihiosr se ni prav nič naučila \z zgodovine. Toda i>rav kmalu jc prišlo razočaraš Za temi imperialističnimi stremljenji nje. Zmagovalci, ki niso nikdar priča*;pa ie st^la Francija, ki ni omistila no* tL.U t JI.. T^mlr-^an sovražnikovega i bene pn^tke. da bi na kate- koh nac»n tako predku človeštva temelji na izkušnji. In ------«------- —-- „ .. , . . nfl .I||r_K če se ozremo na dogodke zadnjih let, kovali tako popolnega sovražnikovega, bene t>n tke. da b, na , ko kakor tudi na današnje razmere, ki vla* poraza, so pogazili načeto pravičnosti ter 1 ugonobila boliSevižko Rumio. in smo doživeli v zelo kratkem časti ?>ohod poljskih vojska v osrčje ruskega ozem lja, a kmalu se je končala njih napada! na sifa v porazu. Z veliko težavo so sc Poljaki izsili takrat i z ruskih klešč, toda svoje poli.' tike napram Rusiji niso nič izpremenili. Zli duh F rancijc Ln drugih zapadnih in trigantov jih spremlja v vsem političnem delovanju. Zopet se govori o spomladni ententni ofenzivi proti boljševiški Rusiji, kater, baza b: bila Poljska republika. Z drugi mi besedami povedano: poljsko ljudstvo bo vnovič krvavelo za tuje interese po zaslugi svoje ničvredne siahte. Sedem let je nesrečna poljska zemlja torišče velikanskih bojev. Nepregledne množice vsakovrstnega vojaštva neb roj nih narodov so teptale to zemljo. CVo spodarske in telesne sile ubogega pol j kega ljudstva so izrnozgane do skraj nos ti. Zato se mudi predsednik poljske rtv publike maršal Pilsudski v Parizu. Nt? bo manjkalo svečanostnih sprejemov, banketov in napitnic. Napivali bod'> prijateljstvu in vzajemnosti poljskega i francoskega naroda. Maršal Pilsudski nastopa sijajno 3 svojim spremstvom, da zakrije svojo izmučeno domovino. Toda, da jrridcmo k stvari. Pilsudski je prišel v Pariz po denar. Skoraj gotovo ni napravil poti zastonj. Francozi mu bodo našteli svetlih bankovcev, s katc * rimi bodo poljski gospodje za ":k> nat»i-tili in oblekli svoje trpeče ljudstvo. Te usluge pa ne bodo Francozi napravili Poljakom iz kakšnega sentimentalnega človekoljubja, zakaj časi so resni in denar je drag. Za to »dobroto« bodo trupla poljskega ljudstva^ ki tvorijo živo mejo med bolj ševiško Rusijo m »dednrlim« nemškim sovražnikom, v slui>bi zapadne, pred vsem francoske politike. Oba sovražnika Francije bodita še z. * naprej tudi sovražnika Poljske. Pilsudski je gravni: junak v predigri nove dr* me na vzhodu, ki- jo pripravlja zapad. Politične vet:i Angleži v Južni Afriki. Spomin r. t angleško s bursko vojno sc še ni izbris sal. Simpatična in Tunaška slika nesrc-ne^a generala Krii^erja, ki jc tako j:t naško kljuboval Lordu Kitchenerju na čelu svojih neukrotljivih Burov, jc vsa^ kemu še živo jired očmi tudi pri nas v Evropi. Tem manj se bomo čudih, da njegova legendarna oseba živi dalje med Buri tudi sedaj, ko niso več samo; svoji gospodarji. Pod angleško oblast so prišli Buri po že omenjeni angleško s burski vojni, ' kateri so bili pod Krugerjem prelaga r/ tako da ste prišli obe njih tležcli O ranje in Transvaal pod Anglijo. L. 1909 jc angleška vlada združila vs« svoje ju-žnoafrikanske naselbine v eno celoto, takoimenovano »Južno s afriško unijo« (Capland, Natal, Transvaal in Oranje). Kolonija je dobila obenem lasino ustavo po zgledu Kanade in Avstralije, ii drugimi besedami: Ju/na Afrika je postala angleški »dominion^, t. j. naselbina s samoupravo in lastnim parlament tom, katero ve/e z Anglijo le oseba zastopnika angleške vlade, ki igra le vlogo nekakega podkralja brez krone in tudi brez vpliva. Takšna široka samouprava, ki jo Anglija daja svojim naselbinam, je morda najtrdnejša podlaga britanske skupno« sti. Vendar ta preračunjeni liberalizem angleške vlade ni bil dosedaj v sianu Iztrebiti separatizem, ki se pojavijo v bolj in bolj grozečih oblikah po vseh »dominionih«. Najmočnejša pa je separatistična stranka v Južni Afriki. Ves ta dominion obsega okoli 3 milijone k\ dratnih kilometrov in šteje 9 milijonov prebivalcev. Na polju politure borb..; so razdeljeni v 4 glavne stranke* 1. ]uj žnoafriška stranka pod vodstvom generala Smutsa, ki je za zvezo z Anglijo in proti neodvisnosti, 2. narodna stranka pod .vodstvom generala Hertzoga, ki je za takojšnjo odcepitev od Anglije in za proglasitev neodvisne južnoafriške re* PODLISTEK TUJINEC (6?) Nk epB wo je dnb dovclj ljudi in vse \c mul-ZuJo, ter je beli parnik io odiiajRl v pristanišče, "t i... to g!e&i i. l uko tiiio pc'zl po jjlatik; pc-vržk:! tuorja. Nikc.gar te ni mo^Io ie razločiti vendar j« začela Stanku a v-j nemirno udarjati; ko pa se f« p-. aU-; prirrJkati biii^c fa tiiljo to- ItatOii •7t:Lac . «.vojiI* ftvart, ca se >Io razločevali tudi eseto na krovu. Naenkrat «> zapazili jasno Maro ii Mado, ki sti rrahali z rcbccm, Hkratu ie eamahniia tudi stara, jc Ut-kc) priHsnila k ečem robec, kakor je bilo vedno v navado ob «3iCnih prJikah. Mada pa }e etalu p te^ oje pokončno na nekem podloiku, kakor da heče p cta. — je bil pač ackai let prej začetek Idrije. Morali so pač Že precej Časa ko; pati ln 6« prepričati, da bode rude stal; no dovolj, preden sa prižH do potrebe, da zidajo »ami cerkev, v Spodnjo Idrijo je biio le % ure hoda, Ce so ho^ teli k £v. maši in pot ni bila te/avna, saj ste^a ob Idri-ici je bila ravna. Katero bi bilo začetno leto ra rudnik in naselbino se ne da dognati; le toliko je gotovo, da pač kakih 20 ali več let prej, kakor nas zgodovinar Valvasor trdi. Da sc ome? nj a cerkev sv. Duha hi ne sv. Trojice v listini, nas ne moti, «aj se podoba &v. Duha navadno slika kot golob pri sv. Trojici. In ker je bila ljudstvu znana ta slika, so imenovali cerkev cerkev sv. Trojice in na to iane je bila ticdi lera 1531 posvečena Nachrichten des Idrianer Rergwerkes trdijo, da 6© mora vsaj 30 let prej računati na mačete k Idrije, ka» kor nekteri zgodovinarji — Vaivazor — trdijo. Tam, kjer sedaj stoji mesto ldri< ja s 6000 prebivalci, Je bila prej le pusta in divi* kotlini«, "braščeua a prostranimi | gozdi. Le kak ogljar ali ubog gozdar si j je napravil leseno kolibo, da je naž^ai 1 kopico oglja ali izdelal nekaj lesene po* \ sode. Po dokončanem delu se je zopet ; povrnil k svojim v hribe in za zapuščeno divje obraščeno kotlino se za dol^o zo« Det nobeden ni zmeniL Ni čuda! Potov in cest ni bilo; in ker je prometnih sred* stev primanjkovalo in so lesene izdelke ali tudi oglje slabo plačevali, se nihče ni potrudil v ta od obljudenega sveta od* dali eni koreJ. . . ... Trdijo da je neki sodar rz okolicc v naši kotlini izdeloval leseno posodo. Namočil je čez noč svojo škafe v malem studencu. Ko pa hoče drugo jutro dvig* niti svoj leseni umotvor iz vod«% sc mu zdi nenavadno težak. Pomaga si, kakor si človek v takem slučaju pomagati za* more. Odlije nekaj vode; a ko nagne &kaf, se mu za svetlika na dnu belo, svi? tlo kakor tekoče srebro. Odlije še vode m čudom gleda novo tekočino, ki je bila čistejša od studenčnice. škaf je pa šc vedno težak, da si jc v njem le malo nove tekočine. Kaj da je to, ne ve, misli pa da je srebrna voda. Tudi prav! mo* dru je, ponesem nekaj tega v Škof jo Loko zlatarju, ko privedem na trg svoje lesene izdelke. Rečeno, storjeno. Zlatar je takoj spoznal, kaj mu navadni gozdar kale; izprašuje ga, kje je dobil to čisto I vodo. če se še kaj več take tekočine nahaja v istem kraju in koliko liudi tam dela. Zvedavo zlatarjevo popraševanje opozori priprostega delavca, da bi to b:« lo lahko kaj dragocenega. Prodal jo molče živo srebro zlatarju in se zopet peš povrnil domov. A kar ni hotel razodeti zlatarju, j<3 zaupal drugemu. Na poti domov jo do* šel deželnega vojaka -— Landsknecht.i Kancijana Anderla po imenu in temu pove, kako je pri namakanju svoje lese j ne posode zasledil nekaj Čisto novega. Povedal jc to vojaku zato, ker je bil n tični vojak zadosti premeten in iz vab'I od delavca skrivnost, katere ni hotel razodeti zlatarju. Naj bo že temu kakor hoče, gotovo je le, da je Kanci jan iz* poznal, zakaj i>'c gre, vedel je visoko cc no nove rude in takoj prevdaril, kaKO bi se dalo kaj zaslužiti. Privzel si je nekaj tovarišev, ki so šli nemudoma na delo iskat še več te rude. To je biia prva rudarska družba, ki ie začetkom \ z velikim uspehom delala, kani po malo letih jc že zaslovel naš rudnik: med rudarji dobimo že delavce iz Koroške m iz Štajerskega. Kopati so zaceli oiuii, kjer jc prvotno zasledil sodar živo src< bro- to je po splošnem mnenju ti koru a današnje cerkve sv. Trojice. Začet k om; je dobro kazalo, ker so bih zasledili bo^ V Tffctu, fiae 17. februarja 1921. »EDINOST* Sit*n IT!. 1 pubKke, 3. Labour Pari v, t. j. delavska oejfim sotradnikom pariškega lista »Le Pijanka in 4. neodvisna stranka. Pretečem teden so se vršile v tem an* gleškem »dominionu« volitve v zakonom dajno skupščino. V Angliji so se letos nenavadno tresli in bali, da bi znali se* paraiisti zmagati, kar bi pomenilo, da je ta bogata posest za Anglijo izgubljena. Ta bojazen pa se je izpremenila v pravo radost, ko je brzojav prinesel vest, da je general Smuts dobil veliko večino. Angliji prijateljska stranka je dobila 78. Hertzogova separatistična stranka 43. delavska stranka 9 in neodvisna stranka 1 poslanca. Vladi gener. Smutsa je tako zagotovi ljena večina 22 glasov, kar pomeni ve* liko zmago, ako pomislimo, da je bila zadnja zakonodajna skupščina Južne Afrike nezmožna za delo, ker ni imela nobena stranka zadostne večine, da bi mogla vladati. Angleška zmaga je torej velika in' zelo važna. Napačno pa bi bilo misliti, da so izidi letošnjih volitev za vedno pokopali afrikandizem, t. j. gibanje, ki se bori z nevarnim geslom: Afrika Afri* kancem! Judovsko kraljestvo. Judovsko Vpra* žanje poznajo vse države na svetu. Ju? Matinor, v katerem je orisa! navrte in cu je sionističnega gibanja s sledečimi be« sedami: »Že 30 ali 40 let se trudimo, da bi zopet poklicali k življenju judovski narod. »Hebreus redivivus«, to je naše 4eslo. Judje so bili stoletja raztreseni in sužnji ter so bili kot pleme ponižani. V gospodarskem oziru se nahajajo Judje sploh v abnormalnem položaju. Ali ho* čemo izpremeniti tega propadlega sklju? čenega in bojazljivega Juda v Juda iz sv. pisma, t. j. v človeka, ki bo govoril svoj narodni jezik in živel svoje lastno državno življenje. Toda ta preporod Ju* dov ni mogoč v tujih deželah, kjer je Judom usojen poseben neprijeten polo* žaj. Ako hočejo postati ljudje, kakor so drugi, jim je potrebna lastna dežela, kjer bodo lahko postavili tisti te* melj vsake družbe, ki je poljedelstvo«. Vesti Iz Goriike Domače vesti VSEM KMETIJSKIM UDRUŽENJEM! Dne 3. f. m, se Je vriil pri sv. Jakobu v Trstu sestanek Kmclijskit udružen) anektiranega ozemlja. Na tem sestanku je bila sprejeta nastopna reso! u cif a: Ker bi se v slučaja, £a bile vse Kmetijske or- dje SO povsod in nikjer niso doma. Pov*j ganiz&cije pripravljene likvidirati in se združiti na sod SO se Vgnezdili med druge narode podlagi enotnih pravil, vsa stvar preveč zavlekla, in plemena. V večini prizadetih krajev SC sprejmejo pravila Kmetijske io Vrtnarske Go- Živijo že stoletja in Stoletja, a domače i spodsrskc Zadruge v Trstu kot enotna pravila ljudstvo jih smatra povsod za tuj živelj, ^ij Kmetijskih orfcanizaci;, ki nsj bi se po potrebi brigati. Izvoli! se je odsek, v katerem so zastopani vsi kraji anektirane ga ozemlja. Podpisani odsek poživlja vsa Kmetijska udru ženja ca anektiranem ozemlju, ki so pripravljena se podvreči omenjenemu sklepu, da to takoj javijo na naslov: Stanko čok, Kmet. In Vrt. Gosp, Zadruga, Trst, uL Raiiineria 7. Pripravljalni Odbor — Stanko čok, Koncert Kubat V dvorani FiLharm o nič no-dramatičnega društva sc vrši v petek, 18. februarja, ob 21 kcnceit čcSkoslovaSkega violinista Norberta Kubata in pianistke Erne Resizheve. Vipored: 1. Mozart-kcncert v D-durju. (I allegro, II andante cantabile, III andaate ^razioso, aliegro ma nen t rop po) ... N. Kuba t; 2) Foerster-koncert C«molu [I allegro moderato, II andante sostenuto III allegro £razioso) ... N. Kubat. — Odmer. — 3} a} Kubat— »Berccuse <, b) Ševčik — - Holka mo-droveka^, c) Rics — »Perpehtum mobile«.., N. Kubat; 4) a) Suk — iCanzone d'amore*, b) Smetana — -"SlepičkaT ... E. Rcsizh; 5) Wieniawski — Variacije . . . N. Kub4t. — Vstopnina: Stojišče 5 lir, sedeži 7 lir (vstopnina in kolek sta všteta). Vstopnice so na prodaj v nrazik. tvrdki Ario Trie- ki Živi na račun drudih narodov. | spremenil* na prihodnjem občnem zboru zadruge dje so vsled tega nekaka svetovna pega,; IžVoli sc 2aio posebcu ^^ ^ ^ 2ato po ki se vije od enega konca nase zemlje! do drugega. Ta položaj judovskega ljudstva ima' svoje vzroke daleč v zgodovini, a delo? ma so ti vzroki tudi v tem plemenu kot takšnem. — Popolna brezpravnost v prejšnjih stoletjih in posebna pri? rojena nagnenja Judom niso da? jale, da bi se posvečali trudapolnemu pridelovanju. Vsled tega jih vsi arijski narodi prezirajo kot špekulante in pa? rasitske pijavke na telesu drugih. Od tod izvira tisto proti judovsko sovraštvo, ki ga vidimo povsod, kjerkoli Judje zi* vi j o. To sovraštvo — ki se mu pravi tudi antisemitizem — je izzvalo pri Judih dva različna odgovora. Po nekaterih de? žel ah so se začeli izenačevati z domačim prebivalstvom (n. pr. v Franciji, Italiji, \ngliji), dočim je imel antisemitizem irugod za posledico nekak zagrizen ju? dovski nacijonalizem. V prvem slučaju ^e lahko smatra judovsko vprašanje za rešeno, dočim se je po deželah, kjer so se Judje začeli upirati, neznansko ZO* bel, trg Umta 1 in na dan koncerta ^ vhodu ostrilo (n. pr. v Avstriji, na Poljskem in iuvcrajK>' Carl° 4; v Rusiji), tako da so začeli ponekod Jude dejanski zatirati in pobijati (ruski pogromi). Judovski patrioti so sicer or? ganizirali jako živahno mednarodno propagando, da bi rešili svoj »mučeniški narod* od preganjanja s strani drugih plemen. Uspeh te propagande pa je bil le neznaten, zakaj sovraštvo proti Ju? dom se ne da več izkoreniniti. Zato so se judovski patrioti lotili druge propa? gande, ki gre za tem, da bi se staro ju? dovsko kraljestvo, ki ga poznamo iz sv. pisma, zopet obnovilo v daljni Palestini. Za to gibanje, ki se imenuje sionisticno gibanie, sta potrebna dva predpogoja: predvsem je treba pridobiti za to misel Palestini Norbert Kubat je učenec irnane^a češkega moj-sira Šcvčika. Koncertiral je že z velikim vspehom v Pragi, v Plznu in na Slovaškem. V češki kritiki fie jc primerja Kubafc s Kufeeliltom. Na vrpc r^du petkovega koncerta s.r> klasične in moderne skladbe, izmed katerih &ta. Foersterjev koncert v C-ma!« in skladba pcl^-kega violinista Wieniawskega za Tržačanc nova. Na glasovirju bo sprcuiljala Kubata izborna pianistka Erna Redzheva, ki bo tudi eama igrala nekaj izbranih skladb. Kdo ve kaj? Eraest Bissoff m Rcccla Sottefon tano gt. 172, 13 let star, slabunjav, plavcias je šel v nedeljo popoldne ob 7. z doma z drugimi tovariži m sc ni več vrnil. Deček nosi sivo kapo, jopo rjavo-kofetaste barve, kratke hlače £z vojaškega sukna, nogavice črne in copate, Kdor bi kaj vedel, je na-presen, naj nerrmdo.ma. cbvesU stariio ca gornjem naslovih tiste vlade, ki sedaj ukažejo v - . (in to je Angliji), na drugem mestu pa||Z t?Ž35lC@S|3 ZlVljGBllS je treba pridobiti za to Jude same, t. j. „ „ . . ,____ . ... ., .. , v- v-i. ___- k vceraiiojemu poizkuaeiiemu samomoru, Včeraj treba }ih je prepričati, da bi bilo najs ^^ bolje zanje, ko bi se izselili v Palestino in si tam zopet vstvarili svojo državo. Prvo vprašanje je bilo lažje kot bo drugo. Anglija in tudi drugi zavezniki nimajo — tako se vsaj zatrjuie — nič proti judovskim naselbinam v Palestini. Težje bo vsekakor pridobiti Jude, da bi se povrnili 3-domov« iz raznih evropskih krajev, kjer jim sedanja kapitalistična vladavina jamči vsaj njih gospodarski (špekulaerski) obstanek. Sionistični iz? ršilni odbor, cigar predsednik je sedaj poljski Žid Naliinn Sokolov, vendar predvideva, da se njegovi rojaki iz vzhodne Evrope bodo začeli trumama >eliti iz svojih dosedanjih bivališč. Pred kratkim je imel g. Sokolov pogovor z kmalu prene? zjutraj je umrla v mestni bolnišnici Augusta Troj t, stanujoča v ulici Conccrdia ž t. o kateri srno poročali, da so je zastrupila a samomorilnim nanio nem, — Dodati imamo, da ni vladal v omenjeni družini prepir, kakor smo to pometeraa poročali, ki bi bil dc-vedel £ Troštovo do tega koraka. Tro-šiova druiina }c znana po vsen Sv. Jakcbu kot jako mirna in vrglodna družica. Smrtna nesreča na parniku ^Laco&na^* Včeraj zjutraj okoli 2. ure se -e prigoJLla na parniku » La-cc^na«, ki jo zasidran v prosti Luki, nesreča, ka tere žrtev jo postal 22letni delavec Vincenc Lat-tanzio, stanujoč v ulici Androna dei Sotteranei SL 3. Na omenjenem parniku izvršuje več delavcev poprave. Da bi bil pamik preje popravljen delajo ca njem po dnevi in po noči. Med tistimi delavci, ki so delali včeraj ponoči. Je bil tudi Lattanzva. človek pač ne vc, kje čaka ncirešal Usoda jc hotela, da je sci LaiLan^j p-o> maminem, niostiču na p&rnikti. Naenkrat jc icubil ravnotežje ter padel z glasnim vsklikom v glvbino 'adje. Delavcem ^e je takoj dozdevalo, da oe je prisodila nccreea. Te. lefcnitmem potera so pcrrvali zdravnika rezilne postaje, Kmalu po tem je dospel zdravnik ter ugu- gato žilo. Vendar je žila hala. Kazalo jc, da se nahaja na juzm tcvil> ja ^"mladenič razbite črepinio. Odpeljali i rani več ruue. Krog leta so napram j so ga v bolnišnico. Ijer je umriL \ iii sedan ji Antonov rov. Več metrov j Nfc)deaa listnica. Pred par dnevi jc našel neki Jak č SO ili vodoravno v hrib in potem V prsteni vojak na trgu Unild listnico s 600 lirami in globino. Priprostim delavcem pa jc i Listinami. Kdor jo jo ai«tibii, na} 6fi javi na poli-kmalu zmanjkalo denarnih sredstev, > cij&kcm komisarijain v ulici Chiczza, kjer se mu kajti poleg plače delavcem je bilo treba še družili naprav; posebno ko je bilo treba delati jartk navzdol. Vedeli so, da v globočini mora biti veliko rude, a do j 'je niso mogli. Primorani so bili odstopi ri vse pravice do rudnika in doseda^ nje naprave večji rudarski družbi, ki naj bi z veščaki in z višjimi denarnimi sredstvi nadaljevala započeto delo. Načelo val je novi družbi Valentin Kuttler iz Scino^rada. Seznam opraviš čencev nam kaže imena iz Gorenje A v* atrijske in Solnograske. Če pomislimo, da takrat šc ni bilo posebnih postnih zvez^ in ne dobrih cest, še manj pa že-1 leznic in brzojava, se bomo čudili, da je v tako kratkem času zaslovel nas rudnik j tako na daleč. Gotovo je, da je že leta 1504 opravljala j vse deio nova rudarska družba, rudnih ko podvzetje pri sv. Ahaciju «dio Her?) ren und Gewerken der neuen Grub zr ! st. Achazen«. Koliko so dali odškodnine ; prvotnim rudarjem, se ne da doznati ' Tožili so se več let, še «le 1536 so se po-1 botaii in plačali zadnjih 500 goldinarjev. (Nadaljevanje v ned. štev.) lktnica vrne. Z vrelim mlekom se jc oparilđ, "Včeraj zjutraj je vrela 211etna Leda Bcscarol, «U&ujoča v ulici Madcnnina £t.8, mleko. Pri tem &c jc Ione vrelega mleka prevrnil in oparil deklo po rokah in po prsih. Prvo pomoč jc dobila na rtlilni postaji. Zaplenjene cigarete. Pred včerajšnjim jc priplul v naio mesto j^rški pamik - Pclcppcnesos ;, ki ee j c zasiui al v prosti lukr. Finančni stražniki so takoj uvedli preiskavo aa njem. Niso iskali dolgo. Pri strojih aa našli pet vreč grških cigaret, katere zapleaiii. Nefcaj paitiiikili uslužbencev $e bilo aretiranih. Ker sc je pa izkazala ojilicva cedol-žnost, so bili izpusčenL F«ftutov«ka nasilja. V Isti e&pit ko trdijo ftesli-'anskij listi, fc pi KČuvyjio ljudstvo JifcnL driavi, ravija'jo fačistj med a&aim prebivalstvom zelo ti-epešno agtacijo za Italijo 8 tem, da požiga jo in ra.e-bi i a jo imet-je, streljajo in delajo vsakosina druga nctilja. Ta cvet kultui'c razbijalcev in požigalccv, ta »dufa zmagovite Italije^, e katero krilatico so jim nadeli papirnati sodnici, je to pot razširila svoje delovanje iz naših mest na deželo. Vrgla se j"e na Vrtojbo in ca Št, Peter. Tudi par drugih vasi je že trpelo pod. temi nekulturnimi razgrajači. Kot srno ugotovili, je prišlo preteč eno nedeljo v Vrtojbo kakih dvajset fašistov (eni trdijo, da jih jc bilo celo več), ki so hoteli ohrajiiti najbrže itali-janslvo vasi. Ti barbari so se hoteli znesli nad tem, ker je visela eno nedeljo poprej nekje pri cerkvi nedolžna krpica, ki so -jo imeli fašisti za deset metrov dci£o jugesJovensko zastavo. Radi tega so bili že med tednom dvakrat pri emdetnem župniku, ki ga pa. ni bilo doma. To nedeljo so prišli v žup-nižčc trijo in zahtevali pojasnila. Surovi dolgin, po-dolgasiega obraza in hudega pogleda ni hotel povedati. kdo t£Z orc'iia zaman, ne vedel, da tiči za temi gospodi neki zli duh, ki ; s\obcdcljubnc' ki fe žagala s samokresi. Tudi označeni maršal, j STANOVANJE in hran* &če sa.nco. p;J iti je bil poklican na lice mesta, ni moral posredo- upravoiitvu. 272 •o vdrli po vaiL Ko so tu končali svoje po&Ie, vasi v občinski doni in v vinski urad. Raztrgali so tu vse uradne napise, vce razglase. Županu, ki ae je s tajnikom nahajal v pisarni, so žugali z dejansko silo, divjali nad rtjim. da. smo zdaj v Italiji, kier no srne biti nobenega Slovana več itd. Od tu so šli divjaki v prostore Slovenske Čitalnice, ki se nahaja v prvem nadstropju občinskega doma, žugali -s smrtjo tara navzočim članom, vse razmetali, snelj društveni napis in ga pomazali ter ednesli ? seboj, (Pozneje so ga orožniki vrnili poškodovanega županu). Vdrli to nato v stanovanje gčne. učiteljice, ki se nahaja tudi v tistem nadstropju in od tam so potem odšli v župnišče, kjer so g. \ikarja Švaro pscvali in žalili prav na divjaški način. Gonili so ga po vseh prostorih, češ, da ima shranjeno municijo in orežje v svejem stanovanju in mu žugali z samokresi. Razmetali so mu vse, na kar so odšli in vzeii s seboj le en izvod' : Avantija«. Povsod io bil Maiifredini voditelj in neki dolžin njegov glavni priganjač in razgrajač. Iz župnišča so petem vdrli v zadružno gostilno Čavdek in z ukiadecim nAvantijem« v roki začel i t razsajati in divjati po gostilni, pretepali brez ni-j kakega povoda gosto {med tepenian bil tudi g. Kosič, socialistični tajnik), streljali kar v slepe, razbijali ekna itd. Streli sc poznajo v stropih in v okenskih okvirjih- Gostov se je polastila divja panika in vse je bežalo iz napadene hiše. Fašisti pa so streljali za bežečiini in a kamenjem obmetavali uboge liudi, in vrgli za ne-katerinii eno bombo, ki se je razletela z velikim pokom. Pri. vseh teh iumparrjah so orožniki mirno gledali in niti z mezincem mignili, da bi poklicali fašiste na cdgcvcrnost, oziroma da bi vršili svejo dolžnost kot varnostna ob List va. Ljudstvo je dobilo cplošen vtis, da |e orožništvo bilo tu le v obrambo fašistov in njim v zaslembe pri divjaškem po-čenjanju. Ko je Manfredm? s svojo bando končal z razdejanjem v zadružni gostilni, ^c odšel dalje po vasi, ra2=-ajaje in strei-jaj'e. obiskal fie gostilno Na-nčevo, in potem pobrisal v Gorico. Za njim tudi orožniki. Vs: tu opisani dogodki so so vršili med 3. in 5. uro popckLne. Naravno- je, da sc je ljudstva pc las Lila razburjenost, a do dejanskih napadov od strani domačinov ni prišle, ker je vsakdo uvidel, da bi bil vsak upor Kam jadramo? Aii so to Usti Italije, a katerimi naj bi so o- BRIVNICA ;e na prodaj. Mesečni dohodek 1400» 1500 L povprečno. Rofikar, brivec, IL Bistri, s. 273 ČEVLJARSKI stroj, kupljen leta 1914, so protla v via Ruggcro Manna 3, pritličje. 27fi TRGOVAC, komptoarist.1, govori 1 piše wpsk.o~ hrvatski, njcmackl i magjarski, traži cdgc*vaj -juče mjesto ili sličen posao za kojega bi pripravan bio dati garanciju cd 10.000 lira. NasJjv u upravi. 273 KOLO, novo, prodam po zmerni ceni, V ia Fer-riera 45, I, Bitižnik, od 13 do 15, 277 ABITURIJENT GLMN., vešč slovenskega, «rho-hr-vatskega, italijanskega in nemškega jezilta, strojepisja, knjigovodstva, išče primerne službe v k^-ki t\Trdki ali denarnem zavodu. Naslov pri upravni Stvu. 257 POROcNA SOBA, nova, (tudi posamezni ko«) proda za 2100 L Campo Bel/edere 1, S*molsč. 261 POPOLN STROJ za kinematografične svThe, ter tvrdke »Fiati bi dic^mo Marellu sc proda -7 \ia R^esetti I, sedlar. 265 AUTOMONTER, oziroma Šofer, z daljno prek-5 i^če službe. Ponudbe pod sAutoanonter« na u-pravaiatvo, 26H ZLATO in -srebrne krone plačam več kot dru^l kupci. Albert Povh. urar, Mazzini 46 (v bližiaJ drvenega trga). 5Jj/ KUPUJEM cunje po 50, staro železo in kovine po najvišjih cenah. Skladišče viu Toro 6. 227 MASLO sveže kupi v*ako množino Plesničar V., ul. Giidia, trgovina jestvin. 160 mu že ne ve.no pravega imenu. — ZnačUno je, daj sreiiH na5i :kra^i? Ali naj razhiialec M-aniredini nahaja v vrtejbek: okclici neki Človek, v vladni službi je, ki stoji na. čelu tega boja. proti Slovencem, in ki bajje ta dan pripeljal neljube goste, Ta človek je bil av&jcas iii obeh Rarodov, o bratstvu, ki smo {Hi navajeni slišati cb vveoanib pribkab. — Resno kličemo Vi-e-ns onim, ki eo poklicani, da «e zganejo. Nase J|udstvo a« bo voljno dclgo prenašati nasilja, ki «o žc £top4la Čez prag v njegovo hiSa, Zajamčiio nam varnost imetja in življenja, dajte nam pravic, oae f^a bomb in fašistov, ae ščuvajte mtiih ljudi z ber ni&sec v preiskovalnem zaporu v Gcrici, J«d\a so ga izpustili — divjaka —, je zopet začel s svojimi izzivanji Že v četrtek 9. februarja je izzival po Vrtojbi, streljal s samokre-sem {v gostiLil Henrika Batističa), žugal, da bo vse Siovene© poklal, ki se bodo drznili ostati zvesti tvojemu narodu, zažge barako [gostilno Marije Batisiič), napadal e auro\roitjo sluikiijo g, vikarja v iijego* 1 cds-oLacstf, In sploh počenjal stvari, ki kažejo ca to, da smo brezpravni napram faši-siovi>id predi-znoili. Vaa*ck njegove beanosli so bOi 'sloveiiflč napi?;, !!tl imajo obrtniki in društva. Žugal fe ž« t^t! daiT, đa prido prihodnje drri z večjo družbo ljudi, fn da bomo takrat ču- tili, kaj fe on in kil? si vse upa. Le mirnosti naših ljudi se je zahvaKt?, da ni priilo do hudega pri tej priliki. Orožnih ivo je Ja njegovo zlagano ovadbo izvršila eno arZaprli so 6Sl-mega uglednega moža, Id fe rekel Manfredinifu: Slcvencc sem bil, Slovenec sem i kot Slo^/enec hočem u-mreti. 'i'a vzrok aretacije Se orožništvo samo navedlo. Včeraj v nedelj 12. iebruarja 1921. ?e Manire-dini izvršil zvejo grožnje. Pridrvel fe v Vrtojbo z družbo krog 30 oecb (med »jimi ena ženska) v spremstvu b tiri a orožnikov pod vodstvom nekega marSala (baje LscncavaJlo), FaSIsti sc začeli takoj svoje delo: Rogovllili 3o po gostilni Marije Batisiič, sr-eli riapis o predaji monopolov, zbrisali slovensko besedilo, razbili gostilniški napis £n izzivaii goste, pretepli starejSe^ sbm omenjena ^ostlničar-ke (451etne^a uglednega cio-Zaj brez niltake^a povoda, in .to sp rit o d veh orožnikov, ki sta vca čas Živahno govorila z Manfredinijena £n drugimi raz-grajačl. Niti naprosejia. iiiata hotela posredovati; in ščitili nedolžne iju prišli, nam ni znano. Morda so p-išli ca svezi jutranji zrak? Bric, TROif AVGUSTA jc danea po dolgi tn mučni bolezrJ ciirno v Gospodu preminula. Žalosti potrti soprog Jakob, seslre Ana in Jo>i-pinfe por. Hrcbat, bratje Alojzij, Vinko la Jo^ip, svaki, svakinje in ostali sorodniki naznanjajo to prežalcstno vest vsem prijateljem in znane ena, Zemski ostanld predrage pokcj-nico se prenos u četrtek 17. t, m, ob 15 iz mrtvašnice mestno bolnišnice 'k večnemu počitku k sv. Ani, Trst, 16. februnrja 1921. -16? Novo pogrebno podjetje. Trst, Corso V. E. III,, 47. z ve!ik;m vrtom, plesno dvorano z odrom, jako pripravno za letne zabave V isti hiši se n; haja že vec let dobro idoča restpvra-cija in trgovina kolonijainejra blaga, niša se nahaja ob novi meji Jugoslavije na g'avni cesll Trst-Reka. Cena L L'80.000. — Naslov . pove upravništvo „Edinosti". (153) loO) iiClflU lilliSIlll odnosno udova k otrokom na deželi. — Pojasnila pri gosp. Cotiču v uredništvu „Edinosti ffl^anjmerinouth Predao naročite vino, oglejte si kleti G. HART1SSA CAREONAJD v Kopru (I$fra) {i6i) kjer najdete pristna in zajamčena bela in črna vina po naj zmernejših cenah. MALI OGLASI KOLARSKEGA pomočnika sprejme Anten Zlatic kovač, p. Slu oi 45 — Utra- 27C IŠČEM SLUŽBO trgovskega potnika po deleli. U vožban sem v tej stroki posebno. Ponudbe poc' rPctnikj ca upravništvo. • 21' MLADENIČ trgovsko naobralcn Iv medicinalao dregerijski stroki tn tudi z večletno prakso * špecerijski »treki, želi službo v mestu ali na deželi. Lc resne ponudbe poti Šifro »Svoboden na upravništvo. 2*73 rcgfstr. zadruga z neom. zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vrši! dne 19. marca ob 4 popoldne v Vangte io članov, S' bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, i bo sklepal veljavno ne glede na število lanov. If,7 NAČELNISTVO. plača vedno par c-n». več nego vsak drugi — kupec, tdi- ole — Alojzii Povh, trgovina Fiazza Ga-ribaldl St. 3, tel. :i-29 trg Barrlera) (25 lobi oni, ki pripelje g.e Kristini Stef-anini, Barcola di sopra, psička fox, d čuje na ime BOBI. — Psiček ima črne lise nad očmi in črn rep. ^ Schichr Zopet je tukaj, iekom deićilefij v v»k«m go*poainj»ivu kot neobhodno potrebno txkazano, pravo Schichiovo mil o z znamko „Jelen"- T^Schicht Odlikovano vsled tvoje dobre kakovosll fn popolne JlsJoati, ier najbolj izdair.o pri pranju, Mf!o e ^JELENOM* dobtr« »e v «nsni predvo^ J^ekovost! danes v ijjskdnJlh velikostih: *t4 kg Komadt. 2-deim, ~ ^ Vi *Ž7 honmdi, 4~delr.t. 2^sto^1ki FRATELLI FLNZI — Trst, Via Ti nt ore štev. 5. — Telefon štev. 11-64 Stran IV. »EDiiNOST« VTc^tu, dne 17. lebruarja 19 Jt. Ie St. Lucije, — Zbirka za tiskovni sklad »Ediciju* in .Goriške Straie* obCinarjcv Sv. Lucije. — Zavedajoč se. kake velike važnosti j« narodno £a-h-apisje za ohranitev na?a narodne samobitnosti na tem ozemifu, sa jc osnoval nabiralni odbor pri Sv. Luciji za zbiranje denarnih prispevkov iEdi-rjOStU in »Goriški Straži« za v^o krajno občino. Nabiralne pole opremljene 9 primernim besedilom eo bil« Izročene za posamezne dele ol>0ine nasled-z nabiralkajri, ozirciua nabiralcem, ki so nabrali kafcar sledi: 1.) GG. Marija Šorli in Marija Kova-čič ste nabrali pri Sv. Luciji, Modre ju, Modre jcaJi in Kozmericah (ženica ?birka) 385 L. 2.) Josip Ra-knv5f;ek nabral pri Sv. Luciii, Mcdreju, Mcdrcjcah c -Ji in Kozm ericah (mo ška zbirka) 402 L. 3.) G. Josip Munih nabral na Lo£u, Drobočniku. Selila (meS. zbirka) 60 L. 4.) G. Viktor Vu«a nabral na Idriji pri Bači (racš. zbirka) L 223'10. 5.) G. Viljko ICoraac nabral v tolmhiskeru in kanalskem Lomu (tneš. zbirka) 257 L. 6.) Filip Podpornik nabral na Slapu 40 L. Skupaj L 1367'40. Po odbitku pošt. stroškov 9 L, o^tan« čistili L 1358*10, od katerih sc je nakazalo po poštni nakaznici upravi »Edinostih h 679'2C in enak znesek upravi rGoritke Straže«. Nabiralni odbor se vsem rtabiralkam, nabiralcem, dar c val kam in darov alccjn iskreno zahvaljuje. Bog t-iotero povrni! — Nabiralni odbor jc pri tej akciji ; i sledoval dvoje: podpirati naie narodno časopisje z denarnimi prispevki in poglobiti narodno zavest pri občinah. — Za vzgled požrtvovalnosti mora mu j ostaviti naše vrle Loinljane (tolminske in kanalske), ki so, čeprav po vojni hudo prizadeli, rudo-vclj.no darovali v ta namen tako lep znesek. Čast hvala jiml — Računodajalec. Deskle. Mladeniči iz Spodnjih Deskei (T-tsenc ne?to) so priredili v pondeljek, dne 7. februarja 1921 v baraki g. R. Zimic-a pustno veselico. Na vsporedu je bilo poleg srečkanja, šaljive pošto in -lesa tudi petje in šaljiva prizora > Dve teti« in »Vcdež«. Mešani zbor, pod spretnim vodstvom .^{Silnega domačega pevo\odje, je žel veliko pohvale in priznanja. Zapel nam je z vso preciznostjo j Svarjenje« in »Prcincmba«. —Oba šaTjiva prizora sta bila tudi prav dobro podana. Pred v som je Ivcba pohvaliti Uršo v igri »Vedež« in pa Liziko v >gri Dve teti«. Tudi ostali igralci so dobro in spretno izvršili svoje vloge, posebno če upoštevamo, da so bili še-le prvikrat na odru. Veselica je izpadla v vsakem oziru dobro, kar je prirediteljem v čast. Desklaoska mladina, 1® na prej na. tej poti! Pokazali ste, da za morete mnogo. Oprimite se sloiro in z vso vnemo narodnega in kulturnega dela. da pripomorete svojemu narodu do lepše bodočnosti! Gospice in gerpodje, ki co bili po veselici deležni pustne potite, ki jo jc pri srečkanju dobil g. v.upan iz Lofric, so na predlog in zahtevo slednjega zložili 101 L za »Narodno obrambni sklad*. Denar se izroči Tajništvu ^Edinosti -, ods?k Gcrica. —k. cijc iu se je naselil na Angleškem, Tara je bival do izbruha ruske revolucije. Umrl je v »vaji domovini. Znana je »jezova knjiga: ->Ls ruskih in francoskih zaporovc. Njegovo najznamenitejše delo s Kiivofrrsežnik? in »Rokovnjači*. s sodelovanjem domačega pevskega zbora. Vse predstave in petje so v splošno pohvalo prav dobro izpadle. Le od -iotevih oseb bi pričakovali več lojalnosti, vsaf tolike, da bi na tak dan no prirejali javnih plesov % namenom, staviti nekak protiutež proti nagemu kulturnemu delu. Doslej -se je to dogajalo samo tedaj, če je imelo kat. slov, izob, društvo kakSno prireditev, eedaj pa nastopajo tudi že proti gasilnemu društvu. Mar ni vojna že sama na sebi do-\cl| podivjala našo mladine, da jo sedaj dobička željne osebe še s takimi sredstvi prosvetne izobrazbe. Vso čast in hvalo pa moramo izrekati sosednim občinam, ki se vseh naših prireditev tako številno udeležujejo. Lc to bi še topio priporočali, da bi se naši ljudje bolj posluževali t o učnih knjig in časopisov, zlasti »Edinosti« in Goriške Straže« ter ^Mladike«. Pred vojno je ■dohajalo k nam vse polno časopisov, ki so nas. razvcdriU in poučili. Sedaj pa razen omenjenih nI drugih na razpolago. Čitajmo jih pridno, kajti ei tcia si sami pomagamo in uirdimo clcgo. katera inam je in bo potrebna opora proti nevarnosti. Iti luni preti. Zatorej agitirajte za naše liste, ker » tem agitirate za dobro stvar! ! JUGGSLOUEill! H Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD BOIHCSTI". Na prireditvi Vodnikovega večera v Sv. Ivana je preplačal vstopnino 7 L Stanko Trnovec in no B. Trnovec. Za družbo Sv. Cirila in Metoda. Na svatbi Viktorja Mcrmolja nabrano v Sv. Križu - Cesta pri Ajdovščini 45 L, — Darovali so: Viktor Mcrmolja, Antonija Mcrmolja - Rieger, karmonik:,r, St. Štor, Cir. Štor, Avg. štor, St. Bizjak, Ant. Mcrmolja, in posiajenačelnik. Benedikt Poniž v Ajdovščini 50 L. — Znesek 05 L hrani uprava. CM podružnica v Idriji, ki je že za >.božičnico« prispevala z lepim zneskom, je vnovič doposlala trž. ženski (podružnici CMD 1300 L. Denar ima b la gajničarka. Gospodarstvo Sklepi Gospodarskega sveta v Belgradu za o-zdravljenje jugoslovanske trgovske bilance. Ljubljanskemu »Jutruc poročajo iz Belgrada 10. t- m.: odvračajo od 1 Pred desetimi dnevi so prišli v Bclgrad zastop- dnma in ki ne služijo za preživljanje naroda. V zmislu tega načela so zahtervaH gospodarski krogi, naj so izvoz lesa podpre posebno a tam, da se u« kino izvozna carina na obdelan les. Neobdelan les pa naj o&tan* doma, da bodo domače žage zaposlene. Radi tega se izrazilo mnenje, da se mora izvozna carina na neobdelan les postali. Izvozna carina na pšenico ostano ncizpremc-njena, medtem ko se ima izvozna carina na koruzo ukiniti, ker se je izkazalo, da fe koruze v Jugoslaviji, osobito v Banatu, še V ogromnih množinah. Za izvoz mesa m masti se bo tudi nadalje plačevala izvozna carina. Na ta način se hočo v Jugoslaviji dvignili izvoz in 3 tem deloma zmanjšati pasivnost trgovske bilance. To pa ne bo zadostovalo, ker pasivnost jugoslovenske trgovske bilanco preogromna. Radi tega so bil« gospodarski krogi naziranja, da je treba tudi uvoz zmanjšati na neobhodno potrebno mero. Postavilo sc je načelo, da se ima za obrtne in industrijske predmete, ki vsaj v približno dovoljni meri doma pridelafo, povečati u-VGzna carina. Povdaiilo ve 70 pri tem, da je velik del jugoslovens-kega industrijskega in obrtniškega delavstva brez posla. Tem te treba dati zaslužka s tem, da se zabrani uvoz inozemskih izdelkov. S splošno gospodarskega stališča je to načelo zdravo. Tudi drugo države ščtiijo svojo industrijo 9 carino. Carinske postavke pa ne smejo biti tako visoke, da bi ceno blaga poskočile. Pri določitvi posameznik carinskih postavk bo treba najti srednjo pot, tako, da bo mogla domača obrt in industrija zopet s polno pciro delati, na drugi frtrani pa, da ne bo konzument obremenjen z visokimi cenami. Revizija izvozne carine v Jugoslit\iv. V ministr-I stvu za šume in rude fie (pripravlja revizija iz-j vozne carine, zlasti za les. To ministrstvo namerava posredovati pri drugih reaertih, da s*c zniža carina tudi za drugo izvozno blago, ker to zahicra sedanji položaj jugoslovens.ke industrije. Dalmatinci proti uvozn italijanskih vin. »Težačke novine < v Splitu so objavile ester članek proti nameri Italijanov, da 5« v trgovinski pogodbi dovoli svoboden uvoz vina. fe Italije, To bi uničilo vinegradnibvtvo v Dalmaciji. Ako j® nastavljena visoka carina za na!potrebaa;2e stvari kakor za sol, zakaj bi ne bila določena visoka carina na Italijansko vino, ki ga nc potrebujemo. Premogovno vprašanje v Sloveniji, Slovenski Narodi se peča v daljšem članku 3 tem vprašanjem. Člankar ugotorija pvedvs*m, da so v svetovni rrcdukciji in trgovini 3 premogom določajo cene premogu po njegovi kurilni vrednosti (kalorijah) in vrsti (oOrtiinentu). Ta način določanja cen je najbolj pravičen tako za producenta kakor za ken-sumenta. V pogodbi se določi fiksna cena premoga gotove vrste z gotovim številom kalorij. Od časa do časa se poter.* dobave preiskujejo in sc cena po tem regulira. V poStev prido predvsem kurilna vrednost, potem pa tudi vreta, kajti ko-nečno je kurilna vrednost odvisna tudi od vrste. Vrsta pa pride v poštev £c zategadelj, ker so v vseh večjih obratih kurilne naprave mej ene za specialne vrste premoga. Običajno razločujemo 5, na Češkem 6 vrst premoga. Kosovce«, r-srednji« in »crehovec« so brez primesi negorljivih tvarin, kakor so prst kamenje itd. Ne tako »drobni«, : prašni* ali sploh neseparirani. To vrste imajo tuje primesi. Dočim se toruj svetovnem trgu in v drugih deželah določajo cenc premogu po principu kurilne vrednosti in strogega sortimenta, se v Sloveniji, kjer so producira nad I milijon ton letno, poznati le dve vrsti premoga, ki so vrhu tega po ceni razlikufeti samo za 5'4^, dočim se razli-kujeti kurilni vrednosti teh dveh vrst za 15*5%. (Cena 1. januarja 1921 za drobni premog = K 423'45 za 1 tono, za debeli premog = K 495 45 za 1 tono). Torej navzlic 15- 11% manjši kurilni vrednosti drobnega premoga je cena skoraj ista. K temu nedostatku s® pridruži 5e ta, da plačuje kupec za kočevski premog prav isto ceno, Icakor za trboveljski, čeprav je dokazano, da vsebuje kočevski premog okroglo 25% man) kalorij kakor trboveljski. Porajbmld kočevskega premega so torej očividno oškodovani nasproti porabnikom trboveljskega, V sled slabih prometnih sredstev pa je mnogo industrijskih podjeti* navezanih na kočevski premog. Zlasti je pri tem suienm tepena Ljub- Sfnnfevnost in umetnost Dražitev slovenskih knjig. Prejeli smo: K tozadevni notici v »Edinosti omenjam, da zaračunijo . lbijanske kr;igarnc tosi aiuki.a Slovencem knjige za 100% dražje kot vdomačinouu onstran črte. Radovedni smo, zaka1}. Mogoče sc ravnajo po av-strf;skin knjigarnah, ki zahtevajo od Inozemcev 200 odstotno dcklado pri knjigah. A. S. Ruski pisatelj in politik knez Peter Krapotkin, katerem je poročalo francosko časoapisje, da je »nori, je bil eden na;bolj plodoviitk ruskih znanstvenikov in revolucionaren politik, ki ga je ruska caristična vlada kruto preganjala. Redil se je leta 3842. v Moskvi kot sin starodavne plemiške ro-devine. Bil je zelo naobražen in prepotoval v svo-j a mladifi letih Belgijo in Švico, kjer je stopil v F^ik z ruskimi revohicionarci. Bil je radi neke zarote postavljen pred sodišče in obsojen v izgnan-'-Lvo v Sibirijo, kjer fe ostal par let. Končno je po-Mt^gnil v inozemstvo. Prebival je del j časa na Angleškem rn še! zopet v Švico, kjer jc stcpU na čelo ruskih anarhistov. Leta 1879. je ustanovil v Švici list »Revolt« (Vstaja) in ga tudi sam urejeval. Ruska vlada je dosegla pri švicarskih oblastvih, da so ga izgnale iz Švicc, nakar sc jc ustanovil v Pa-tizu in delal nada'je na čehi revohicionarccv. Zato pa je francoski državni pravdnik dvignil proti r.jcmu obtožbo in je bil obsojen na več let težke ječe. Nato ga je francoska vlada izgnala iz Fran- kv2ini in neopravičeni glede carine. Danes so izvršili svoje v marsikate- odpravi ta gospodarsko rem oziru plodonosno delo. Važno je tudi dejstvo, sistem in da se krene na pravo pot, to fe določanje da so se pri tej priliki dobro seznanili med seboi cen po kurilni vrednosti in vrsti premoga, člankar obrtniški in industrijski krogi cele jugoslovensko predlaga, naj se skliče konferenca resnih stro- državo in da so pokazali voljo z združenimi kovnjakov, ki naj tudi v Sloveniji uveljavi v pre- močmi vzajemno delovati. Radi tega se mora mogovnih zadevah povsod priznana načela. —- Ju- smatrati ta sestanek ne le kot gospodarski, aru- goslovensko železnice in industrijski obrati plaČu- gotovo je tudi, da niso bili vsi nasveti v korist splošnemu gospodarstvu, vkljub temu pa moramo reči, da so so v konferenci precc) izkristalizirala načela, po katerih naj se rešijo pereča gospodarska vprašanja. C ct eru m censeo zborovanja jc bil, da jc treba Dokler ne bodo imeli atrija in vsi drugi porabniki plačujejo za domači premog dvakrat viije cene- nego industrija v Avstriji, in štirikrat višje cene nego industrija na Češkem. Te številke, pravi člankar, govorijo dovolj jasno. Skrajni čas ;c, dx sc rc?i to perečo- gospodarsko vprašanje. Novoustaruovljeua Scdf podjetja v Jugo- slaviji. V poslednjem Času su med drugimi zapro- prometna sredstva zboljšati Jugcsloveni dovolj vagonov, lokomotiv ter dokler , _ ^ bo promet vsaj za silo funkcijoniral, je težko sile za koncesijo sledeče bosanske aružbe: 1.) 1 avni liti na zboljšanje in ozdravljenje gospodar-1 mlin, delniška družba, v Petropoljii. I sianovniki nc misliti na zboljšanje in ozdravljenje gospodar skega stanja- Zastopniki industrije in obrti so sprožili mnenje, naj vlada naimo veliko notranjo pc?.c;iIo v svrho izboljšanja prometnih sredstev. Kakor čujemo, se v tem oziru že vrše pogajanja brtnička banka med vlado in bančniiui zavodi. Govori sc, da bij 1 milijon kron. 3.) »Prva bosanska tvornica za kon- LT-I zerviranje SHva« v Brčkom. UitancviC eo jo tr- šo tamošnji nemški kolonisti. Delniška glavnica znaša 1 milijon kron, 2.) »Tvornica rublja«, tovarna za perilo; zalaga jo Muslimanska trgovačka i o-v Sarajevu, njena glavnica zna3a bilo možno dobiti posojilo od 500 milijnov dinar jev. Država pa bi morala izjaviti, da bo ta denar porabila izključno le v izboljšanje želcznic, p°?lte, telefona in brzojava. Drugo vprašanje, s kalttfira se $g konferenca obširno bavila, je bilo iavuzno vprašanje. V prete-čenem letu, kakor tudi leta. 1919. je bila trgovska zerviranje ___ _ govci v Brčkem. Delnica glavnica znala 4 nnh-ione kroa. 4.) »Jedni»tvo paromlin«, delniška družba V Brčkem. 5.) Pod okriljem Srpske privredne bank® v Sarajovr, sa ustanoviti ba,U dve lesni družbi, In ticer žaga »Tara* v Tačl z delniško alavnico 4 miliionov kron in žaga »Planina« Dokler se bo Jugoslavija vsako leto zadolžila na- gcvačka pivara v Mostarju z obratno glavnico prain inozemstvu za dve milijardi, no moro tipati, milijonov dinarjev. Zalaga io Žlvnostenska bank« frATilfnm Trcha iV torsi Tiaft-? it Pragi. Tvornica da se dinar zenači a frankom. Treba je torej najti pota, kako zmanjšati pasivnost. Jugoslovenaki iz- voz je znažal pretečeno leto nekaj čez eno niill- lzd«Iovaajir gospodarskih strojev ▼ Jugoslaviji. V Karlovcu zgradi Ivrdka Miroslarv z začctnhn kapitrtlom 5,000.000 K, Id se pozneje zviša na 20,000.000 K. Pripravljalna dela za banko •50 žo toliko gotova, da sc bodo v najkrajšem čaiu povabili interesenti k subskripcijl delnic. Njihova nominala zna?a 400 K in se glasi na prinositelja. Na ustanovitvi tega bančnega podjetja sta interesiram obe narodnosti. Razveljavi je nje lesne pogodbe, ki jo je bila sklenila jugoslovanska vlad*. V mesecu novembru lan* skega leta je avstrijski državni svet vložil u goro* proti pogodbi, ki jo je bila sklenila jugoslavenska država z znanim lesnim industrijalcem Oscarjcm Korner jem in z njim združenimi tvrdkami. Na pod« lagi te pogodbe bi imenovani krog industrijalcev prevzel Stembeiscve gozdove, Iti so bili svojčas last skupnega finančnega ministrstva. Odkar jo avstrijski državni svet vložil ugovor, sta se jugoslavenska in avstrijska vlada pogajali glede te pogodbe. Sedaj pa doznamo, da je jugoslovensko rai« nisirstvo za šume in rudo razveljavilo to pogoJbo, ld sta jo bila svojčas sklenila bivši jugoslo^enski minister Ivica Kovačcvič in baron Korner, Gspodarska pogajanja med Jugoslavijo ui Nemčijo. Ministrski svet v Belgradu je po obsežnih in dolgotrajnih pogajanjih odrekel odobritev že z*, ključeni in do podpisov gotovi začasni trgovski pc-godbi, katero so sklepali bivši pomočnik finančneg; ministra Popovič ter sekcijski načelnik Teodoro-vič na eni in ministrski ravnatelj nemškega zunanjega urada von Slcckharaern.na drugi strani. Premogovno vpraianje v nemški mirovni pogodbi. Dne 7. februarja je nemška komisija za vojna bremena izročila reparacijtki komisiji noto o vprašanju debavijanja nemškega premoga, v kateri z ezirera na dne 29. januarja izročeno spomenicu poudarja, da po dosedanjih izkušnjah pri dobavljanju premoga pri znatni poostritvi februarskega programa nI računati s tem, da ;e možna njegova izvedba. Nota končno opozarja, da sta pri pogajanjih o bodočih dobavah premoga v Parizu obe stranki prišli do tega, da bo treba novih razgovorov o kcnčiioveljavncni programu dobavljanjo. -Tuja valuta na tržalkem trgu; V Trstu, 16. februarja NeprepeČatene Icror.e . • avstrijsko-nemške krone • češkoslovaške l.rone • • dinarji........ leji • « » » t » » « » 1 marke dolarji....... . francoski franki • # . „ Švicarski franki .... nngleški funti papirnati. angleški funti, zlati . . rubli ........ na pol coni *..... 1921. • m • • m • 4 75- 5.60 • • • • • 4.50- 3.— • • • • • • 34.50- 35 — • • • • • • 74.75— 75.50 • • • • • 88-- 38.25 • • • • • • 4«-- 4650 • • • • • • 26.55- 2tf60 • • • • • • 198.50- 199.— • • • • • • 444-- 446 - • • • • • • 105.-- 106.— • • • • • • 115.-- 116.— • • • • • 13.-- 14.— * • • m » 91-- 92 — Rlunfone Atfrfaffca d! Slcurtc u Trstu (Lastna palač: > UstacovUtaa leta 1S3**. Zav^rov. proti Skodl, povzročen! do ozniu, streli 13 eksplozijah. Zavarovanja steklenih d!o£j tsroti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja DoSlIJatev na morlu In po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših komb na-cijab — Zastopstva v vseli deželnih g'avnlh mestih Iu važnelšth kralHi. hšIA s stavbo na dvorišču, primerim za vsrko trgovino ati obrt, posebno pa za lesno trgovino, z velikim dvoriščem, oralom zemljišča, ležeče ob zelo prometni testi v bližini glavnega kolodvora v Mariboru, se proda — Pojasnila daje Anončna ek^pedic ja I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica Št. 15, (if»3) Borzna Doroiiia, Tečaji: V Trstu, 16, februarja Jadranska banha • > Cosullcll . » • . . • Dnlmalia . „ • s • Gerollmleh . • • • • Libera Triestina . • . Llovd . . . . a • . Ltissino ....«» Martinclich « , , , Oceanla ..*••• Prcmuda ...... Tiipcovicii • » • . » Arnpelca ..... B Cement Dalmatia . . Cement Spalnto . . . 1921, . G£0 • 425 . 340 . 1990 . 594 . 17G0 . 1990 . 250 . -458 . 153 . 465 . 700 . .310 . 395 lisic, dihurjev, kuu, vider kupujem, tor jih plačujem po najvišjih cenah. IX VVindspacIf. Trst Via Batiisti (lfiG (Stadion) št. 10, U. nastr. KDOR HOČE KAJ. KUPITI KDOR IlOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. 1NSERIRAJ V »EDINOSTI ! e Andrei Purlc- kovač Trst — ulica Mstiia št. 6 prodaja vsakovrstne ŠTEDILNIKE (Spar-herd) in druge potrebščine, ter izvršuje (32) vsakovrstne poprave neovržne, neprekosljive kakovosti, V H' absolutno laiam^no, brez škodllSvih snovi. BANKA 1 Beograd, Celje, DuDrouniK, Kotor, Kranj, HuD s liana, Haribor, MetKoulć, Opalila, Sarajeuo, m ^smr^mšgž&r m & m m ^ m ^fkmr*m mmsm mr-mm "m m m mr~m m « »j«hm, iiu&imuk, -----—» sprejema vloge na Hranilne Knjižice, žiro in druge uiose pod najuiodnejjlml pogoji, S WIt, ^ Tr$t*a)!en- # Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji I Poslovne zveze i vsemi večjimi M v tu- In inozemstvu iiniH»ifMiHIWIMIWIH!WIHI«l«HII