237. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. oktobra. XXVI. leto, 1893 Mil MRI [shaja vsak dan ive^er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rut i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga št, 12. Opravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 1 + 1 = 3. Brzojavna poročila iz Toulona svedočijo, da je obisk ruskega brodovja obudil ne mimo v tem meatu, nego v celi Franciji tako plamtečo navdušenost, da bi za nje dostojni popis trebalo pisalcu pesniške nadarjenosti. Ves narod je vzradoščen in izraža svoje veselje na najrazličnejše načine. Slav-nosti, prirejene ruskim gostom, so presijajne. It vseh krajev krasne Francije se zbira na sto tisoče ljudij, da prisostvujejo tem slavnostim in vsi narodni sloji tekmujejo drug z drugim, kako izraziti ruskim goBtom, ruskemu carju in mogočni Kn-iji gorke svoje simpatije. Vse, kar čuti v teb dneh francoski narod, vse svoje upe za sedanjost in bodočnost, vse to izraža z jednim jedinim, iz dna duše prihajajočim klicem „Vive la Russie!" Opetovano srno že govorili o postanku rusko-frauzoske solidarnosti in o pomenu te zvez* tako za posamna politična vprašanja kakor tudi za mej-narodni položaj zlasti v Breduji Evropi. Tega torej ni treba ponavljati, ker je znano in ker so Toulon-ske slavnosti nov dokaz za iskrenost in trdnost te zveze, s katero računajo politični krogi tako, kakor se računa z odličnim faktorjem. Ruski car je poslal svoje brod>vje v Toulon ne samo, da vrne predlanski obisk francoskega brodovja v Kronštatu in Peterburgu, ampak v vidni dokaz, da ga vse dogodbe zadnjega časa niso mogle odvrniti od te zveze, ker jo zmatra za naravno in neobhodno potrebno ohranitvi miru. Rusko-francosko zveao je rodila potreba. Jednakost političnih interesov v Evropi in v drugih delili sveta je zbližala ta dva mogočna naroda in združena s staro simpatijo premostila mej njima zeva* joči prepad. Smoter je dosežen. Le tej zvezi gre bvala, da pruska gospodstvaželjnost in italijanska čestiblepnost še nista zanetili krvavega boja, le tej zvezi gre hvala za evropski mir. Evropa je razdeljena v dva velika vojna tabora. Na jedni strani stoji trojna zveza, kateri sta Nemčija in Italija odvzeli prvotni mirovni značaj ter jej dali agresiven, izzivajoč karakter, kakor se je to pokazalo pri vojaških vajah v Mecu, na drugi pa Btojita Rusija in Francija, jedini in solidarni v tem, da se ima čim dlje ohraniti mir, kadar pa bi prišlo Že do vojne, da je potem Evropo tako urediti, da bo za dolgo vrsto let mir zagotovljen, narodom pa zajamčeno gospodarsko in kulturno napredovanje. Tj, da im« rusko-francoska zveza eminentno mirovni značaj in mirovne tendence, spozna vsak, kdor sledi političnim dcgodbam in je trezno opazuje. Ako bi pa usoda nanesla, da bi danes ali jutri nastala vojna, bodi povod katerikoli, potem bi se svet prepričal, da rusko-francoska zveza ni zidana na pesek, da ni bila dogovorjena samo za ohranitev miru, ampak tudi v zagotovitev zmage v slučaji vojne. Razmerje vojnih sil mej Rusijo in Franc jo na jedni in trozvezo na drugi strani bo tedaj odlo čilo o usodi evropske konstelacije. Rusija ali Fran cija je vsaka sama preslaba, da bi mogla z gotovostjo računati na zmago v boju zoper dve državi, ali obe vkupaj zamoreta brez Btrabu gledati v bo dočnost, ker je razmerje vojnih sil ugodno, kakor to simbolično izraža jednaČDa na spominski svetinji Toulonski, kjer je lapidarno in nedvoumno povedano, da je 1 + 1=3 Volilna reforma. Z ozirom na veliko važnost vladne predloge o volilni refurmi priobčujemo dotični zakonski načrt v doslovnem prevodu: Člen I. Po § 9. državnozborskega volilnega reda z dne 2. aprila 1873 v obliki zakona z dne" 4. oktobra 1882 se uvrščajo kot § 9 a), § 9 b), § 9 c) in § 9 d) naslednje določbe : § 9 a). Razveu tistih oseb., katere imajo vo* lilno pravico po določbah § 9. državnozborskega volilnega reda v obliki zakoua z dne 4. oktobra 1882, jo imajo v volilnem razredu mest in kmetskih občin tudi tisti avstrijski državljani, kateri izpoluivši splošne določbe za volilno opravičenost (§ 9, odstavek 1) 1. so bili v vojni, oziroma imajo pravico, nositi vojno svetinjo ali pa so v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872 zadobili certifikat kot dosluženi podčastniki; 2 zamorejo dokazati potrebno naobraženost (v; 9 b), kakor tudi to, da so pravočasno in v redu zadostili naborni dolžnosti (§ 9 c); izjeme so določene v prej imenovanih paragrafih, a dotičniki morajo izpolniti tudi vse druge v zakonu (§ 9 b) navedene pogoje. Dotičniki, ki imajo v zmislu teh paragrafov volilno pravico, jo izvršujejo v tistih občinah, kjer stanujejo. § 9 b). Potrebno naobraženost dokaže tist, ki izkaže, da zna brati in pisati v jednem deželnem jeziku, navadnem v kakem kraljestvu ali v kaki deželi, zastopani v državnem zboru. Ta dokHZ je doprinešen, če dotična osoba izkaže, da je dovršila v zmialu zakona z dne" 14. maja 1869 ljudsko šolo, ali če doprinese odhodno spričevalo kake javne ljudake Šole, ali take, ki ima pravico javnosti, v katerem spričevalu je glede" čitanja in pisanja izkazan red .zadostno". Ta dokaz nadomesti spričevalo meščanske šole ali Bploh Bpričevalo šole, ki je višja, kakor ljudska šola. Će kdo ne more Bvoje naobraženosti na ta način dokazati, ima pravico, storiti to drugače, s tem namreč, da po gotovem uzorci vpričo posebne komisije pravilno spiše prošnjo za pripoznanje vo-lilue pravice. V to komisijo je poklicati občinskega predstojnika (župana) dotične občine, h kateri spada bivališče tistega, ki zahteva volilno pravico, ali po županu imenovanega namestnika, vodjo kake ljudske šole in po županu izbranega, pisanja zmožnega občana. Ako ae komisija prepriča, da je dotičnik, ki zahteva volilno pravico, zmožen pisanja in čitanja, tako mu mora izdati potrdilo, da se je dotični dan pred dotično komisijo podvrgel skušnji, ki je izkazala, da zna čitati in piBati. To potrdilo je kot izkazilo naobraženosti veljavno tudi za kasnejše volitve. Naobraženosti ni treba dokazati tistim, ki so bili že v starosti, potrebni za obiskovanje šole, še predno je stopil v veljavo zakon z duo 14. maja 1869. § 9 c) Dokaz, da je kdo v redu in pravočasno zadostil naborni dolžnosti, se doprinese s potrdilom vojaškega oziroma političnega oblastva. Tega dokaza so oproščeni vsi tisti, ki so bili že v starosti, kadar je na nabor iti, še preduo je zadobil veljavo vojaški zakon z dne 5. decembra 18G8. varjal. Stopali so po glavni Hernanski cesti, po tej uličici s tesno vkup pomaknjenimi hišami, ua katerih so naslikani grbi, napisani modri reki, — in na glav-nem trgu se ustavijo. Krasen dan je bil. Solnce je sijalo, smehljajoč se rudeči strehi na cerkvi in črno okajenemu zi-dovju razrušene mestne hiše. Ljudstva je bilo polno, vojaki vseh stopinj; pred cerkvenimi Btopnicami je stal Garrido v polni uniformi, obkrožen od svojih častnikov, nekaj korakov dalje sta stala Pepa in stari Chegarav, Pepa, lepa ko svetnica, zavita v črne pajčolane praznične obleke. Ariquil je vse to pregledal z jednim pogledom: zbrana krdela vojakov s svetlimi bajoneti, generala, lepo deklico in skozi odprta cerkvena vrata v ozadji svetišča bele obleke svečenikov, koje so razsvitlje-vale prižgane sveče. Vedejo ga pred generala. Ar, qml globokočutno pogleda Pepo; njene črne oči pa so ga nekako čudno motrile izpod dolzih trepalnic in Juanu se je zdelo, da molitvenik z zlato obrezo, — molitvenik, na koji je prisegla, da bode njegova Žena, — trepeče v njeni črno oblečeni roki. »Pokličite duhovna", veli general. Na kamenitih stopnicah se prikaže duhoven, LISTEK. Cigareta. Epizoda iz IcsLrllistiSlciih. vojsk. Spisal Jules Claretie. Preložil Mor a van. (Dalje.) Stari Garrido postane silno razburjen ; lica so obledela, kakor njegovi brki. Hotel je vse vedeti, ker ni razumel „bode jutri", in An*quil mu je odkril VBe. Generalu je bilo, kakor da se mora zadušiti, da ga tlači mogočna gora. Iz bele glave Bta črni očeai žareli kakor ogenj. Ponavljal je samo: »Ti Bi to storil? . . . Ti? . . Ti si to storil ? . . . . Ranjencu ? Juan pa je le vedno ponavljal, trdovratno, kakor blazen, da je on to storil, da, on je to storil; da bi izvršil še vse drugačne stvari, da bi le Pepo dobil; da bi bil dvatisoč durov, katere je oče Chegarav zahteval za doto, vzel, kjer bi jih bil našel. Sicer pa je general sam dejal, da je dal ubijati može, hrabre može ta Zucarraga, ubijati je dajal, in vedno zopet ubijati . . . „Da, v boju", odgovori kratko Garrido, „v boju." To pa pri Ar«quilu ni bil nikakoršen vzrok. Jedini vzrok njegovemu početju je bila njegova Htrast do Pepe. Imenovati jo je hotel svojo ; življenje Zucarragovo mu jo je dalo; to je vse. Garrido je bil obljubil in Araquil je prišel iztirjat dolg. „Dobro," pravi general. Da si povedati stanovanje Pepino, pokliče ordonanco, narekuje ji naslov in pravi, kazaje na Araquila: „Ta mož se mora nastaniti v fonda del Sol. Za jutri naj ne pripravi svečenik .... D;\, poroka . . . Naprej!" Juan je preživel noč v fondi, ki se je spremenila v stražnico; in ure so mu tekle kaj počasi. Jedna noč, počasna noč; čulo se je le pasje lajanje in tam doli pozamezui streli Karlovih prednjih straž. Proti jutru ga je zmagal lahak spanec, sanjal je o Pepi, v sanjah gleda samega sebe, kako šteje na medlo roko starega Chegarsvja suhe cekine, doto za živo, plačilo za mrtveca. Velik dan je že Bkoraj bil, ko pride oddelek vojakov pod poveljniAtvom naddnsetnika po Juana Kdo hoče kaj od njega? . . . General t ... V ostalem pa naddeaetuik na Araijuilova vprašauja ni odgo- neće imenovao biti in g. Jakob R Hočevar, le-Varoik, sedaj stanujoč v Kranp. — Slava požrtvovalnima rodoljuboma! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali kronine darove: V Dolenjem Logatcu nabral je 5 0 kron g. Jos. Smolej mej udeleženci banketa na čast odhajajočemu notarju g Ignaciju Gruntarju. — Iz Trsta pošilja 5 kron »Za-kasnjenec", in sicer 4 krone, nabrane v veseli družbi na Opčini in 1 krono globe radi zakašnjenja. Skupaj smo vzprejeli daoes 55 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubui darovalci in njib nasledniki! — (Volitve v trgovinsko in obrtno Kbornico) Pj določilih § 6. zakona z dne 29. junija 1868 izstopijo s koncem leta iz Ljubljanske trgovinske in obrtnijske zbornice: Iz trgovinske sekcije I. in II. voli Ina kategorija gg. Fran Hren, Ivan Perdan in Fr. Kh. Souvan, iz III. volilne kategorije gg. Toma Pavšler in Josip R-bič. Iz obrtne Bekcije, I. volilna kategorija, g. MakBo Krenner, iz II. volilne kategorije gg. Jurij Dolenec, Alojzij Jenko, Janko Kersnik, Filip Zupančič in Jernej Žitnik, iz III. volilne kategorije g Ludovik Wrieanik. Goap. Srečko Staie, ki je bil poklican kot namestnik za umrlega dr. Poklukarja v II. volilni kategoriji obrtne sekcije, izstopi tudi koncem leta. Skupaj bodo torej 13 novih članov voliti. V volilni komisiji bodo: gg. lvun Perdan, Avgust Skaberne, Ivan Baumgurtuer, Anton Klein, Filip Zupančič, Maks Krenner, in Matija Zitterer vitez Časa Cavalclnna. — (»Agramer Tagblatt") priobčil je v soboto zopet /.mumijiv dopis o šolskih razmerah na Goriškem in o gibanju iredentiatične strauke. Taka pojasnila o resničnih razmerah so jako koristna in poučna — zlasti za tiste kroge, ki so sicer primorani, soditi razmere po ne vedno resničnih informacijah Tržaške gospdie. — (Slovensko gledališče.) Stroupež-nickega češka tidrodna igra „Naši furianti", ki je kot „Naša kri" zelo srečuo v Slemenice na Gorenjskem lokalizovaua in nam podaje živo in res« ničuo sliko našega kmetskega življenja, na kar je naš list že lansko leto ob prvi nje predstavi v obširni oceui opozarjal, žal, včeruj ni imela toliko obiskovalcev, kolikor bi jih ji sodilo. Čudoviti ljudski prizori, ki ves čas spremljajo sicer malostoo dejanje iu so glavna vrlina igre, bo bili zopet vešče prirejeni in v obče prav dobro izvedeni. Skoro prirodna njih natančnost bh nam je kazala zlasti zato, ker je imela vsaka izmej mnogih nem h oseb ume-steu opravek. Le nekaj uam ni ugajalo, da je namreč vse moško osobje neprestano in prejeduolično se posluževalo sicer značilne pipice. Tudi kostumi so bili v obče nogo pristne)!) in prikladneiši nego lansko leto, vender pa še vedno ne povsem tarodoi; bodli so nas zlasti rdeči trakovi na klobukih in nesloveuske moške nogavice. Nastopi parkrat niso bili dovolj točni in pri občinski seji v tretjem aktu je malo zastajala govorica. Glavna uloga bahatega, 87oieglavnega, prepirljivega, a v srci vender dobrega »prvega občinskega svetovalca*4 je bila v gospodu Borštniku če tudi malo pretirano vender srečno poosebljena. Tak je res naš kmet s slabimi in dobrimi svojimi lastnostmi! Kako bahato ne je prepiral, kdo bo dal za črnino, kako oblastno zlil ostanke prejšnjega vina po tleh, kako še p;igledati ni hotel cekinov dveh cesarjev! In njegov prepir v gostilni šele! Kolika razlika pa, ko preti ošabnežu sramotna kazen :n mu ukloui trdi tilnik, da je končno celo do solz ganjen! Tudi gisp. Verovšek ml. je dobro tolmačil v značaii nekoliko podobuega župana. Sploh se mu vselej posrečijo uloge imovitih kmetakih očetov v raznih značajih. Pomaga mu pri tem ne malo vznesena postava in krepek glas. G.Lovšin je bil v maski dober, ali za 75letoega starca je govoril preodločno in se kretal pregibčno. Gospića Nigrinova nam je podala pristen značaj reaolutne matere župaujn, ali premlada je bila in s početka se malo izpodtikala v govoru. GoBpica Slavčeva in goap. Danilo sta malo preživahno, vender dokaj ljubko tolmačila mlada zaljubljenca »Toneta" iu „Je-licoV Gospa Danilova, ki je zadnji trenutek prevzela mesto gospe. Borštnikove ulogo Ribničanke, se je po svojih močeh trudila posnemati Ribniško narečje in je igrala prav BamosveBtno. Gospoda Perdan in Št ur m sta v obče bila dobra. Izmej manj ših ulog Bta dramattško nadarjenost pokazala Bosebno gospica Koz jakova kot jezična in huda žena in gospod Pod rajski kot boječi mož. Poslednjemu pa priporočamo zmernost v igri, ker včeraj je svoj strah pred ženo vender neprirodno pretiraval. Lepo akmetsko dekle" je bila gdčna. Pol a k ova. Vse druge nebrojne male uloge, otroških neizvzemši, so zadoščale. Vprašamo končno še. bi li ne kazalo vplesti v igro nekaj kupletov? Morebiti bi imela potem več privlačoe sile. — (Slovenski samouk in izumitelj.) Nedavno opozarjal nas je prijatelj našega lista na veleznamenito iznajdbo slovenskega samouka gosp. Janeza Bajdeta iz Hotiča pri Litiji, o katerega instrumentu smo na kratko govorili v štev. 229. našega liBta. G J. Baj de je zdaj došel s svojim instrumentom v Ljubljano in bode svoj zares zanimivi izum javno razstavil v deželnem muzeju. G Bajde je svoj pianino, ki ob jednem s pomočjo dveh manual igra citre in barpo in pa celi orkester na godala, izdelal pojiolnoma sam in je bilo za to treba dela in zmožnoBti 8 raznovrstnih rokodelstev iu obrtov. Za danes opozarjamo slovensko občinstvo na to velezanimivo iznajdbo domačina, katerega osoda ni obdarila z imetjem in ki je boreč se z največjimi težavami mogel dovršiti svoje delo. Skromna vstopnina za ogled njegovega instrumenta bode |>ač le pičlo povračevala izumitelju njegov veliki trud. Nadejamo se, da bodo merodajni krogi storili kaj, da se podpira domačin izumitelj in se mu podajo sredstva, da ga ne bodo zopet izkoriščali tujci. Obširneje popišemo iznajdbo, ko si ogledamo iustru-meut. Ogledati si more to iznajdbo vsakdo v deželnem muzeju v pritličji vsak dan po pol ud ne od 2. do 6. ure. Vstopnina je 20 kr. od osebe. — (Ne pozabite mestnih slug!) Morda se bo občinski svet Ljubljanski jutri \enderle mogel posvetovati o reorganizaciji mestnih uradov oziroma o imenovanji uradnikov. Naj bodo Č g. mestni očetje pri tej jiriliki opozorjeni tud< na naAe mestne sluge, ki so vestni, marljivi iu delavni, dasi imajo ka, pičle dohodke. Ce uvažujemo, da vlada v Ljubljani ueprimerna draginja tako glede živil, kakor glede Btanovauj, potem se ne sm->mo čuditi, da mestni sluge navzlic vsi skromnosti ne morejo izhajati. Naj se torej slavni obč. svet ozre tudi na te siromake, katerim se je zadn;a leta delo zelo pomnožilo, plača pa ostala vedno jednako majhua. Će kdo, tako zaslužijo mestni Blug', da se jim materi jelno Btauje nekoliko poboljša. — (Banket na Čast notarju g. Ignaciju Gruntarju,) ki odhaja iz Dolenjega Logatca v Ribnico, ie priredilo dne 14. t m. ravnateljstvo Logaške posojilnice, katere pravni zastopnik je bil gospod notar ves čas ujeuega obstanka. Da se ohrani trajen spomin banketa, ki je bil prirejen na čnst možu, kateri se v resnici trudi za blagor iu napredek naroda, zložili so udeležuiki primerno svoto za družbo sv. Cirila »n Metoda. — (Deželnozborska volitev v Celji.) Volitev deželnega poslanca namestu umrlega dra. Neckermanoa za mesta in trge: Celje, Brežice, Liški trg, Sevnica, Gornji grad, Ljubno, Mozirje, Žalec in Vojnik je določena na dan 21. novembra. „Slovensko politično društvo za Štajersko" postavilo je po soglasnem sklepu zaupnih mož kot kandidata za to volitev g. dra. Jurija Hrasov ca, odvetnika v Celji. Rečeno društvo j)ravi o kandidatu, da so mu razmere, v katerih žive meščani in tižaui tega okraja, povsem znane, da je mož mirnega in jeklenega značaja in navzet čiste ljubezni za domovino in svoje rojake, njemu da sme torej vsak vo-ldec z mirno vestjo in venelim srcem dati svoj glas. Potem nadaljuje imenovanega društva oklic: Volilcil O tej prevažni priliki dokažite, da se prebivalstvo v mestih in trgih zaveda svojih političnih pravic in tudi svoje narodnosti. Dolgotrajen in težaven je boj, ki ga bi |c slovenski narod ^ploh za svoje pravice in sicer na vsakem polju. Vsakemu rodoljubu je znano, kako nas povsod izpodriva nasprotna stranka, kako se še vedno prezira naš jezik v uradih in šo lah, kako skuša v zadnjem času brezobzirno društvo naše ljudstvo celo gmotno uničiti, odpoditi iz dežele. Naš boj je pa tudi nejednak, ker vlada ni naklonjena težnjam slovenskega naroda. Odveč bi bile, naštevati krivice, katere moramo ravno prenašati od one Btrani, kjer bi imeli pričakovati varstva svojih pravic. Volilcil Tega boja se niste bali dosedaj — tudi se ga ne bodete bali za naprej 1 V slogi je moč! Le ako smo jedini in združimo vse naše moči, mora zmaga biti naša. V boju se skušajo moči; brez boja ni zmage. Pridite torej volilci na dan volitve vsi brez izjeme ter brez izgovora na volišče in volite soglasno kandidata, ki ga vam priporoča „Slovensko politično društvo za Štajersko". — Kandidat nemškuturBke stranke za to volitev je sodni pristav v Celji dr. Wokaun. — (Volitev v Celjski okolici) na Ostrožnem bode za nov občinski odbor dne 26. in 27. t. m. Ta volitev je velike važuosti za Celjsko okolico. Od 1. 1890. so imeli Slovenci večino v občinskem odboru in storili marsikaj koristnega v gmotnem, a tudi v narodnem oziru in uvedli slovensko uradovanje. Na volilnem shodu dne 8. t. m. se je sklenili), da se zopet volijo vsi dosedanji odborniki. Nasprotniki se bodo seveda prizadevali, da bi prišli zopet na krmilo, pa bode menda zaman. — („Zveza slove u Bkib posojilnic") ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 26. t. m. ob 10. uri dopoludne v dvorani Celjske čitalnice. Dnevni red je običajni in ima tudi točko »pogovor o sestavi letopisa". — (Petin dvajsetletnica Vranskega trga iu Čitalnice Vrauske.) Letoa je minulo 25 let, odkar je Vran^ka vas bila uvrščena mej trge. Ob jednem praznuje tudi narodna čitalnica Vranska svojo 25 letnico. V jeseni nameravajo Vranski rodoljubi s primemo malo veselico praznovati te dve siavuosti. — ( Nova [> o s j i 1 n i c a) se je osnovala v Tibovljah iu se bodo pravila dala kmalu registro-vati Ime novemu društvo je „Trboveljska posojilnica s sedežem v Hrastniku." — (Vinska trgatev na Štajerske m|) se je pričela 9. t m. Kjer so ljudje pridno Škropili, jo grozdia obilo in lepega iu bodo letošnji pridelek dober. Sploh se je letina dobro obues'a. Tako dobre vinske kapljice, kakor letos, že nekaj let ni bilo. — (Volitev v Tržaški okolici.) V oko-ličunskem okraju Šenfivanskem vršila se je včeraj volitev občinskega svetnika zajedno deželnega poslane* namesto g. Ivana Nabergoja, kateri je bil pri prvih volitvah izvoljen v dveh okrajih, pa je obdržal Opčinski mandat. Tudi pri tej volitvi so iredentovej ulijevali dra. Turka, zloglasni kapelan Pacor pa je kandidoval na svojo pest. Kundidat pol. društva .Edinosti" g. M. Vatovec je vali C temu sijajno zmagal, dočim je dou Pacor sramotno pogorel. Slava vedno zavednim Šentivanskim volilcem! — (Volilni shod) bode v Četrtek due 19. t. m. ob 10. uri dopoludne v Dekanih v Istri. Na tem shodu bede drž. in dež. poslanec gospod dr. Laginja poročal osvojeni delovanju, a najbrž se udeleži shoda tudi post. g. Spinčić. — (Corr igend um.) V sobotni številki vrinila se je v notici »Tržaške novice" pomojja. Pri Tržaški posojilnici naj se pravilno čita 13 680 gld. 03 kr. prometa za mesec se|>tember (a ne 13,680.093 gld.), katero pomoto so si čč. čitatelji itak gotovo sami popravili. Prvo krono Ornih! sv. Cirila in Metoda! k____A. • Razne vesti. * (Svoboda za Madjare.) V Budimpešti izhajajoči list „Pesti Naplo" priobčuje nt kaj dnij sem tajne uradne brzojavke. Na prošnjo jinzadetega ministerstva je sodišče začelo zasledovati, kdo je dotične spise ukradel, in odredilo hišno j>reiskavo v redakciji rečenega lista. Glavui urednik Abranv je rokopis utakuil v žep in sklicuje se na svojo imuniteto kot poslanec zagrozil sodniku, da ustreli tistega, kdor se ga dotakne. Sodnik ]e na to z bi-nči odšel. Drugi dan je list zopet priobčil uekai tajnih spisov, odredila se je zojiet hišna preiskav«, a našlo se ni nič. Stvar pride še v parlament. Vzlic temu, da so uredniki skrbno in energično varovali tajnost, je policija vender zasledila tatu brzojavk, nekega bivšega pisarja v poljedelskem ministerstvu. * (Avrel Popovici,) znaui rumunski ro doljub, katerega so madjtrski sodniki obsodili v Kološu na štiriletno ječo, odšel je v Švico in ie šla za njim tudi njegova aoproga b svojim sinčekom. Ker Švica političnih obsojencev ne izroča tujim oblastvom, je Popoviciu tam varen. Kavcija 5000 gld., katero je moral položiti, da je o*tal v prostosti, je seveda zapadla na korist ogerskemu fiskusu. * (Nesreča na železnici.) Pri Boskovicu na progi mej Dunajem in Prago padel ie sprovodnik Vnela v Jaroš raz vagon in se je hudo poškodoval na glavi ter mu je vlak odtrgal jedno roko. Prinesli so ga 'e živega v Broško bolnico. * (Antisemitizem na Nemškem.) V Stuttgartu ustreli) je v novo otvorjeno židovsko kavarno iz nasproti ležečega vrta nekdo štirikrat z revolverjem. Jedna krogla prebila ie okna iu odletela od nasprotnega zidu na tla. R injen nt ni kdo. Neznani strelec je pobeguii. § 9 d) Drugim v § 9 a), št. 2 omenjenim določbam zadošča tiat, kdor je pred razpisom volitev Seat mesecev stanoval v volilnem okraju ter a) plačuje kak državni neposredni davek, ne da bi imel volilno pravico po § 9 ; b) izkaže z delavskimi ali službenimi bukvi-cami, oziroma z drugo uradno ali uradoma potrjeno listino, da stalno deluje v svojem poklicu. Člen II Državnozborskega volilnega reda §§ 19, 27 in 42, kakor se sedaj glaBe, se razveljavijo ter se imajo glasiti: § 19. Državnimi poslanci morejo biti voljeni v vseb v drž. zboru zastopanih deželah tisti moški, ki so vsaj tri leta avstrijski državljani, ki so zvršili 30. leto starosti ter imajo v jedni teh dežel ali volilno pravico (§§ 9, 9 a, 9 b, 9 c, 9 d) ali jib je smeti voliti v deželni zbor. § 47. Čim se je po rešitvi reklamacij popravil zapisek volilcev-veleposestnikov (najvišje obdavčenih posestnikov) in mestnih volile-v, izdati je za volitev poslancev dotičnim volilcem legitimacije, in sicer jih izdajo načelniki dežel volilcem velikega posestva, mestnim volilcem pa predstojniki volilcem neposredno predpostavljenih državuih političnih oblastev. Na legitimacijah morajo biti zabeležene tekoče številke volilnega zapisnika, kraj in dan volitve ter ura začetka volitve, kakor ura, kdaj se glasovanje zaključi. Na legitimacijah veleposestniških volilcev mora hiti zapisano tudi ime opravičenčevo. Ako ima v razred mest uvrščen kraj voliti v kraju, ki leži v drugem političnem okraju, doposlati je zapitske volilcev načelniku političnega obiastva, pod kateri Bpada volilni kraj, in ta ima glede kraja in časa naznaniti, kar treba za izpolnjenje legitimacij V mestih z lastnimi statuti smeti je izdajanje legitimacij naročiti občinskemu predstojniku. Veleposestniškim v deželi bivajočim volilcem je legitimacije doposlati; tinte, ki žive izven dežele, pozvati je v uradnem listu, naj pridejo po legitimacije. Mestnim volilcem je legitimacije dostaviti v stanovanja; dostavljanje se labko naroČi občinskemu predstujniltva. Vrh tega je voltlce na način, ki je v dotičnem kram navaden, pozvati, naj pridejo oBobno po legitimacije, če bi jih iz katerega koli uzroka 24 ur pred volitvijo še ne imeli. § 42. Neposredno predno se začne glasovanje, se mora volilna komisija prepričati, da je nabiralnica glasovnic prazna. Glasovanje se začne s tem, da oddajo člani komisije svoje glasovnice. Potem začnejo volilci oddajati glasovnice. Predsednik volilne komisije prevzame od volilni glasovnico, katero je bil volilec zložil, jo dene v nabiralnico in pazi, da kdo ne odda več glasovnic. Vriak volilec mora pri oddaji glasovnice pokazati svojo legitimacijo. Člen III Po § 52. državnozborskega volilnega reda je kot § 52. a) uvrstiti naslednjo določbo : § 52. a) V mestih, uvrščenih v mestne volilne okraje, Bmejo politična obiastva določiti več volilnih lokalov ter po abecednem redu odkazati volilcem, kje imajo voliti. V tem slučaju je za vsak volilni lokal določiti posebno volilno komisijo. Ravnati je pri tem v rafalu §§ 33, 51 in 52. kakor da je čakal na generalovo povelje; postavi se na cerkveni prag, nepremično kakor kip; težki zvonovi so z železnimi jeziki zapeli iz zvonika veselo „Hozauau in radostni epev o svatbi in sreči. „Tiburcio Chegarav", pravi na to general, ubrnivši se k Btaremu kmetu, „tu je Juan Araquil, prinese vam dvatisoč durov za doto, katero ste vi zahtevali. Privolite-li v ženitev Juana Araquila z vašo hčerjo?" Stari z robatim glasom odgovori: „Da!" „Juan Araqtiila, vpraša general dalje, „vi privolite v zakon s Pepo Chegaray?" „Da", potrdi Juan z glasom, koji se je od strasti treBel. V ta „da." vdibuil je vse svoje življenje. Duhoven čaka pripravljen, da bi podelil blagoslov. »Pepa Chegarav", vpraša general obrnivši se do mlade devojke, „ ho čete-1 i vzeti Juana Araquila za soproga?" Pepa stopi za dva koraka proti Juanu, upre vanj žareče črne oči in odgovori: „Ne!" iKouec prib.) Člen IV. Ta zakon stopi v veljavo, kadar se prvič razpišejo splošne volitve v državni zbor. Čien V. Mojemu ministru notranjih del je naročena izvršitev tega zakona. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 16. oktobra. JJržamii »bor, Parturiunt montes — nascitur ridiculus niu8 .... tako je mislil marsikdo, čttaje kilavo izjavico, katero je v zadnji seji državnega zbora de-klamoval dr. Heilsberg v imeni nemške levice. Že to, da je bil Heilsbetg pooblaščen za tako važen korak, Bvedoči, da levičarji sami zmatrajo svojo izjavo za nesrečno, sicer bi ne bili naročili nje pred-uašanje prostemu „infauteristu" Heilsbergu, ko imajo vender celo krdelo „generalov- na razpolaganje. Levičarjem nasprotni listi — oficijozni in ne-oticijozui — razpulili so to nežno cvetko nemško liberalne politične zmedenosti brez usmiljenja in s tako perečim sarkazmom, da je levičarskim listom sape zmanjkalo Izjava je dokaz, da levičarji še ne vedo, kako bi glasovali o izjemnih naredbah. Jedinosti ui moči doseči. Veleposestniški poslanci levičarski bodo z vlado glasovali, narodna frakcija pa zoper vlado. V parlamentaruih krogih Be računa, da bode za izjemne naredbe glasovalo kakih 30, proti naredbam pa 50 levičarjev, dočim Be bodo ostali člani glasovanja zdržali. Če se to prerokovanje obistini, potem ne bo imela vlada potrebne večine za bvojo predlogo. Vladni krogi se močno boje, da bi naredba, s katero se je zaustavilo delovanje porotnega sodišča Praškega, propadla. Iz zanesljivega vira dobili smo informacijo, da je v zadnii seji poslanHke zbornice, ravno ko je začel govoriti poslan-e Kun, prišel v parlament kabinetni kurir iz Godollod ter prinesel grofu Taaffju krouino dovoljenje razpustiti državni zbor. Grof Taaffe je takoj sklical ministerski svet ter mu to nazuanil. Ako bi torej — česar pa nič posebno ne verujemo — poslanska zbornica rea odklonila izjemne uaredbe ali samo naredbo glede porotnega sod'šča, ustane takoj ministerski predsednik in naznani, da je državni zbor razpuščen. Da se je političnim načelnikom posamičnih kronovm res naročilo, naj pripravijo, kar treba za nove volitve, je istina, katero potrjujejo dobro informovani ljudje. Hrvatski ban pri škofa Strossmayru, „Obzor* in „Hrvatska" de nista nič določnega povedala o obisku bana grofa Khuena pri škofu Stro8smayru v Djakovu, pač pa je „Agramer Tagblatt" v sobotni številki prinesel o tej stvari članek, ki j > vreden resnega uvažavanja. Neki cislitvaoski državni poslanec piŠ* rečenemu listu, da je imelo banovo potovanje velik pomen ali ne samo glede imenovanja Zagrebškega nadškofa — v katerem oziru je vsako porazumljenje nemogoče, dokler sili madiarska vlada na to. da spravi na nad-škofovsko stolico Bvojega privrženca — nego še v drugem oziru. Dogodbe v Srbiji, velikosrbske agitacije, katere so prouzročile znani migljaj s polenom v rjfkijoznem „FrHmdenblattu'* in Brbsko-radi-k.iino gibanje v Hrvatski niso povšeč gospodom v ministerBtvu vnan|ih del. Ban je bil pred kratkim pri cesarju v avdijenciji in se je potem posvetoval z Wekerlom — kakor se sodi, o srbskem vprašanju, na to pa odpotoval v Djakovo. Zveza je j&Bna. Konstelacija se bo premenila in zato je naravno, da je ban pohitel v Djakovo. L'st dvomi, da je ban predlagal škofu Strossmavru take propozicije, da bi jih mogel ta vzprejeti in sodi, da je ban prišel na razpotje, da se še ni nahajal v tako kritičnem položaju kakor sedaj. Vitanje države. Jiusl v Toulonu. Ruskn*francoske filavnosti se vrše točno po programu. Navdušenost je nepopisna. Iz vseh mest Širne Francije so prihitele deputacije, da izrazijo ruskim gostom simpatije in jim izrote* razne dragocene spomine. Zanimljivo je čitati nemške liste, kako kislo se drže napram tem slavnostim, kateri politični pomen povzdguje še to, da je ruski car v dan prihoda ruskega brudovja v Toulon obiskal v Kodaojskem pristanu mudečo se francosko ladjo in odlikoval vse častnike. llusko-tiemškl gospodarski boj* Nemški agrarci so v silni zadregi. RaČuuali so, da ae cena nemškega žita vsled carinskega bo)a z Rusijo poviša vsaj za 50 odstotkov in da bode taka ostala dolgo vrsto let — a že sedaj, nekaj mesecev po začetku borbe, so se preverili, kako grdo bo se bili motili v svojem računu. Nemški Špekulanti so bili nakupili velikanske množine oger-akega žita in ker premeteni madjarski židje niso mogli doma nabaviti zadosti blaga, obrnili so se na Rusko in tam pokupili, kar je bilo mogoče. Se druga nezgoda se je primerila agrarcera. Špekulanti, verujoč zagotovilom agrarcev, skenili so začrtkom trgovinskega boja z raznimi trgovci pogodbe, s katerimi so 86 obvezali, zalagati jih z nemškim žitom v i/.vestui množini. Nemško žito je kmalu pošlo, trgovci so špekulante tožili na izpolnitev pogodbe in vsled tega je prišlo do tolikih dražbenih prodaj nabranega ogerskega in ruskega žits, da je sedaj na Nemškem žito tako po ceni, kakor še ni bilo nikdar niti v Rizi niti v Moskvi. Da je to hud udarec za nemške agrarce, je samo po sebi umevno. Domače stvari. — (Osebne veati.) Krški meščanski učitelj g. dr. Tomaž Romih je imenovan suplentom bolnega profesorja g. C 'lestine na Ljubljanskem učiteljišču. — V Kozje na apodnjem Štajerskem pride novoimenovani davčni kontrolor gosp. F. Schdn, v Ormož pa pristav g. Fr. Kranjec. Kontrolor gosp. F. Fister premeščen je s Kozjega v Ptuj, kjer je stopil v pokoj davkar g. J. Mar tip ak. — (Dnevni red) seji občinskega sveta Ljubljanskega, v torek, 17. oktobra ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Oznanila predsedstva. II. Finančnega odseka poročilo a) o prodaji parcele št. 99/1 kat. obč Grad53e kranjski stavbinski družbi; b) o kupnih ponudbah Jos. Benedikta, F. L. E. Zimmer« manna in Jos. Prosenca za stavbišča na parcelova-nem občinskem svetu med preloženo Tržaško cesto, tirom južne železnice, tabačno tovarno iu Latter-mannovim drevoredom; c) o računskih zaključkih občinskih za 1892. leto. Tajna seja. — (Značilna sodba.) „Amerikanski Slovenec", katerega je naš „Slovenec" že opetovano pohvalil zaradi njegove verske gorečnosti, oglasil ho je v zadnji številki glede* naših domaČih razmer doslovno tako-le: .Mirni a stvarni dopis v Amer. Slov. z diu 6. julija razburil je živce g. dopisniku iz Borovnice, da se mu je potrebno zdelo, tudi nam v Ameriki Živečim Slovencem dokazati, da boj, ostudni boj, kateri se bije mej rodnimi brati v lepi naši domoviui, da ta boj je krvavo potreben. . . . Čudno, prečudno! Naše večno izveličanje, ali naše večno pogublienje naj je odvisno od ljudij, kateri so zatrosili iu sedaj še vedno netijo prepir, kateri je že neizmerno škodil slovenskemu narodu na Kranjskem, od ljudij, kateri iščejo koristi svoje in svoje strauke. . . . Večina slovenskega naroda je bila že od nekdaj in je še danes prešinjena djanske, žive vere, vdana svojim dušnim pastirjem, katerih se z vso ljubeznijo oklepa, v veselih kakor tudi v žalostnih dnevih, katerih ima pač več kot dosti v naši ljubi Avstriji. . .. Vera! Beseda sveta vsakemu Slovencu, oh, kolikokrat se zlorabiš, kolikokrat moraš služiti za ščit ljudem, kateri so si v glavo vtepli, da ravno oni morajo delati javno mnenje na Slovenskem. . . . Da bi ta neumni boj škodil sumo liberalcem, kakor Vi trdite, naj bi še bilo, a škoduje največ skupni slovenski stvari, in to radi peščice prenapetežev obeh strank. Vaš poziv do Ljublj. g. dopisnika, da naj h-ojo sulico obrne do Slovanov, Poljakov in Rusov, Hrvatov in Srbov, je pa naravnost budaloat. Dokažite nam iz zgodovine, kje in kdaj so omenjeni narodi nam Slovencem kaj škodovali. Naš nasprotnik pa je v istini bil vedno le — German. Resnica pa je, da sloge na Slovenskem zato ni, ker „na tleh leže Slovenstva stebri htan", poštenja manjka tam, kjer bi ga najbolj potrebovali. Kdo je kriv, da Be napada prevz-višeni škof dr. Missia, to razsoditi prepuščamo Vaši bistroumnosti. Veseli nas pa, ko nam konci dopisa obljubujete, da hočete skrbeti, da se bode v liberalnih krogih jelo krotiti brezmejno sovraštvo do duhovščine. Gorko Vam na Brce polagamo, delujte z vsem Vašim vplivom na to, da ne bodo liberalci imeli nikakega povoda napadati niti slovenske duhovščine, niti prevzvišene osebe Ljubljanskega vladike — da se povrnejo zopet tisti časi, kakor bo bili, ko je na stolici sv. Nikolaja v Ljubljani sedel mož blažega spomina, Jan. Zlatoust Pogačar." — Radovedni smo, kako bo gospoda v „Katoliški Tiskarni" kvitirala to zaušnico. — (Slovenska opera.) V sredo dne 18. t. m. se bode pela v drugič v tej sezoni Ma-Bcagnijeva toli priljubljena „Cavalleria rusti-canau. Kakor se poje to slavno delo na slovenskem odru, se ne čuje iz lahka celo na večjih odrih, nego je naš in preverjeni smo, da bode tudi v sredo gledališče zopet polno. To tem bolj, ker se bode za nekoliko časa odložila ta opera, kajti 26. t. m. pride na vrsto Bendlova narodna opera v 3 dejanjih „Stari ženin". Vnanje rodoljube in prijatelje opere opozarjamo torej na po jutrišnji večer. — („Radogoju") pristopila sta za ustanu vnika z doneski po 100 krou* rodoljub, ki * (Grozno Žen itn o potovanje.) Turin-ski tvorničar in zrakoplovec Coarbonet napravil se je pred par dnevi po poroki a svojo mlado soprogo v zrakoplovnici na Francosko. Spremljal je mladi par neki Bomdnik in tduga. Mej potio pa je močan vihar jel poditi zrakoplovnico proti Snežnikom in tam naleteli so popotniki v hud sneg. Balon jel je padati ter je konečno obležal na nekem tedniku, na katerem so morali popotniki prebiti celo noč v groz nem mrazu. Drugo jutro skuša) je Charbonet svoi balon spraviti zopet v red, a hkrati čul sh je obupen klic in nesrečnež strmoglavil je v nedogleden propad. Ostala trojica prebila je na ledniku še dva dneva in dve noči v silnih mukah in stoprav tretji dan zapazili so jh ljudje ter z velikimi težavami rešili. Vsi trije so pa tako izmučeni, da se je bati za njihovo življenje. Književnost — „Učiteljski Tovariš", glasilo ^Slovenskega učiteljskoga društva v Ljubljani", ima v št. 20. nastopno vsebino: Avstrijsko .šolstvo v letu 1890 s posebnim ozirom na Kranjsko; — Žolne; — Ukazi in odredb« Šolskih oblastev; — Književnost ; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Vestnik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — ^Kmetovalec" , ilustrovan gospodarski list s prilogo .Vrtnar" ima v štev. 19. naslednjo vsebino: Čebelarsko orodje; — Gorenjskim kmetom pravico ali pa Ameriko; — Razstava krom pirja; — O redilni vrednosti planinskega sena; — Razno reći; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Drevesni koli in vožnja na nje; — Lesna gniloba na sadnem drnvji; — Vrtnarske raznoterosti. — „Vatrogasac" ima v št. 20 naslednjo vsebino: Peta skupština Zajednice hrvatsko-s avon-skih dobrovoljnih vatrogasnih dnižtava; — Mjesec listopad ; — Izvadak iz zakona za podupiranje vatrogasnih družtava; — Raztegaea sustava Ma-girnsova; — Ustrojenje prostovoljnih gasilnih čet ; — Sjever i jug; — Blftgoslovljetlje zastave prostovoljna mestne požarne hrambe v Idriji; — Naši dopisi; — Svaštice. Telegrami Slo venskemu Narodu'': Dunaj 16. oktobra. Poljski klub sklican je danes na sejo, da se posvetuje o volilni reformi. Prag"a 16. oktobra. Kksekutivni komite mladočeške stranke je skienil, pripraviti kar treba za nove volitve. Ouje se, da 14 sedanjih poslancev ne mara vec. kandidovati. Tudi Staro-čehi se mislijo udeležiti volitev ter računajo, da dobe vsaj 10 mandatov. Mladoče.ški krogi so trdno uverjeni, da bode zoper izjemne naredbe glasovalo 200 poslancev. Budimpešta 16. oktobra. Državni zbor je zaustavil posvetovanja za štirinajst dnij. Budimpešta 1 6. oktobra. Naučni odsek vzprejel po zvr.šeni specijalni razpravi zakonski načrt glede recepcije zidov ter sklenil, da je v dotičnem poročilu opozoriti vlado in zbornico na številno naseljevanje inozemskih zidov, češ, da se domovinski zakon strogo izvršuje in če treba, da se v interesu države in ogerskih Židov, legislativnim potem popolni in poostri. Rim 16. oktobra. Italijanski parlament se snide dne 15. novembra. Pariz 16. oktobra. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je nocoj inkognito pripeljal v Pariz, kjer ostane osem dnij. Toulon 16. oktobra. Slavnosti na čast ruskim gostom vršile so se sijajno, posebno krasna je bila razsvetljava na morju in veliki rožni korzo. Danes je admiral Avelane s 50 častniki odpotoval v Pariz, kamor prideta tudi velika vojvodi Vladimir in Sergej. Na povratku iz Pariza v Toulon se ustavijo ruski gosti tudi v Lyonu. Tujci: 15. oktobra. Pri : VVrieasnig, Grimm. Plessnt»r, Khern, Stuckerd CFlIraann, Sch\v»rss, Nieser, Maver % Dunaja. — UlliuMun ti Prng«. — KmIiu iz Budimpešte. — Ranzenhofer iz Btmlina. — VVinterhalter, Perko iz Maribora. — Melchen It Gradca. — Ersas iz Trsta. — Marinko iz Logatca. — Gruntar iz Ribnice. Pri Slonu : p|. VVilfried, Agulara. Komorner, li-icli-mann, Beyer z Dunaj*. — Fohn i* Gorice. — Lipzovvitz iz Monakovega. — Craglietto Machae iz Trsta. — Šavnik iz Kranja. — Thurn iz Logatca. — Vite* pl. Zariurovricz iz Celovca. — Fischer iz Celja. — Sohwarz iz Zagreba. — Wiodkopf iz Brna. Pri i u/.n** m kolodvora: Wejsa z Dunaja. — Dr. Botnich iz Krškega. — Trau iz Kamnika. — Ellerich iz Ljubljane. Pri bHVHrNknii dvora t Bauman iz Celovca. — Kaboaia, Sobitz iz Kočevja. Pri nvNtrl|Mliein ceaarjut Pečnik iz Krškega. — Wiroschuik, Miilonač iz Trata. — Sluga iz Opatije. Meteorologično poročilo. r Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrili« V mm. 14. okt 7. zjutraj '2. po pol, 9. zvečer 740 3 na. 739 4 »m. 737*1 mm 10 8° C 14 2° C 10-29 C al. svz, sl. bvz. sl. zah. obl. obl. obl. 000 mm. 15. okt 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734 fi mm. 734*3 mm. 786'fi mm. 9 6° C 16 2° C 132° C brezv. sl. vzh. sl. vzh. obl. obl. d. jas. 0 00 m. Srednja temperatura 11-7° in 130°, ta 02° in 15 nad noruiHloui. ZDTjLaasLjslssL "borza. dne 16 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 96 gld Skupni državni dolg v srebru .... 96 AvBtrijoka zlatu lvnta....... 119 Avstrijska kronska renta 4°/,..... 96 Ogerska zlata renta 4°/0...... 116 Ogcrska kronska renta 4°/0..... M Avutro-ogerske bančne delnice .... 992 Kreditne delnice......... 334 London vista........... 1'26 Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 62 20 mark............ 12 20 frankov . . . ,....... 10 11 ah i i n-.k i bankovci........ 44 C. kr. cekini.......... 1) e 14. oktobra t. 1. 4°/0 državne Brećke iz 1. 1854 po 260 gld. 146 Državne srečke iz I. 1364 po 100 gld.. . 194 Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 Zemlj. ob&. avstr. 4' „'-/, zlati zast. listi . 1*23 Kreditne srečke po 100 gld...... 194 Ljubljanske srečke........ 24 Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 149 Tramway-druGt. velj. 170 gld. a. v. . . . 248 Papirnati rubelj......... 1 gld. 70 kr. n 55 i) 40 n n r. n n 55 n b tt n 25 n n b 65 n K 30 ■ b 45 a * 06"/, n a 90 m * n gld. 76 kr. • 60 a n n n • 25 n ft • 25 n ■ ■ 76 n n n 31 it n 6 . — C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. Uri, želeioic. Izvod iz voznega reda --el;a^neEra od 3— oktobra 1893. Nniopn.) omenjani prihajalni in orihajalni ćaai osnaAani to ▼ mre noH osebni Tlak r Trbiš, Pontabel, Beljak, < '.<■ lovci-, Franacnafeat«, Ljubno, Dunaj, ion Belatbal ▼ Auiaee, Iaohl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli na jeseni, Steyr, Lino, Idi deJeTioe, Ftaenj, Marijine Tare, Ktfer, FrancoTe Tare, Karlore Taro, Prago, Drnadnne, Ounaj vi i Amitettin. Ob 7. uri OO min. mjutrt\f oaebni Tlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce-ioT«o, Franaenafoate, Ljubno, Dunaj, čea Selithal t Solnograd, Dunaj vii Amatetten. Ob 11. uri BO min. dopoludne oiehni Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. popoludne oiebni Tlak t Triu/, Beljak, CeloTeo, Solnograd, Lsnd-Gaatein, Zeli na jeaeru, Inomoit, Bragnio, Curlh, Oenavo, Paria, Lino, Iicbl, BuuejOTice, Plaenj, Marijine var«, Fger, Franoove Tare, K.arloTe Tare, Prago, Draidane, Dunaj via Amitetten^ Prihod v LJubljano (jut, kol.). Ob S. uri RS min. z/utmi ogabni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, Drai-dan, Prage, FranooTih TaroT, KarloTili varoT, Kgra, Marijinih TaroT, Planja, DuuejoTio, Solnograda, Linoa, Sterra, Iselila, Omundena, Zella na jeieru, Loud-Oaiteina, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franaemfeite, Trbiia. Ob 11. url 137 min. dopoituin« oiebni vlak a Dunaja via Amatetten, Draidan, Prage, Francovih varov, KarloTib v aru v, Kgra, Marijinih v«n.v, Planja, BudejeTie, Holnogruda, Iaobla, Omundena, Llnoa, Strvra-Pariaa, GeneTe, Curiha, Bregnice, Zella na jeseru, Lend-Gaateiua, Ino, moata, Ljubnoga, CeloToa, 1'ontabla, Trbiia. Ob 4. uri S3 min. jiapotutln* oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franaeuafeate, Puotabla, Trbiia. Ob V. uri '47 min. zvrčt-r oaebni vlak z Dunaja, Ljubnoga, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod Ie LJubljano (juž. kol.). Ob o. uri 28 min. tfutrn) v Kočevja. „ /V. ,, OO „ opohulne ., „ ,, 0. lO „ tvrrrr „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S url lO min. ^utrnj ia Kočevja. „ 1. ., Ol „ }><>!• »I ti, I it r „ „ „ 8. „ 4« „ svrčer n „ Odhod lz LJubljano (drž. kol.). Ob 7. url lit min. tjutmj t Kamnik. • 9» n OB „ popohtilM ., , „ e. „ BO n *iw(t „ „ , tO „ lO „ zvečrr „ „ (meaeoa oktobra ob nedeljah in praaniklh.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. tiri .'1 min. gjutraj ia Kamnika. „. n 11. „ 18 n dopoludne n „ (12—223) ■ i O. ,, 80 „ Kvrrrr ,, ,, ,, O. ,, 88 ,, :rci'ir ,, „ (moaeoa oktobra oh nedeljah in praanikih.) (1046-2) isar slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožen, bivši računski podčastnik, lioa primerno ■luibo v pisarni. Ponudbe na upravnistvo ,Slov. Naroda1. V Št. Jerneji nn Dolenjakeni na najlepfiein prostoru se !iii Audroju v S«miI Jeruejl ftt. 41, I>oleojako. (1060; amr 1000 veder -mm novega vina letošnjega pridelka — proila tuko| Anton Gregorič aoa9-1!, posestnik in posojilnic ni tajnik v Ptuj i. Dva I* ur jo ii», m arij i vit iu |»OMieii» (1051—1) 18 in 19 let stara, iščeta službe v trgovini s špecerijskim blagom. — Ponudbe naj se pošiljajo upravnistvu »Slovenskega Naroda44 pod ...I. C«-.'*. DR Alfred Mahr praktični zdravnik stanuje na Mestnem trgu št. 8 (io52-i) IX, nadstropje. Ordinuje od 1. do 3. ure popoludne. W*W~ /«t ubožne brezplačno. Oddala se bo po |nvni imun{šcvnlni družHl zgradba novega šolskega poslopja Da Brezniki. Stroški so proračunjeni: Kamnoseško Tesat »ko Mizarsko Ključavničarsko Kleparsko Barvarsko Steklarsko Lončarsko delo G232 gld. 66 kr. 382 » 55 n 2172 n 40 ft 727 n 50 n 9G8 n 74 n 246 b 05 » 167 n 91 » 178 n 69 90 it — ■ aR 234 n 43 Javna manjševalna dražba bo bode vrgila dne d. novembra t. 1. dopoludne ob IO. url v starem šolskem poslopji na Breznici. Načrti in proračuni so na razpolago pri k raj nem šolskem svetu na Breznici. Zahtevalo Be bo 10% jamčeviue. Krajni šolski svet na Breznici di e 8. oktobra 1893. (1035—2) Tomaž Potočnik, predsednik. Izdajatelj ii odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.