Ameriška Domovina ' ■ ■ ': >? 't > m? um se HO JWiiE AM6RICAN IN SPIRIT FOR6I0N IN LANGUAG€ ONLY NO. 175 B«rviii|g Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 29, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Hears! ne verjame v odkritje sledov za svojo hčerko Patty Bivši član zločinskega podzemlja Mickey Cohen trdi, da je odkril Patty v Clevelandu preko nekega črnega raketirja. SAN FRANCISCO, Kalif. -Randolph A. Hearst je dejal, da ne verjame, da bi bivši zloči nee Mickey Cohen vedel, kje je njegova hčerka Patty, ki je bila v preteklem februarju ugrabljena, pa se je nato priključila ugrabiteljem v Symbionese Army, četudi bi morda res rad pomagal. Cohen je sredi preteklega tedna dejal, da je vedel, kje je bila Patty pred 10 dnevi, da pa ne ve, kje je ta sedaj. Sled za njo naj bi bil našel preko! svojih zvez v zločinskem podzemlju. Koncem tedna je M. Cohen, 61 let stari bivši znani član zločinskega podzemlja, “razkril”, da je bila, Patty v Clevelandu skupaj z Williamom in Emily Harris, ki so ušli varnostnim organom v Los Angelesu, ko so ti odkrili in uničili v napadu na njihovo skrivališče vodnika Symbionese Army clevelandskega črnca Donalda de Freeze in večji del njegove “armade”. Cohen naj bi bil zvedel za bivališče Patty preko črncev v Watt-su, ki so ga usmerili na nekega črnca v Clevelandu, ki se u-kvarja s stavami in sličnimi ne- 1 zakonitimi posli. j CcAh, je opustil namero pri- yglgtj $g| V3rČeV9ilja Vesti Patty k starsem v San ■ " Francisco, ko je spoznal, da bi v ” . ta bila v takem slučaju prijeta Doma pečeni beli kruh stane Novi grobovi Stephen A. Horvath Včeraj je nenadno umrl v ne-delijo zvečer pri kegljanju od srčne kapri zadeti Stephen Horvath z 19570 Lake Shore Blvd., rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Hozian, oče Roberta J., brat Josepha F. afgan Caroline Mihelich z dneh. To' ne bo preseglo 10% Nottingham Rd., električno po-in torej finančno ne bo poseb-j^ev Eleanor Stupar z E. 162 St., no učinkovito, bilo naj bi bolj srebrnino Dorothy Mlinar in znamenje arabske dobre volje praškega Jezuščka Gertrude do uvoznic olja, ki jim manjka Creter. sredstev za njegov nakup in 1 Na svobodi pod varščino plačevanje. j ustrelil pet ljudi— RABAT, Mar. — Arabski vod-! Policija je dognala, da je bil niki so včeraj priznali Pale- s^aia Robert D. Hunter 11. stinski osvobodilni organiza- oktobra puščen iz ječe pod var-ciji polno pravico in odgovor- ščin0’ ki j° sodnik E- F- Fei-nost za čuvanje koristi pales- ghan znižal od $10>000 na $1,000. tinskih Arabcev in za prevzem Hunter in njegov popol brat in upravljanje vsega ozemlja Raymond Pettway, star 31 let, ne parlamentarne volitve. Do- j tlej lahko položaj v marsičem! popravi, če mu bo le uspelo Sonji- ; cialistieno trditi in jo znova približati vo- j livcem, ki so se v zadnji dobi1 vlade Willyja Brandta začeli od! nje odmikati. Tedaj je izgubila; okoli 10% podpore med njimi.! Pod njegovim naslednikom -naj j bi bila svoj položaj popravila,! tako so vsaj zatrjevali povpra-1 raz- kot “socializirano medicino”. 1 Barzel je moral iti, ko je bil pri ^ M bi bilo osvobo- f* bremenski prerok Oelno oblačno, popoldne ali ^večer do Jutri 60% verjetnosti dež, postopna razvedritev. Naj-; za izvolitev v Vrhovni sovjet, o-lsja temperatura danes do 72! stala pa je minister za kulturo (22 C). j do zadnjega. j eno. Ta odločitev bo vplivala 5 oseb Pretekli Petek ponoči po neugodno na nadaljevanje po- slavljenju rojstnega dne na 717 gajanj, ker je Izrael izjavil, da E' 131 St Hunterja so pognali z se je pripravljen pogajati o zabave, ker Je baje brez vzroka umiku z zahodnega brega Jor- udaril s steklenico po glavi neko dana z Jodanijo ne pa s Pa- udelezenko zabave. Z Raymon-lestinsko osvobodilno organi- dom sta odHa, pa se vrnila in zacijo. j Hunter je ustrelil 5 udeležencev NEW DELHI, Ind. — Državni do smrti’ dva Pa ie ranil- Vsi tajnik Kissiger je v govoru!80 brnb pred skupino indijskih vodni- ---^ -—= VSI TRIJE ZAMIŠLJENI — Na sliki so vodniki treh britanskih političnih strank. Na levi je Harold Wilson, vodnik delavske stranke, ki je zadnjič zmagala pri volitvah in o-hranila v svojih rokah vlado, v sredi je Jere ny Thorpe, vodnik liberalne stranke, ki se pri volitvah kljub velikim upom ni dobro odrezala, na desni pa Edward Heath, vodnik konservativcev. Ti se zaradi ponovnega poraza pri volitvah pripravljajo na zamenjavo svojega vodnika. kov pozval Indijo k sprejemu mednarodnega nadzora nad omejitvijo širjenja jedrskega orožja ter k podpori naporov za znižanje cen olja, ker od tega zavisi pridelek hrane. MOSKVA, ZSSR. — Nemški kancler H. Schmidt se na svojem uradnem obisku tu razgo-varja z Brežnjevim in drugimi vodniki ZSSR o medsebojnih odnosih in o vprašanjih mednarodne politike v Evropi. WASHINGTON, D.C. — Predsednik G. R. Ford, ki je konec tedna prebil s svojo ženo Betty v Camp David, je včeraj na Veterandki dan položil venec pred spomenik neznanega vojaka in obljubil vietnamskim veteranom pomoč pri iskanju zaposlitve. Vsaj 70,000 jih bo zaposlenih letos od zvezne vlade in njenih agencij. Vietnamske veterane je označil za “molčeče junake”. Danes je predsednik Ford odletel na volivno potovanje, svoje zadnje za letošnje vo-litve. iUuiUtlofiA LIUJTOTINA.. OCTOBER 29, 1974 Ameriška Domoviim 11\' i\f\' K . I/I <- A -y— HOT.1l 6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 175 Tuesday, Oct. 29, 1974 Slovenska politična emigracija podpira boj koroških Slovencev Slovenska politična emigracija, povezana v Narodnem odboru za Slovenijo, ustanovljenem med drugo svetovno vojno od demokratčnih političnih strank v Sloveniji, ki je odklonil sodelovanje s komunistično diktaturo in se umaknil maja 1945 z deset tisoči Slovencev, nasprotnikov komunističnega nasilja, v tuji svet, vztrajno podpira borbo Slovencev na Koroškem za njihove narodnostne pravice. Vodilne sile svobodnega sveta je opozarjala na položaj koroških Slovencev še pred sklenitvijo avstrijske državne pogodbe in ponovno po njeni sklenitvi. V teku let po drugi svetovni vojni je bilo na pobudo politične emigracije v ZDA poslanih večje število resolucij, podprtih z dokaznim gradivom, predsednikom ZDA in državnim tajnikom ZDA v pdoporo zahtev Slovencev na Koroškem. Te resolucije so podprle razne slovenske ustanove in bratske organizacije, v katerih so povezani deset tisoči slovenskih priseljencev v ZDA. Narodni odbor za Slovenijo je ta mesec preko svojega glavnega tajnika dr. Ludvika Puša v New Yorku ponovno pozval glavnega tajnika Združenih narodov dr. Kurta Waldheima, naj se zavzame za rešitev vprašanja slovenske narodne manjšine v Avstriij, ki je začelo postajati že tako pereče in kočljivo, da resnično moti dobre odnose in mir na avstijsko-jugoslovanski meji. Dr. Ludvik Puš je v imenu Narodnega odbora za Slovenijo poslal glavnemu tajniku ZN dr. Kurtu Waldheimu 14. oktobra 1974 sledeče pismo: Vaša Ekscelenca! Na naslov Vaše ekscelence je bilo dne 29. decembra 1973 poslano pismo v imenu Narodnega odbora za Slovenijo z ozirom na nesprejemljive razmere, v katerih živi znotraj avstrijskih meja na Koroškem slovensko prebivalstvo. V pismu je bil v širokih potezah naslikan nečastni narodni položaj, v katerem živi slovensko ljudstvo na Koroškem, in izražena je bila skrb njihovih bratov v svobodnem svetu, kot je razvidno iz več kot 6900 priloženih podpisov. Naglašeno je bilo, da so koroški Slovenci avtohtoni prebivalci te dežele že več kot tisoč let in so zato verni Korošci in zvesti avstrijski državljani. Sedaj se borijo za enake pravice v vsakem oziru s svojimi nemško govorečimi sosedi, kakor jim je zajamčeno v členu 7 avstrijske državne pogodbe, in uživanje dobrot prosperitete v deželi. Ob sklepu pisma je NOS in po njem vsi svobodni slovenski ljudje po svetu prosil Vašo Ekscelenco za posredovanje v tej zadevi z Vašega visokega mesta, na način, ki se zdi najbolj primeren in uspešen. S tem bo na najbolj učinkovit način pomagano koroškim Slovencem, pa tudi avstrijski republiki, je zaključilo pismo. K temu pismu želimo sedaj zopet poudariti, da je bilo predloženo Vaši Ekscelenci v imenu najvišjega slovenskega političnega predstavništva v svobodnem svetu, kakor tudi v imenu vseh onih 6000 in več zavednih slovenskih narodnjakov, ki so podpisali protest. Ta protest se deloma glasi sledeče; “Slovenci živeči širom sveta, najodločneje obsojamo način, kako je vlada republike Avstrije obšla določbe Državne pogodbe z dne 15. maja 1955 s tem, da je nezakonito in občutno zmanjšala obseg dvojezičnosti na Koroškem. Zato protestiramo proti kršenju člena 7 te mednarodne pogodbe, po kateri je zaščiten obstoj in nadaljni razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Žalostni dogodki zadnjih mesecev so svetu pokazali Avstrijo v vse drugačni luči, kot bi se ona sama rada uveljavila kot ena najbolj demokratičnih in pravičnih srednjeevropskih držav... Toda na delu je nacistični duh, ki hoče likvidirati koroške Slovence kot narodno skupnost... Koroške Slovence bomo podpirali v njihovem boju za pravice, ki jim jih Državna pogodba svečano zagotavlja, avstrijske oblasti pa očitno kršijo in teptajo.” Prepričani smo, da ti tisoči častivrednih: ljudi upravičeno smejo pričakovati odgovor Vaše Ekscelence glede Vašega stališča do naše prve vloge v dne'29. decembra 1973, kakor tudi glede Vašega eventualnega posredovanja v tej stvari. V tem času se razmere, opisane v naših pismih, niso izboljšale na Koroškem, prej so se poslabšale in zatorej še vedno potrebujejo posredovalne pozornosti Vaše Ekscelence. Pričakovali bomo prejem odgovora Vaše Ekscelence v tem predmetu. S spoštovanjem, za Narodni odbor za Slovenijo Dr. Ludovik Puš, tajnik 6403 Catalpa Ave., Ridgewood, N.Y. 11227 ^mimiirnnnniKnnfmiiuiiiiiiiiTiiininiuinHuimniiiiHiinmHHunmiiiimiiinii^ »5 ■■ S "■ "" T 1 ~ ■“ *r” “" “ ““ “ ~ ■“ BESEDA /Z NARODA ^iuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiuumuiuuiMiiiiiuiiHuuinuiiiiuiiiimuiiuiJ IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, UL — “Slovenec” Goršič. V njem je 10 študentov, je poročal o tem procesu. Kakih Ga. Gaber pravi, da bo število 14 dni pozneje sem dobil pismo! verjetno še porastlo, ker starši od č. g. Marka Kranjca, tajnika' še vedno povprašujejo. Bog daj Slovenske Kmečke Zveze v Mariboru. “Ali bi hoteli priti v našo pisarno? Oglasite se čimprej.” Vabilu sem se odzval. Dne 15. mnogo uspehov! Gdč. Ančka Ahačič, ki živi na 1935 W. 22nd PL, Nostalgija oktobrska srenjska nedelja... NEW YORK, N.Y. — V poročilu iz njujorške slovenske srenje o septembrski prosvetni uri sem ob koncu dal napoved, kak-; šen bo obisk na oktobrski. Ob tej priliki sem zapisal: Na to nedeljo pa bo na slovanski Osmi “gosto in tesno1”. Svojo napoved sem postavil predvsem na dva trdna čini tel j a! Prvič, vodnik ure g. dr. Zdravko Kalan je povedal, da bo oktobrska srenjska prosvetna ura bo slavila še ■ posvečena slovenski pesmi. Ve-novembra 1929 sem nastopil J vedno vsa čvrsta in zdrava dne del sem tudl> da bodo prav zaslužno v tej pisarni. Kmečka 29. okt. svoj 87-letni rojstni dan. radl tega pnšb pevc1 Zvonarji^ Zveza je bila predvsem nepoli- Za vse se zanima in tudi rada tična, stanovska organizacija slo- bere slovenske časopise. Je tudi venskih kmetov. Ker pa so bile naročena na Ameriško Dbmovi-vse stranke razpuščene, tudi no. Gdč. Ančka, naše čestitke z SLS, ki je imela veliko večino v narodu, smo pač morali nebo-' te prevzeti tudi politične posle. | Tajno seveda.- Sedaj sem šele spoznal, koliko so mi koristili razni tečaji, zlati pa enomesečni politični tečaj v Ljubljani, v času ko so se pri-i čele lepo razvijati pokrajinske, samouptave. Slovenija je bila razdelj ena v dve samoupravi: | ljubljansko in mariborsko. Na tem tečaju sem spoznal razne važnejše politične osebnosti, ki so prišle med nas predavat. Spoznal sem tudi prof. Ernesta Tomca. Govorništva nas, je Učil prof. dr. Jože Debevec. Učen gospod, če se ne motim, je prevedel Dantejevo “La Divina Co-media” (Božanska komedija) iz latinščine v slovenski jezik. Poznan je bil tudi po knjigi “Vzori in boji”. Ob koncu tečaja je spet prišel. “Dam vam 5 minut časa, da se prijavite za 'govor-1 niški nastop. Snov poljubna, največ 5 minut. Prostovoljci naprej!” “Bi, ne bi,” mi je šlo po glavi. Kar dobim sunek pod rebra. Bil je Jože Špindler od željo, da bi še več let obhajali zdrave rojstne jubileje. iz naše najbližje soseščine, iz Fairfielda, Conn. Ob tema glavnima dejstvoma sem upošteval še dva druga, prav tako pomembna: eno je bilo, kakšna takšna slovenska venci j a, ki bi se začela z mašo v naši cerkvici, da bi se ta bolj napolnila. Pa bi se lahko, tudi brez tega, ko bi vsi slovenski no-vonaseljenci, ki živijo vsaj malo bližje, res prišli. Pa smo tako komodni... * Žalostni konec tedna v našem velemestu. Kar 27 umorov je bilo izvršenih v Chicagu in v bližnjih krajih v času od petka. 11., do nedelje, 13. okt. 19 od teh s strelnim orožjem.'V Chicagu Sv. Ane v Slov. goricah. Poznej-1 je okrog en milijon strelnega o-ši JRZ poslanec.'Spet sunek od rožja, polovica od tega je nepri-zadaj.” “Dajte no mir!” sem1 javljenega. Kaj, ko bi policija vsekal nazaj. Bil je ,Steblo,vni-1 opustila nekaj časa lov na “gem-kov fant iz Šmartna ob Paki.! blarje” in se posvetila temu Oče je bil poslanec. Pa še en su-1 problemu. Od kod strelno orož-nek. “Reši čast Štajercev!” mi je 1 je pri nedoletnih fantinih. Kaza-skoro ukazal Jože Horvat iz o-1 lo bi prirejati nepričakovane ra- I slovenski srenjčani, kar jih pri-Shaja v domačo sredino,, še zme- G Frank Kosmač, bivši pred-'rai radi slišij° dobro zaPeto sl°-sednik St. Paul Federal Savings vensko pesem; drugo je bilo, and Loan Assn., in njegova žena ;ber ze vs* vemo> da sosednji Klara sta v Kaliforniji slavila fantje-pevci “Zvona” to pesem 50-letnico svoje poroke. Naše če- zares dobro zapojejo, stitke! • I Na takšnih predavanjih sem r > imel pogum napovedovati: na ! oktobrsko srenjsko nedeljo bo Ko sem gledal 13. okt. polno pr- slovenskem Sv_ Cirilu «g0. zasedeno slovensko cerkev sv. ■ ^ ^ tesn.0„ In zares je bilo Štefana ob priliki . meddržavne tako| ge tesnejše in gostejše je konvencije SŽZ, mi je pris o na,bj]0; kot sem predvideval. Bilo misel, da bi bila vT Chicagu po- j namreb čisto tako, po čemer trebna vsaj enkrat na mesec | sem vsa ieta hrepenel, odkar x " pišem o življenju njujorške slo- kolice Murske Sobote. Vdal sem se in se prijavil prvi. Sam več ne vem da kaj sem govoril. Vem, sem govoril ognjevito, pre- či j e po cestah in stranskih ulicah in temeljito pretipati vse sumljive osebe. Seveda bi se dalo to izvesti le, če istočasno nastopi na enem kraju več policijskih patrol. Pa se še najdejo ljudje, ki so proti prepovedi cej borbeno. Ploskanje. Sledil je govor g. Škrabca. Nečak slovenskega jezikoslovca p. Stanka škrabca OEM, ki je na platni- strelnega orožja... cah “Cvetja” objavljal svoje je-: • zikoslovne razprave. Vsaj meni1 “Danes meni, jutri tebi...” se je zdelo, da je on izmed vseh ta misel mi je šla po glavi, ko najboljše govoril. Mirno, stvar- sem se peljal od pogreba g. Marno, prepričevalno. Ko smo se v- tina Pecharicha. Bliža se praznik Zadružni kleti poslavljali, je Vernih duš in mesec november, prišel med nas tudi takratni ko se bomo bolj pogosto spomi-predsednik Ljubljanske samo- njali naših rajnib. Tistih, ki jih uprave dr. Marko Natlačen. Če- je ugonobil v domovini komuni-stital nam je k uspehu in pove-! zem in onih, ki so umrli v zdom-dal, da sem bil izbran za naj- ^ stvu, daleč proč od rodne grude, boljšega govornika na tečaju. Iz- katero so tako vroče ljubili, ročil mi je knjigo dr. Janeza Ev. “Koliko znancev že zasula je lo-Kreka “Socializem”. Debela, zajetna knjiga. Za mene mnogo preučena. Vendar sem jo počasi prebavil. (Dalje sledi.) venske srenje. Ob svojem napovedovanju nisem še prav nič vedel o skrivnem dogovoru med župnikom, očetom- Richardom Roganom in srenjčanom Jerryjem Koprivškom. Ta prikriti načrt za vdor — ne vlom — v naši srenjo sta menda napravila že meseca ja- pomisli in pravi; “Če bo gospod knez šel radi kletve v pekel, kaj se bo pa zgodilo, s premilostnim gospodom škofom?” — Odgovora ni dobil... nuarja ali nekako v bližini tega omenjenega časa. Seveda iz tega prikritega načrta, dogovora., se ni razvilo.nič takšnega, kar bi bilo blizu ‘ voter gej tovskemu’ škandalu. V tem — vse do 13. oktobra tajnem, šele na to nedeljo v cerkvenem oznanilu objavljenem — načrtu ni bilo napravljenega nič zahrbtno škodljivega, za našo srenjo, ampak nekaj skrajno dobrega in. koristnega. Po tem dogovoru smo se srečali srenj čani iz obeh bregov časa in rodu. Jerry Koprivšek je eden, ki bi ga lahko vzeli iz tako imenovanega “oldtaj merskega” rodu. Po poklicu je organist in učitelj glasbe. Kot organist je začel da naši svojo kariero na Osmi, v mali slovenski cerkvici sv. Cirila. Seveda v tistih letih so jo slovenski ljudje vse drugače obiskava-li kot jo zdaj. Razumljivo, veliko več je bilo slovenskih ljudi, ki so znali našo besedo. Zato jim je bila zares domača. In naših ljudi je na Njujorškem še veliko. To bo dokazal tudi jutrišnji večer, ko se bodo v Rid-gewoodu zbrali naši “oldtajmar-ji”. Na njihovo povabilo bodo šli tja tudi mnogi “jungtajmar-ji”. Tako je tudi prav! In Jerry Koprivšek je trenutno organist pri neslovenski fari Most Holy Rosary Church v naselju Roosevelt na Long Islandu v državi New York. Ima dober cerkven zbor.. In ta Jerry jev cerkveni zbor je na tretjeoktobrsko nedeljo pri deseti maši pel, po kateri je bila prosvetna ura, posvečena slovenski pesmi. Pri Jerryjevem zboru v glavnem pojo ne-Slovenci. Rad pa od časa do časa pritegne tudi slovenske pevce, s katerimi je povezan že mnogo let v svojem glasbenem delovanju. Tako sta bila med njegovimi pevci v nedeljo na Osmi dva naša znana pevca: sopranistka Ann Kepec Zajc in Dosti za danes. Drugič kaj več, če se bo seveda kaj nabralo.' PaT)tonorist Charlie Guardia- Pevci so peli latinsko mašo in Lep pozdrav vsem skupaj! “Toti Štajerc” Kaj je novega izpod zvona Sv. Štefana in v okolici? Nekaj se je le nabralo. Užalostila nas je novica, da je umrl dolgoletni naročnik Ameriške Domovine g, Martin Pecharich. Zahrbtna bolezen mu je pretrgala nit življenja. Imel je lep pogreb. Več v posebnem dopisu. * Povprašal sem ravnateljico Slomškove slovenske sobotne šole go. Ano Gaber, kako in kaj je letos. Dobil sem te-le podatke: Vpisalo se je dosedaj 63 u-čencev, ki so porazdeljeni takole: 1. skupina (otroški vrtec in 1. razred) 16 učencev; 2. skupina (2., 3., 4. razred) 22 učencev; 3. skupina (5.-8. razred) 25 učencev. Poučujejo v 1. skupini: ga. Krista Arko, v 2. skupini ga. Ana Gaber, 3. skupino poučuje g. Jože Rus. Petje vodi ga. Fanika Humar. Poleg tega imamo še poseben slovenski tečaj za učence višje šole. Tega vodi dr. Jože pata” (F. Prešeren) in sem jih v duhu štel. Med njimi so: Miha Arko, Ivan Buh, Frank Gerželj, Erman Bore, Pavel Habjan, Jože Kuhar, Matija Mavec, Mikec Stanko, Ocepek Jože, Palčič Stanko, Palčič Josefina, Pecharich Martin, Pirc Lovro, Antonija Purkard, Ana Rehar, ing. Remec Vladimir, Staudohar Miha. Morda sem koga nehote izpustil. Spomnimo se tudi teh v novembru, ki je mesec vernih duš, v svojih molitvah! Vseh skupaj je kar lepo število___ 17! * Kdor ima zdravje, ima upanje; kdor ima upanje, ima vse. (Arabski pregovor.) » Bilo je v debi, ko so bili škofje tudi obenem zemljiški knezi. Od tod tudi naziv, ki smo ga rabili nekoč: knezoškof/ Tak' škof in knez je prišel pogledat, kako delajo podložniki. Nekaj mu ni ugajalo in je začel kleti. Kmet ga je malo v strahu vprašal: “Kako to, da vi, milostni gospod škof, kolnete?” škof mu je odvrnil: “Ne kolnem kot škof, ampak kot knez.” Kmet malo ŠtalsreH walp na ntarfiawanje CLEVELAND, O. — Zardelo in porumenelo je listje preko vse slovenske zemlje. Oktober-vinotok se že umika novembru-listopadu. V belih zidanicah se v sodih počasi vrši čudovito delo narave: mošt se spreminja v vino; neprestano se preliva, vre in meče iz sebe vso notranjo nesnago, da bo kmalu postalo novo vino, čisto kot kristal in lesketajoče se kot zlato. Bog je namreč zopet obilno blagoslovil delo pridnih rok. Slovenska ljudska modrost še-gavo pripisuje sv. Martinu poleg vseh drugih čednosti, zaradi katerih si je kot rimski vojak zaslužil nebesa, še eno človekoljubno lastnost, da se na njegovo priprošnjo mošt, ki je sad dela človeških rok, spremeni v vino. Zato so naši predniki, v svoji veseli naravi, še prav posebno praznovali god sv. Martina. Tudi letos bo Štajerski klub, kot do sedaj že vsaj dvajset let, priredil martinovanje v soboto, 2. novembra, zvečer v veliki Šentviški dvorani. Nanj ste vsi '■ prav lepo vabljeni. Vstopnice so naprodaj pri odbornikih štajerskega kluba in si lahko izberete svinjsko, govejo ali gosjo pe-j čenko. Za zabavo in ples bo igral priljubljeni ansambel “Sonet”. Okoli polnoči bo kratek in vesel program, kot se pač za: martinovanje spodobi, nato bomo pa poskusili novo vino. . j Pridite, ne bo vam žal! Kjer par slovenskih pesmi. Anni je pela solo v latinski pesmi ‘Taniš Angelicus” in pa v slovenski “O Marija, moje želje”. Za vse nas “oldtaj marj e” in pa tudi “jungtajmarje” je bilo to posebno doživetje. “Oldtajmarji”, čeprav je Ani še mlada, so jo radi poslušali v njenih nastopih med njujorškimi Slovenci. V letih kmalu po drugi svetovni vojni je nastopala tudi kot solistka v velikem zboru v Music Hall v New Yorku. Tu je bila na začetku velike pevske kariere, kateri se je odpovedala. Jerry Koprivšek je bil njen prvi učitelj in on je odkril njen lep glas in izredno glasbeno in glasovno darovitost. Nedeljski Anin nastop je bil prava nostalgija. Hrepenenje po gnezdu. Občutje mladosti in celo otroštva! Ko je Jerry odkril ta talent, je Ani pripravil do tega, da je prvič javno nastopila. Ta njen nastop je bil v slovenski cerkvi na Osmi. In Ani je imela takrat menda komaj dobrih 12 let. Katero pesem je takrat Anica pela, kaj si mislite, dragi srenj čani? Vi oldtajmarji, ali se še spomnite? Mi, novoprišleki, tega ne moremo vedeti! Ani je takrat prvič zapela v naši slovenski cerkvi pesem “O Marija, moje želje”! Upam, da jo v nedeljo ni zadnjič! Menim, da se je dobro počutila spet med čisto ,slovensko druščino! Hvala Ti, Ani, in še pridi med nas! Nas Charlie je napolnil obseg lepega petja s svojim tenorjem v izvrstnem Jerryjevem cerkvenem zboru, ki je bil gost v nasi cerkvi. Hkrati pa je verjetno budil lepa mladostna duhovni- so Štajerci, je veselje doma! Znano pa je tudi; da so štarej-ske kuharice res nad vse dobre ška občutja našemu župniku o-in da so tudi štajerski točaji oetu Richardu Roganu. Charlie znani kot “fantje od fare”. ie namreč pel solo pri novi ma- Na svidenje torej na štajer- očeta Richarda. To je bilo skem martinovanju! | ^eta 1941 v Betlehemu, Pa. Za odbor: i V tem. kraju sta oče Richard Ing. Frank A. Gorenšek in Jerry skupaj v tamkajšnji in takratni slovenski srenji ras tla. In kdo od nas, ki smo pozneje prišli v njujorško slovensko sre-, njo, ne bi bil vesel tega nedeljskega nostalgičnega dogodka, ki so ga menda nekateri globlje doživljali! Med njimi sta gotovo bila tudi oče in mati pevke ter njen mož Albin in sestri Rutica ter Kristina! j Očetu Richardu sem v razgo-' voru drugi dan razkril svoje : doživljanje v hrepenenju po širši povezavi njujorške slovenske i srenje! Nit povezave se nam je j kar sama razkrila, čemur je ve-' liko pripomoglo odkritje tajne-! ga dogovora med očetom Ri-| char dom Roganom in Jerryjem : Koprivškom. To naj bi bil samo : začetek še dolgega novega živ-| Ijenja slovenske skupnosti na-j Osmi. | In ta nad vse posrečeni zače-! tek, ki je dal nekaj novega v | naši cerkvi in je morda tudi po-} rodil kako novo vzpodbudo med i našimi stalnimi pevci, je bil za-, res lep uvod v prosvetno uro v ; dvorani. Da, v njej pa je bilo tokrat zares “gosto in tesno”, kot še ne na naših urah. Lepa pesem v cerkvi, lepa pesem — pa še lepa slovenska beseda v dvorani ter dobro razpoloženje, to je bila oktobrska prosvetna in srenjska, zares prava srenjska nedelja Slovencev iz New Yorka in Fairfielda. In vodnik ure dr. Zdravko Kalan nas je pozdravil, pozdravil pa je tudi našo pesem s pesnikovimi besedami: Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso, pesem vetra in vej in trave in sonca na travi, pesem hitečih in pesem stoječih valov, pesem srebrnih in pesem zlatih valov, pesem potokov in žitnih polj. Pa v ta pesemski odmev domače slovenske zemlje se je ujel dr. Kalanu še odmev zvokov koroške pesmi, ki še ni zamrl na slovenskemi Ameriškem katerega ozračje je napolnilo prepevanje koroškega zbora “GALLUSA”, ki je bil tod dva tedna v gosteh. Tudi v našo srenjo je odmev te prelesti vstopil in ne bo verjetno kaj hitro potihnil. Posebno globoko bo ostal v dušah vseh, ki smo bili na Gallusovem. koncertu in na sprejemu ali slovesu, če hočete, na Osmi-Dr. Z. Kalan je navedel nekaj misli iz Kregarjevega, Spen-dovovega in Mausarjevega poročila o koroški slovenski pesmi, oziroma o Gallusovih pevskih nastopih po Ameriškem. Po teh navedbah se je obrnil s pogledom na odru zbrane člane “ZVON”-a iz Fairfielda ter je dejal: “Te besede so bile zapisane za Gallusa, pa bi mogle z majhnimi spremembami veljati tudi za zbor, ki je danes naš gost. Tudi ta nam s svojim predanim iu občutenim petjem pričara, lepoto nekdanje domovine, lepoto slovenske besede: ljubezen, čustvovanje in hrepenenje naših dedov, šelest naših gozdov, veličino naših planin, prešerno lepoto cvetočih polj in travnikov, vrisk fantov in šepet zal j ubij a-nih deklet - vse, kar smo v mladosti ljubili in v zrelih letih v podvojeni meri cenimo in uživamo.” “Dragi znonovci! Njujorški Slovenci vas imamo radi, zelo radi. Hvaležni smo vam za vse ure, ko ste nam s svojo doživeto pesmijo podajeli lepoto slovenske zemlje, slovenskih ljudi L1 slovenske besede.” “Toda - med vami in GallU' som so vendar razlike. — Gallus se je pojavil na slovenskem ame-riškem nebu kakor meteor. Bohotno se je razpela svetloba meteorja, zažarela in ugasnila. Za kako dolgo? Za vedno? Kdo ve odgovor?” “Vi — Zvonove! ste pa tukaj med nami, del naše nebogljene Slovenije. Vi niste metor, vi ste naša zvezda stalnica, ki nam mi' (Dalje na 3. strani) A.MKRlSiiA DOMOVINA, OCTOBER 29, 1973 MMMM DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Slovenskim misijonarjem na pomoč! Misijonska nedelja je znova razgibala Slovence v Torontu. Vpliv razgibanosti je segel tudi ven iz te metropole. Baragov misijonski krožek, ki druži prijatelje slovenskih misijonov, je znova pripravil svojo že tradicionalno prireditev v cerkveni dvorani Marije Pomagaj na Manning Ave. Najbolj zvesti in pridni njegovi člani in zlasti članice so bili na delu za to prireditev že od srede poletja, ko so začeli prodajati “vstopnice’1 in nabirati darila. Kot vsako leto, je bila tudi letošnja misijonska nedelja v celoti posvečena misli, kako naj veren človek izpolnjuje naročilo Gospoda Jezusa: “Pojdite po svetu in učite vse narode.” Pri Mariji Pomagaj je župnik č. g. A. Zrnec C.M. pri vseh mašah govoril o tej temi in razlagal njen pomen. Popoldne ob treh je bila v cerkvi ura molitve za misijone. Po blagoslovu se je pa hitro napolnila cerkvena dvorana. Oder je bil poln daril, ki so čakala, da jih sreča odnese po neprestanega dela in naporov, ter se poveselijo v pošteni družbi; pošteno veselje je namreč O, ko bi tako ravnali • • •! Človeku isto, kot lepo sonce Zmota je napačno pojmovanje dnevu, ljubezni do bližnjega in skupno-j Lepa hvala za povabilo! Go- sti. Ljubezen do bližnjega naj zajame tudi one, s katerimi nimamo ne pravice, ne dolžnosti stopiti v skupnost, če razumemo pod skupnostjo občevanje, stalne stike. Skupnost v določenih slučajnostih ni mogoča, temveč je celo slaba. Ne moremo imeti stikov s slabimi. Tu seveda ne mislimo na grešnika, slabotnega človeka, temveč na onega, ki je javni sovražnik Boga in je njegovo delo zastrupljati duše drugih ljudi. Apostol ljubezni nam jasno pove: “Če pride k nam kak krivoverec, se moramo zadržati in ga ne pozdraviti.” (2 Jan. 10, 11.) (Iz knjige Diet-rich von Hildebrand objavil SIJ S.S.) Primerno bi bilo, da bi si tudi Slovenci gornji nasvet vzeli k srcu . .. Bili smo na svatbi V soboto, 19. oktobra 1973, sta bili obe slovenski cerkveni dvorani polni svatov, ali gostov v svatovskih oblačilih. Enako sta j bili obe cerkvi — Marija Pomagaj in Brezmadežna s čudodel- hvorani. Srečo je klical g. Av- . . ,v see Bogo. Prvo darilo je sreča svetinI° - dveh porok. Naklonila č. g. J. Jeretini CM kaplanu pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo. Prireditev je zopet dokazala, da je med Slovenci mnogo vere tu iz te vere izvira dobrota, ki ^ada podpre delo Cerkve. In uiisijonska akcija je delo Cerkve. Čisti dobiček prireditve je Presegel lanskega. “Vstopnic” je bilo prodanih za $1913.35. Kuhinja je prinesla $244.50. To je hil doprinos žrtev, ki so jih potožile na oltar misij onstva dobre §ospe in njihove pomočnice. Da-I'ovi v denarju pa so znašali $1572.54. Tudi darove na odru so v glavnem darovali dobrotniki. "Usi stroški pa so znašali $582.18. Med te stroške je treba na prvem mestu omeniti glavno darilo v vsoti $250.00. Med stroške spada nakup “vstopnic” in nekaj drugih daril. Dvorano g. žup-uik navadno da zastonj na razpolago. To je dar župnije za misijone. Tako se je nabralo čistega dobička do trenutka, ko pišem to poročilo, $3398.21. Navadno je pa tako, da darila v denarju še po prireditvi prihajajo. Merjetno se bo vsega nabralo tri tisočake in pol. Tako bodo slovenski dobrotni- Mi smo bili pri Mariji Pomagaj. spa Marija in dr.'' John Ponikvar, Vama pa vso srečo, ko bosta roko v roki korakala skozi življenje. Por. Ob prazniku slovenske zastave “29. OKTOBER” je slovenski narodni praznik in praznik slovenske zastave. Ta dan se bomo spomnili, kako je pred 56 leti prenehalo avstrijsko-nemško go-spodstvo nad slovenskim narodom. Prvi “29. OKTOBER” je bil dan svobodne slovenske odločitve. Ta dan je tudi praznik čiste in neomadeževane slovenske zastave, ki nas na naših prireditvah spominja, da je danes naš narod še vedno usužnjen, ker so mu na njegovo zastavo pritisnili krvavo zvezdo. Slovenska krščanska demokracija (SLS) v Torontu se bo spomnila tega narodnega praznika. Pripravlja sestanek za 2. november v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Začetek bo ob 8h zvečer. 18. novembra 1974 bo minilo 5 let, odkar je umrl dr. Miha RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Tam sta stopila pred oltar in' ’ , .. ut un . . , |Krek, voditelj demokratskih tam obljubila zvestobo do -jv..,,, Slovencev v najtežjih dneh vojne, okupacije in revolucije in voditelj svobodnih Slovencev, si smrti gdč. Marjetka Skubic in g. Franc Adamič, ki je pred več kot letom dni prišel iz Argentine in se naselil v Torontu pri svojem stricu. Nevesti so stali ob strani starši g. Anton in ga. Alojzija Skubic, ženinu pa njegova teta iz Buenos Airesa in stric g. Anton Adamič iz Toronta. Poročne obrede s sv. mašo je opravil župnik č. g. A. Zrnec C.M. Na svatbeni večerji so se vsem tem pridružili številni prijatelji in sorodniki, ki so napolnili dvorano in so preživeli prijeten večer ob obilici dobrot in v velesem razpoloženju želeč mlademu paru obilo sreče in blagoslova na novi poti skupnega življenja. C.P.A. Še ena svatba Kakor je bilo na tem mestu že poročano v zadnji številki “Kanadske Domovine”, sta se v soboto, 19. oktobra, poročila v slovenski cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo gdč. Marija Strah in dr. John Ponikvar. To poročno slavje ponovno omenjam, ker se je okrog mladopo- Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je pretekli teden obiskal Francijo ter pripravil tla za izboljšanje medsebojnih odnosov, ki so bili precej hladni, odkar je De Gaulle ob svojem obisku v Kanadi leta 1987 javno podprl kvibeško separatistično gibanje. Kanadski predsednik vlade je v razgovoru s francoskimi novinarji razlagal, da Francozi, ki so vajeni strogo centralistične vlade, ne razumejo razmer v Kanadi, prav posebno ne položaja Quebeca. Ta je skoraj popolnoma n e o d visen, njegova samouprava je res široka in francosko govoreče prebivalstvo tam ima vso svobodo. P. E, Trudeau je to lahko trdil z gotovostjo in prepričevalnostjo. ker je sam iz Quebeca in se šteje k francoski narodnostni skupini Kanadčanov. Tako v Franciji kot v Belgiji je Trudeau iskal novih stikov tudi na gospodarskem polju. V Bruxellesu je skušal pripraviti pot k dogovoru med Kanado in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Gospodarsko sodelovanje z Evropo naj bi zmanjšalo kanadsko odvisnost od ZDA, Posebej je poudaril predsednik kanadske vlade tudi kanadsko članstvo in delež v NATO. grama počakati, 'ker sedanji posebno težavni položaj Velike. Britanije ne dopušča njihove izvedbe. l*«! Is * Načelnica šolskega odbora v Ottaiwi Jane Dobell je dejala, da nekateri šolski odbori v pokrajini Ontario uporabljajo posebna denarna sredstva, določena za pouk francoščine, za druge namene. Pozvala, je pokrajinsko vlado Ontaria, naj zahteva od vseh šolskih odborov točen obračun porabe denarja, določenega za pouk francoščine. Ta pouk naj bi bil, kot je dejala, precej zanemarjan. « Zdravstveni minister v Otta-wi Marc Lalondde je pod pritiskom javnosti namestil 30 dodatnih preglednikov mesa, ko so se razširile vesti o tem, da je zlasti meso za “hamburgerje” nezdravo, ker da ima preobilje raznih vrst bakterij. Dr. A. Wood, načelnik bakte-rioioškega in biokemičnega oddelka na University of Victoria, je k temu pripomnil, da je preiskava, ki je je izvedel njegov oddelek pred enim letom, pokazala, da je število bakterij v mesu, ki so ga preiskali, prilično “normalno”. Dejal je, da mora- je popravilo. Kljub temu ji je prišlo slabo tekom ogleda muze-ki so jih po-vojne razmere raz- jev v družbi z ženo predsednika P. E. Trudeauja je spremljala J0 hhi v vsakem mesu ibakteri-na njegovi poti po Evropi sopro- je> ker da bi bilo sicer v njem ga Margaret, katere zdravje se preveč karbolne kisline. Prihodnje leto se bo iztekla vrsta kolektivnih delovnih po- sveta. Na gori omenjenem sestanku bomo njegovemu spominu posvetili svoje misli, da se mu vsaj v srcih oddolžimo, saj je bil garač za slovensko svobodo. Vabi Odbor SKD-SLS ki za letošnji Božič zopet obda- ročencev zbralo toliko svatov, rovali lepo število slovenskih je Komaj sprejela velika Misijonark in misijonarjev, da i <^vorana- Poročna slavja v sloko ogenj njihove dejavnosti | venski naselbini v Torontu igra-Močnejši in da bo luč njihovega 11° Prav posebno vlogo v sloven-°znanjevanja svetlejša. Bog pla-|skem življenju naselbine. Okrog ^aj vsem, ki so se trudili, vsem, I rnladega para, ki začenja zakon- skem sporedu je mlada Mrs. P. E. Trudeau razlagala, kako nepripravljena se je s poroko znašla sredi javnosti, ko si je želela le mirnega, privatnega življenja s svojim možem. Dejala je, da bo najbolj vesela, ko bo Pierre E. Trudeau samo njen mož in, nič več predsednik kanadske vlade. ki so darovali, in vsem, ki so Molili! Misijonski por. Zaloge hrane se manjšajo Dve tretjini sveta nima dovolj krane za svoje prebivalce. Kaj pomeni, se v Kanadi težko Predstavljamo. To so dežele v Aziji, Afriki in Latinski Ame-Aki. Kako prehraniti množice v teh predelih sveta, je že postal kritičen problem. Zaloge hrane 9a svetu so se znatno skrčile. V letu 1970 je bilo na svetu toliko Zalog hrane, da bi lahko prehranili vse človeštvo za 69 dni. Le-i°s je teh zalog še samo za 27 kni. To se pravi, da morajo de-Mle, ki hrano uvažajo, plačati 2anjo veliko večjo ceno. (Iz škofovskega pisma.) Ali kdaj pomislimo na to, ko Se naše mize šibijo pod težo jeki na banketih?! Sedaj je most in cesta, kjer se sko življenje in okrog njunih bo del močvirja počasi lahko o- y ¥esef|@ nm bo ©stala HAMILTON, Ont. — Slovenski park rojakov iz Hamiltona, bližnje in daljne okolice je to leto zopet lepo napredoval. Lansko jesen so člani na občnem zboru predložili, da naj se postači v parku kapela. Ta predlog je bil sprejet. Izvolili so odbor, da ga izvede. Vprašanje je bilo, kje bo kapela stala. Odločili so se za zelo primeren kraj. Treba je bilo' napraviti most preko potoka in cesto do gradbišča, da tovornjaki lahko vozijo. Most so zgradili, nato pa še naprej nasip ceste. Preko 4,000 ton materiala je šlo za cesto. Nato so začeli šele graditi kapelo, katera je bila zelo hitro pod streho. Vse s prostovoljnim delom! Zgradili so še en most preko; ti v prvih mesecih prihodnjega potoka, da se lahko pride do ka- leta, trdi Al Ahram. pele po bližnji poti. staršev in sorodnikov se na teh svatbah zbere velika srenja. Skupnost svatov sestavljajo ljudje, ki so prišli iz istih krajev kot starši ženina in neveste; ti tvorijo poznanstva iz domovine. Povabiti je tudi treba tiste, ki so se srečali na križevem potu begunstva, na postajah taborišč in ob naselitvi. To so poznanstva iz težkih dni, ki so tudi spletla vezi prijateljstva. Nato šele pridejo poznanstva iz nove domovine, trenutni sosedi, sodelavci, sošolci, somišljeniki iz društvenega življenja, predstavniki raznih stanov. Tako so svatje na takem poročnem slavju prava slika celotne skupnosti in imajo za to skupnost velik pomen. Prijateljstva se poglobijo, obnovijo; ostrine se obrusijo; navežejo se nova poznanstva; ljudje si povedo bridke in vesele strani svojega'življenja, ki tako postane nekaterim lepše, drugim pa lažje: Oddahnejo se od metale po širnih kontinentih fransoske vlade. Na televizij-1 godb v Kanadi in pričakujejo. da bo veliko trenj in težav, predno bodo doseženi sporazumi o novih. Inflacija lani in letos je močno vplivala na stroške v vseh vrstah gospodarstva. Podjetja se bodo branila izrednih povišanj plač, ki jih bodo unije zahtevale, v strahu, da ne bedo njihovi izdelki več sposobni tekmovanja na trgu, ■-----o------ Hssfalgšeraa oktobrska sreajska oedelja... (Nadaljevanje s 2. strani) glja ves čas. In zdaj, ko bomo dobili vaše plošče, bomo lahko dodali, ki nam sije vsak dan.” “Gallusovi pevci žive doma, ob viru slovenske besede in pesmi. In vi? Slovensko slišite kvečjemu doma - in še to ne vsi - in v slovenski družbi. Nekateri ste bili rojeni na tujem in vedno živeli na tujem. Slovensko ste se naučili v družini, od očeta in matere. —* In vendar zapojete pesem tako globoko, predano, s takim občutkom in veliko ljubeznijo, da vas mora však občudovati in imeti rad. Mi, njujor-ški Slovenci, smo vam odprli svoja srca in zato: zapojte nam tako, kakor znato samo vi.. In Zvonovci so strnili svojo vrsto pred odrom. Armin Kur-bus se je v imenu vseh pevcev zahvalil za pozdrav in zmeraj š-njo dobrodošlico, ki jo njujorski Slovenci izrečemo ob njihovih obiskovanjih. Povedal je, da nam bodo zapeli devet pesmi, trikrat po tri. Prvi del je obsegal naslednje tri: Hladna jesen - narodna v priredbi O. Deva; Roža - R. Bardorfer s spremljavo harmonike in poznano L. Slakovo: Titanic. Tudi ta je bila s spremljavo harmonike, katero je dal izredno občuteno in tehnično fineso g. Mally mlajši. Spoznal sem, da je postal tudi pevec zbora. Po tem nastopu “Zvona”, kot se nam je ta znan zbor pokazal v nedeljo, bi dejal: Zbor nas je spet na novo presenetil. Njegovo zlitje je še večje. Pianisimi so postali naravnost čudoviti, kot so mogočni forti. Preseneče- Zvezna vlada proučuje načine, ki bi naj privedli od sedanjih treh pisav eskimskega jezika na samo eno. Le redki E-skimi so namreč sposobni brati vse tri, kar seveda povzroča težave. Posebna komisija, ki je bila imenovana za ta namen, bo svoje delo končala v treh letih ob nekako $250,000 stroških. * Po poročilu Al Abrama, u-glednega egiptskega dnevnika, bo Kanada dobavila in postavila v Kairu, glavnem mestu Egipta, jedrski reaktor za medicinske in industrijske namene. Treba je rešiti še nekatere podrobnosti. Reaktor bo začel delova- sušilo. Blagoslovitev kapele je bila določena za 21. julija. Odbor je imel skrbi dobiti duhovnika za to slovesnost. Č. g. dr. F. Blatnik se je odzval povabilu, soma-ševal pa je č. g. Plazar iz Toronta. Slovenski park ima sedaj lepo kapelo, posvečeno Sv. Družini, katera kaže, da smo' verni, kar smo podedovali po naših starših. To se je pokazalo, ko so mnogi prispevali denarno ali s prostovoljnim delom. Ves trud in denar se pozabi, lepa kapela pa bo stala v veselje vsem, upam, da tudi tistim, ki pri njeni gradnji niso sodelovali in jo ne podprli. B.Č. še vedno več na Jugu Kljub obsežni selitvi črnega prebivalstva na sever, živi večina tega še vedno v 13 južnih državah. Posebna kraljeva komisija bo preiskovala pritožbe proti nasilnosti policije Velikega Toronta. * Nova demokratska stranka bo izvolila novega vodnika šele prihodnje leto v juliju na konvenciji v Winnipegu. Nov vodnik je potreben, ker je David Lewis pri parlamentarnih volitvah 8. julija letos propadel in je zato odločen odstopiti, kakor hitro bo možijo. * Minister za energetiko Donald McDonald je objavil pretekli teden, da je začel razgovore z Interprovincial Pipe Line Ltd. o podaljšanju oljevoda od Sarnie do Montreala. * Britanski ministrski predsednik H. Wilson je bil pretekli teden ponovno izvoljen za vodnika Delavske stranke. Tej je obljubil, da ne bo opustil njenega programa, ko ga je stranka pro- f glašala v volivnem boju, da pa nie .le veliko tudi v tem, ko bo treba z nekaterimi deli pro-'J6 človek spoznal, da se zbor kot celota in kot posamezniki dviga k novim dosežkom. To so znaki, ki govore, da nas bo zbor še presenečal. Njegov vrh je morda še dokaj visoko in verjetno ga bo z vstrajnosijo pod veščim vodstvom Peregrina Usa tudi dosegel v izmeri, ki je danes morda niti ne slutimo. Med našim ploskom odobravanja in priznanja se je zbor umaknil. Pred nas je najprej stopila Romanca Nikoliceva in nam korajžno deklamirala Zupančičevo: Racman: mala Marilyn Grilova pa nam je lepo podala Kosovelovo Naša bela mačica . .. Lucija Jelsevarjeva nas je spet vpeljala v prepevanje Zvonovcev s Gregorčičevo: Slavček je po gaju peval... Sledili sta Sirota jaz ... narodna v priredbi R. Simonitija in Pa se sliš ... v priredbi J. Gr-zinčiča. Pri obeh je nastopila Marinka Ravnikar - Zupaniceva. Pri prvi kot solistka, pri drugi pa v duetu s tenoristom Hanzi-jem Galetom. Vendar Marinka — ob takem prvem svojim nastopom s tem zborom - zaradi pomanjkanja vaj še ni bila povsem ujeta z njim. Vendar je bil to zanimiv in dober poskus. Nato so fantje zapeli še koroško narodno v priredbi L. Kramolca: Tam, čier teče bistra Žila... Zazvenela je spet, da nas je streslo v duši... In Helka Puceva je začela otožno Balado .. . Srečka Kosovela s prvimi stihi. Prišel je pevec slovenske dežele, prišel je pevec v daljno tujino, v strunah njegovih so pesmi drhtele v eno z radostjo in bolečino... Za Helko je Ing. Arh. Simon Kregar emocionalno močno podal Župančičevo: Naša beseda. Vodnik ure dr. Kalan je nato pozdravil Terezijo in Jožeta Skrabeta, ki sta prejšnjo nedeljo pri deseti maši proslavila 65-letnico svoje poroke. Dogodek, ki ga menda naša srenja še ni doživela, in morda ga tudi ne bo nikdar več. Aničica Babnikova jima je s toplimi besedami izročila: Tereziji šopek rdečih nageljnov, Jožetu pa buteljko dobrega vina. Vsa dvorana je bila vzrado-ščena nad temi častitkami, ona dva pa presenečeno ginjena. Tu naj še povem: oče Jerryja Koprivška in Jože Škrabe sta bila na Slovenskem, na Trojanah, soseda. To poznanstvo se je na Ameriškem utrdilo še s tem, da sta bila Jerryjevemu bratu Leo-ju krstna botra. Bratu Vinku je bil Jože birmanski boter, Terezija pa sestri Marij i-Edibiji birmanska botra. In Jerry je bil to nedeljo z njima. Pravo prosvetno uro je zaključil sosedni zbor s naslednjimi tremi pesmimi: Avsenekovo: Tam, kjer murke cveto ..., prekmursko narodno v priredbi M. Tomca ter z zelo učinkovito R. Bardorferja: V deželi moji.. . s spremljavo harmonike v rokah mojstra g. Mallyja. Sledil je pomenek pri običajnem našem kosilu, ki ga je tokrat pomagala pripraviti še Tončka Babnik Stalzerjeva. Da je vsa Babnikova družina zapletena v to delo, menda ni potrebno več povdarjati! Vsi zdaj čakamo na nova presenečenja v novembru. Prosvetna ura bo na tretjo 'nedeljo - to je 17. novembra. Ali bo misijonski krožek kot nova telesnost v naši skupnosti pokazal kaj svojega lastnega življenja je odvisno od odbora, ki so ga izbrali in postavili. Na drugo novembrsko soboto - 9. novembra - bo na Osmi srenj ska VINSKA TRGATEV. Bob Svet bo igral s svojim orkestrom. Upam, da bomo spet prišli skupaj po medsebojni prijateljski razdelitvi, ki jo bomo naredili jutri zvečer. Eni greste k “oldtajmarjem” v kočevsko dvorano v Ridgewoo-du, drugi pa gremo k bratom v soseščino, k Zvonovcem, da bomo spet slišali lepo slovensko pesem, po kateri naša duša zme-: raj je žejna ,.. Tone Osovnik CLEVELAND, O. MALI OGLASI EUCLID ZIDAN na pol duplex, dve spalnici, jedilna soba, klet, garaža. Neoma-dežovan. Se lahko takoj prevzame. V Lake Shore okolici. WILLOWICK RANČ vse na enem planu, tri spalnice, jedilna soba, velika kuhinja, priključena garaža, centralna klimatska naprava. Velik lot. Lastnik prestavljen. Hočemo hitro kupčijo. EASTLAKE Lake Shore okolica, z alumini-jam obita hiša s tremi spalnicami, jedilna soba, rekreacijska soba. Dve ognjišči na drva. Klet, dvojna garaža, lot zraven vključen. Se mora videti. GLEN DRIVE od Rt. 91, novi ranč domovi, z aluminijem obiti, zidani posebej, tri spalnice, jedilna soba, 1 Vz kopalnica. Polna klet. Z ali brez garaže. Kvalitetno delani. Nekaj modelov še na razpolago. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9 do 9 (177) NAPRODAJ hiša sedem sob naprodaj ali se da v najem, blizu cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Kličite 481-8917. (176) FOR SALE Six room bungalow, scenic area, divided basement, recreation room, $35,900. For appointment call 481-2997 or 951-3351. (184) KALVARIJA KOPALIŠČE Lot naprodaj za eno osebo, jako globok, Section 28 - Lot 562 A, zmerna cena. Kličite Zakrajšek pogr. zavod. 361-3113. —(29okt. 5. nov) FOR SALE BY OWNER Well maintained six suite brick apartment. Call 944-1076. (184) APARTMENT V NAJEM tri sobe, spalnica, sprejemna soba, kuhinja in kopalnica. 1274 Norwood Rd. — 391-6523 Delo išče Moški, po šesti uri zvečer, delni čas. Kličite 361-6139. -(177) INCOME PROPERTY for sale, two houses on 1 lot, on E. 34 St. Call 663-6313 after 6 pm (177) ODDA SE stanovanje pet sob v naj lepšem stanju, na novo dekorirano, zgoraj. Zglasite se na 870 E. 75 St. — (177) SOBE SE ODDAJO štiri sobe se 'oddajo na E. 61 St. Kličite 881-9947 (175) V NAJEM se odda eno družinska hiša, z vso opremo, garaža, blizu St. Clair Ave. Kličite po 3. uri pop. 361- siis. —(176) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALE HELP WANTED JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) BARTENDER WANTED or couple manager, to manage bar at the Slovenian Workingman’s Home, 15335 Waterloo Rd. Prefer Slovenian. Call 481-5378 (x) HELP WANTED FEMALE General Housework 1 day per week, steady. Con-, genial adult family. Eastern suburb Heights area. 381-1661. No laundry. (177); • • ^ OCTOBER 29/1974 s- Paul Acker - ».ooooooccooogoooooocooggssoooooaooooeooooeooocooooejL Nekega popoldneva, proti koncu avgusta, ko je bila zaposlena s svojimi deklicami, ki jih je imenovala male mamice, jo je poklical deček, ki je pritekel ves zasopel: “Gospodična Fani, mama bi rada govorila z vami.” Le-ta je poslala dečka naprej, sama pa je čakala gospodično pri vhodu prečne ulice. Bila je to pridna žena, omožena z livarjem, ki je bil dober soprog in bi lahko dobro zaslužil, da se ni prečestokrat vdajal močni leni-vosti. Delal je samo štiri dni v tednu; sicer pa ni bil pijanec. A ker sta imela troje otrok, je tudi ona morala delati; delala je rade volje, pri tem pa je še često povsem zastonj in iz samega veselja do dela pomagala svojim sosedam. “Kaj je novega, gospa Ni-caise?” vpraša gospodična Fani. “Torej,” je rekla gospa Nicai-se, “v hiši, kjer stanujem, prebiva, oziroma je prebivala družina, gospod in gospa Lancelin, mlad par, poročen pred dvema letoma. On je bil umetni mizar v ulici Svetega Antona. Dobro se jima je godilo; toda gospa Lancelin, ki ima enega otroka, je zbolela. Kaj menite, da je napravil mož? V hipu je izginil, ne da bi kdo vedel kam, ter odnesel s seboj vse prihranke. Lepa stvar, kajne? Dejstvo pa je, da je žena bolna in brez denarja; lahko si mislite, da to nikakor ne more koristiti malčku, ki vene in hira.” “Ali ni mogoče zvedeti, kje se skriva mož?” “Saj so ga iskali. In veste: Kako je bila vesela pred boleznijo! Poznala sem jo še kot majhnega otroka. Oče ji je že umrl, mati pa dobiva le milostno podporo, prav toliko, da se skromno preživlja,” “Takoj se pobrigam zanjo.” “Rekla sem ji to. Obrazložila sem ji tudi, kdo ste in kaj delate, a nič ne mara slišati o tem. Zatrjuje, da je vse to miloščina in da jo ponižuje. Pri moji veri, dobro se jima je godilo, preden je mož pobegnil. Ponovno sem ji pravila, da ni treba kazati [lažnive sramežljivosti, da je gos-[podične Fani sama dobrota.” 1 “Ali stanuje v tilici des Bou- lets?” “Da, gospodična Fani, v isti hiši kot jaz.” Gospodična Fani niti ni utegnila, da bi si nadela klobuk; vrgla je čez glavo nekako ruto s črnimi čipkami, ki je visela na stolu preko naslonila. Obe sta odšli čez nasip de Charonne v ulico de la Roquette. Hiša je stala na oglu te ulice in ulice des Boulets, bila je malce očrnela od starosti in radi tvorniškega dima. Soba, kamor je vstopila gos- zadeto srce; kako je ljubila svojega moža! Jaz skušam storiti, kar morem, saj sem njena mati, a revna sem .. “Torej še niste poklicali zdravnika?” je pozvedovala gospodična Fani. “Nikdar ni hotela privoliti vedno ponavlja iste besede, da ne mara živeti, da rajši umrje. Pa sem le pred kratkim poklicala doktorja Maceja. Napisal je recept, nato se ni več vrnil.” “Treba bo poiskati takoj drugega,” je rekla gospodična Fa- podična Fani, je bila obrnjena ni. “Gospa Nicaise, stecite ven-na dvorišče, a ker se je nahajala dar po doktorja Florenta, ki sta-precej visoko, je bila svetla, nuje na drevoredni cesti Filipa Skozi okno je bilo videti pošev- Avgusta, številka tri.” ne strehe sosednih hiš in kvišku Komaj je izustila to ime, bi štrleče cevi dimnikov. Gospa ga bila že zopet rada preklicala Lancelin je ležala na železni po- ali pa vsaj hotela, da ga ne bi stelji v ozadju pregradka, vsaj bil nihče slišal... A bilo je že slabotna in bleda, vsa shujšana'prepozno. Gospa Nicaise je že in z razmršenimi, plavimi lasmi, j stekla po stopnicah ter preko-Medle roke je položila na rju-1 račila ulico. Zakaj ji je ime tega ho, v kateri so se naredile pod' zdravnika, ki bi ga morala mr-rokami majhne jamice. Poleg ziti, če bi sploh znala mrziti, postelje je počival v zibelki privrelo tako nenadno in narav- otrok. Ko je opazila gospo Nicaise, za katero je prihajala gospodična Fani, se je gospa Lancelin zdrznila. Poizkusila se je dvigniti, pa je takoj omahnila in zamrmrala: “Kaj pa hočete, kaj pa hočete?” “Ne bojte se vendar!” je zagodrnjala gospa Nicaise. “To je gospodična, o kateri sem vam pripovedovala.” “Zdi se mi zelo slaba,” je dejala stara ženska, ki je bila ob njej, “in razen tega je tu še pri- no iz ust? Ni si mogla tega raztolmačiti. “Dovolila sem si poslati po vas,” je rekla, ko je vstopil zdravnik. “Oprostite mi...” Ni izgovorila do konca; on je bil na videz malo v zadregi, da jo sreča tukaj, v tej sobi, ob zglavju te bolnice. “Prav ste storili, prav ste storili.” Obšla jo je čudna plahost, več kot plahost, resnično se je zbala. Doktor gotovo sluti, kako ga je poklicala samo zato, da ga znova poizkusi pregovoriti; bala se je, da ji ne bi odrekel pomoči, za katero ga je prosila. Preiskoval je gospo Lancelin. Gospodična Fani pa je skušala na zdravnikovem obrazu razbrati odsev njegovih misli. “Treba bo najeti strežnico,” je rekel. Nato je pregledal še otroka. “Brž ko bo dobil zadosti dobrega mleka, se bo otrok lahko izvrstno razvil.” Vrnil se je znova k ženi ter ,ji pretipal žilo; bolnica se je zagledala vanj. z dolgim, prestrašenim pogledom. Silil se je, da bi se nasmehnil: “Ne smete me tako gledati; vaša bolezen je samo slabost, žalost, nič drugega.” Obrnil se je proti vratom; gospodična Fani ga je spremila ter odšla z njim po stopnicah. “Ali ste v skrbeh zanjo, gospod doktor?” ga je vprašala. “Moj; Bog, seveda! Ta ženska ima zastrupljeno kri ter visoko vročino.” “In kaj boste storili?” “Potrebno bo vbrizgati serum in izčistiti kri.” Začela sta stopati drug poleg drugega. Zdravnik je tudi še izrazil bojazen, da se ne bi pojavilo vnetje žil. “Ima li kaj denarja? Zdravila so tako draga!” “Nič nima; mož ji je vse od-I nesel.” (Dalje prihodnjič) ----—o . Največ ja American Farm Bureau je največja farmarska organizacija v naši deželi. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St , Joliet, III. 60431). FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15606 Holmes Ave., Cleveland LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland MARY ZUPANČIČ, društvo št. 226, Tel. 432-2833 6124 Glass Ave., Cleveland GRDIN0VA POGRERNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ....................... Moj novi naslov: .......... SREBRNI RUDNIK V NEW Y0RKU Srebro kopljejo na najbolj nenavadnem kraju — v New York City ju. Tam v fotografskih laboratorijih Honeywell družbe pridobe od vsakih 1000 zavitkov barvastega filma 4 unče srebra. Ko je cena srebra porastla od $1-28 za unčo na $6.50, je važno, da družbe za izdelavo fotografskih fiU mov in plošč s teh srebro rešijo in ga vrnejo v ponovno rabo. Pri tem ši' poslužujejo dveh temeljnih načinov. Pri enem mešanico, ki jo rabijo pri razvijanju filmov, pretočijo skozi jekleno volno (na desni zgoraj), ki srebro zadrži. Njegove drobce nato zberejo in jih pošljejo v topilnico srebra. Drugi način je elektrolitičen. Kemikalije, ki ostanejo po razvitju filmov, krožijo okoli jeklenih plošč, na katerih odlože srebrne drobce (levo zgoraj). S teh plošč srebro odbijejo s kladivom (na levi spodaj), nato pa drobce (na desni spodaj) pošljejo v topilnico. }/ MOJE IME: ............. ..... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Ženini in nereste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Oair Avenue 431-0628