Povniotovinfna Leto VIII, št. 149 Ljubljana, sobota 25. junija 1927 Cena 3 Oin es imaia ob 4. gjutraj. sss Stane tncaetno Din »5-—, ia inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi do tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knailova ulica itev. 5/L Telelon št. 2074 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne »raiajo. Upravništvo: Ljubljana, frešernova ulica št. S4. — Telefor St. 2036. tnseniuii oddelek; L-juDijana, Prešci -nova ulica št. 4. — Telefor> St. 249» PodruZnici: Maribor, Aleksandrova It 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.841 • Praha čisto 78.180. Wien,Nr. 105.141 Ljubljana, 24. junija. Tako zvana iocarnska politika preživlja težko krizo. Misel končnega sporazuma in sprave med Nemčijo in Francijo so pozdravili demokratje in pristaši miru v vseh državah. Francosko-nemški mirovni blok bi bil nedvomno velika garancija za ohranitev miru na evropskem kontinentu in zadosten protiutež proti hujskačem na yoiuo, ki imajo glavno oporo v fašističnih in fašistom prijaznih krogih raznih dežel. Prav tako bi nemško-francoski blok bil najmočnejši jez proti prevratnim načrtom tretje internacijonale. Sprava med Francijo in Nemčijo bi končno okrepila položaj kontinentalne Evrope in bi jo kolikortoliko osvobodila ameriškega gospodarskega jerobstva in britanske politike tako zvanega ravnotežja. Od nemških sosedov smo bili mi Jugosloveni med prvimi, ki smo zares odkritosrčno in z veseljem pozdravili zbližanje med glavnima sovražnikoma iz svetovne vojne. Naši državi ni sicer bila pri mirovnih konferencah dodeljena popolna pravica. Stotisoči naših rojakov ječe pod tujim jarmom, zlasti pod Italijo, kjer nimajo niti najprimitivnej-ših državljanskih in človeških pravic. Vendar je volja Jugoslavije za mirom tako očividna in se je izkazala pri toli-kerih prilikah, da ni nihče upravičen resno dvomiti o njej. Ker želimo mir in delamo za ohranitev miru. smo se rado-vali zbližanja Francije z Nemčijo. Kontinentalni blok. ki bi se rodil iz fran-cosko-nemške sprave, ne bi sicer bil naperjen niti proti Lahom, niti proti Angležem, niti proti Ameriki,- bil bi pa najsigurnejše jamstvo za očuvanje miru v Evropi in za njen postopni povratek k predvojni politični in gospodarski samostojnosti. Tak politični pravec odgovarja tudi intencijam naše države. Na žalost nista minili niti dve leti in Iocarnska politika je zašla v zagato, iz katere jo bo mogla spraviti samo največja požrtvovalnost in obojestranska dobra volja. Francozi valijo odgovornost za ta zastoj na Nemce, Nemci pa na Francoze. 0 različni mentaliteti, ki vlada v obeh obrenskih državah, podajata najnazornejšo sliko na eni strani famozni govor francoskega ministrskega predsednika Poincareja v Lune-villeu, na drugi strani pa dr. Strese-■manov zunanjepolitični ekspoze v nemškem parlamentu in temu sledeča debata ter izjave posameznih političnih strank. Poincare je v Lunevilleu imel enega izmed svojih pogostih priložnostnih spominskih govorov, kakršnih je izgovoril že nešteto ob priliki odkritja spomenikov za v vojni padlimi francoskimi junaki. Kdor je pazljivo prečital najnovejši Poincarejev govor od prve do zadnje besede, mora priznati, da je francoski ministrski predsednik sicer res obujal nekatere spomine, ki ne morejo biti Nemcem posebno prijetni, prav tako pa je nedvomno izrazil voljo svojo in Francije, da se politika zbližanja in končne sprave z Nemčijo nadaljuje. Za to nadaljevanje pa je postavil kot pogoj, da tudi Nemčija pokaže istotako iskreno voljo, katera bi se najbolje razodela v striktnem spoštovanju vseh veljavnih pogodb. Odmev Poincarejevega lunevilleske-ga govora je bil ogromen. Skoro vse nemško časopisje je z velikim glasom obtoževalo francoskega ministrskega predsednika, da je zlorabil Briandovo bolezen in začel odločilno akcijo proti locartiski politiki miru in sprave. Sam dr. Stresemann ga je napadel v svojem zunanjepolitičnem ekspozeju prav ostro, četudi na uljuden način in je zastavil veliko vprašanje: Quo vadiš, Francija? Ali hočeš mir in spravo, ali pa ti je do večne mržnje? Debata v parlamentu se jc sukala v istem tonu. vendar je vsaj socijalnodemokratični govornik doktor Breitscheid skušal deloma priti do dna vzrokom locarnske krize. S prstom je pokazal na nemške nacijonalce, ki so gotovo vsaj tolikšni grešniki kot Poincare. Nemško javno mnenje je nad lunevil-leskim govorom še prav posebno razburjeno zato, ker to pot ni prinesel dr. Stresemann nikakih posebnih uspehov iz Ženeve. Edino, kar je dosegel, je obljuba, da se v jeseni dodeli Nemčiji sedež v komisiji Društva narodov za kolonijske mandate. Povprečnemu Nemcu se začenja dozdevati, da je Iocarnska politika že izčrpala vse dosegljive koristi za Nemčijo in da se je zdaj preživela. To naziranje je jako ozkogrudno in nepravilno. Politika francosko-nemške-ga zbližanja, blagoslovljena v Locarnu, je prinesla doslej Nemčiji že ogromnih koristi. Pomislimo samo, da je izpraznjeno Porurje, da je sprejeta Nemčija v Društvu narodov, da je dobila stalen sedež v njegovem Svetu (za ceno izločitve Španije in Brazilije), da praktično nastopa že sedaj kot velesila in da se je odpravila zavezniška vojaška kontrola v Nemčiji. Kaj pa je imela doslej Francija od locarnske politike? Bore malo neposrednih praktičnih koristi! Niti tega ni dosegla, da bi se v Nemčiji utrdil repu- Osebni bol brei vsakih načel NRS se razkraja dalje v breznačelnosti ia samo v osebni borbi za politično nadvlado v srbijanskih krajih. — Centrumaši so sinoči zopet izjavljali, da ne bo sporazuma z vlado. — Imenovanje novega ministra brez portielja njega ministra tudi dr. Srškic, ki ima bojda celo večje šanse kot Boža Maksimovič. Opoldne je večja skupina no- Beograd, 24. junija p. Podoba je, da so dogodki povodom trodnevnega posvetovanja ožjega glavnega odbora NRS, začetek definitivnega konca te še nedavno vsemogočne stranke. Seje ožjega glavnega odbora naj bi v zadnjem trenotku vzpostavile prejšnjo enotnost narodne radikalne stranke. Računi so bili brez krčmarja. Centrumaši so v zadnjem hipu izvedli popolnoma nemo-tivirano obstrukcijo, zgolj da pridobe pri vladi, da z izolacijo pašičevcev utr jejo sebi pot v sedanjo volilno vlado. Včeraj med Veljo Vukičevičem in Božo Maksimovičem pričeta pogajanja za skupen nastop proti pašičevcem so se danes ves dan nadaljevala. Dasi so vodilni politiki obeh skupin zelo rezervirani in odklanjajo vsako izjavo, se vendar doznava, da pogajanja ne potekajo tako gladko, kakior izgleda na zunaj in kakor se je splošno pričakovalo z ozirom na položaj v radikalni stranki. Tekom današnjega dne je sicer izgledalo, da je sporazum med obema skupinama že več ali manj perfekten, na večer pa so se zlasti iz vrst Uzunovičevcev širile vesti, da so pogajanja prekinjena in da so pokopani vsi izgledi na skupen nastop. Tekom današnjih pogajanj, ki so se vršila med Vukičevičem in Uzunovi-čem s posredovanjem Ilije Mihajlovi-ča, so stavili centrumaši nove zahteve zlasti glede izpopolnitve vlade ter glede kandidatur. Podoba je, da obstojajo glavne težkoče glede rekonstrukcije vlade. Uzunovičevci slej ko prej zahtevajo, naj bi prevzel notranje ministrstvo Boža Maksimovič. G. Vukičevič pa ne kaže nikake volje, da bi dal ta resor iz rok. Razen Bože Maksimoviča se imenuje kot kandidat centrumašev za notra- vinarjev počakala predsednika vlade, Vukičeviča, in ga vprašala, kaj je na teh vesteh. Predsednik vlade je odklonil vsako izjavo o teh kombinacijah. Pašičevci so izjavili, da gredo svojo pot in da nastopijo pri volitvah popolnoma samostojno. Danes je položaj v radikalni stranki tak, da si stojita v glavnem dve skupini nasproti: Ena na vladi, ki bo vodila volitve in postavljala vladne kandidatne liste, druga izven vlade, ki se bo morala boriti proti vladnim kandidaturam, kfi pa se bo pri tem opirala na precejšnjo zaslombo v narodu in na stare osebne tradicije pok. Nikole Pa-šiča. Danes je g. Vukičevič ob priliki svoje opoldanske avdijence na dvoru predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju posl. Velje Popoviča za ministra brez portfelja. To imenovanje je naperjeno proti pašičevcem, zlasti proti ponovno v stranko sprejetemu bivšemu notranjemu ministru Nastasu Petroviču. Velja Popovič je namreč obenem določen kot protikandidat vlade proti Nastasu Petroviču kot pašičevskemu kandidatu v Jagodini. Interesantno je, da o kakem idejnem razkolu v NRS ni duha ne sluha. Med seboj vodijo osebno borbo le skupine ambicijoznih politiktov, večinoma brez modernega duha, brez delavnosti in or-ganizatornih sposobnosti. Politika je večini teh politikov borba za ministrske portfelje in za arivistične karije-re. Vsa država mora prisostvovati na ta način strahotni igri osebnih ambicij in osebnih borb za politično nadvlado v srbijanskih krajih. -še- fe seje ministrskega sveta Beograd, 24. junija, p. Danes od 17. do 21. se je vršila seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena izključno le resartnim za« dervam poedinih ministrstev. Med drugim je bila dovoljena podpora v znesku 300.000 Din Rdečemu križu v Zagrebu in v Mosta« ru. Prometni minister je dobil pooblastilo, da prekine pogajanja z ameriško finančno skupino Ulemi & Co., ki je svoj čas stavila ponudbo za zgradbo jadranske proge in dalmatinskih pristanišč, ker so stavljeni po« goji nesprejemljivi. Minister ver je poročal o postavitvi spomenika kralju Petru v Beo« gradu. Za enkrat so določena za postavitev spomenika štiri mesta in sicer pred novim parlamentom, pred kavarno Albanija, na Terazijah ali na Slavi ji. Ministrski svet je sklenil, naj se konzultirajo še umetniški strokovnjaki. Spomenik se bo bržkone po> stavil pred novim parlamentom. Finančni minister je dobil pooblastilo, da proda polj« ski monopolni upTavi 1,800.000 kg tobaka »a skupno ceno 70,500.000 Din. Politični uradniki brez dopustov Beograd, 24 junija, p. Notranji minister jc izdal odlok, s katerim se ukinjajo vsem političnim uradnikom, ki spadajo pod resor notranjega ministrstva, letošnji dopusti. Do pusti so dovoljeni le za slučaj bolezni. Okrožnica o tem odloku je že bila razpo« slana vsem velikim županstvom in ostalim podrejenim političnim oblastem. Odlok je v zvezi s skupščinskimi volitvami, ki bodo 11. septembra. blikanski režim miru in sprave. Nasprotno, po Locarnu je bi! sam Stresemann tisti, ki je skupaj v katoliškim centrumašem dr. Marxom privedel v Nemčiji na oblast nemške nacijonalce, ki še danes odkrito pridigajo maščevanje in povratek k predvojnemu stanju. Razburjenje v Nemčiji je torej deplasi« rano. Da bi Iocarnska politika rodila na« daljne uspehe, mora imeti tudi Francija kaj od nje, ne samo Nemčija. Francija želi le mir in varnost za bodočnost Z zgolj izsiljc valno politiko pa ne morejo Nemci zbuditi zaupanja v Franciji. Poincarejev govor je bil opomin Nemčiji. Vse kaže, da se je s tem opominom strinjal tudi Briand, ki je sit neprestanega govo« renja, da mora dr. Stresemann pri vsakem sestanku kaj iznuditi za Nemčijo, sicer bo njegov položaj omajan in utegnejo priti v Reichu na krmilo elementi, ki ne verujejo v Locarno. Zadnji dogodki so preizkušnja za iskre* nost v Locamu spočete politike nemško« francoske sprave. Upamo, da no bo niti Poincarejev govor niti debata v nemškem parlamentu prav nič škodovala. Nasprotno! Resnično razpoloženje v obeh deželah bo prišlo na dan, obe strani bosta polagoma uvideli, da se da Ie z iskrenostjo in oboje« stransko popustljivostjo delati uspešno za francosko«nemško spravo, ki si je želi tudi vsa izmučena kontinentalna Evropa, v ko« likor ji je do miru, složnega sožitja naro« dov in gospodarske obnove. Albanska vlada pristala re velesil na Beograd, 24. junija, p. V albanskem sporu tekom današnjega dne ni bilo zabeležiti nobenih novih momentov. Naša vlada je v smislu včerajšnje de-marše poslanikov velesil ukrenila potom francoskega poslanika v Tirani, ki zastopa naše interese v Albaniji, vse potrebno, da se v smislu včerajšnje intervencije spor čimprej likvidira. Danes je vlada prejela iz Pariza brzojavno poročilo, da je prispelo v Pariz službeno poročilo iz Tirane, da je albanska vlada pristala na predlog, stavljen v verbalni noti poslanikov velesil. Splošno se računa s tem, da je bil medtem aretirani Gjuraškovič že izpuščen. Ker naša vlada vsled prekinitvi diplomatskih odnošajev z Albanijo ne vzdržuje direktnih zvez, doslej poročilo o tem še ni dospelo, ker korespondira naša vlada s francoskim poslanikom v Tirani preko Pariza. Razpis občinskih volitev na Hrvatskem Beograd, 24 junija, p. Ministrstvo notri* njih zadev, je danes na osnovi pooblastil finančnega zakona razpisalo volitve za vse podeželske občine na Hrvatskem in v Sla« voniji za dne 25. septembra. Stanovanjski zakon ne bo podaljšan? Beograd, 24. junija, r. Pomočnik ministra za socijalno politiko. Dj. Ranijevič je spre« jel poročevalca «Politike», ki ga je vprašal, kaj je na vesteh o nameravanem podaljša« šanju stanovanjskega zakona preko 1. no« vembra 1927. Pomočnik ministra je odvrnil, da je pooblaščen zanikati te vesti. Minister za socijalno politiko ni podal nikomur iz« iave, da namerava podaljšati stanovanjski zakon preko 1. novembra. Ministrstvo za socijalno politiko je maja meseca iz službe« nih razlogov podvzelo anketo ter naprosilo pristojne organizacije hišnih lastnikov, na« jemnikov in pristojnih profesijonalnih zbor« nic, naj podajo o stanovanjskem vprašanju svoje mnenje. Ministrstvo je poseglo po tu« ki anketi, da zbere potrebno gradivo in zae nesljivo statistiko. Anketa je čisto infor« mativnega značaja. Sklep o podaljšanju sta« novanjskeg-a zakona preko 1. novembra ali o njegovi likvidaciji s tem dnem, pa zavisi od nabranega gradiva in o sklepu kraljeve vlade kakor tudi o razpoloženju pari amen-tarnih krogov. Odgovora še niso dostavile vse pristojne organizacije. Iz dosedanjega materijala pa izhaja, da se je večina kor» poracij izrekla za definitivno likvidacijo. Šahovski turnir v Kečkemetu Keckemet, 24. junija, r. Tu se bo vršil ša« hovski turnir, na katerega prispeta tudi sve« tovno znana šahista Aljehin in Niiemcovič. Turnirja se udeleži tudi sajfrebški šahist Vladimir Vukovid Večina za dr. Stresemannovo politiko Centrum, nemški nacijonalci in socijalni demokrati odobravajo Stresemannov ekspoze. — Nadaljevanje zunanjepolitične debate. — Odklonjena komunistična nezaupnica Berlin, 24. junija, ds. Ko je včeraj dr. Stresemann končal svoj ekspoze, je podal prelat dr. Kaas v imenu centruma in nemških nacijonalcev izjavo vladnih strank, v kateri odobrava vladno politiko. V političnih krogih je vzbudilo dejstvo, da so se temu odobravanju pridružili tudi nemški nacijonalci, ki so v svojem tisku dr. Stresemannovo politiko dosledno napadali, splošno pozornost. Izjava vsebuje v glavnem navedbe dr. Stresemanna in odobrava zlasti stališče nemške vlade do Rusije in se izreka proti priključitvi Nemčije kaki protiruski fronti. Posebno povdarja ta izjava zahtevo po izpraznitvi Porenja. zlasti še, ker so za to podani že vsi pogoji. Končno izraža izjava vladnih strank željo, naj bi se konferenca veleposlanikov, ki je svoje naloge že izvršila. razpustila. Izjava dr. Kaasa končno zavrača Poincarejev govor, nagla-šajoč, da je v kričečem nasprotju z lo-carnskim duhom. V imenu socijalne demokratske stranke je podal nato izjavo poslanec doktor Breitscheid. Socijalni demokratje v bistvu odobravajo politiko zunanjega ministra. Zlasti se zavzemajo za dobre odnošaje do Rusije in zahtevajo, da Nemčija odkrito nastopi proti protiruski fronti. Dr. Breitscheid se v svoji izjavi sicer zavaruje proti domnevi, da bi moral dr. Stresemann z vsakega inozemskega potovanja prinesti s seboj kako «darilo», vendar pa je zahteva po izpraznitvi Porenja vseskozi upravičena. Govornik končno zavrača napade in kritike nacijonalnega tiska, naglašajoč, da sede nemški nacijonalisti že več mesecev v vladi in so zato soodgovorni za vladno politiko. Končno je govoril še komunist Koe-nen, ki je v svojem govoru napadal vse povprek in naglasil. da je kitajski delavec nemškemu komunistu mnogo bližji, kakor pa vsa nemška buržoazija. Danes se je nadaljevala debata o zunanji politiki. Komunisti so stavili vprašanje nezaupnice zunanjemu ministru dr. Stresemannu. Poslanec grof Berns-dorff (dem.) je izrazi! svoje zadoščenje, da ima sedanja nemška zunanja politika v državnem zboru tako močno večino. Treba je doseči, da se po možnosti postavi ves nemiri narod na stran te zu- nanje politike, ki je danes edino mogoča. Za njegovo stranko znači veliko pomirjenje izjava dr. Stresemanna. da se odnošaji med Anglijo in Rusijo niso še bolj poslabšali. Društvo narodov mora tvoriti podlago za zunanjo politiko. Državna vlada naj bi zato prijateljsko svetovala sovjetski vladi, naj se udeleži razorožitvene konference in vstopi v Društvo narodov. Posadka v Porenju je po vsem, kar se je zgodilo, popolnoma nemogoča. Poslanec Bredt (gosp. zajednica) je izvajal, da je prišla Nemčija na križišče zunanje politike. Izpraznitev Porurja si je Nemčija odkupila z Dawesovim načrtom. izpraznitev prvega pasu pa z locarnsko pogodbo. Govornik se boji, da ne bi bilo treba odkupiti tudi izpraznitve drugega pasu ter odklanja taka pogajanja. Poslanec grof Rewentlow (nar. soc.) je označil izide ženevskih pogajanj za popolen poraz Nemčije. Zaupljivo in enakopravno delo s Francijo je nemogoče. Dr. Stresemann in Briand sta oba prostozidarja in brata Velikega Orien-ta. To je državno izdajstvo! Predsednik pozove govornika k redu. Poslanec ga. Golke (Ruth-Fischer, levičarska komunistinja) je izvajala, da je latentno vojno stanje med Rusijo in Anglijo očividno. Oba socijalna demokrata Breitscheid in Stocker (veselost v dvorani) nimata pravice očitati nemškim nacijonalcem, da so sc glede locarnske politike spremenili. Poslanec v. Grafe (nar. soc.) smatra, da je značilno, da se nemški nacijonalci niso udeležili te debate. Očividno se boje. ako bi odobravali dr. Stresemannovo politiko, priti v nasprotje z onim, kar pri-digujejo po deželi. Po govoru dr. Kor-scha (neodvis. kom.) se je pričelo glasovanje. Komunistični predlog proti vstopu Nemčije v kolonijalno mandat-sko komisijo je bil odklonjen. Tudi komunistična nezaupnica je bila v navadnem glasovanju odklonjena proti glasovom komunistov in narodnih socijali-stov, dočim so se socijalni demokrati glasovanja vzdržali. Demokratski in so-cijalno-demokratski predlog, da se zaporni zakon o odpravnini knezov podaljša, je bil brez debate izročen pravnemu odboru. Odmev v nemškem in francoskem tisku Nemško časopisje odobrava StreseTiannova izvajanja, brohotni francoski komentarji Berlin, 24. julija, s. O dr. Stresemanno-vem ekspozeju piše cDeutsche Zeitung», da je našel dr. Stresemann besede resne možatosti za proklamacijo nemških pravic za izpolnitev obljub glede izpraznitve Porenja. povdarja stališče dr. Stresemanna, da je zmanjšanje pvosadke v Porenju obljuba" zapadnih držav, od katere ie bil odvisen podpis locarnske pogodbe. cDeutsche Tageszeitung> piše, da je dr. Stresemann pred vsem svetom ugotovil, da ima Nemčija nezmanjšano voljo za nadaljevanje v Locarnu pričete politike. Dal je razumeti, da obstojajo resni dvomi, ali 6e Francija še drži te linije. Včerajšnji dan, pravi poročilo v tGermanijb, ie ponovno dokazal, da je nemški narod v pretežni večini edin v velikih vprašanjih nemške zun. politike. Do- Pariz, 24. junija. (p>a-s.) vidi v dr. Stresemannovem govoru izjavo, ki dalek-j presega okvir običajnih parlamentarnih govorov. .-Figaro> piše, da je zbližanje med narodi stvar zase, odgovornost za vojno pa stvar zase. Nikdo nima pravice izbrisati zgodovine. Švica ne bo priznala sovjetov Švicarska vlada ne bo nasprotovala privatnim trgovinskim od-nošajem, o kakem priznanju sovjetske vlade pa ne more biti go- vora Bern, 24 junija, s. Na interpelacije meščanske in socijalnodemokratske stranke o razmerju Švice do sovjetske Rusije je odgovoril zvezni predsednik Motta, da je bila v Berlinu sklenjena pogodba glede nasprotij v razpravi proti Borovskemu soglasno sprejeta v zveznem svetu. Zvezni svetnik je nato nadaljeval, da ni bilo nezanimivo gledati na svetovni gospodarski konferenci, kako so morali zastopniki moskovske vlade pred vsem svetom razgaliti neizvedljivost svojih socijalnih in gospodarskih nazorov. Z ozirom na nadaljnje stališče švice do sovjetske Rusije je izjavil zvezni svetnik, da bi v primeru, ako bi sovjetska vlada stavila kake predloge, proučil v vsakem oziru in s skrajno rezervo, ali bi bilo na mestu, da se o njih pogaja. Na de jure priznanje sovjetske Rusije zaenkrat ni misliti. Sovjetska vlada se ni odpovedala namenu, da v drugih državah širi revoluci-jonarno gibanje. Švica tudi ni pozabila slovesne obljube, ki jo je storil švicarski sovjetski poslanik spomladi 1. 1918. in jo nato jeseni istega leta preklical ter se celo hvalil. da je to storil. Kako je mogel zvezni svet pod takimi okolnostmi misliti na de iure priznanje sovjetske vlade? Vlada ne ugovarja, da s« privatno med seboj ali potom ruskih trgovinskih zastopstev na lastno nevarnost sklepajo medsebojni odnošaji. Zvezni svet p>a ne bo trpel, da bi tuji elementi širili v Švici boljševistično propagando. Petretič zopet šel splitske policije Split, 24 junija, n. Šef policijc Petretič, ki je bil pred dvema tednoma radi znanih protiitalijanskih demonstracij ob priliki po« vratka dalmatinskih Italijanov z italijan« skih manifestacij na Reki suspendiran in odpuščen iz službe, je bil danes na novo imenovan za policijskega šefa. Izkazalo se je namreč, da je postopal p*op>olnoma ko« rektno, ter da ga ne zadene nikaka krivda. Francosko-nemška trgovinska pogajanja Berlin, 24 junija, (be.) Francosko« emška trgovinska pogz-3anja kljub nasprotnim ča« sopisnim vestem niso bila prekinjena. Jutri se ponovno sestanejo nemški in francoski trgovinski delegati Nastop našega novega poslanika v Varšavi Beograd, 24. junija, p. Iz Varšave poro« čajo, da je danes predal novoimenovani ju« ^oslovcnski poslanik g. Miljutin Jovanovič predsedniku poljske republike svoja akre. ditivna pisma. Po tej nastopni avdijenci je odšel g. Jovanovič na grob poljskega ne« znanega junaka ter položil venec. Angleški zakon o strokovnih organizacijah sprejet London, 24 junija, d. Spodnja zbornica je v tretjem čitanju s 354 proti 139 glaso« vom sprejela zakon o strokovnih organiza« cijah. Na seji ie prišlo do viharne debate in prepirov med delavskimi in vladnimi po« slanci. Posla-nec škotske delavske stranko Marton ie bil zaradi preostrih izrazov m seje izključen. Sovjetske teroristične represalije Odnošaji med sovjetsko Rusijo in Anglijo SrO ostali na isti točki. odkar je londonska vlada prekinila diplomatske stike z Moskvo. Tudi od ostalih držav ni nobena spremenila svojega razmerja do sovjetske vlade pod vtisom angleške prouboljševiške ofenzive. Oficijelno se trdi. da se London za tako izpremembo ne poteguje: aii prav verjetno se take trditve ne morejo zdeti. Osobita važnost se pripisuje zadržanju Nemčije. Neuspeh, ki ga je imela berlinska vlada v zadnjem času v svojih zahtevah napram Franciji, se spravlja v zvezo baš z atigieško-rusko napetostjo. Nemčija ni našla v svojih stremljenjih opore na angleški strani, kakor se je dogajalo ponovno tekom zadnjih iet in po pravici se smatra da je to angleška pre-sija na Berlin, izvršena poglavito z ozirom na odnošaje do sovjetske vlade; saj je nedvomno, da sta se Douraer-gue in Briand v Londonu dogovorila precej natančno o bodočih aferah z Moskvo. Nasilna smrt varšavskega poslanika Vojkova je za nekaj časa obrnila bolj-ševiSfco pozornost drugam. Moskva smatra, da je atentat na varšavskem kolodvoru delo emigrantske monarhi-srlčne reakcije, ki jo podpira in ščuva Anglija. To je izhodišče sovjetskega pojmovanja in temu primerna je reakcija. ki jo je povzročila smrt Vojkova. Prvič po dolgem času je posegla sovjetska vlada po sredstvu krvavih re-presalij. po brezobzirnem terorju nad političnimi nasprotniki, kakor se sicer prakrlcira samo v času najsrditejše notranje borbe, ko gre zares za boj na življenje in smrt. Sovjetska vnanja po-lirika s« danes prav gotovo ne nahaja v takem stadiju: monarkisti je ne morejo resno ogrožati, tesa danes ne more verjeti nihče. Zato se je čuditi, da je boljše viški režim posegel po tem. danes gotovo dovolj nenavadnem bojnem sredstvi;: kazalo bi. da smatra moaar-histe in druge nasprotnike vendarle za cpasnejše nego bi bik) soditi od zunaj. Teroristična taktika, ki more biti strankarska metoda, ne pa metoda državne vlade, je vzbudila po svetu veliko presenečenje in zgražanje. Saj je dovolj značilno, da je smatralo vodstvo angleških socijalistov za umestno, da Se postavi v posebni eaancijaciji zoper to reakcijonarno sovjetsko taktiko, k: jo obsoja v načelu, pa naj se obrača zoper kogarkoli in iz kakršnegakoli povoda. ker zadene nedolžne ljudi. Teroristična taktika, ki ima gotovo namen, ostrašiti vranje in norrarje nasprotnike boljševiškega režima, pa mo-re postati tudi vzrok poostritve odnošajev do sovjetskih sosedov. Tako vsa; kaže slučaj spora s Finsko, ki se je razvil v zvezi s terorističnimi represali-jami. Med onimi 19 protirevolncijonarji. ki so jih sovjetske oblasti v znak repr«- i sai j dale posrre'::: je bil tudi polkov- . nik Elvengren. Radi njegove usmrtitve j je vložila finska vlada v Moskvi pro- ] testno noto. češ da je bil usmrčeni pol- i kovnik finski podanik. Sovjetska vlača i ra je odvrnila, da se Elvengren ni nik- | dar skliceval na to. da bi r:l državljan i f nske republike, marveč da je prišel v j Rusijo z napačni— romunskim potnim j listom in da je vršil prevrat": akcijo v »vezi r ruskimi monarhisti. Finska vlada izjavlja, da bi nadaljevanje sličnega postopanja moglo spraviti v nevarnost normalne prijateljske -"diKŠaje med Finlandijo ir. sovjetsko Rusijo. Notranji razvoj v Rus:;: je negotov; rud danes, v desete*" letu borševiške-ga režima je nemogoče napovedati, kako se bo notranje stanje razv;;alo dalje. Pismo iz Češkoslovaške H. Praga. 21. junija Politi&ja segona se bliža svojemu koecu rn javno« se le bolj zanima ga aepolhič-ne kakor politiote zadeve. Živahne debate sicer ne utihnejo niti preko poletja in preko polomih počitnic: pred vran so občinske votteve /a morda tudi volitve v okrajna in pokrajinska zastopstva ca temelju zakona 0 upravni reform:, ki bo sprejet še preden gre polarnem ca pole®« počitnice. Kljub vsemu sa v.ada povsod še sorazmeren mir, izmeti pouučeib novic ie treba beležiti, da se fašisti vendarle udeleže občinskih volitev jr. da bo nosilec iašistične liste v Pragi Galca. Začetkom meseca Julija se vrši v Pragi, kakor lani. s oko i siti zle:, oijmpiladl socialno čeaokraninih telovadnih enot- Olim-pijada st bo mršila na istem prostoru kakor lasi zlet Prv; gostje te olimpdjade že prihajajo. Pozornost vzbuja vest, da :g4a zunaaii minister dr Beneš že v najbližjih deeh svoie spomine ki bodo zete obsežol m se bodo podrobno nanašal: ra zgodovino delovanja Čehov v inozemstvu na v*eh poljih, zlasti pa ta političnem propagandi sečnem in vojaškapi polja. Knjigarna *čigc, ki izda knjigo skupru z »Ofbisom«, že r&z-pošilja prospekte k prvemu cel«, ki ie le natisnjen. Drugi aei -'ziee nato v kratkem. V nedeljo, dne 19. t. m. je bil končne položen temeljni kamen za Galerijo umetnosti, ki se bo imenovala državna galeji j g češkoslovaška. To je ogromna paiača. ki bo zg:raieca po načrtih profesorja umetniške akademije Gočgra. zaace-ga modernista. Galerija b; stala na Karap; v tihem zako-tu Male strane, obkrožena od krasnih starih palač is vrtov Palača ie projektirana tako, ea bo obsegala vse vrste češkoslovaške upodabljajoče aneao»u. zbirke, iajdijtke biblioteke, prostore umetniških društev a korporacij ja koočno po vzorcu Naroone-22 smjeia rua-' obsežen Pantheea, ki je zamišljen kot središče moBaraesrafei« stavbe. Pri zgradbi in organizaciji umetniškega delovanja bodo po'eg čepov Ln Stovakov sodeloval; tuti; Kernci, kateri vodrieSjš in §te-viL-J zastopniki nemškega umetniškega sveta, kater e. pr. predsednik semSce sekcije modeme galerije, so se udeležili te slavnost" Praga »e it v cavduieaj« za obisk Chamberlina in Leviaa precej ohladil« in čita popaboesa ravnodušno vesti o tem, da prič te ameriški ietakš iz Pešte tud: v Prago. Prijete v Prago baje v petek ako sploh prl«e. Večjo pozornost obEnstva vzbujajo vesti o poleta čeških vojaških letalcev ca čeških strelih in z motorji domačega fa-hrfkata v Amerike, odoosao v Tokiio Res le. do se udeležita kapitan Malkovsky in podpolkovnik Skala. oba znana letalca- tekme oa .Mcrgaaovo cagrado v znesku 100.000 dolarjev. Na tc tekmo se pripravljata z največjo vnema. Velika zanimanje v političri javnosti je vzbudil povratek dt.egaclje češkoslovaških socijalno demokratskih koazumeih društev in drugih strokovn-b organizacij ig sovjetske J?2st'e. 3cljševiš5ti časopisi so širili v svet vesti o raznih pohvalnih govorih češeš delegatov v času, ko so bili le ti v Rusiji. .: govori so bili take prikrojen:, da Iti se dale iz njun sklepati, kakor da govorniki zavračajo vse govorce o boljševiškem gospodarstvo v Rusiji. Sedaj pa je v »Prava Udu* ozra*K' čiar te delegacije, ravnatelj nakupovalnih socšiaksc demokratskih zadreg Veseiy svoje vriše na kratko tako-le: v R-sijo sem šel kot prijataij Rovie. Is vm-'l sem se kot prijatelj Rusije, šel sea tjakaj k-or neprijatelj boljševizma, a vmii sem -e rudi k«- sovraJcSt boljševizma _ SEspedic-la se •• torej končala prav take, >o se končale vse druge eksnedicije fcakri- Er.o pa je ;c:ovo: atentat; v ter/, razvo- re bodo odločili ničesar. Brez atentatov ve ves svet. da sr ruski rr.cr.ar- roda orav ■reastav;te co » je lasno. sovjetske o": :oool: nikogar, niti i strani pa je t z umori i is:: ne I s.se jrgar/.zaciie. ca odtrovon r.a :m " san:ezr.:ii ^ —i ^ — d - ver n orgar/.zac:; .. •:. _ _.e -usmrtitva-lasah. Na ta r.ačir. se boT"~2 po- hkrati pa Dostaja tudi barbar« idili sm-3. da je sovjetski režim iz Španski kralj v Parim Pariz. 2A unija. d. Španski krei; Aifor.i XIII. jt včeraj odpotoval iz Mserids. Č2 poseri Pariz in London. V nj-egovem .sprem« sr ; t veliki kaacelar kr t« M-.rmds. fc pr» riia noto španskemu poslaniku v Piriru. No*; vsebuje i-sdr'« pptdloffe ra t£.ng«rsko konferenco, ki se bo t kratkem sesrata v Parizu. V noti s; naglaša. da dekazujejo uspeti španskih čtt v Marnku. da j- ! nija vsekakor v roir.segi Ko je priSo do pmsege novo« izvoljenih poslanoev. so De Valerori pri. staši odklonoli prisego. V dvorani je naštai zaradi Ttga velik nemir rn sTarosmi pred« sedr.ik je izdal povtje. naj se vsa vrata rariamenramega rosi op; s rapro in zastraj rik>. Ob ?. popoldne j: bila šeja otvorjena. Za pr?dsedn:ka jt bS izvoljen Cosgrave. so Dt Vakra a njegovi pristiž r »postil: parlament. v poletnem času bo na češkosiovaikem ceia vrsta p^rajirsick razstav >3 raznih prrvncdjainih mesno repubKke. Pravkar !t b.ia on-orjena razstava češkega severa v Mladi 3olesl2vl V kratietr. otvojijo rud: razstavo češkega zapada v Domailicah. Dne S. julija bo v Pragi otvorjena čebelarska razstava, združena s koegresom slovaa-v-tfh čebaariev. \'se te razstave imajo sa-m-t' :okakti in strokovni značaj, vendar na vzbujajo o-animačje, ker sc važne ep'o-"de v najem javnem žtvljeEiu. Kosec šolskega ieta daje snov zi. rsx-■nill azje strokr.-jaiom in nestrokovnjakom o -efrrm: srednje Sole. s katero se pri ii 20 lit eksperimentira. 0 goso-odar-skem šoisn-u se prav sedaj vrši atketa v ministrs-vu poljedelstva. Začetkom nm.-ega šolskega leta bodo izvršene rekatere spremembe r.a srednjih So'ah. ki 'malo name« pripraviti končno reforme te šole. Reforme bodo izvafa": polagoma ^to za letom, da bo s tem dana možnost vse nasvetovare nove uvedbe praktično preizkusiti. Sredama >o,_a bo imela dva tipa: čiste gimnazijo in realno ginsiazno na ecn smani in drngi tip realko in reformno srednjo šolo. Na realnih ginEamjah se bodo v prvi vrsti poače-" — . i.as:cn; in še.e v erug; vrst* modemi jeziki: angleščina, italijanščina, ruščina ali srboiEvašana. N"a nekaterih praških šoiah uvedejo s prihodnjim šolskim letom v V. razreda obvezen pouk itahjajišane ah sr-tvohovaščine. Na vseh srednji Šolah brez izjeme br obvezen poak cirilice. Na realkah !s reformnih srednjih šolah se bo pc-laga^ največja »ain-osr na yxx reatitih predmetov. Predpisi o zrelosštih iapita se taci spremene. Pred-.sem se da d^akom večja svoboda, da pokažejo rroj dnševc; razvoj Usrn tzpit ostane iz Štirih pred- Veliki knez Nikolajevič nevarno obolel Varšava, 24. ^imiia. a. Listi poročajo, da ;e b;vj;_ geptra.isimus ruske armade -velik: 1 tner Njiolaj NikoJa^eriž nevarno oboleL j K bc-fciški postelji velikega kresa je bil a : Bruslja poklican general VraageL Resna manifestacija mariborskih železničarjev Maribor, 24. junija. Danes se je vršil na vrtu pivovarne Goetz impozanten protestni zbor mariborskih železničarjev, katerega se je udeležilo okrog 2000 oseb. Potek sicer mirnega, a skrajno resnega zborovanja je pokazal, -da je delavstvo pri zadnjih redukcijah, ki so posledice proračuna klerikaino-radikaJne vlade, zadeto v svoii zadnji živijenski sili. Povprečna izguba vsakega delavca od danes naprej znaša 12 Din na dan. To je toliko, kakor porabi manjša delavska družina ves dan za živež. Zato ni čudno, da se železničarji sedaj tako naglo konsolidi-rajo in oklepajo svojih strokovnih organizacij. od katerih še edino pričakujejo pomoči. Zborovanje je otvoril železničar gospod Krajnik. nakar so poročali po predsedstvom g. Ozmeca na skoraj triurnem zborovanju gg. Maku o iz Ljubljane in Mariborčan! čanžek. Krajnik. Bahun. Breznik in Magdič. Med govori so neprestano padali ostri in ogorčeni medklic; zlasti proti klerikalcem, ki jim delavstvo najbolj zameri to, da seda; poročajo klerikalni listi, kako njihovi poslanci govore v Beogradu za delavce, ko pa so bili njihovi ministri v vladi, so že s svojim proračunom delavstvu zavili vrat. Sprejeta ie bila resolucija na prometnega ministra, ki zahteva nazaj prvotne delavske plače in stare legitimacije za rodbinske člane, V pondeljek pa bo šla še posebna delegacija v Beograd, v katero sta bila izvoljena za Maribor gg. Krajnik in Canžek. po enega delegata pa bodo še določili Zagreb. Sarajevo, Beograd in Niš. Med zborovanjem je prečita! železničar %, Kerše brzojavko tajnika Zveze jugoslovenskih narodnih železničarjev g, Baklča, kj poroča, da je Zveza uspela s svojo intervencijo rad; režijskih kart pri prometnem ministru. klil-Mmnr.: instiracijanti v Srbiji is v pre-čanskih krajih, februarja b marca meseca se Je pokazalo, da klerikalni stranki niso prav nič mar kulturni interesi ljubljanskega gledališča, marveč da JI gre same za persekuciio naprednih ljudi, za klerikalno partizanstvo. Svečana seja občinskega odbora občine CeJje-okolica Celje, 24. junija. Ker sta bili |e dve seji zaporedoma nesklepčni, je bila sklicana za danes zvečer ob 19, izredna seja z edino točko dnevnega reda: »Volitev članov v celjski sve:». Seji je prisostvoval srezki poglavar vladni svetnik dr. Seneko-vič. Zupan je otvoril sejo ob 19.15, konstariral navzočnost 22 odbornikov. Prečita! se je zapisnik zadnje seje. Pian-kar (SSJ) je predlagal, da se vr.ese v zapisnik, da so ravno člani večinske stranke (SLS) bili tt i, ki so namenoma napravili že dve seji nesklepčni. Razvila se je zanimiva debata med klerikalci in socialisti, v kateri so zadnji odnesli lovoriko zmage. Za šolski svet sta bila stavljena dva predloga g. Ornladiča in Stremčana. Pri glasovanju je bii sprejet z 12 proč S glasovom predlog g. Ornladiča ter so izvoljen: v šolski svet gg.; Vinko Ku-kovec (SDS). Ivan Gams (SDS), Valentin Hrastnik (SSJ). Jakob Brumen (SKS) in Fran Arašek (SLS). Zadr.ji je izvoljen kot zastopnik občine Velka Pirešica. Razmerje strank v šolskem odboru z županom kot načelnikom in s šolskim upraviteljem in okrožnim zdravnikom ;e naslednje: 4 SDS. 1 SKS. 1 SSJ in 2 SLS. Pred sejo smo opazovali intimno konferenco med g. Petschnchom in gospodom dr. Godničem. Zadnji je toliko časa nagovarjal g. Pečuha. da je ta še pred sejo odšel v znak. da je g. God-niča zopet bila volja, sejo storiti nesklepčno. Kronski upokojenci in SLS »Slovenec, poroča, da se je sedaj zavzel posl. Pušenjak za kronske upokojence. Posl Pašen;ak »-je opozoril (!) na težavno »saje "jookojeseev i« obsodi razHkt glede pokojnin. Opisuje bedno stanje proviz:. joaistov v poštnem resoru e zahteva, da se le veadar enkrat is«a»3!o Prejemki upokojencev v vsej državi.« Malo vprašanje na posl. Pujeojaka: G. Pašesjak, ki; pa ste bš-i s »težavnim stanjem upokojencev«, ko je bila vala stranka na vlad''? Kako to, da ste pristali na 42 trflijooov Črnogorskim princem, bedno sta. nje provjzijanistov v poštnem resorj pa pustili DeizsMffler!eao. Rekli boste, saj smo dali tozadevno pooblastilo v finance*' zakon. Toda. kake da ste se bedsih upokojencev spomnili samo s pooblastil is z direktiv ara črnogorskim princem pa zaga-rantirali milijonsko gotovine? še sekaj je ttesa pribiti pri tej igri, ki jo uganja SLS s težavnim stanjem upokojencev. Ko je SLS februarja meseca stopila v vlado, ie bila a} en a prva misel, JcaJcc preganjati napredne uradnike in poriniti svoje eksponente na aajviiie upravne položaje v Sloveniji. Radikalna vlada se je ves februar upirala takemu nepoštenemu zahtevku ia odklanjala klerikalce kaodida-ture, ki se predpostavljale krivično postopanje države « s v*}1 mi poštenimi in najboljše kvalificiravml uradniki. SLS pa ei klonila in je pakarala ve« fefemar. dokler ni zmagala. Kako to, da v šstih dneh SLS ni prišle na misel da hi bila rekla radikak«: Dobre, velikih rupaaov nam se date, asmi-jte se vsaj bednih upokojencev in dajmo tiste potrebne nrliime. da izenačimo prejemke upokojencev po vsej držaji. Te socijalne kupčije SLS ni hotela, klerikalci pandarii seji bili nad bednim stanje® 'upokojencev, partizanski icteres; nad ljudskimi po^eba-mi. Seda; pred volitvami se bo seveda SLS zopet cedila ljubezni do kronskih is drugih upokojencev. To je najcenejše in najkp-modnejše. Pa naj Se kdo reče, da je SLS »Ijadska stranka«! Politične beležke Državni Savet in Zbornice za TOI v Ljubljani Drži-.m: Savet je razsodil, ds minister trgovine ni smel postaviti komisarja Zbor« niči TOL ki pa da jo jt po avstrijskem rs« ■:-rr.'j po s^obo-dnem prevnarkn razpustil. Potejn takem se ima vrpestaviti v Zbornici TOI stanje kakor je bilo pred volitvami, , ki so se vršile septembra 1936. Kaj pa de« j janja famomih gerestov Jelačina in Ogn« na? Logično je. da so tudi ta v s* rarveljav. Ijena, ako je bila njih postavitev seztko« SLS in ljabliansko gledališče »Slovenec, poroča o seji itnaninega odbora. na kateri je b'3 ko: pr.-a točka dnevnega reda predi-og fmančnega rrnHtra. ca: se beograjskecsu gledališča dovoli, da se upravlja s previšSri svojih dohodkov pa piše: »K tei točki je govori, rudi posl. rr. Smodčj, ki je povdarjal neenako postopanje prosvetne '-prave na eni strani z beograjskim, na drug- strani z zagrebškim x ljubljanskim glečahšiem. Prav .epo se Sta to »povdaran.ee Smodeja, vredno pa ni niti piskavega oreha. Skona. nema d orne i ti i ?va ško-ds je, da posl 5mode; je tega neenakega postopanja napram gledališčem povdarjal pred meseci. kc je SLS v Beogradu giesova*« sa novi državni proračun 's ko je sprejemala tinanfc' zakoc za tekoče leto. Ali n. bila teda; ugodnejša priika za tako »povda-ria. ajec. Zakaj je :ečs; SLS pristala na za-koesko bazo neenakega postopanja, zakaj ;e zapostavila ijubljansko gledališču beo-tra.skemu pa ostavila ntii-ioaske podpore. Po 1. aprtta >e morala uprava Ihibljaeiske. ga gledališča odpustiti več desetin oseh, od najboljših pevcev ;n moč:, pa do tehničnega osobia. Med redaaraed so mdi sicvecski sfcifrdateij; »c »aieourani trrisen-tL SLS is »Si-T»eoec«, ki sta prejšnja leta tako zgovorno zagovarjala šnsmnelk: Lmb-ijacskega gledališča v sister-u sVovensše Icuhtire, sta pozabila poeniatf. kc sta če-pela v vladi, na slovensko ktarurc ter fa. vorimrala beograjske gledališče. irub!jan_ ske-mc skr.-easkemu pa prepasrla. naj lepo dectmlra s%"oje vrste te pade na nrro brezpoenembeega pokrajj&skega. lokalnega tea-tra Kakor exxBi= w porčevasje ;z naše javnosti se zsr.c sedal S "a; o »Sloveočeva« >0-roola o »povdariacjn seecakega portt^se-niat o kateri se predpostavlja, da Je na glave padla in da ne ve. kako je SLS odgovorna zs vse neenakost davSoe is sp-lot gospodarske prirode, ki obstoja danes meč ku. Nepošteno poročanje Da stcjiaio pred volitvasff. vjdši iz ca-Sna, kako si poroča »SSovesece o sejah fi-cančstfei odbora. O -.■čeraišsii seji fctaroc o velikem uspelru klerikalnega poslanca, češ. da se je razprava o dragim skih do-ktadah nek.h monepolsrh nradn^cv odložila is to baš na zahteve :ega poslanca. V resnici je bil finančni mimster rorlko ne-lajudea, da ga spion ni bilo na seje m je ceiok^ma opozicija zahtevala, da se ga pozove, kakor je to parlamentarci običaj. Tudi vladni poslane so to uvideh in seja je bila odložena na nedoločen čas. V čem je tu zaslugo klerikairega poslanca, tc rti jasno nikomur, nege samo lafcjivim kijtik-cem, ki farbajo penzijonlste, češ, da se je ob tej priliki g. Pefesjak »čudil«., zakaj rr.ati.Vs minister še ni izrabil pooWasak> v fnančnem zakone, da Izenači kronske upo-koisnee- G poslane^ ia z Bjkn cela SLS se šudtijo, a pojasnilo je zek> enc«stavoo: Klaro ralikalska ve&a ie cazartč tdgla-sovala. da finančni -minister »s e e«. pe pa, da mera v določenem roku izajsačit. pestiti e. »Soei pa do 31. marca 1928,' če hoče seveda G Pnšeiiak c klerikakti modrijani naj rajše mel-oe. kakor da se v- predalih »Slovenca« čadiio. da sc zope; eaerat ce-nsnrljeno potegnili za nos uboge kronske Predčasno volilno razburjenje SLS ?n >Skjveaca, so že stopili v vorini de-e. Zdi se, da ho-če SLS to delo nadaljevati, samo da j: jt tnale mučno zameriti se enemu izmed kril te razpadajoče stanir?. Redukcije na železnicah Iz želesničarsfci: kroge v cam pišejo: t'r-tame, da je HvS npmster Kafcvec v Novem mesru trdil, da za skresane kredite železtti&th delavcev is asruzbeocev sploh SLS tič cs odgovarja. Vprašamo ga: Kdo 1 je v £nasčnem odboru glasoval za prora- : čun. ki je te kredite kresa' pod vsako pametno mero? Kdc ie glasoval za proračun železniškega ntins"rr.a? Kdo je glasoval za cel proračun za leto 1227-28? To so bOi poslsari 2ebot. Sufcdk. Korošec icd. is vej J klub SLS! Kdo je od.oč:. o končei oolki proračunskega predloga vlade 1- Tc so biti klerikalni ministri Gosar. Kulovec, Semec skupn-o z generalom, k. ie bil železniški minster. Kdo ie ves čas govori, proti re-duku.jain in cpozarjal ca aejreča ki bo iz redukcij nastala: Bila je to SDS m posebno v finančnem odboru ooa njena zastopnika poslanca dr. Sven&av Popovii ia Jura; Deroetrevič Naj SLS ne m slL da smo železn:čarj; tako neucvt_ da -e damo še nadalje vleč a nos. Za klerikalne m radikalne skrinjice to pot ne bo želeaočar-krog.ic. Nova uredba o zaposlitvi inozemskih delavcev Beograd- Junija, p objavlja tzjavo pomočnika ministra ze aocijalnč r> -litiko gleoe uredbe o zapotutvi modemskih delavcev. Pomočnik ministra Dj. Ranojevit trdi, da ie minister za jorijalno politiko' podaljšal rok za nova dovoljenja do 1. julija-1'OBKiemi ukrep je izda! potom naredbe na v*r valike župane in oblastne inšpektorje dela. Obenem je obvestil v«like župane in oblastne inšpekcije dela tudi o tem. da ostane stari pravil pik o ineaemeMb dela\t:'h še zanaprej v veljavi, in sioer tako elede podaljševanja ialarih dovoljenj kakor plale novih dovoljenj za inozemske delavce.' Kar se pa tl£e novega pravilnika, je bil isti sestavljen na povsem moderni podlag'. Pravilnik bo olajšal cdministrstivno reševanje teh vpraianj kakor tudi hitro rejitev vs&h novih prijav. Pc starem pravilniku »e je taka prijava reševala po cele mese&e. Novi pravilnik odreja, da mora toratevri svet. v katerem bodo zastopani i delodajalci i delojemalci, rešiti prijavo najdalj« v 90 do So dneh. Z novim pravilnikom bodo ztšeileni tako intererl domače proizvodnje kakor in ter »i domačih delavcev SUri pravilnik je omogoči! razna izigravanja, tako da so prihajali i ca® ram estrokov-jaki,.. ka-krinih smo imeli doma v izobiliei. po no-vea pravilniku bo to izkljoJSe&o. Inozemski strokovnjaki in kvalificirani delavci bodo zaposleni ako ne bo enakih delavcev v naši državi. Večina zbornic se je dosedaj izjavila v prilog novecs pravilnika. Ministrstvo prifc »mje samo še odgovor ostalih korporacij ia organizacij, nakar se be po predloženem materijalu takoj pristopilo b .-roočri redakciji nov&ga pravilnika. Razorožitvena konferenca v Ženevi Ženev*, 24. junija, (lo.) Delegati pomor« ske razorai-tvece kojuerenoe >0 niptosili Bridgemsna, naj sprejme predsedatvo irs~. skalnega odbore. Nadalje ac deltgati skl»« nili, da se ustanove pododbori strokovnja* kov, kj bodo proučeval: tehn;eao strar. omejitve gradnje križar k, rušilcev ic poo momic. Danes so se vršili informativo; sc« stanki glavnih delegatov, ki so prtce; d> prinesli k razčiačcnjti poioia;a. Angleški krogi po v dar j a ;o. da je posebno želeti -uspeha sedaa;: konferenc: z ozirotn ca dejstvo, da se »estane meseca novetnbra priprav. Ijalni odbor Društva narodov za "splošno razorožitveco konferenco. Kljub velikim nasprotjem, k: so se po;a« vila v naziranjih posameznih delegacij g-lc« de rešitve pomorskega razorozitver.ega vprašanja, upajo merodajni krogu da priče do zadovoljivega sporazuma. Ta optimizem je posledica včerajšnjih privamih rargovo« rov m©d glavnimi delegati konference. Li< sti poročajo, Aa se vrši v pondeljek naj'ryrž« plenarna seja razorožitvene pomor*ke kon» ferenee. Angleški razorožitveni načrt se v splošnem odobrava, vendar ga smatrajo kompeteetmi krogi za predalekosežntge. Spor med Italijo in Belgijo Bruse/.', 24. junija, a. Nacijonaliscfc: ti»k ostup napada zunanjega ministra Vandcr« veldea zaradi njegovega prontaštsttčnega nriajecja, ki je imelo za posledico precej« šnj-c napetost med Rimom "m Brusljem. lta= li.ansia vlada >e namreč neda-.mo odpokli« cala svojega poslanika v Bruslju in fašistični listi so te dni objavili vest, da Italija ne bo več imenovala poslanika, mar-eč bo poverila vodstvo jjo&lanišJch poslov odprav« rtiku. Italijanski dsti naglašajo. ca j« to odgovor na postopanje Vanderveldes. Bil« gijski^ delavski krogi :>dob-av«;o postopa« nje Vanderveldea ter na?lašajo, da je rez« žalitev Italije z* belgijsse socijaliete še prav posebna čast. Byrd zopet odgodil svoj polet Sewyork, 24. re—en« je By polet preko 6< njegov sklep sp: Ko so pripel starti se je utrg ko da je bilo t se razbije. Kc m je dosegel hi vezali letalo na 3yrdu sporočul:, Fundlandije neu; j s sklenil, da ne ■unija. s. Vsled neugodnega d davi zopet cdgodti r.'oj eana. Navzoča množ".oa je te;tli zelo nezadovoljno, ali Bvrdov ene krti mi al_ nac letališčem oblak, ta« ud. letalo v nevarnosti, da e postal vihar št močnejš ro5t 45 milj na aro, so pr.« avto ter ga tako peljati : ga sicer odnesel. Ko ^o ta nruta.ajo rudi iz Nove godna vremenska poročila, starta. Chamberlin in Levine poletita tudi v Pariz Pariz, 24. junija, s. cTemps. poroča, da bosta Chamberlin in Levine prispela prihod« nj: četrtek v Pariz, kjer bosta ostala 60 IZ julija. Vloga Nemoijs v evropski politiki »Newyork Tun razmerah v E~ Sevyork, 24. jc razpravljajo o potrt pi in naglašajo. da jt postala Nemčija z-o« pet središče političnega zanimanja. Zlasti sedaj, ko ■grt za obramro proti akciji scrv» jetske Rusije, si vse evrotjske države pri. zadevajo, da bi pridobile Nemčijo na sto. jo strem Že prihodnji teden bodo pokazali. aH se Nemčija raveda svoje odločilne vto« ge- Vsekakor pe je jast-o. da z;more Nem« čtja danes Evropi in vsemu sve u štor *: ne preceni j ive usluge in preprečiti katastrofo, ki pte?; Evropi Kritičen položaj v ljubljanskih bolnicah Ker Beograd v danem roku, postavljenem od sekundarnih zdravnikov v njihovi spomenici, ni ničesar ukrenil, zapuščajo danes ob 8. zdravniki-vo-lonterji, petnajst po številu, delo v ljubljanskih bolnicah. Javnosti v vednost sporočamo, da se ta rok ni stavil pristojnim oblastim nepremišljeno in na hitro roko, temveč da se že mesece dolgo urgira in intervenira v Beogradu, in sicer tako od zdravnikov samih kakor tudi od ravnateljstev bolnic. S tem. da zapusti bolnico 15 zdravnikov, ki so vršili na oddelkih odgovorno službo, nastane v bolnicah zelo težaven položaj. Na oddelku za notranje bolezni, kjer sta bila dosedaj nastavljena dva stalna asistenta poleg dveh do štirih pomožnih zdravnikov, bo moraJ delo vseh teh opravljati samo primarij. Istotako ostane na oddelku za kožne in spolne bolezni samo primarij. V posebno težaven položaj pride kirurški oddelek, ki je bil že sedaj preobložen z delom. Opozarjamo na porodnišnico, kjer bo fungiral sedaj poleg predstojnika en sam plačan zdravnik, kjer jih je bilo v zadnjem času enajst Teh obupnih razmer, ki nastopijo sedaj v naših bolnicah, je kriv beograjski birokratizem. Po dolgih mesecih neplačanega dela morajo sedaj naši mladi zdravniki razočarani zapustiti bolnice, ker so njihovi gmotni viri izčrpani. Letalski miting Aeroklub poroča: Cenjeno občinstvo naprošamo, da se letalskega mitinga v kar največjem številu udeleži, ker je to edina prireditev te vrste, ki se je dosedaj vršila v Ljubljani, obenem pa tudi nekaka javna preizkušnja kvalitete naših letalcev. Uverjeni, da bo vsakdo z veseljem pozdravljal naše zračne heroje, opozarjamo javnost, da prileti zagrebška skupina, obstoječa iz 3 avijo-nov, danes zjutraj ob 9. na vojaško vež-bališče. Ako se more kdo odtegniti vsakdanjem opravilu, naj prihiti k pozdravu. Novosadska skupina, obstoječa iz 5 avijonov. pa prileti danes popoldne okrog 16. Toona navodila bodo afiširana še pravočasno na deskah naših dnevnikov. Prosimo, da se tega sprejema udeleži čim več publike, ker bosta priletela tudi «indijska» letalca inž. Sondermayer in poročnik Bajdak. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, posebno pa na glavno prodajo na kolodvoru, da si že sedaj vsakdo nabavi tudi vozovnico, ki ga opravičuje do polovične vožnje na letališče, da ne bo zadnji hip pred odhodom vlaka prevelikega navala. Na letališču samem bodo funkcijo-narji Aero-kluba nosili posebne znake in to načelniki odsekov in glavni odbor jugoslovensko trobojnico z napisom, reditelji-voditelji z zelenimi znaki, ostalo rediteljstvo z belimi znaki. Fotografi-amaterji. ki so dobili dovoljenje za slikanje na Aero-dromu, imajo pravico do svobodnega kretanja le, ako so dvignili tudi bel trak z napisom — Foto —. ki jim služi kot javna legitimacija za fotografiranje. Samo pooblastilo, ki ga je izstavil tajnik Aero-kluba, ne zadostuje. Vsak udeleženec mora nositi vstopnico vidno, ker bo sicer neprestano nadlegovan od letečih patrulj, ki bodo kontrolirale posetnike. Prosimo, da občinstvo vse predpise točno izpolni, ker bo ob velikem navalu sicer težko vzdržati red. Vse eventualne nepopolnosti, ki bi se pokazale pri vzdrževanju reda, prosimo, da občinstvo uredi s svoje strani. Na letališču se bo nahajalo 6 paviljonov z mrzlim prigrizkom in pijačami. Opozarjamo občinstvo, da bo Aeroklub postregel s prvovrstnimi pijačami po najzmernejših cenah. Prireditev se vrši tudi tedaj, ako bo malo vetrovno ali oblačno, če le ne bo posebnih padavin. Ako pa bo nevihta ali pa bi bilo radi slabe udeležbe s strani občinstva letenje preprečeno, se odloži miting na dan kasneje, t. j. na pon-deliek 27. t. m. Zbirališče onih. ki so zadeli številke za brezplačen let. je pri čuvajnici številka 628. Nadaljna navodila da tamkaj službujoči reditelj. Polet Jugoslovena preko Oceana iz Spl;ta javljajo, da namerava tamošnjl popularni letalec Ignjat Bulimibašič poleteti preko Oceani. Novinarjem je izjavil, da goji to željo že dva meseca. Poletel bi iz Pariza v Newyork. Ta linija je mnogo težja radi atmosferski prilik, ker struje po-godujejo poletu iz Amerike v Evropo, obratni polet pa silno zavirajo. To ie tragično dokazala katastrofa Nungesseria in Cotija in tudi Chamberlin in Levine se ne usojata vnrti se z letalom v Ameriko. Bulimbašič namerava v kaki nemški ali francoski tvomici nabaviti lahek enokril-nik. Potreboval bi nekaj državne subvencije. Predvsem zahiteva, da se mu vrne j njegovo staro leralo, k: mu ga je radi »politične sumljivosti« zaplenila Avstrija. Bulimbašič je bil že pred vojno slovit letalec !n se je kosal celo s slavnim Francozom Pegoudom. O njegovih zračnih akrobacijah so že 1. 1910 obširno pisali francoski listi. Nova letalska nesreča v Novem Sadu Na novosadskem letališču se je v četrtek dvignil mladi letalski častnik Toša Dragulj ac z apiratora tipa »Goudron Li-tiers«. V višini 400 m mu je motor nenad- I no odpovedal in aparat je bliskovito treščil na zemljo :er se razbil. Častniki in vojaki so hiteli na pomoč, a Draguljca ni bilo mogoče rešiti. Smrt je b:la hipna. Letalsko poveljstvo v Petrovaradinu je takoj odredili preiskavo, da se ugotovijo vzroki, radi katerih se ie dogodila katastrofa. Vzroke pa bo seveda težko ugotoviti, ker ie aparat razbiit na drobno. Dra-gul.icu bo prirejen svečan pogreb. Velik požar v Bregah pri Krškem 16 poslopij v plamenih. — Škode pol milijona dinarjev. Cerklje, 24. junija Na Bregah pri Krškem je v noči od 23. na 34. t m. okrog 1. zjutraj izbruhnil na doslej še nepojasnjen način požar, ki le povzročil ogromno škodo. Le požrtvovalnemu deta in naporu gasilcev, le so prihiteli na lice mesta, se je zahvaliti, da katastrofa še ni večja, dasi je pet posestnikov spravila skoraj na beraško palioo. Ob 1. ponoči je zadonel v tiho dolino plat zvona !n kmalu nato je zažarelo nebo daleč naokoli. Ljudje so prestrašeni hiteli iz hiš in na svoje nemalo začudenje spoznali, da gori sredi vasi. Ker ie izbruhnil ogenj ponoči "'n ni bil takoj zapažen, se je naglo širil in kmalu je bilo kar 16 poslopij v plamenih. Radi pomanjkanja vode je bila reševalna akcija zelo otežkočctia. Prvo Je prihitelo na lice mesta gasilno društvo rz Cerkelj, kmalu za njim pa sosednje gasilno društvo iz Leskovca. Ker ni Mo dovoli vode in so bili vsi studenc' v najkrajšem času izčrpani, so se morali gasilci posliržiti gnojnice. A tudi te je kmalu zmanjkalo. Kljub temu pa so združena gasilna društva, podprta od domačno v, ki so neumorno od daleč prinašali vodo in pomagali pri reševanju, posrečilo po štiriur-nem napornem delu ogenj omejiti in končno pogasiti Pefm gospodarjem je do tal •pogorelo 16 poslopij z vso krmo in poljskimi pridelki ter gospodarskim orodjem. Večinoma se je posrečilo rešiti živno in pohištvo. škoda se ceni nad pol milijona dinarjev. Oškodovani kmetje so bili zavarovani le za malenkostne vsote, ve5;noma še v predvojni višini tako, da trpe ogromno škodo. Posebna hvala gre razen požrtvovalnim gasilcem tudi g. Vinku Bonu, veleposestniku ln trgovcu iz Krškega, ki je da! na raz- polago dva para konj za prevoz brizgalne in s tem v veliki meri pripomogel, da ie imela pravočasna reševalna akcija uspeh. Pogrešali smo dvnje gasilnih društev iz soseščine. Ta strašni dogodek pa tudi ponovno dokazuje, kako nujno potreben bi bil v bližini vas" vodnjak ali vsaj večji ribnik tako, da bi bilo \ nesreči na razpolago vsaj dovolj vode. Zadnja pot inž. Viktorja Zupanca Izpred hiše št. 3. v Selenburgovi ul. se je včeraj ob 16. vršil veličasten pogreb tragično preminulega gradbenega nadsv. inž. Viktorja Zupanca. Preden je sprevod krenil na pot, je operni zbor, pomnožen s solisti-pokojnikovimi prijatelji zapel »Vigred se povrne.« V sprevodu so korakali mestni delavci s krasnim vencem Mestnega gradbenega urada. Sledilo je šest vencev pokojnikovih prijateljev in venec, ki ga ie podaril svojemu ljubljenemu predsedniku Šahovski klub. Voz s krsto je bil preobložen z venci, zelenjem in cvetlem. Za krsto je korakala žalujoča vdova ter ožie sorodstvo pokojnika, nato so se razvrstili pokojnikovi prijatelji, dalje komisar mestne občine nadsv. Mencinger v spremstvu direktorja magistratnih ur?Jov dr. Milutina Zamika in direktorja Mestnega gradbenega urada inž. Matka Prelovška. Na zadnji poti so pokojnika spremili dalje zastopniki in predstavniki raznih javnih uradov, ljubljanske družbe, narodne dame in ogromno osta tega občinstva. O priluiblienosti pokojnika je pričal tudi gost špalir. ki so ga tvorili ljudje po vseh ulicah, kier se je pomikal sprevod. Pri kapelici v Prisojni ulici se je voz s krsto ustavil ter so pevci v zadnji pozdrav zapeli »Blagor mu.« Mnogoštevilni prijatelji in znanci so nato spremljali krsto in žalujoče sorodnike še na pokopališče pri Sv. Križu, kjer je pre-rani grob sprejel vase, kar je njegovega. Vročina v Beogradu Beograd, 23. junija 49 stopinj — pa povsod izpiti! V šolah, v vladi in bogve kje še! V vladi so nekateri že padi-', omladina pa bo pri zaključku šolskega leta na Vidovdan pokazala plodove svojega učenja. Zato so zadnje dni ku. štrave glavice v skrbeh sklonjene nad matematičnimi problemi in debelimi atlasi. Vročina jih pal! od zaioitraj in zunaj. Dijaki so torej za enkrat največji mučer.ik:, ker ni prilike, da bi se lahko ohladili v Savi, kjer se dan za dnem praži in koplje toliko drugi Beograjčanov. Vročina vzbuja vr-očekrvnost. Nekaterim tako, da omagalo, nekaterim pa šele da pravi polet in razmah. Postavim, beograjskemu gledališču. Daje nam ravno sedaj premij ere v operi in drami in tudi pridno pozva goste Videti pa ie. da to dela Ie Savi» in novo Juvančevo cBudnicos. — Ze- I pičev kvartet (gg. Šostarič, Zepič, Petrovčič in Pleško) bo prednašal Prelovčevo občuteno cZapoj mi pesem, dekle!}, Fibichovo <-Tiho noč> in narodni ter cOj ta mlinar«. — Šentjakobski pevski zbor nastopi z Jerebovo cPelin rožai> z bari-tonskim solom in Zajčevo cCuričica mala.,. — (Ljubljanski Zvon» pa je izbral 6 narodnih pesmi. Pred in po pevskih točkah bo svirala godba Dravske divizije pod vodstvom dr. Čerina Smetanovo uverturo k , Jenkovo uverturo «Kosovo> in pot-puri iz Zajčeve opere tNikola Šubič Zrinj-ski». — Koncert prične točao ob 8. zvečer, vrši se pri pogrnjenih mizah, vendar se med koncertom ne bo serviralo. Prireditelji prosijo, da občinstvo pravočasno zasede svoje prostore in s prepoznim prihajanjem ne moti izvajanja. Vstopnina 10 Din. Letni redni občni zbor pevskega zbora tGlasbene Matice> v Ljubljani se je vršil v pondeljek 20. junija 1927 ob 8. zvečer v navzočnosti polnoštevilnega članstva. Iz poročil funkcijonariev je razvidno, da je Matični pevski zbor pod vodstvom gosp. ravnatelja Hubada v pretekli koncertni sezoni razvil živahno delavnost ter nastopil na dveh velikih koncertih (Beethovnova IX. simfonija 10. in 12. marca ter vokalni koncert 4. aprila 1927) in na več manjših prireditvah. Za bodočo koncertno seaono je bil izvoljen po sebi v zabavo, ker Beograjčani izgube v pasjih dneh vsak smisel za umetnost. Zato se zadnji čas dosledno izogibljejo gledališča, ki bi celo ob premijerah bilo prazno, da ni hvalabogu nekaj požrtvovalni za-stomjka.rjev. Kolikor toliko še najbolj uspeva opereta, manj radi podajanja, kakor radi srečnega prostora. Namestila se je namreč v lepem vrtu sredi Terazij, kjer v skupnih duških uživaš šlagerje iz »Grofice Marice« :n — hladno pivo. Beograd je v vročem poletju živahen ie še v jutranjih urah in prot: večeru. Zjutrajj se brž obavijo neobhodni opravki. Gospodinje kupujejo na trgu že ob 5., a naiži-vahneje je med 7. -in 8 uro. Letošnje leto je silno blagorodno z zelenjavo in z godnim sadjem. Vsega je v izobilju, zato so zadnje čase tudi cene vsem pridelkom znatno padle. In kakšne množine nam vsega navlečejo v Beograd! Konkurenca vpliva tako ugodno, da dobiš živila na beograjskem trgu ceneje, kakor na kmetih ali v neposredni okolici Beograda. Po kosilu pričenja vsakdanje veliko romanje na »plažo«. Kdor s; le more utrgati vsaj urroo al dve- dirja hladit se v savske valove. Tu se kuje vroča ljubezen, nekoliko hladnejši flirt in suhoparni dovtipi. Ker je sleherni popoldan večina Beograda cb Savi. prava o z vso gotovostjo, da bo odslej tudi vlada držala svoje seje v Savi pred »Nizzo«, ker se tam obenem dobe najboljši briizganci ali p. d. »špricerji«. In si mislimo: Bože moj, kako bo le z volilno agitacijo? Ali bomo tudi agitiralj na obalah voda, ali pa se bodo kandidati e v sodih s hladno vodo vozili okrog po deželi? Izls. Obsojen ljudski „advokat" Maribor, 24. junija Maribor ima sicer 33 odvetnikov, 4 notarje in še dve pisarni bivših upravnih uradnikov, toda to za Marbor očividno še ne zadošča, ker v mestu kar mrgoli še zakotnih pisarn s pisači, ki fabricirajo vloge, rekurze in rudi tožbe. Klijentelo nabirajo na trgu, od gostilne do gostilne, ob nedeljah pa se podajajo na deželo in delajo konkurenco pravim advokatom. Tak Ljudski »dohtar« je bil tudi Srečko Bregant, ki je deloval pred leti v neki advokatski pisarni v Ptuju, pa je kmalu izgubil službo, ker je fmel poleg šefove tudi še svoio posebno »kanclijo«. Ko pa ie bil brez službe, se je etabliral v Krčevini pri Mariboru ter se predstavljal ljudem za »dohtarja«, advokata, odvetniškega kom-panjona, carinika, železniškega uradnika, pisarniškega ravnatelja, studiosusa itd., kakor ie pač najbolj kazalo. Za vsako bolečino lahkoverni in zaupljivih ljudi je poznal lek. Računal ni nič za stroške in postavil tako druge advokate, ki navadno v svojih zahtevah niso skromm, na sramotili kamen, marveč je prepuščal uvidevnosti svojih klijentov, da pokažejo svojo noble-so in primerno nagradijo njegove usluge. Le za kolke je potreboval večje vsote, za razne vožnje, in če je bilo treba koga »podkupiti«. Na ta način je 'zvabil od ljudi prav čedne vsote po 100, 200 ali 300 Din. Kljub temu pa so začeli ljudje s časom dvomiti v njegovo advokaturo, ker običajne rešitve od nikoder ni bilo — in nazadnje tud; »advokata« ne. Ko se je neka kmetica iz mariborske okolice v takšnem dvomu čudila, čemu »dohtar« Bregant nimajo table zunaj na hiši, jo je advokat, ki ie prišel samo do šeste realke, potolaži, da ima stanovanje na dvorišču in bi table torej itak nihče ne videl, kdor pa ga potrebuje in išče, ga lahko vseeno najde. Pred sodiščem so se množile ovadbe proti krčevir.skemu advokatu in danes je stal g. Bregant pred senatom okrožnega sodišča, obtožen hudodelstva goljufije, ker ie, kakor je sod;šču sedaj znano, olajšal razne klijente za okroglo 7000 Din. Vsaj toliko ie dokazano. Obtoženec je odiočno trdil, da to ne spada pred senat, marveč pod »civilno-pravdni zakon« ic je zahteval zaslišanje novih prič. ki bi dokazale njegovo nedolžnost. Sodišče pa je reklo, da le po njegovem dolgotrajnem ;n napornem ura-dovanju potreben primernega odmora ter mu je naklonilo eno leto težke ječe, poostrene vsak teden z enim postom in trdim ležiščem. Obsojeni »advokat« si je izprosil zakonski rok, da si premisli, al; naj kazen sprejme ali ne. Najzanimivejši slučaj, ki ga je zastopal gospod »doktor Bregant«, je gotovo oni, ko je skušal rešiti nekega kmeta plačevanja alimentov za nezakonskega otroka s tem. da mu je obljub;i dokaz alibija s preiskavo krvi potom neke ljubljanske svetovne avtoritete. Seveda ni bilo ne krvne preiskave. ne alibija, in kmetič mora danes pridno plačevati in delati pokoro za skok preko plota. I večini prejšnji odbor s predsednikom gosp. S. Pečenkom, tajnikom gosp. J. Gerčarjem, blagajnikom gosp. K. Lasbacherjem, arhivar-iem gosp. J. Cerarjem, načelnico ženskega zbora gdč. K. Hrovatinovo ter načelnikom moškega zbora gosp. J. Peruzzijem. V pričetim prihodnje sezone se otvori pod vodstvom gosp. ravnatelja Hubada v zboru pevska šola v svrho gojitve kulture in lepote glasov. S pomočjo intonacijskih vaj hoče ta šola vzpoeobiti čiane zbora za lažje in hitrejše izučevanje tudi najtežjih skladb. Xcmški slikar Maks Liebermann bo letos julija 80 let star. V Berlinu se je že te dni otvorila jubilantova razstava, ki obsega 100 mojstrovih del iz vseh Liebermannovih 6tva. riteljskih dob. največ pa iz zadnjih deset let. VSI NA VELIKI LETALSKI MITING V NEDELJO V LJUBLJANO! Vožnja po železnici za polovično ceno. — Olajšava traja od 24. do incl. 28. t. m. Ljubljanski tramvaj v upravi mestne občine Ljubljana. 24. junija Danes opoldne je dal viadni komisar ljubljanske mestne občine na mestni uradni deski nabiti razglas o prevzemu električne cestne železnice, z katerega posnemamo: Mestna občina ljubljanska ima v smislu pogodbe z dne IS. avgusta 1899, sklenjene med njo iu družbo Siemens če ilalske, oziroma »Allgemeine oesterreichische Klein-bahngesellschaft« na Dunaju, pravico, da lahko po 25 le ih obratovanja odkupi .električno cestno zUeznico ljubljansko. Glede odkupnega naznanila je določen v pogodbi poseben ter.iiin in njega zamuda, združena s posledicami izgube te pravice. Ker tvori prevzem električne cestne železnice važnn vprašanje ljubljanskega mesta. se je mestna občina morala te pravice poslužit1. Pogajanja so pokazala, da je prevzem električne cestne železnice nujna javna potreba k, živo zadeva občinsko gospodarstvo in ljubljansko prebivalstvo. Pod sedanjimi okolnostml bi družba ničesar več ne investirala v podjetje. V tem stanju pa v bodoče električna cestna železnica ne more več ostati. Z obnovitvijo električne cestne železr ce je nujno združeno njeno razširjenje v Zg. Šiško, Vič, Glince, na Je-žico in pokopalšče, torej v kraje, kjer stanujejo po večini delavci in obrtniki. Nujna socijalna potreba zahteva, da se delavstvu in obrtniku omogoči prijeten in cenen dohod v mesto Vladn-" komisar je zato po konferenci s prideljenim mu sosvetom dne 22. t. m. uvi-del, da zahteva nujna potreba prevzem in razširjenje električne cestne železnice in da s prevzemom brez škodljivih posledic za ljubljansko prebivalstvo ne sme odlašati. Dalje je za mestno občino edio priporočljivo, da ostane poslovanje železnice na poj>olnoma komerciionelni podlagi, ne pa izključno komunalno podjetje. Zato je danes sklenil, da odkupi od »Allgemeine Klein-bahngesellschafu, ki je prenesla zadnji čas svoj sedež v Zagreb, ljubljansko cestno že-leznoo pod nastopnimi pogoji: 1.) Mestna občina ljubljanska kupi dve tretjini obstoječih, to je 2667 delnic za pavšalno ceno 2 milijona dinarjev. Ta znesek se plača v štirih obrokih in sicer: četrt:na kupnine 60 dni po potrditvi pismene odkupne pogodbe, nadaljni trije enaki obroki po 500.000 D»n pa zapadejo v plačilo 1. julija 1928, 1. julija 1929 in l. julija 1930 s priračunanimi 4% obrestmi izza dneva zapadlosti prvega obroka. 2.) Ostalo tretjino delnic obdrži še nadalje tvrdka S;emens & Halske. odnosno Siemens-Konzern, ki dobi eno tretjino zastopnikov v upravi. 3.) Siemens & Halske A. G. jamči za vse obveze, ki sc ali ki bi nastale v avstrijski republ:ki radi prenosa sedeža družbe v našo državo iz naslova likvidacijskega prispevka ali takse. 4.) Siemens & Halske A G. iamči za davčna in javno pravna bremena, ki bi družbo »Kieinbahngeselischaft« zadela po obstoječih zakonih al; predpisih za dobo do potrjene odkupne pogodbe, in sicer s tretjino akcii, ki jili ima v svojih rokah. Morala bo zato pred podpisom pismene pogodbe dokazati, da je zadostila vsem dav-čn;m in drugim javnim obveznostim do tega dne. Dražba se tudi zaveže, da ne bo zamudila roka, ki ie stavljen za prošnjo izvedbe bilančne va'orizac.je po naših predpisih. 5.) Določili paragrafa 19, in sicer odstavka 5 i 7 pisane izvirne pogodbe med mestno občino ljubljanske ter Siemens & Halske z dne 18. avgusta 1899 ostaneta v veljavi in se uporabljata kakor bi se sicer uporabila v slučaju popolnega odkupa električne cestne železnice. Tako Siemens ec Halske A. G kakor tudi mestna občina ljubljanska plačata vsak po 200.000 D;n za penzi.isko zavarovanje nji uslužbencev takoj po prevzemu električne cestne železnice. dočim plača preosrtali znesek, ki je potreben za kritje premijske rezerve starostnega zavarovania. penzijskemu zavodu v Ljubljani družba tekom nadalinih 10 let pod garancijo mestne občine ljubljanske. 6.) Tvrdka Siemens bo :mela za dobavo predmetov svojega podjetja prednost med drugimi ponudniki pod pogojem istih cen in ist-ovrednega olaga toliko časa, dokler jc v posesti ostale cele tretjine delnic. 7.) Obe stranki, tako S:emens & Haiske kakor mesma občina ljubljanska, se pod-vržeta podsodnosti ljubljanskih sodišč v vseh zadevah in sporih, izvirajočih iz te pogodbe. 8.) Vse s to transakcijo združene takse, javna bremena, doklade itd. nosita pogodn; stranki, in sicer mestna občina ljubljanska z dvema tretjinama, družba Siemens & Halske z eno tretjino. Za prevzem cestne železnice bo potrebovala mestna občina predvidoma okoli 2.500.000 Din denarja. k: ga ne bo mogla kriti iz tekočih dohodkov, marveč bo prisiljena najeti v ta namen posojil-o. Morebitni ugovori proti temu sklepu so dovoljeni v roku 14. dni in jih je vložiti pri mestnem magistratu na velikega župa. na ljubljanske oblasti. Dobre lastnosti finega čistila za čevlje so te-le: Čistilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlja takoj lep temen sijaj. — Usnje ostane voljno. In te lastnosti ima INDIAN PASTA. Že pri uporabi prve doze se boste o tem prepričali. »»■»mtmiiiiutn ttttT***.............» Kulturni pregled jledališki repertoarji Ljubljanska opera: Sobota, 25.: »Poljska krit. Opereta. Izven. Nedelja, 26.: »Seviljski brivec<. Gostovanje v Celju ob 15. Mariborsko gledališče: Sobota. 25.: "Kar hočete«. B in C. Kuponi. Zadnjič. _ Oskar Nedbal: pod Preloveem. Sokolski pevski zbor bo pel F. S. Vilharjevo krepko tite čimprej pri odprodaji oblak pri tvrdki Fran Lukič, Pred škofijo 19. + Porod v vlaku. Čamila Busuladžič, žena muslimana Zaima je prošli četrtek z vlakom potovala iz Trebinja v Dubrovnik. V bližini postaje Sumeč ie Čamila občutila porod-ne krče in je še predno je dospela v Dubrovnik, porodila zdravo deklico. Mater in otroka so prepeljali v dubrovnijko bolnico. * Ko se Vam začno apneoiti krvne Staniče, Vam povzroča raba priročne grenJice »Franz-Josef« redno telesno odvajanje zma njša se velik krvni pritisk in poveča odpornost. Mojstri zdravilne umetnosti hvalijo staro preizkušeno vodo »Franz-Josef«, ker zanesljivo in na lahek način odstranjuje za-stajanje v želodčnem črevesnem kaaalu in počasno prebavo. Dobiva s« v vseh 'skir. nah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ »Kušakoviiev kalodont« Je res najboljši pravi vsakdo, kdor ga uporablja. Poskusite tudi vi! Dobi se povsod. 175 [ Nedosegljiva 2 Eau de C«logna Chypre Bourjeis > ?ai«s ] * Olje za soJočeiije Nigerol vas obvaruje solnčnih peg, selnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo. Steklenica Din S — Nudi Drogerija Sanitas. Ljubljana. |»rešer-eova ui, 5 * Stavbne ln tesarske gradbenike opozar jamo na letošnje izvestje Tehniške STednje šole v Ljubljani. Proi. inž. Stanko Dimnik je v izvestju priobčil strokovni čianek o izvedbi zavitih stopnjic s štirimi primeri. Članek pojasnjujejo v prilogi štiri nazorne konstrukcijske risbe. Izvestje se naroča pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole v Ljub Ijani. Iz Ljubljane u— Iz tajništva Aero-kluba. Občinstvo opozarjamo, da se dobe od danes naprej v predprodaji železniški vozni listki iz Ljubljane na letališče in nazaj po ceni 3.50 Din na postaji gl. kolodvora pri posebni blagajni pri izhodu. Istotam se bodo tudi prodajale vstopnice za miting. Ker bo v nedeljo velik naval, naj si občinstvo že danes naba. vi vse potrebno. u— Iz krogov kopalcev nam pišejo: Železniška uprava je dovolila ugodnost polovične vožnje za kopalne vlake za Črnuče. Vižmarje, Medno, Medvode, Laze Kresnice Zakaj ne tudi za Zalog, kamor se hodi dnevno kopat ogromno Ljubljančanov, ker je kopališče blizu kolodvora, zelo priprav no in voda milejša kakor v Savi? Naj bi železniška uprava po možnosti to popravila! Desettisoči z nestrpnostjo čakajo Vidovega dne. Na Vidov dan začne izhajati novi roman „Jutra" u— Za rezervne oficirje. Člani ljubljanskega pododbora, ki so v posesti železniških legitimacij rumene barve, se opozarjajo, da iste zamenjajo z novimi (bele barve), čim preje vrnejo pododboru ln istočasno nakažejo pododboru znesek 10 Din za kolekovi-no Od 15. junija t. 1. dalje veljajo samo nove železniške legitimacije bele barve. — Ljubljanski Sanj Udruženja rezervnih oficirjev se poživljajo, da se udeleže v torek dne 28. junija 1927, ra Vidov dan; ki se praznuje kot spominski dan preminulih bo-riteljev za domovino, slovesnega rekvije-ma ki bo v tukajšnji stolnici ob 10. uri dopoldne. Člani naj se zberejo pol ure pred pričetkom bogoslužnega opravila v pisarni pododbora (Kongresni trg 1 /II-), od koder bo skupen odhod s člani uprave in nadzornega odbora. — Pododbor Ljubljana. u— Gasilska vaja v Ljubljani Dne 26. t, ra. med 10. in 12. dopoldne bo pred Mestnim domom v Ljubljani demonstracija in vaja z dvokoiesnimi motornimi brizgalnami tvrdke »Renault«. Pri prvi preizkušnji dne 20. t. m. je brizgalna gnala vodo po ceveh na ljubljanski grad in je še vodni curek bi' tako močan, da je šel preko strehe ljubljanskega gradu. Če pomislimo, da je ljubljanski Grad 64 m visok in poslopje vrhu tega še nadaljnih 20 m, je to na vsak način rekordna višina za tako malo brizgalno. Ker je ravno isti dan popoldne v Ljubljani letalski miting, imajo vsa gasilna društva ki se lirom Slovenije interesirajo za nakup motornih brizgaln. priliko ogledati si oboje. Brizgaln a stane nekaj nad 40.000 Din ter jo je na vsak način vredno ogledati. 966 u— »K ognju v Šiški« nas prosijo, za popravek, da ni bila prva na mestu požara ljubljanska motorna brizgana temveč »Prostovoljno gasilno društvo Zg. Šiška, ki je gasilo že najmanj deset minut, preden so prispeli drugi gasilci. u— Trgovine na Vidov dan. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da bodo trgovine v torek dne 28. t. m. r.a Vidov dan zaprte le v času slovesne službe božie, to je od 10. do 11- ure predpoidne. Na praznik sv. Petra in Pavla v sredo, mo. rajo biti trgovine zaprte. — Načelstva. u— Gg. pevcem! Danes zvečer ob 20. v G. Matici vaja za Adamičevo »Molitev«, ki jo pojemo ori slovesni otvoritvi Tabora na dan sv, Petra in Pavla. — V nedeljo dopoldne ob po! 11. pa se vrši vaja na Taboru s fanfarami. Prosimo obakrat mnogobrofcie udeležbe! — Prireditveni od-bor. u— šentjakobski pevski zbor. Skupna vaja se vrši v nedeijo ob 10. dopoldne. Val m točno. Rekord bo dosežen dne 3. julija r,a pristni ljudski veselici v Hribarjevem gaju v Traovem. Celi gaj bo v rt*. 901 DANES V soboto M končoo vrfc pre-« mjjeri originalne veseloigre IZZA FRONTE v kateri M ljubljanskemu ob« čiaetru prrjč predstavita a®e» riaks PAT IN PATACH0N ELITNI KINO MATICA u— Savez trezne mladine. Danes ob 18. v Akad. kolegiju kurz iz alkoholnega vprašanja in priprava za mobilno antialkoholno razstavo. u— Vpisovanje v pomožno šolo se vrši v soboto 2. julija t. I. od 14. do 16. ure popoldne na Cojzovi cesti 5. u— Skavti! Sestanek udeležencev tabora na otoku Krku (pri Omišlju) je danes 25. ti m. v stegovi sobi na realki ob 10. Kdor ne pride, ne gre na tabor! Bodite pripravljeni! u— Drobna policijska kronika. Zadnjih par dni so postali posebno agilni tatovi pe-rila. Kradejo ga povsod iz podstrešij, v stanovanjih, najraje pa neprevidnim gospodinjam na vrtovih. Včeraj ponoči je bii prijavljen policiji tudi en primer cestnega napada, dalje dva prestopka prekoračenja policijske uTe ter osem prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 radi suma tatvine, 1 radi goljufije in 1 radi vlačugarstva. u— Tatvina perila. Gospa Jakobina Le-vovoikova stanujoča na Kodeljevem št. 268 je pred časom shranila v gostilni Štor v Vodmatu dve pleteni košari z različnim perilom in nekaj kosi platna. Ko ie v četrtek prenesla košari na svoi dom je ugotovila, da ji je med tem časom neznan tat odnesel več kosov perila, platno ter nekaj drugih malenkosti vrednih 1130 Din. u— Noč ima svoi o moč, vino pa tudi brez nje. O tem bi zna! povedati invalid Tone P. Stražnik Pavle Kavšek je 23. t. m. okTog pol 1. ponoči zaslišal iz Gorupove ulice strahovito kričanje. Ko je dospel v omenjeno ulico je vide! ležati v krompirjevi njivi neznanega moškega s potolčetdm in okrvavljenim obrazom, vsega povaljane-ga in umazanega. To je bil Tone. ki je hitel stražniku pripovedovati, da ie bil pravkar napaden od neznanih moških, ki so mu vzeli tudi srebrno uro. Toneta ie stražnik odpeljali na stražnico, kjer pa je — ko so mu izpral! rane — zašel pri ponovnem zasliševanju v protislovja. Spustili so ga domov, naslednje jutro pa je Tone sam stopil na policijo in se opravičil, češ da jih ie »potegnil« ker ni bil napaden in je imel domov grede samo tako čudne sanje. u— Razstava Tehniške srednje šole. V našem včerajšnjem poročilu smo pomotoma poročali o livarski delovodski šoli namesto o mizarski kar so pač čitatetji gotovo že sa mi popravili. Obenem opozarjamo občinstvo, da je razstava še vedno odprta. u— Na šestrazredni državni dekl. osnovni šoli na liceju v Ljubljani se vrši vpisovanje učenk v pritličju Mladike dne 30. t. m. ter 1. in 2. julija od 8. do 12. Učenke, ki se vpišejo v I. razred, naj prineso s se-boi krstni list oziroma izpisek in krstne knjige in izkaz o cepljenju koz. u— Gostilna Podobnik. Novi Vodmat št. 145 je zopet otvorjena. Poljiška dalmatinska vina — prvovrstna kuhinja — cene zmerne — sprejemajo se aboneoti. Za obilen obisk se priporočata Joža Podobnik, M. Temič. Iz Maribora ?50 a— Vajeniška darska stranke« reete maJVoctentor s sOcem lekarnarjem §«mikom. Blago Je dobro C ako izpolni svojo s vrha Os to store 0 Je znano. Morajo pe fo bi« tudi prave tablete v originalnem zavoju t rdečo cattitno etiketo in znamko M. L. D. Iz Litije 1— Nedeljske volitve. Za občinske vo» litve vlada v našem kraju napeto zanima« nje. Vse stranke vrše živahno agitacija Volilni odbor *Gospodarsko«socijalne li« ste» je dal natisniti za volilce proglas.^ Na «Gospodarsko«socij alni listi® so združene vse napredne stranke. Njihova skrinjica je druga. Nosilec liste je g. Franc Kunstler sv., lesni industrijalec s Frtice, ki je že dolgo dobo občinski odbornik. i_ Volilceml V nedeljo vsi na voliščel Storite svojo dolžnost že v dopoldanskih urah. Volilna komisija bo delovala v občin« ski pisarni od 8. zjutraj do 17. popoldne. Oni, ki se udeleže letalskega mitinga, naj ne odlašajo z volitvijo tekom dopoldne. i— Udeležencem letalskega mitinga. Po* lovična vožnja je dovoljena. Posebnih iz« kaznic ni treba, zadostuje vstopnica za mi« ting. Po končanem mitingu shranite odtr« gani del vstopnice, ker vas opravičuje po« tem za brezplačni povratek. Seveda pa je treba zato kupiti cel vozni listek do postaje Marija Devica v Polju, a ga no smete na tamkajšnji postaji oddati. i— Vidovdanska proslava na Polšniku. Šolski upravitelj na Polšniku priredi s so» delovanjem učiteljskega zbora slavnostno proslavo Vidovega dne. Za šolsko mladino bo prireditev na Vidovdan, 28. junija. Da se pa tudi podeželsko ljudstvo seznani z našimi narodnimi prazniki, se prireditev ponovi na praznik 29. junija. Litijani, ki si« cer prav radi pohajajo na Polšnik, se vabi« jo, da s svojo navzočnostjo na Petrovo po> časte nacijonalno prireditev. Pričetek slav« nosti ob 11. dopoldne. i— škrlattnka. V sodniji se je v rodbini g. Madroniča, davčnega upravitelja, pojavi« la škrlatinka. Zdravstvena oblast je odre« dila, da ne smejo ostali njegovi otroci v šolo. Zapora bo trajala do popolnega okre« vanja obolelih. i— Prostovoljno gasilno društvo v Litiji priredi dne 7. avgusta t. 1. veliko vrtno veselico. Sodeluje godba na pihala. Prosi« mo vsa sosednja društva, da se nato ozi« rajo in ne prirejajo na isti dan prireditev. Ker je čisti dobiček namenjen za novo ben« cinmotorno brizgalno, so vsi prijatelji ga« silstva vljudno vabljeni. 967 i— Kresni večer. Letošnje slabo vreme je preprečilo, da se praznovanje kresnega večera ni vršilo po programu. Tudi planin« ci, ki so bili že na poti na Kum, so se mo« rali radi močnih nalivov vrniti. V večernih urah, ko je dež ponehal, so pa Gradčani le zakurili grmado na aMolo Franko«. Frti« čani so na Trati zakurili 3 m visok kres, oglasila se je tudi harmonika... Prav je tako, da se stara slovanska tradicija drži v časti. Iz Trbovelj Občni zbor Zadružne elektrarne v Trbovljah Trbovlje, 24. junija. Za letošnji občni zbor je vladalo že od Novega leta dalje veliko zanimanje. Zboro* vanja se je udeležilo 72 članov, vsekakor veliko število, če vpoštevamo, da je bilo sklicano na delavnik. Poteklo je zlasti pro« ti koncu, ko se je prešlo na osebna obra* čunavanja, zelo burno. Občni zbor je otvoril načelnik g. Gustav Vodušek. V hitrem tempu je bil prebran in odobren zapisnik zadnjega občnega zbo« ra, nakar je podal načelnik poročilo načel« stva in za njim g. Florenini v imenu nad« zorstva računski zaključek za 1. 1926., ki je bil že več tednov poprej razdeljen med članstvo v pretres. Po tem zaključku je bilo lani 373.289.11 Din denarnega prometa. Bilanca in sicer aktiva izkazuje: vrednost materijala Din 33.149.56, terjatve 86.504.10 Din, vrednost nepremičnin 14.800 Din, vrednost inventar« ia 1000 Din, delež pri Zvezi in Posojilnici 1000 Din, gotovina 31. XII. 1926. 20.301.93 Din: pasiva: deleži 6632.59 Din, neplačane fakture 72.403.23 Din, izposojila 40.443.50 Din, rezervni zaklad 8136.49 Din, rezerva ra vzdrževanje omrežja 20.000 Din, čisti do« biček 9140.78 Din. Iz revizijskega poročila revizorja Janka Smodiša od celjske Zadružne zveze posne« mamo: Zadružno omrežje meri 7.4 km. V omrežju sta dva transformatorja. Priključe« nih je bilo na omrežju koncem leta 1926. 2386 žarnic, 84 likalnikov in 26 motorjev s skupno 86.7 konjskimi silami. V splošnem je omrežje v dobrem stanju, potrebna pa bo zamenjava izolatorjev ter nekatera po« pravila na starem omrežju, za katera so preračunani stroški ca. 20.000 Din. Razen tega se že dela na vpostavitvi tretje trans« formatorske stanice, ki bo služila kot po« možna postaja za Trbovlje in Gabersko. Ti stroški so predvideni na 80.000 Din. Poraba toka je znašala 1. 1925. KW 58.556 lani 60.339 in letos v prvem četrtletju 19.197. Ker se je zgubilo na toku največ 3.8 odst., dokazuje to dejstvo dobro tehnično izpe« Ijavo omrežja. Večina konsumentov plačuje tok precej redno, nekaj članov pa je v pre« cejšnjih zaostankih. Zadružna elektrarna je dobro in vsestransko fundirano podjetje ter je želeti, da bi člani te zadruge složno delali, ker je strogo gospodarsko podjetje, kjer nimajo priti do veljave strankarski interesi. Zatem je podal poslovodja g. Klenovšek tehnično poročilo. Še predno se je prešlo k volitvam dveh odstopivših članov načelstva (Režun, Purkart), je predložila trojica Čla« nov Povše, Hriberšek in Pirnat spomenic g, v kateri je zahtevala, da se sprejmeta dva predloga: da se izžreba iz odbora tretjino članov in volijo novi, ter da se voli novo nadzorstvo. Te spomenice načelstvo sprva ni hotelo dati na dnevni red, pod pritiskom članstva pa je moralo popustiti. V načelstvo sta bila nato izvoljena: žu« pan Siferr in posestnik Anton Mervar, tako da so v načelstvu poleg njih še načelnik: g. Vodušek, Drejo. Jeretina, Josip Mol t, Fran Sušnik, Plavšak in Goropevšek. V nad zorstvo so bili izvoljeni sami novi člani ra« zen Floreninlja, ki se je še obdržal: Vinko Pavlin, Avgust Jordan, Ivan Krušič, Ivan Orešnlk (izpadli Berger, Meterc. Grabnar, Pust). Pri slučajnostih je bil posebno napadan poslovodja, ki igra na občini vidno vlogo. Veliko število glasov, ki so jih prejeli no« vi člani nadzorstva, pa dokazuje, da se ho« čejo člani držati smernic revizijskega poro« čila. Občni zbor je trajal štiri ure. Iz Zagorja z— Volitve. To nedeljo imamo občinske volitve. Skrinjic bo 6. prvi dve sta napred« nI in sicer: prva naprednega delavstva, dru« ga pa napredno gospodarska lista. Vsak volilec, ki količkaj napredno misli in ki mu je do tega, da bodo njegovi zastopniki v občinskem odboru delali v blagor občanov, naj spusti kroglico v eno izmed prvih sfari« njic. z— Mladinska predstavam. V nedeljo ob pol 20. priredi mladina topliške šole igro «V kraljestvu palčkov«, trodejanko s ple« som in petjem. Vsebina igre je ljubezen do matere in zato bo nudila mnogo lepega otrokom in odraslim. Pokažite vsi, da poj« mujete malčke in udeležite se polnošte« vilno. z— Vodnikova družba. Ob zaključku na« biranja članov se je izkazal^, da je družba napredovala od lanskega leta za nad 50 od« stotkov. Med ustanovnimi člani je g. Gvi« don Birolla. Naknaono vpisovanje je po« daljšano do 1. julija Nihče naj ne zamu« di in se naj pravočasno vpiše pri poverje« niku g. šulinu, učitelju v Toplicah. M\ onstran p— Pred usodepolno odločitvijo rudarjev v Idriji. Kaj naj se končno zgodi z idrijski« mi rudarji? Ali naj se odločijo za asimila« cijo, to je podržavljenje ali za regulacijo svojih plač. V prvem slučaju bi postali dr« žavni uslužbenci z dnino 16 do 22 lir, zgu« bili bi svojega zdravnika, rudniška šola bi prišla v drage roke in dosedanja službena leta bi se ne vštela vsa v nov poslovni red Tako je razlagal rudarjem na shodu fašist Chiarelli iz Gorice. Glede regulacije plač bi trebalo predložiti načrt. Delavstvo je do« bilo glasovnice, da se odloči ali za asimi« lacijo ali regulacijo. Pretežna večina delav« stva se shoda ni udeležila, ker že predobro poznajo fašistično skrb za idrijskega ru« darja. Nedavno se je razglasilo, da se ru« darske mezde znižajo za 30 odstotkov! p— V Mirnu pri Gorici imajo novo cer« kev, ki jo je goriški nadškof posvetil prea nekaj dnevi. Na levi strani cerkve je hK« torski znak z napisom «rAnno V Era Fas« cista«. p— Trgovska kavcije za penzijone. Naj« novejša ministrska odredba predpisuje tr« govsko kavcijo ne le za gostilne, ampak tu« di za zasebne penzijone, kjer se prehranju« je več kot deset gostov. p— Pri Volarjih so šli trije otroci po ozki brvi čez Sočo. Koncem brvi so zašli v narastlo Sočo. Dva so rešili, otrok družine Leban p« je utonil. p— V Solkanu je otvorjena novo urejena knjižnica Čitalnice. Po dolgem trudu je pri« čela zopet poslovati. Ni dvoma, da sežejo Solkanci pridno po čitalničnih knjigah. p— Realka v Idriji se zopet otvori Mest« na občina in šolsko vodstvo sta obveščena, da se s prihodnjim letom zopet otvorijo pr« Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani 24. junija 1927. Višina barometru 30H.8 m Kraj Cas )pazovani" .7. 14. 21. 8. Ljubljana (dvorec) . • . Maribor , < • Zagreb • • • • Beograd i > * Sarajevo . . > Skoplje , . . . Split ... i Dubrovnik , i Pr»h« Sobe« vzhaja ob »haj« ob 19-51, luna vzhaja ob 1.4, zahaja ob 14.30. Najvišja temperatur* danes » LJubljani 22.3 C, najnižja 14.1 C. Dunajska vremenska napoved za sobot«: Semintja oblačno, morda lokalne nevihte. Temperatura se bo dvignila. Pozneje zopet nevihte, bolj hladno in zapadni vetrovi Tržaika vremenska napoved ia soboto: Normalni vetrovi. Nebo večinama jamo, pozneje, deloma oblačno. Temperatura od 19 do 29 stopinj. Morja mirno. P a a Temperj OI n 1 " Smer retra ir brzint * metrih J? o f Padavine Vrsta • on do 1. nr* *66'5 156 92 E 2 10 dež 31.2 7636 21-6 53 SE 4 3 761-S 190 65 SW 2 5 766-2 16-0 91 SE 4 3 dež 12.0 766">« 16-0 74 E 2 9 de* 7.0 7660 18-0 77 NW 2 6 dež 6.0 764 8 19-0 65 mirno 5 /62-6 2S-0 44 NW 1 2 7 1-4 250 43 ESE 4 2 dež 1.0 762-0 250 48 NE 10 0 764-8 — — WSW 4 0 vi Štirje razredi realke. Oni, ki so dovršili komplementarno šolo, bodo sprejeti v dru« gi ali tretji razred po potrebni izkušnji. Revnejši učenci bodo dobivali knjige brez« p lačno. Rok za prijave poteče sicer že te dni pa je upati, da se bo podaljšal. Nižji tehnični zavod bo seveda čisto italijanski. p— Gasilski dom zgradijo v Idriji. Delo mora biti končano do 31. julija 1928. Grad« njo je prevzela tvrdka Bertolisi iz Vidma za vsoto 200.000 lir. Šport Turistom! Pisarna SPD objavlja: Danes se otvori Češka koča na Ravneh (1600 m). Koča je dostopna iz Kranja preko Jezerskega, iz Okrešlja preko Savinjskega sedla. Na tej poti je ponekod še sneg. Čez Mlinarsko sedlo ali Kočno (Kremžarjeva pot) je koča dostopna sedaj samo bolj iz« urjenim turistom, začetniki naj za enkrat ne hodijo tam. Na novo markirana je in« teresantna pot iz Tržiča čez Javorniško sedlo in Jezersko; pelje preko Loma po do« lini Lomščice, ves čas po severni strani Storžiča čez preje omenjeno sedlo, po do« lini dotoka Kokre mimo popularnega «cKa« nonirja» na Jezersko; od tod je le malo ho« je do Češke koče. Pot je bila doslej skoro nepoznana, a je zelo slikovita in roman« tična. Od Tržiča do Jezerskega prispeš zmerno v 4 do 5 urah. Od Jezerskega do Češke ko« če je pa pičli dve uri. Vabimo planince, da v čim večjem številu posetijo ta skriti bi« ser slovenskih planin. Koča bo preko sezo« ne otvorjena, preskrbljena s svežimi jedili, pijačo in lepimi razglednicami. Oskrbnica je ista kakor lani. Cene so zmerne. Lani ob tem Času je bilo na Triglavu še polno snega, letos pa ga je že sedaj tako malo, kakor preteklo leto začetkom avgu« sta. To bo omogočilo vsakemu dostop na Triglav brez večjih težav. Koče so vse otvorjene in dobro oskrbovane. Turisti, zlasti začetniki in taki, ki ljubi« jo komoditeto in hočejo tudi kaj res lepe« ga, naj se podajo na Čmo prst. Pri povrat« ku se lahko ohlade v Bohinjskem jezeru, ki je že jako toplo. Vozi se lahko vsakdo za polovično ceno in sicer preko 60 km že danes ob 14.40 ln 19.5: istotako na dan pred praznikom, v ne« deljo pa preko 25 km ob 5.23. Povratek z zadnjim vlakom z Gorenjske v nedeljo zvečer. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v soboto ob 18. trening I. skupine, obvezen zlasti za I. moštvo. Ob 19. na prostoru ob« enem sestanek L moštva, kateremu naj za« nesljivo prisostvujejo vsi igralci, ki nasto« pajo v državnem prvenstvu. V slučaju de« ževnega vremena se vrši sestanek ob 19. v kav. tem trajen vir dohodkov. Najkočljivejše pa je danes za hmeljarje vprašanje, kako 6e boriti proti hmeljski pe-ronospori. O peronospori se tedensko razpravlja po čeških, nemških in angleških časopisih. Zadevna literatura ie že precej obširna. Češki in nemški hmeljar se ob besedi peronospora zdrzneta, ker se zavedata velikanske nevarnosti, ki preti od strani pe-ronospore hmelju in hmeljarjevi eksistenci. Nemški hmeljar, in to v prvi vrsti hmeljar iz Hallertaua, je izvrstno organiziran za boj proti peronospori Z motornimi škropilj-kami je letos že 5—7 krat škropil vse hmeljske nasade. V Hallertauu, kjer je lansko leto ves pridelek uničila peronospora, se najde letos malo okuženega hmelja. Savinjska dolina je letos mnogo bolj okužena, kakor je bila lansko leto. Letos je to toliko nevarnejše, ker jo okuženje v izdatni meri že na goldingu, ki je bil lansko leto več ali manj čist in neokužen. Nevarnost je tu in mokro vreme ob cvetju ter zorenju hmelja lahko povzroči, da se bo okužila ko-bula in hmelj se ne bo mogel razviti v normalno obliko. Ker se ne ve, kakšno bo vreme, a do leta 1929. traja doba naraščajočih solnčnih peg. ki bržkone povzročajo nenormalno vreme, je neobhodno potrebno, da se hmelj pred cvetjem škropi z 1 % bordovško juho (modra galica in apno; isto kakor za vinsko trto) in takoj, ko hmelj odevete, zopet s polodstot-no tekočino modre palice. S tem se prepreči nadaljnje okuženje hmelja. Seveda bo za mnoge hmeljnike, m to od Celja do St. Petra, že pozno, ker so že v precejšnji meri okuženi. Ako se prepreči, da se ne okuži tudi cvet, oziroma kobula, se s tem obvarujemo precejšnje izgube na pridelku. Škropljenje se mora vršiti s pravilno tekočino, da 6e cvet ne osmodi, in vsa rastlina se mora orositi s to tekočino. Okuženje se izvrši samo na spodnji strani lista skozi listne pore (luknjice), na gornji strani ne more peronospora v list, ker hmeljski list na gornji strani nima por. Zaradi tega je važno, da se spodnja 6tran lista dobro po-rosi z modrogalično - apneno tekočino. Važno je, da se vsi okuženi listi in poganjki odrežejo ter sežgejo, ker se s tem uniči mnogo milijonov trosov peronospore, potom katerih se širi peronospora in oku-žuje zdrave rastline. Po obiranju se mora let06 takoj sežgati vsa hmeljevina, da se na ta način zmanjša tvorba zimskih trosov, ki prezimijo in v topli pomladi okužijo iz zemlje prihajajoče hmeljske poganjke, ki se pretvorijo v tako zvane kuštrovce. Hmeljarji, na delo za vaše dragoceno blago, da si ohranite najizdatnejši vir dohodkov. Čeprav je že pozno, vendar je še čas, ako takoj začnete škropiti vaš hmelj, da ne bo letos zadelo nas to, kar je lansko leto zadelo hallertauske hmeljarje. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Pšenica: baška, 76 kg, 2 %. 3.5 vagona 292.50 — 295; baška, 76 kg, 1 %, 2 vagona 295. Turščica: baška, 7 vagonov 175 do 180; baška, bela, 3 %, 1 vagon 180. Moka: baška c0>, 1 vagon 440; baška c2>, vagon 420. Tendenca mlačna. Svinjski sejem v Mariboru (24. t. m.) Dogem 145 svinj. Povprečne eene: prasci 5—6 tednov stari 100 — 125, 7—9 tednov 150 do 200, 3—4 mesece 350 — 380, 5—6 mesecev 450 — 470, 8—10 mesecev 550 — 640, 1 lelo 1000 — 1100 Din komad; kg žive teže 9.50 do 11, mrtve 15 — 17 Din. Prodanih 123 komadov. Kupčija srednja. Dunajska borza ca Kmetijske produkte (23. t. m.) Glede na nazadovanje ameriških terminskih tečajev tn mlačno tendenco na budimpeštanskem tržišču je povpraševanje po blagu padlo na minimum. Pšenica in rž sta dalje popustili za 25 do 50 grošev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 41.50 — 42.25, madžarska Tisa (79/80 kg) 46 — 46.50; rž: domača 38-50 — 39, madžarska 39.25 — 39.50; turščica: 25 — 26; oves: domači 35.50 — 36, rumunski 34.75 do 35.25. Dunajski živinski sejem (23. t. m.) G o-ved a: Dogon 216 komadov. Biki za 5 grošev dražji, 06tale cene neizpremenjene. — Cene za kg žive teže: voli 1.20 — 1.78. biki 1.42 — 1.70, krave 1.24 — 1.46, slaba živina 0.60 _ 1.20 šilinga. — Svinje: Dogon 2786 komadov. Mesne in pitane svinje so se podražile za 5 grošev pri Cene za kg žive teže: mesne 1.90 — 2.35, pitane 1.90 do 2 šilinga. = 0tvorite* deviznega in valutnega prometa na ljubljanski borzi. Danes 25. t. m. ob 11. dopoldne se bo izvršila oficijelna otvoritev deviznega in valutnega oddelka na ljubljanski borzi v borznih prostorih na Kongresnem trgu. Na željo finančnega ministrstva bo promet na deviznem in valutnem oddelku dejansko otvorjea 1. julija t. 1. = Posebne vozne ugodnosti za obiskovalce letošnjega velesejma (od 2. do 11. julija). Ministrstvo za železnice je naknadno dovolilo, da velja polovična vožnja na osebnih in brzo^lakih za obiskovalce velesejma pri dopotovanju že od 28. t. m. in do 11. julija, pri odpotovanju iz Ljubljane pa od 2. do 15. julija. ts Imenovanje eksperta u trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Iz Beograda poročajo, da je minister zunanjih dal imenoval za eksperta za trgovinska pogajanja med našo državo in češkoslovaško slovanskega rojaka n. dr. Cvetka Gregoriča, tajnika Centra-idostrijskfh korporacij v Beogradu. = Kmetijski tečaji za osnovnošolske učitelje na špecijalni živinorejsko - poljedelski šoli na Grmu. Ravnateljstvo špecijalne živinorejsko - poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu obvešča s tem vse uprave osnovnih šol v ljubljanski oblasti, da se bo vršil v tej šoli od 10. julija do 20. avgusta t 1. šesttedeneki kmetijski tečaj za osnovnošolske učitelje. Smoter tega tečaja je, da »e učitelji osnovnih šol usposobijo za učitelje nadaljevalnih kmetijskih šol, ki se imajo kmalu zasnovati na predlog oddelka za kmetijski pouk v ministrstvu za kmetijstvo in vode. Glede tečaja in sprejema v tečaj s« objavlja naslednje: 1.) Predavalo se bo: vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, živinoreja, poljedelstvo, travništvo, zadružništvo, mlekarstvo, perutninarstvo, kmetijsko gospodarstvo, čebelarstvo, žmnozdrat stvo, uporaba ter kpnserviranje sadja in zelenjave. Teoretični pouk bo obsegal 24 ur na teden in se bo vršil vsak dan po 4 ure dopoldne. Dnevno od 8. do 6. popoldne pa bodo obvezna strokovna praktična dela. Prlz niki in po potrebi tudi kakšna nedelja so določeni za poučne izlete v bližnjo okolico. Zadnje štiri dni tečaja bodo zaključni izpiti. 0 izpitih se bodo izdala izpričevala. 2.) Da se bo tečaj mogel vršiti, je potrebno, da te prijavi in udeleži vsaj 10 učiteljev. Ako se jih priglasi manj, bodo dodeljeni drugemu zavodu, kjer ee bo vršil enak tečaj. 3.) V tečaj se sprejme največ 15 ufiteljev iz ljubljanske oblasti. Prošnje za sprejem se morajo vložiti najpozneje do 5. julija L 1. pre-ko pristojne uprave osnovne šole na ravnateljstvo špecijalne živinorejsko - poljedelske šole na Grmu. V tečaj sprejete prosilce bo ravnateljstvo obvestilo takoj po poteku roka za vlaganje prošenj. Vsi sprejeti se morajo zglasiti 11. julija dopoldne pri ravnateljstvu zavoda. 4.) Glede oskrbe in prehrane udeležencev tečaja ni nič določenega. Rav nateljstvu pa bo mogoče dati na razpolago v internatu stanovanje brezplačno, prehrano pa proti odškodnini 12 do 15 Din na dan = Dohodki centralnih earinskih blagajn so znašali za prvo dekado junija t. 1. 40,659.063 Din. Od tega pride (v milijonih Din): na Beograd 9.91, Zagreb 9.52, Novi Sad 7.52, Ljubljano 7.01, Dubrovnik 3.27, Skoplje 1.72, Split 1.70. Skupni dohodki od 1. aprila do 10. junija t. 1. so dosegli 310,051.771 Din (predvideno v proračunu okrog 328.84 milijona) proti 361,109.801 Din v enakem času minulega leta (predvideno okrog 320.84 milijona). Carinski dohodki v omenjenem času torej niso doeeeli vsote, predvidene v proračunu, in so za blizu 51 milijonov Din manjši, kakor v enakem času lanskega leta. = Udeležba tujih držav v našem uvozu. Po statistiki generalne direkcije carin smo v prvem četrtletju tekočega leta uvozili iz Avstrije za 343.6 milijona Din ali 20.6 % celokupnega uvoza, iz češkoslovaške r.a 332.9 milijona Din ali 20 %, iz Italije za 231.5 milijona Din ali 13.9 %, iz Nemčije za 199 milijonov ali 12 %, iz Anglije za 120 milijonov ali 7.2 %, iz Madžarske za 80.2 milijona ali 4.8 %, iz Zedinjenih držav za 74.3 milijona ali 4.5 %, iz Francije za 69 milijonov ali 4.15 %, iz Rumunije za 47.9 milijona ali 2.9 %, iz Brazilije za 40 milijonov ali 2.4 %. Glede odstotne udeležbe posameznih držav je zabeležiti razveseljivo dejstvo, da udeležba Češkoslovaške v zadnjih letih stalno narašča, dočim je udeležba Italije znatno nazadovala. V 1. 1925. je od celokupnega uvoza odpadlo na Češkoslovaško 17.8 %, v 1. 1926. 18.7 %, v I. četrtletju 1927 pa 20 %. Italija, ki je bila v prejšnjih letih glede našega uvoza na prvem mestu, se je že v 1. 1926. morala umakniti na tretje mesto. Njena udeležba na našem uvozu je padla od 20.5 % v 1. 1924. na 18.8 %, v letu 1925., 13.8 % v 1. 1926. in 13.9 % v I. četrtletju 1927. Na račun Italije se je dvignila tudi udeležba Avstrije, in sicer od 18.3 % v 1. 1925. na 20.1 % v 1. 1926. in končno na 20.6 % v I. četrtletju 1927. 24. junija. LJUBLJANA. Vrednote: investicijsko 84.50—0, Vojna škoda 343—344, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 98 — 100 (98), Praštediona 850 _ 0, Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 138 — 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104—0. — Blago: Zaključeni 3 vagoni lesa. Tendenca v lesu čvreta za iiksne dimenzije, za deželne pridelke nespremenjena. ZAGREB. Vojna škoda je nekoliko oslabela. Na aranžma 6e je trgovala po 342 do 342.50, kasa po 343, za junii pa po 34450. — Deviza na Italijo se je dalje očvrstila. Trgovala se je po 325.125 — 325.25. V Curihu je ob zaključku borze popustila od 29.85 denar na 29.65 denar, vesndar pa 96 je v popoldanskem prometu zopet dvignila na 29-90 denar. Notirale so devize: Dunaj 799.8 do 802.8, Berlin 13485 — 1351.5, Italija 324.176 do 326.176, London 275.9 — 276.7, Newyork 56.7 — 56.9, Pariz 222.25 — 224.25, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1096-5; efek-t i: bančni: Eskomptna 94 — 94.5, Poljo 15 do 16, Kreditna Zagreb 93 — 95, Hipo 59.5 do 61, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 150 — 155, Medjunarodna 62.5 — 67.5, Obrtna 40 — 42, Praštediona 850 — 856; industrijski: Našice Union 1700—1850, Gutmann 270 — 280, Slaveks 110 — 130, Slavonija 18.5 — 20, Danica 145 — 175, Drava 580 do 585, Šečerana Osijek 505 _ 510, Vagon 35 do 45, Union Osijek 305 — 0. Vevče 138 do 148.5, Isis 46—48, Dubrovačka 410 — 415, Trbovlje 470 — 480; državni: investicijsko 84 — 85, agrarne 49.5 — 50, Vojna škoda aranžma 342 _ 342.5, kasa 842.5 — 343, za junij 344 — 345, za julij 846 — 847. BEOGRAD. Devize: Pariz 222.25 do 224.25, London 276 _ 276.86, Newyork 56.68 do 57.88, Italija 824.5 — 826.5, Dunaj 799.75 do 802.75, Budimpešta 992.25 — 995.25, Berlin 1347.5 - 1350.5, Bruselj 791.5 — 794.5, Bukarešta 34.58 — 35.08, Sofija 40.75 do 41.25. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.1125, Newyork 519.625, London 25.2825, Pariz 20.3475, Milan 29.66, Praga 15.«, Budimpešta 90.62, Bukarešta 3.105, Sofija 3.76, Varšava 58, Dunaj 78.125. Tržaška borza radi praznika ev. Ivana danes ni poslovala. DUNAJ. Devize: Beograd 12.46—12.50, Berlin 168.03 _ 168.53, Budimpešta 123.60 do 123.90, Bukarešta 4.24 — 4.26, London 34.4460 — 34.5460, Milan 40.565 — 40.665, Newyork 700.16-711.66, Pariz 27.77-27.S7, Praga 21.0060 - 21.0650, Sofija 5.11 - 5.15, Varšava 79.23 — 79.51, Curih 136.43-136.98: valute: dinarji 12.43 — 12.49, dolarji 706.30 _ 710.30. Deriia Beograd na ostalih borzah: v Pragi 69.16, v Beritau 7-425. '.z življe Perverznost, eksaltacija in ljubosumnost Nadaljevanje procesa proti Nelly Grosavescu pred dunajsko poroto. — Izjave prvega moža, hišnih zdravnikov, Nellynega očeta in hišnih poslov. — Grosavescu je pil, kvartal in ženska- ril. — Razmerje z ženo vseučiliškega profesorja na Dunaju. — Samoveličje in eksaltacija morilke bil zmožen surovosti. Njegov značaj ie bil čist Dimitrij Caltun, bivši major, sedaj vladni svetnik v Rumuniji, pripoveduje, da je bil njegov zakon z Nelly do zadnjega srečen. Malenkosti so sicer izzvale tu in tam di-vergence. kar pa ni skalilo nikoli prisrčnega razmerja. Nelly je bila zelo ljubosumna. K sreči pa ni imela povoda nastopati proti takim skušnjavam. Caltun ni smel nikoli sam z doma. Re-volverski atentat nanj major Caltun taji. Pravi, da mu je bila sicer tista scena neljuba, a ji ne pripisuje one važnosti kakor porotno sodišče. Oče obtoženke je svetnik Kovesdy. Tudi njega je pozvalo sodišče na pričevanje. Stari mož poljubi pri vstopu pred sodnike obtoženi hčeri roko ter izpove kolikor mogoče v prilog morilki. Pevka Josipina Stranska. Po teh pričah je bila zaslišana žena dunajskega vseučiliškega profesorja nevrologa dr. Stranskega. 27 letna Josipina Stranska. Pripovedovala je sledeče: Z rodbino Grosavescu sem se seznanila pri Nellynem očetu, svetniku Ko-vesdyju. Kmalu potem sta bila tenorist in Nelly na obisku pri nas. Zgodilo se je pa. da sem priredila koncert. Takrat je prišel Grosavescu k meni ter mi ponudil svojo pomoč z izjavo, da ceni v meni pevsko umetnico. To je bilo leta 1925. Med liričnim tenoristom in menoj je obstojalo zgolj prijateljsko razmerje. Ko je ležala tenoristova žena v porodnišnici, sem poslala Nelly buket cvetja. Baš tedaj mi je prišel Grosavescu naproti. Pozdravil me je in mi povedal, da je njegova žena mojih rož zelo vesela. O ljubosumnosti ni omenil nikoli besedice. Tudi jaz nisem dolgo časa nič opazila. Gospa Nelly je občevala z mano zelo prijateljsko in jaz se ne čutim napram nji v nobenem oziru krivo. S pevcem sva se večkrat videla. Vprašala sem ga tudi, če njegova žena mogoče nima kakih dvomov zaradi mene. Opazila sem namreč pri nji simptome, ki niso obetali nič dobrega. Ko sem nekoč povabila tenorista in njegovo ženo k sebi na večerjo, se je celo zgodilo, da je interveniral Nellyn oče, svetnik Kovesdy. pri meni telefoničnim potom in me vprašal, kako da mu od-tujujem otroke. Takrat se je zgodilo prvič, da je par v mojem stanovanju izostal. Stranska in Grosavescu. Na vprašanje voditelja razprave, kakšno razmerje je obstojalo med pevko in tenoristom, pojasnjuje Stranska, da sta si bila pač dobra, toda samo kot prijatelja. Nista se niti tikala. Grosavescu ji je prinesel parkrat vstopnice za opero. Odločno pa priča taji, da bi bil Grosavescu kdaj plačal njene toalete ali kake druge račune. Glede trditve Nelly Grosavescu. da je zasačila svojega moža s pričo in flagranti. izjavlja Stranska, da se to ni zgodilo nikoli. Tu je prišlo med obtoženko in pričo do dramatske kontraverze. Nellv Grosavescu je ostala pri svoji trditvi ter pavšalno obsodila pričo vnovič pred porotniki. Dejala je. da je ona kriva smrti mrtvorojenega otroka letos v januarju ter smrti tenorista in njene tragedije, kakor tudi tega. da se mora zagovarjati ona pred sodiščem. Razburljiv prizor. Med pričo, državnim pravdnikom, predsednikom sodišča in med brani-teljem obtoženke je nato prišlo do burne scene. Branitelj Nellv Grosavesco je izjavil, da sodni dvor namerama dopušča debato o razmerju Grosavesca Nelly Grosavescu, morilka lastnega moža, pred poroto. Proces Grosavescu še ni dosegel viška. Napetost publike, tiste, ki prisostvuje razpravi, in tiste, ki sledi obravnavi potom časopisov, stalno narašča. Na dan prihajajo stvari, ki se ne obravnavajo javno. Splošna slika pa je že danes gotova. Izgleda tako-le: Zakon med Ne!ly in pevcem je bil zakon ljubezni. Žena je radi tenorista zapustila svojega prvega moža, ki je privolil v prostovoljno ločitev. Vendar medtem, ko je bil major Caltun z Nelly tenkočuten in obziren, je Grosavescu nastopal časih zelo brutalno. Doma ni našel popolne utehe svojim željam in nasladam: metal je oko po drugih ženskah, ki so mu v zaljubljenosti slepo stregle. Razvadile so ga in tako je nastala podlaga za njegovo družinsko tragedijo. Nel!y v očeh hišnega zdravnika. Dr. Winkler je bil več let domači zdravnik tenoristove družine. Nelly pozna že od štirinajstega leta, ko je bila še otrok. Že tedaj je kazala nedvomne znake histerije. V zvezi s tem je bil tudi njen egoizem. Ze v prvem zakonu z majorjem Caltunom se je jasno pokazalo njeno bistvo gospodujoče narave. Ko se je ta brak razdrl, je postala ta lastnost pri Nelly še bolj izrazita. Stopnjevala se je naravnost do prepotence. Nelly se je omožila s Caltunom samo zato, ker se je čutila deklasirano. Drugi zakon pa je napihnil njeno samoveličje. Zasluge, da se je tenorist povspel tako visoko, si lasti prav za prav ona. Ona je sklepala zanj pogodbe, ga učila in vodila. Grosavescu je sicer bil mu-zikalen, toda oderskega daru ni imel. Učiteljica mu je bila v tem pogledu Nelly, ki je predelala na domu ž njim vsak prizor ter ga instruirala. kako je treba partije igralsko izdelati. Hodila je tudi ž njim k vajam in ni manjkala pri nobeni predstavi, če je pel v gledališču. Zahtevala pa jc kot protiuslugo popolno nadzorstvo nad njim. Njena ljubosumnost je bila tako velika, da mu ni dovoljevala niti govoriti z drugimi ženskami. Bila mu je povsod za petami. On pa je bil slabič in se ni znal brzdati. Padal je v nastavljene mreže oboževalk in je bil tudi homoseksualen. K ženskam ga je vlekla samo perverznost. Grosavescu je bil svoje čase tudi lue-tičen; to spolno kugo pa je izlečil, baje brez posledic. Drugi zdravnik dr. Sturdzo, je bil prijatelj tenorista. Slika ga kot ljubeznivega človeka, ki ni z cle$cjma osobito svojim cenj. naročnikom iz prejšnjih velesejmov vljudno sporočamo, da na letošnjem velesejmu ne bomo razstavili ter vabimo ceni. interesente ra oblačila, da si ogleda, io našo zalogo v trgovini in ateljejih na Dvornem trgu štev. 2 DRAGO SCHWAB, Ljubljana. {Hoda Ost.: Med Dolenjsko in Kur-fiirstendammom Mlado dekle na Dolenjskem se je (zastrupilo iz hzolom. Vzrok: nesrečna ljubezen. V tem mesecu, ki bi moral biti poln dišečih šmarnic, leze kar nehote in nevidno nekaj vame, česar nisem poznal in o čemer bogme nisem nikoli razmišljal ... O ne, ne jaz sam, jaz niti še ne mislim o nebeškem kraljestvu, a pridejo znanci, prijatelji, in beseda teče... Tako je bilo z neznanko Marijo, in tako je s to, ki ji niti imena ne vem... Kje se je dogodilo, ne vem; morda je bilo v Šent Jerneju, morda v Šent Ruprehtu, morda tudi v Kostanjevici. A bilo je, to je fakt, in za to gre! In kaj ie bila: ne vem. Nekateri pravijo, da je bila učiteljica, drugi spet, da je služila na pošti... Če je bila eno, če je bila drugo, to ne izpremeni tragedije, k/i io je doživelo mlado telo, nedožito življenje... Zato se mi zdi pri takih prilikah prav, da kdo izpresovori in pove d ramo... Večni molk itak sloni nad svetlo obžarjenim likom, ki je nosil v sebi goro in breme neutešene ljubezni... Ne, jaz ne bi pisal teh skromnih vr- stic, ako bi ne bil v zvezi s to dogodivščino moj znanec — njen ljubljenec — njen nedosanjani sen — Conrad Veidt... Saj človek ne ve, kako se je dogodilo. A bilo je nekako takole... Mlado dekle... inteligentno, nu, recimo malce histerično, išče človeka ... Izmenjavanja misli... Prvo razočaranje, drugo... cinizem, strasti — vse to odbija realnost... Pa se nekega dne zgodi, recimo, v Ljubljani... da gre dekle v kino. Tam, na ekranu, stopi prednjo ono, česar je iskala in česar je želela v vseh neizgovorjenih željah: mož, ki bi ga ljubila ... Tako se je pričelo... Samo ta začetek je moj, samo tega sem si jaz izmislil — vse ostalo je resnica ... Vozila se je mlada, lepa gospodična v Ljubljano ob vseh tistih dnevih, ko so bili kioski prelepljeni s plakati kinov — ki so igrali filme Conrada Veidta... Vselej je imelo dekle tih sestanek s svojim izvoljencem, s svojim fantom, in o tem sestanku ni vedel nihče. A to ni bil navaden sestanek... Vsak tak dan je pomenil novo gorje. Kaiti v vsakem filmu je Conrad nastopal z drugo ljubico, pa najsi je bil Eš-napurski maharadža., sifilitik z Mont-martra ali Henrik IV. Ona pa, vsa zvesta. se je vselej videla prevarano... Pa vse to še ni nič... Pravijo, da srce ženske, ki ljubi, odpušča vse... delež njenega gorja je bil vse večji nego je navadno . Samo redki sestanki so ji bili dani in pa ono, kar lahko kupiš... Razglednice, ki so prikazovale demonskega Conrada kot praškega študenta. kot mističnega Arlaca, kot flo-rentinskega goslača... Najbrže so te slike krasile njeno psiho, visele v njeni sobi, ali pa so ležale zaprte v predalu, ki ga je odklepala samo v urah samote... Tako ie šla ljubezen iz teh dolenjskih holmov in vinskih goric tja gori na Kurfiirstendimm in v Charlot-tenburg... Pa so fotografije samo fotografije!... In s filmom je isto. Vsak ki zmore par dinarjev, si ga lahko kupi... Pogleda in spet gre... Tu pa je tlelo, gorelo čedalje bolj... In njene želje so dobile smer in so zahrepenele po večjem... Hotela je imeti od svojega ljubljenca več nego imamo mi... Pričela je pisati pisma! Dobila je njegov naslov in mu je pisarila... Kaj hočemo: lik Conrada Veidta je znan vse povsod, od Berlina, Hollywoda, do Jo-kohame in Muroma... Pisma? Ej, svet je širok1, širok in zaradi tenkih vrstic z dolenjskih gričev ni, da bi človek odgovarjal ... In so se pisma vračala — nikoli niso prišla naslovljencu v roke... Vselej nazaj — neodprta!... Tu pa se je odigravala drama... Iz pisem, ki ga niso dosegla in ki so bila edini temelj njenemu upanju, da uravnovesi svoje življenje vsaj z besedo, od daleč vsaj, iz teh pisem se je porodil sklep... «Vse je zaman! Niti to mi ni dano, čemu torej življenje, čemu vse moje ne-hanje, početje?... Zasmeh nad vsem!...» In tako je sedlo dekle nekega večera in je napisalo Conradu Veidtu svoje poslednje pismo, v katerem se poslavlja od njega za vselej... Nato je vzela čašo lizola in se je umaknila s teh ta!... Čašo, ki daje pozabljenje ... Našli so pisma, in kakor pravijo, jih niso odposlali. Jaz ne vem, a zdi se mi, da to ni prav... Človek ima pravico, da napiše svojo poslednjo voljo, svoje poslednje želje, in naša dolžnost je, da jih spoštujemo in izvršimo... Morda je bilo tudi drugače, iaz ne vem... Ako nanese prilika in pot, da bom hodil po Kurfiirstendammu. ne bom pozabil stopiti v berlinski Film-klub, da sporočim o tem bitju, ki je zaman čakalo sporočila — na pravi naslov ... Ali pa naprosim črnolaso Manjo Čače-vo, da pove Conradu o doleniskih goricah in o tihi ljubezni mladega dekleta, ki bi mu bilo dalo morda več dobrega kot vsa dekleta, kar jih je ljubil kedaj... O, ne dvomim: več bi dalo, več miline in vdanosti, zakaj vdano je oddalo to dekle svoje življenje za prazen nič, za bežno senco na ekranu... J A takšno je življenje... S 16 leti je Josephina postala girl v nekem filadeifijskem gledališču. Nato si je dala ostriči lase. se odpeljala v New-york ter iskala angažmana. Spati je morala v parkih na prostem in gladovati. V Newyorku so ji ljudje rekali, da pleše kot opica. Toda Josephina se ni ustrašila tega zaničevanja. Rastla je od uspeha do uspeha. Vsak mesec je bilo njeno ime natisnjeno na plakatih z večjimi črkami. A prava sreča pa se ji je nasmehnila šele, ko je nekega dne našla zajčjo nogo. katero nosi od tedaj vedno s seboj in jo spravlja celo ponoči pod blazino. V Parizu je Bakerjeva takoj preskočila vse druge plesalke, navdušila je po-setnike Folies Bergera za sebe in sedaj se je omožila z željo in trdno nado, da bo rodila dosti krepkih otrok. Mussolini bo torej lahko vesel; serija novih 20 milijonov Lahov, ki so potrebni za bodoči italijanski imperij, se otvarja s črno-poltim kolom sicilijanskega grofa in mu-latske plesalke .., Ameriški letalski poročnik Maitland, ki namerava poleteti brez pristanka iz San Francisca v Honolulu (zračna črta 3200 km). Menihova latinščina Zadnjič, čitamo v pariškem listu «Co-moedia», je povedal francoski prosvetni minister Edouard Herriot na kongresu igralcev-diletantov v Lyonu naslednjo ljubko anekdotico: Nekega dne so ponudili menihu, ki je bil na glasu dobrega poznavalca vin, čašo vina. da ga presodi. Menih ie po-kusil in dejal: — Bonus vinus! Prisotni gostje so se spogledali. Odkod menihu ta čudna latinščina? Ponudili so mu čašo drugega vina. — Bonus vinum. je izjavil menih. Gostje so se začudili še bolj. V tretji čaši je bila priznana starina. Menih jo je izpil in vzkliknil: — Bonum vinum! — Oprostite, se je nato obrnil nanj hišni gospodar, povejte mi. kai naj pomeni ta bizarna latinščina: bonus vinus, nato bonus vinum in naposled bonum vinum? — Stvar je kaj preprosta, je smeje odgovoril menih. Moja latinščina .ie bila baš toliko prida kakor vaše vino...! X Črna lista dunajskih krojačev za go« spode. Dunajski krojači za gospode so se« stavili in si poslali na ogled seznam vseh tistih moških gizdalinov, ki se neprestano šopirijo z novimi oblekami, pri tem pa ne plačujejo starih računov in se oblačijo v breme svojih krojaških mojstrov. Črna li« sta se bo stalno dopolnjevala in vanjo pri« dejo tudi tisti, ki zaostajajo s svojimi pla« čili na obroke. Napisi na ploščah nrevlečeni z radio«tinkturo morejo se čitati tudi ponoči — Ed primer. : NOGAVICE,, K LIU Sokol V. pokrajinski zlet JSS b otvoritev Sokolskega Tabora Zadaja 6eja slavnostnega odbora ta sokolski pokrajinski zlet je bila v četrtek dne 23. jumja pod predsedstvom saveznega staroste br. Gangla. Podrobno 60 se obravnavale vse zadeve tičoče se zleta in predelali so se sporedi za vse dni, nakar so bile določene še nekatere podrobnosti. Končno so izjavili predsedniki vseh odsekov, da imajo svoje priprave za zlet končane. Roditeljski in prireditveni odsek imata še seji, na katerih se porazdeli služba rediteljem in sodelavcem v paviljonih. Roditeljskemu odseku se je prijavilo nad 100 ola-uov, kar je veselo znamenje, da se članstvo zaveda, da je treba v zletnih dneh dati svoje moči in zmožne«ti Sokolstvu na razpolago. Rediteljstvo je najvažnejši faktor pri velikih prireditvah, zakaj od reda sta odvisna reden potek in dober uspeh. Od vseh posetnikov raznih prireditev v sokolskih dneh pa pričakujemo, da se točno drže in ravnajo po navodilih br. rediteljev. Sporedi ia Kletne dni in kratka zletna navodila v obliki male brošure so bili izdani od zletnega odbora in so na prodaj po 3 Din v vseh trafikah in pri kolporterjih. Cenjeno občinstvo ter brate ln sestre prosimo, da si vsak nabavi to knjižico, da se vč ravnati v zletnih dneh in da ima pri rokah sporede za vse nastope, skušnje, tekme in zabave. Namesto da bi prodajali pri posameznih nastopih sporede, kar bi bilo za občinstvo drago in neprijetno, dobi vsak za 3 Din vse v knjiži«!, ki ima pred sporedi še kratka zletna navodila, na koncu pa prihode in odhode vlakov z glavnega kolodvora v Ljubljani. Naj ne bo v zletnih dneh nikogar v Ljubljani, ki bi ne imel te zletne brošure. Opozarjamo dalje na inserate v brošuri. Vsak naj se ozira na tvrdke, ki so inseri-rale v sokolski brošuri Sokolski Tabor je druga brošura, ki je izšla te dni za otvoritev Sokolskega doma na Taboru. Vsebuje zgodovino zgradbe, denarni promet pri zgradbi, popis stavbe, imena zaslužnih delavcev pri stavbi itd. Opremljena je s slikami, ki pojasnujejo posamezna dela doma. Ta spis je nadaljevanje že dveh brošur, ki sta izšle ob otvoritvi telovadišča 1. 1921. in v slavnostnih dneh vzidave spominskih kamnov v dom Sokola I. leta 1924. Tudi ta brošura je na prodaj v trafikah in knjigarnah, in sicer stane nevezana 16 Din, vezana pa 20 Din. Vnovič opozarjamo na album Slovenije, ki stane samo 12 Din in bo vsakomur lep spomin na zlet. P. n. gostilničarje in restarraterje v Ljubljani prosimo, da se ozirajo v zletnih dneh na to, da posetniki zleta niso navezani od strani zletnega odbora na gotove gostilne, ampak si vsako društvo ali župa sama izbere gostilno, kjer so bo prehranjevala. Gostilničarji naj se na to ozirajo in pripravijo, da bodo gostje v zletnih dneh dobro postreženi. « Ministrstvo prosvete je odredilo, da ljubljanske osnovne šele zaključijo šolsko leto danes 25. junija in ne na Vidov dan, da bodo šole pripravljene za sokolska skupna prenočišča. Prihode večjih skupin Sokolstva bo zletni odbor objavil sproti v kavarnah in na uredniških deskah dnevnikov, da bo občinstvo obveščeno o prihodu. Filmska družba f pod «Dobra moč 84». 19884 Vrtnar oženjen, brez otrok, išče službo vrtnarja, gre tudi za hišnika. Cenjene dopise pod »Vrtnar 30» ca oglasni oddelek «Jutra». 19655 Učenka v trgovini z mešanim blagom, Želi prilike v trgovini, da konča učno dobo, ker bo trgovina, kjer je sedaj, opuščena. — Ima 3 meščanske Šole in 2 leti učne dobe, je iz dobre rodbine. Stanovanje in hrana zaželjena v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Učenka 30». 19930 Reduciran uslužbenec prosi kjerkoli kako službo, bodisi kot sluga, čuvaj, dostavljalec ali temu podobno Zmožen je slovenščine, nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi. Glede zaslužka je pripravljen tudi za majhno plačo. Naslov v oglasnem oddelku 19877 Šofer zmožen elektrotehničnega in ključavničarskega dela, išče službe. Naslov pove oglas, oddelek . 19939 Perfekten bilancist korespondenc s trg.-bančno prakso, zmožen jezikov, išče dopoldansko službo. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zmeren honorar 9». 19819 Elektro obratovodja zanesljivo popolnoma samostojen, vešč vsestransko elektrotehničnih in strojnih montaž, usposobljen vzdrževanja obrata visoke in nizke napetosti, z večletnimi spričevali na vodilnih mestih, išče stalnega name-ščenja. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek 19958 Novo pohištvo masivno, hrastovo, črno — (Herrenzimmer) poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 19954 Sokolski kroj dobro ohranjen, za srednjo postavo, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*. 19962 Radi selitve kompletna, velika in mala (bela) postelja po nizki ceni naprodaj na Rimski cesti It. I/m, vrata 20. 19985 Premog, drva in sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič, Bohoričeva št. 1. — Istotam naprodaj nekaj dobro ohranjenih voz. 204 Pletilni stroj št. 8/30 (Ideal), skoro ngv, prodam tudi na obroke. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19972 Šivalni stroj Singer*. malo rabljen, poceni prodam radi pomanj-tnja prostora. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 19938 Sedlo z vsem priborom, v dobrem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku vent. 2 sob in kuhinje išče ? 1. avgustom v šentjakobskem okraju stranka, ki je Čez dan odsotna. Ponudb* na oclasni oddelek cjutra* pod Nagrada 11*. 198834 i vedno samo bodi vsakomur ki je štedljiv najvažnejša in Koristna zapoved. — Trgovina „Doko" Ivan Čar m a n Preisrnova u^Sta 9, d»ofiš:e. Stanovanje -obo. kabinet in kuhinjo oddam s 1 julijem boljši mirni stranki brez otrok. — .Vaslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 19901 Na domačo hrano dobro, sprejmem več --talnih abonentov. Pojasnila v trgovini B. Ciber. Kolodvorska ulica. 19970 Harmoniko dobro ohranjeno, po zelo nizki ceni prodam v Spodnji Šiški, gostilna Zvezda. 19931 rm Mucici! Nehote mislim vedno na Te 19919 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvigniti sledeča pisma: Aranžerka 25, A K.. Agi-len 79 August 100, Alkoholna industrija. Bukova drva. Blagajn ičarka 163, Ciste duše, Dolenjsko 29. D. V., Eksport 99, Goiiea. Gorenjsko zastopstvo. Gotovo 802. Glince. Hišica 70, Ideal, Idealna ljubezen. 1. julij ali pozneje. Iskreni, Independante. Kapitalist, A. Kovač. Karikatura I, Kredenca. Kulantno, Lepe parcele. Lokal 874. Ljubljana št. 100. Lepo življenje, Ma-jer 600. Mahrovec. Mai 125, Maj 1927. Maj 1400. Nedaleč, Najstrožja diskrecija. Osebna pravica. Optika. Odsotna. Omara 69. Pr^šdval-ka. Polna garancija. Pomo«* 64, Promet, Pomlad ljubezni. Podjetje v Celju. Poštene sestre. Pridna deklica. Poštena. Pridna. Poštena 32. Poštena 12. Razvedrilo, Remington, Rajhenburtr št. 105, Realna kupčija, Rado-vana. Stalen zaslužek. Sveče, Spremljevalec turist, Stroga molčečnost. Smrekovo škorjo. Sreči in liu-bezen. Sodelovanj 40.00O. Samostojna 25. Si.-ka 47. Šivilja 6, Šofer 90. Takojšen nastop 62. Tako5 55. Takoi 41, Takoj 49. Takoj Tone. Trgovina 1927, Takoj stanovanje. Under-wood. Ugodna prilika. Zalo dekle. Ugodna prilika 7, Vpokojenec. Zofija. Zanesljiv 55 /56. Začetek. Za vsa~ ko obrt. Zalotra. Zaneslj:v. Značaj in razumevanje. 123, 1111. 3417. 150.000 Din. 500 Din, 200.000, št. 999, 54. S samostojno gdč. iščem poznanstva Ponudbe na Aloma Comp.. pod šifro c Ta koj*. 19987 Nemška doga ki siiši ua ime Linda. je zatekla. Kdor jo najde ga prosim, da jo proti nagradi odda pri mesarju v Prečni ulici v Ljubljani 19895 Gojite! jem kanarčkov ki želijo na razstavi svoje odeienje imeti lepo opremljeno, prodam mah2goni po-litirane trenir omarce. — Krakovska ulica štev. 6. 19943 Razpis. K rajni šolski svet v Hruši-i pri Ljubljani razpisuje oddajo slikarskih del upraviteljevega stanovanja. Tozadevne ponudbe je vložiti do 30. junija 1927 Vse podatke da eolski upraviči j. Krajni Šolski svet si obdrži pravico oddati slikarsko delo, ne oziraje se na vkokost ponudbene cene. Predsednik. 19929 Avto potnik po Sloveniji, sprejme sopotnika (kompanjona). ki bi prispevaj delne stroške. —-Pismena vprašanja na osi oddelek cjutra* pod šifro c Auto 27» 19927 Na počitnice k dobrosrčni učiteljski rodbini v zdravem, solnčnem kraju, kjer bi zamoglo dnevno tudi nekaj <:asa poučevati, oddam proti plačilu sedemletnega zdravega fantka — Cenjen** ponudb* na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro