blLV.^4. v L | O B L I AN I, DNE 4 NOVEMBRA 1931 L L 1 O 44 Cena W Din za celo leto. Zu inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja ,sako sredo, hpisi in dopisi nu i se pošiliajo Uredništvu »Domoljuba«. naročnina reklamacije in inserati Upravništvu >Oomoljulid< v Ljubljani Za naše brate, ki so v tujini Že dve leti smo praznovali po celi Slo-veniji drugo nedeljo v novembru kot našo izseljenško ali Rafaelovo nedeljo. To nedeljo smo celo posvetili misli, 3kroi in molitvi za našo rojake, iazkropljene sirom sveta. Za letošnje leto je pa sklenila družba sv. Rafaela, da bo izseljenška nedelja na prvo adventno nedeljo, to je 29. novembra, ima namreč za to nedeljo poseben program, katerega želi izvesti. Dosedanji dve praz-novani izseljenški nedelji sta bili predvsem družbinega propagatoričncga značaja. — Vzbudilo naj bi zanimanje pri ljudstvu za naše izseljenško vprašanje in za družbo sv. Rafaela. Ker se je pa glede tega že pokazal uspeh, želi družba sv, Rafaela načeti Jrugo točko svojega programa — namreč obnovitev družinskih vezi med člani družin doma in v tujini. Od vseh strani naše domovine dobivamo vedno pritožbe, kako so začela pisma od domačih iz tujine postajati vedno redkejša, da marsikje že leta niso več čuli od svojih dragih iz tujine. In vendar so tu še živi starši, da celo otroci, žene, bratje in sestre. Zato je sklenila družba sv. Rafaela po-evati vse izseljence vsega sveta, da z nami vred praznujejo to nedeljo kot nedeljo ob- novitve družinskih vezi naših z izseljenci, izseljencev z nami. Tako bodo po vsej Sloveniji vse naše družine ta dan mislile na svoje v tujini, vsi domači v tujini bodo pa ta dan tam opozorjeni na svoje tu doma. Zato bo družba sv. Rafaela pozvala doma vse družine, ki imajo svojce v tujini, da jim na to nedeljo gotovo pišejo za božične praznike, vse izseljence v tujini pa, da naj se zopet spomnijo svojih domačih doma in naj jim ta dan gotovo pišejo. Družba sv. Rafaela je izdala tudi posebno tiskano pismo za izseljence, katero bo razposlala vsem gg. župnikom jx> vsej Sloveniji in jih prosila, da to pismo razdele vsem, ki imajo sorodnike v tujini, da ga podpišejo in pošljejo v tujino svojcem. Je to pismo.celega naroda svojim bratom in sestram v tujini. Da bodo pa ta pisma prišla gotovo pred božičem tudi v najoddaljenejše dežele kakor v južno Ameriko in Avstralijo, ali od tam sem k nam, zato smo izbrali že prvo adventno nedeljo. Prosimo že sedaj vse, da nam bodo pomagali izpeljati ta naš dalekosežen namen. Katoliška akcija v izrekih V pismu, ki ga je pisal dne 13. novembra 1928 sedanji sv. oče kardinalu Bertra-mu, je med drugim tudi tale stavek: »Katoliška akcija ne sme biti zgolj zunanja, ampak tudi duhovna; ne politična, temveč verska; ne zemeljska, ampak nebeška.« Podobno je pisal papež španskemu primasu Segura dne 6. novembra 1929: »Katliška akcija je velika družina mož in žena, odraslih in mladostnih, ki je vedno pripravljena na velika dela za cerkev, za razširjanje kraljestva Kristusovega med posamezniki, v družinah in človeški družbi,« — »Katoliška akcija je cerkvena akcija, ki izven cerkve kot hiše božje prenaša med Cerkvi odtujeni svet cerkvenega duha,« naglaša s papežem veliki bojevnik za Cerkev vitez Friderik von Lana. »Katoliška akcija je vztrajno, zvesto, potrebno delo v ljubezni do bližnjega,« Poudarja apostolski nuncij E. Pacelli. — »Kdor hoče sodelovati v duhu katoliške akcije, mora imeti odkritosrčno pobožnost, solidno poznanje verskih resnic, neomadeže-vano življenje, brezpogojno udanost napram papežu in škofom in pa delavno gorečnost, z drugo besedo, biti mora stoprocenten ali polnokrven katoličan,« poudarja Tirolec dr. Peter Adamer. — »Katoliška akcija,« uči zopet že imenovani nuncij E. Pacelli, »ne pozna nobene splošno veljavne zunanje oblike. Ustvari si svojo obliko: kraju, času in ljudstvu primerno. Organizacija je zunanje, njena duša je katoliško prepričanje, katoliško vztrajanje, preprosto kat. mišljenje, hotenje in delovanje. Noče torej (Katoliška akcija) vredne in žive katoliške organizacije razdejati ali omejiti.« »Dobro jutro« krasna pesem Otona Zupančiča je bila prvič natisnjena v »Angelčku«. Uglasbil jo je Anton Schwab in se je prepevala že po vseh koncertih slovenskih zborov. 60 let že je mladinski list »Vrtec« — ognjišče slovenske mladine. Starši! Ali je Vaš otrok naročen nanj? Za vse leto stane 15.— dinarjev. Naroča se: Uprava »Vrtca«, Ljubljana, Koleziiska ulica K PO SVETU Italija s Goriški nadškof dr. Fr. Scdej se je odpovedal svoji nadškofiji in odhaja v pokoj. Z njim odhaja z nadškofijske stolice v Gorici najbrž tudi zadnji Slovenec. Stotisoči Slovencev onkraj meje plakajo ob odhodu svojega nad-pastirja in neustrašenega branitelja pravic slovenskega naroda. Nadškof dr. Fr. Sedej s 20.000 ptičič-pevk je zadihalo svobodo. Na praznik sv. Frančiška Asiškega je Društvo za varstvo živali v italijanski pokrajini Benečije spustilo na svobodo nad 20.000 ptičič-pevk, ki so bile v raznih krajih imenovane pokrajine zaprte v kletkah za zabavo imejiteljev, oziroma so pričakovali smrti kot pečenka za pod človeški zob. Osvoboditev ubogih ptičic se je izvršila na prizadevanje cerkvenih oblasti, ki so raz prižnic postavljale za zgled ljubezen sv. Frančiška Asiškega, ki jo je veliki čudotvorec izkazoval tudi nečloveškim bitjem. Cehoslovaška s Dr. Beneš in razorožitev. 0 razorožitvi je podal češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš te dni sledeče mnenje: Dr. Beneš je dejal, da je 1. nasprotnik onih, ki razorožitev načelno odbijajo, češ, da je vojna neizbežna. 2. On se strinja z onimi, ki trdijo, da v sodobnem svetu niti politika niti morala ni toliko dozorela, da bi se v vsakem slučaju moglo priti do razumne politike brez uporabe orožja. 3. Zato se dandanes sme govoriti samo o omejevanju razorožitve in ne o popolni razorožitvi. 4. Omejevanje pa je potrebno in tudi mogoče. Kako daleč naj gre omejevanje, bo določila konferenca potom kompromisov, ki se bodo sklenili. 5. Male države morajo imeti na razpolago dovolj varnosti, da bodo njihove meje ostale neokrnjene. To je predpogoj za vsako omejev anje razorožitve. Švica s Že ponošeno blago. Nedavno se je vrnil neki švicarski učenjak poučnega potovanja po Avstraliji, v rodno mesto Basel. Cariniki so pri prestopu meje seveda natančno pregledali ušenjakovo prtljago, med katero je bila tudi okostnica (skelet) nekega avstalskega zamorca. Cariniki so si ubijali glave, po katerem ceniku naj zaračunajo carino od zamorčevega okostja. Končno so ugotovili, da se smatra okostje kot ponošeno blago, ki ie — presto carine. Angii n s KonservsMivei zopet ua vrhn. V Angliji so imeli te dni, kot smo že poročali, voiitve v parlament. Vseh poslanskih sedežev je 615. Volilna udeležba je znašala okrog 78 odstotkov in ie prinesla konservativcem zmago, kakor je ne pouia zgodovina zadnjih sto let. Vlada je dobila 551 poslancev, opozicija pa 59. Nekateri volilni uspehi še niso znani. Propadli so skoro vsi dosedanji voditelji delavstva. Vendar je konservativce strah tako velikega usfie-ha. Čim večja zmaga, tem večja odgovornost. Kdo more trditi, če ne bo že pri prihodnjih volitvah zopet delavska stranka na površju! Angleži glasujejo vedno tako, kakor menijo, da je za — državo prav. Rasna s Tadi boijševikom trda prede. Kakor bo sedaj potrjuje kljub ugovorom Moskve, bodo Sovjeti uvedli moratorij za vse inozemske dolgove. (Za enkrat ne bodo plačevali nobenih dolgov.) Po podatkih »Daily Expressa« znašajo sovjetski dolgovi inozemstvu 110 mili j. funtov, katere mora plačati še tekom tega leta, med tem ko je Rusija dolžna samo Angliji preko 1 milijardo funtov. K tem slabim vestem iz Moskve »e je pridružila se vest, ki je odločno zanikala, da bi Francija dala Rusiji kako posojilo- Sovjeti računajo sedaj samo še na pomoč Amerike, ki pa je pripravljena zaenkrat denarno opreti le svoj izvoz v Ru-sijo. Radi tega bo bržkone morala Moskva v kritje inozemskih obvez izvoziti svoje elate in platinaste rezerve. Amenka s »Revež«. Edison je v testamentu odločil; da dobijo njegovo zapuščino v glavnem njegovi otroci, dočim je vdova že prej dobila pripadajoči del. Vendar pa glavni delež dobita dva najmlajša sinova, in sicer v obliki nadzorstva nad Edisonovimi pod- eji, ki se cenijo na 12 milijonov dolarjev. Ije je Edison določil roaihne zapuščinske 2' Zdravnica za aplošne bolezni _ Plen. list« Dr. mm\ mm ■ICO VM«Viia«SkO C It Ordinira od 9— II in 3—5 deleže v skupni vrednosti 28.000 dolarjev za svoje najožje sodelavce. s Razno. V Clevelandu so preminuli: Janez Burger in Tomaž Sterle iz Krvave peči pri Laščah. — W. Cinninger ima na svojem posestvu posebne vrste električni mlin za pšenico, kateri je bližnjim farmarjem (kmetom) zastonj na razpolago, če hočejo darovati kaj pšenice bednim v pomoč. — V teh dneh bo izročena svojemu namenu največja cev naravnega plina na svetu, vodeča iz ameriškega Teksasa v Chi-cago. Cev je dcign nad 1700 km, njena napeljava je sta'a sto milijonov do'arjev. Med potjo je zgrajenih deset sesalnih p' ■=!>?! da da jo plinu pritisk. Številne strans; e proge se odcepijo metlpotoma, da preskrbijo s plinom tudi druga mesta.' Drobne noec Velike iu!iož?ne ruskega žita so se pojavile v HoJandiji. Za trelj:no so znižuls voznino za sadie romunske železnice. ŽOO.tHlO (on atncri?l;e psen;re pride tekom leta v Nemčijo Bodoči albanski državni proračun bo j določen za dobo petih let. Nemško hankarslvo so prišli študirat ruski odposlanci. Trgovina med Rusijo in Japonsko je seJai trikrat tolika kot pred volno. Ameriška drž:»va T«x«s je pristopila h Združenim državam ped pogojem, da j khko vsak čas i/stepi. — Št'ri zovnica se združijo z vasjo Zabrekne in se odslej imenujejo te vasi skupaj Zabrekne. Vas Dražgoše pri cerkvi in vas Dražgoše na Pečeh se združita in nosila odslej skupno ime Dražgoše. d Stroški nove poštne zgradbe v Mari-j boru so proračunani na 20 milijonov di-i narjev. d »Trgovski list« in nove šole. V uvodniku ^Občinski proračuni« prinaša zgoraj navedeni časopis med diugim sledeče: Nikakor nočemo dolžiti naših občin, da z javnim denarjem slabo gospodarijo, vendar se nam vsiljuje domneva, da marsikje ne mislijo dovolj na posledice, ki nastajajo z na-I pravami, ki bi se ob sedanjih težkih prili-; kah mogle morebiti brez škode odložiti na i poznejše čase ali izvesti vsaj v omejenem i obsegu v kolikor je že sedaj podana potre-i ba. Marsikje se spuščajo v drage naprave, . posebno glede šolskih poslopij. Posamez-; ne občine se kar kosajo, katera bo posta-I vila lepšo šolo, za šolska poslopja se najemajo visoka posojila, ki občutno obreme-, njujejo občinski proračun. V mnogih obči-I nah znašajo samo izdatki za šolo skoraj tri i četrtine vseh izdatkov. I d Tako skrbe !;a delavce. »Sloverski gospodar i; piše: Socialistični gospodje okoli „De'avske politike« in »Volksstimme« se z veliko vnemo potegujejo za to, da bi se ljudje dali po smrti sežgati. To stane veliko denarja. Da bi si ga oskrbeli, so ustanovili društvo »Ogenj , za katero v svojih listih ognjevito agitirajo. Dokler si ne bodo zgradili lastnega sežigališča, jim bo na razpolago graško, ki bo baje v juliju bodočega leta začelo s svojim »obratom«. Naši »Ognjičarji« bodo imeli to ugodnost, da se bodo mogli dati v Gradcu sežgati za isto ceno kot graški sodrugi. Spričo te ognjevite sežigaželjnosti gotovih gospodov delavci zmajujejo z glavami, vprašujoč: »Kaj imamo od tega, če nas po smrti sežgejo? Sedaj nam naj oskrbijo kuriva, hrane in obleke.« Za takšne opomine pa gospodje niso dosti dostopni, marveč v »Delavski politiki« ponovno zatrjujejo, da »bodo ustanovitelji »Ognja« skušali s pomočjo tega društva polagoma omogočiti tudi revežem ceno upe-pelitev«. Torej takšna je skrb teh gospodov za delavce: Revežem ceno upepelitev! d Nova cerkev v Zagrebu. Zagreb je 25. oktobra dobil novo župnijo za zapadlii del mesta. Sv. Duh. Dosedanja župnija Sv. Blaža, ki je štela 65.000 oseb, j* bila pr<*. ogromna. Nova župnija obsega okrog 18.000 župljanov, ki so razdeljeni na precej vrli. kem ozemlju. S to odredbo g. dr. Bauerja je bilo rešeno veliko vprašanje. d Zakon o ustroju vojske in mornarice je bil te dni nekoliko spremenjen. Med drugim določa, da rekruti-dijaki, ki so člani Sokola, služijo 45 dni manj kot drugi. d Uspeh vpisov v nemško šolo v Su-botici je bil zelo slab in ni izpolnil zakonskih pogojev, tako da šola ne bo otvorjona. V enem predmestju je vpisanih vsega skupaj 24 učencev, kljub temu, da je bil rok za vpis podaljšan. d »Sparati« hočejo. Zagrebška občina je svojim uslužbencem s 1. novembrom znižala plače za 7 odstotkov, od 1. januarja 1932 pa jih bo še za nadaljnih 15 odstotkov. Vsa izpraznjena mesta se v teku 1932 ne bodo zasedla. d Patriarh tarnali« v Osjektt. To dni je prišel poglavar srbske pravoslavne cerkve patriarh 'tarna'>a v Osjek. k er je bil sprejet od zastopnikov državnih oVssli in pravoslavnih vernikov. , ki t. j. ,\t 'M |>i K-..VH »• f .»I •-•>! i u 'i.; ...i i ... 1.1 a .ii .1..'. jk t, jjli. i arju u. d 4000 vagonov sliv je bilo letos izvo-i ženih iz Jugoslavije od pričetka izvozne do-j be do 15. oktobra. Na nemških trgih so se ! naše slive prav dobro prodajale. d Jugoslovanski tobak v lislih bo prodan v večjih množinah v Češkoslovaško in je pogodba že podpisana. O enaki pogodbi se vršijo pogajanja s poljsko tobačno težijo. Izvoz tobaka iz Jugoslavije bo dosegel v kratkem vrednost 400 milijonov dinarjev. d Izvoz iz Jugoslavije je — kot posnemamo po Trgovskem listu — znašal v septembru 430.6 milijonov dinarjev proti 559.5 milijonov dinarjev v lanskem septembru. Od januarja do vključno septembra je padel izvoz od 5005 na 3682 milijonov dinarjev. d Število živine v naši državi. «Po podatkih ministrstva poljedelstva je bilo koncem leta 1930 v naši državi sledeče število živine: konj 1,161.235, oslov 106.944, mezgov 15.843, govedi 3,812.172, bivolov 37.487, svinj 2,923.862, ovc 7.953.139, koz 1,731.430 in perutnine 18,821.601 komad. Število živine je od leta 1926 zelo narastlo in sicer: konj za 44.377, oslov 10.646, mezgov 1292, govedi 106.153, bivolov 5968, svinj 107.689, ovc 20.294, koz 10.167 in perutnine za 2,561.993 komadov. d Še se kopajo. Ne pri nas, kjer že gospodari strupena slana, ampak v dalmalin-skem Dubrovniku. Na Vseh svetnikov dan je bilo ob morju tako toplo, da so se šli nekateri tujci kopat. V Dubrovniku je še vedno precej inozemcev, posebno Američanov. d Ko je bil sredi predora. Pretekli leden se je v Dalmaciji v predoru pri Mra-vincih pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje progovnega čuvaja. Progov-ni čuvaj Blaž Murat je pregledoval progo, v svojem rajonu. Nič hudega sluteč se je napotil tudi v predor, ker najbrž ni vedel za tovorni vlak, ki je prihajal v nasprotni smeri. Ko je bil nekako sredi predora, je zaslišal ropotanje vlaka. Kakor sodijo, se ni mogel pravočasno umakniti in tako ga je lokomotiva vlaka podrla. Strojevodja vlaka je takoj ustavil vlak in v*el r«z»e- sarjenega čuvaja na lokomotivo. Odpeljal ga je v Klis, kjer so ga naložili na avto, toda med vožnjo v splitsko bolnišnico je Mu-rat podlegel poškodbam. d Prihodnji uradni dan komisarja za agrarne operacije v Mariboru (srezko načelstvo) bo v soboto, dne 14. novembra t. 1. d Ker je iz radovednosti prijel za električni daljnovod je ubil električni tok pastirja Aniona Videmška iz Prelske, občina Št. Janž pri Dobrni. d Pri delu je izginil v valovili Ljubljanice 42 letni tesar Valentin Mandelj iz Dobrunj pri Ljubljani. Za njim žaluje šest nepreskrbljenih oiročičev in žena. Ko lo pišemo, ga še niso našli. d Pri spravljanju lesa se je ponesrečil 28 letni sin posestnika Ludovik Kordiš iz Sredn.e vasi 9 pri Loškem potoku. Drevo je padlo nanj, mu zlomilo levo nogo in poškodoval tudi de«no. d Nesreča med krošnjarji. 28. oktobra se je dvema S:oiencema, ki krošn,ariia v Bački, pripeti'a strašna nesreča. Jurij Šti-mec in B'až Šlimec, iz Bos'jive Lolre doma, sla š'a po cesti iz Apatina v Svilejevo. Dohiti ;U neki voznik in ju povabi na voz. Komaj se vozijo kak ki'omeier da'eč, pri-drvi nasproti avio, katerega se konja usira-šita, se spiašita in zvrneta voz v g'oboko grapo, kjer je voznik obležal ^a mestu m:-tev, Blaž Štimec je dobil rane po g'avi in levi loki, Jurij Žtimec pa si je zlomil levo roko. d V Splitu so se smrtno ponesrečili trije slove.iski vojaki-Ietalci: Gvido Voh iz Celja, Igo Krali iz Dobrepolj in Josip Skrem iz Ljubljane. Poleg teh sta našla smrt tudi en Srb in en Hrvat. Trupla žrtev so z velikimi svečanostmi prepeljali iz Splita na njihove domove. d Na Golnika je amrla uradnica tamkajšnjega zdravilišča gdč. Bogomila Grafenauer-jeva. V miru! d Umrl je po dolgi, mučni bolezni g. Anton Krč, uradnik gospodarske zveze v Ljubljani. Pokojnikovi blagi duši daj Bog večno plačilo, težko prizadeti rodbini pa tolažbo! d Težak Mod mu je priletel v prsa. Te dni se je pri Sv. Ani nad Tržičem ponesrečil ondolni posestnik Lovrenc Meglič, oče številne družine. Pri spravljanju lesa po drči mu je težak hlod priletel v prsa, ga podrl na tla in potegnil s seboj. Pri tem je dobil lažje zunanje in težje notranje poškodbe, katerim je tekom enega dneva podlegel. Naj počiva v miru! d Blagor mrtvim, ki umrjejo v Gospodu. Na Reki je odšla na drugi svet g. Antonija Bidovec, roj. Vianello, mati pokojnega narodnega mučenika Ferdinanda Bi-dovca. — Pri Sv. Ani nad Tržičem je umrla Marija Ogrisova. — V Laškem so pokopali posestnika Martina Želita. — V Splitu je nenadoma umrl narednik vojne mornarice Stane Tič, doma iz litijske občine. — V Mariboru so zagrebli višjega upravitelja Raj k a Cvirna. — V Ljubljani so položili v grob gospo Miro Mešek, roj. Bregant, soprogo knjigovodje Mestne hranilnice ljubljanske. — V Kranju so izročili materi zemlji posestnico Marijo Kalan. — V ljubljanskem zavetišču sv. Jožefa je na veke zatisnila oči gospa-Jožefa Almici, roj. Medved. — Nagle smrti je umrl poduradntk TPD Franc Likovič v Hrastniku. — V Ljubljani je zaspal v Gospodu pater Angel Mlej-nik. — Na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu so pokopali gospo Marijo Udovič. — V Trstu je umrl znani odvetnik dr. Edvard Slavik. — Na Rakeku je preminul Andrej Modic. — V Bokalcih je zapustila dolino solz grofica Auersperg. — V Ljubljani je zatisnila na veke oči gospa Lucija Cvar, roj. Pavlic. —■ V Zagrebu je naglo-ma umrla Pavla Cajner iz črnomeljskega okraja. — V Celju je odšel v večnost znani celjski krojač Josip Tomažič. — V Šmarjeti pri Novem mestu je odšla po plačilo na drugi svet mati gg. duhovnikov Ivana in Viktorja Perko. — V Celju je umrl krojaški mojster Josip Primožič. — V Ljubljani sta preminula Miroslav Kvas, odvetnik v Višnji gori, in gospa Neža Zabukovec, soproga posestnika. — V Celju je umrla gospa Antonija Kavčič, roj. Pešl, vdova po trgovcu v Št. Jurju ob juž. žel. — V Mariboru je preminula gospa Elizabeta Tavrer, soproga strojevodje v pokoju. — V Mariboru je odšla na drugi svet Marija Rauni-c]ier. — V Guncljah je zapustila dolino so;Z gospa Marijana Štrukelj, roj. Živalič, soproga posestnika. — V Ljubljani so pokopali gospo Marijano Stanonik, naducitelje-vo vdovo. — V Kranju jo umrla 81 letna gospa Josipina Krisper. — V Kožarjih pri Dobrovi je poklical Gospod k sebi Marijo Črne. — Prosite pri Bogu za nas! d Pri kupici vina je nastal prepir v neki gostilni v Pekrah pri Mariboru. Nato so odšli proti domu. Pred nekim mlinom so se zabliskali noži. Delavec Režman je padel s prerezano vratno dovodno žilo. Smrt je nastopila v nekaj minutah. d Na davčne iztirjevalce so se spravili. Dane Momčilovič, davčni iztirjevalec iz Šaj-kasa Sv. Ivana pri Novem Sadu, se je vračal v soboto zvečer iz Gornjega Kovilja, kjer je pobral okrog 100.000 Din davka. Na cesti sta ga ustavila dva neznana lopova z besedami: »Daj denar in pojdi dalje!« Dane Momčilovič ni izgubil prisotnosti duha in je že iztrgano mu torbico s 100.000 Din rešil na ta način, da je lopova s samokresom tako krepko udaril po roki, da mu je torbica padla na tla. Nato je dvakrat ustrelil v zrak, nakar sta napadalca zbežala. d 9693 Din je odnesel neznan uzmovič iz Krisperjeve trgovine v Ljubljani, kamor je vlomil pri belem dnevu. — Praznoverje naših starih. Dandanes se nam vsekako dozdeva zelo čudno, če pomislimo, da so še nedavno verovali v copernice in da so žarelo zadnje grmade kol zadnji vidni znak te duševn« kuge, Kliub velikemu kulturnemu napredku naHa-jamo tudi v današnjem življenju mnogo izrazov, ki na« spominjajo na ono dobo. Vzemimo n. pr. be-cedo »Hexenschuss«, ki se mnogo rabi v navad- V Antncrpnu imajo tudi »nebotičnike. Ta Edisonov pogreb. Pogreb znamenitega iznajditelja se je izvršil v največji tišini in skromno. Sam« pa poseka ljubljanskega I Ima 27 nadstropij. njegovi najbližji so prisostvovali žalnim svečanostim in šele sedaj je dovoljen obisk javnosti. Najhitrejša strojepiska sveta. Pri letošnji tekmi najboljših strojepisk vseh dežel v Parizu je zmagala Francozinja Piau. Radio za oddajanje »lik v Vatikanu. Kakor smo že poročali, je bila nedavno instalirana v Vatikanu naprava za oddajanje in sprejemanje slik po radio-aparatu. Sv. Oče papež Pij XI. je osebno blagoslovil pri otvoritvi novo napravo. Sploh posvečajo v Vatikanu veliko pozornost radiu in — kakor l».ročajo — dobi vsaka nadškofija svojo postajo za direktno sprejemanje vesti iz Vatikana. Kitajke sc vojaško izobražujejo. Mlada kitajsl dekleta in žene vežbajo po vojašnicah, da bodo slučaju potrebe lahko branile svojo domovino pn , Japoncem. Žrtev znanosti. Znameniti dunajski zdravnik Holz kneeht, ki se je bavil s preiskovanjem o vzroki zavratne bolezni raka, je te dni umrl. Pri presko vanju bacilov te bolezni se je inficiral. Morali s v mu najpreje odrezati desno roko. Zastrupitev p se je vseeno razširila in pl°incniti zdravnik je umr kot žrtev poklica. Dinumit, palrnne in druge priprave za morilno orožje, ki jih je policija n;:ila v Uerlinu pri komunističnem agitatorju. nem življenju, ki pa znači bolečine v križu. Dokler nismo poznali pravega vzroka teh občutljivih boleč*«, Ki navadno nastopajo nenadoma z zelo hudim pojavom v križu ali v bokih, kakršne je sigurno že občutil cenj. čitatelj tudi na sebi, 60 pripisovali iste demonskim čarovnicam. Dočim se obvarujemo sedaj takih bolečin s tem, da jemljemo A s p i r i n -1 a b 1 e t c , so se v oni dobi morale take osebe podvreči nečuvenim mukam: postavljali so jih v segrete peči. Pred vrati teh peči pa je stala družina onih nesrečnikov in izgovarjala Jarobno formulo: Tako le vržemo v peč. v božjem imenu pa pridi iz nje oproščen vseh čarovni-ških vplivov in zlih duhov. Srečne se moremo imenovati, da nas je današnja doba nanredka in znanosti osvobodila takih muk in omogočila ozdrav ljenjc takih bolečin z enostavnim zavživanjem pr» izkušenega sredstva kot so Aspirin-tahlete. d Moda sedanje dobe zahteva poleg lepe linije telesa tudi graciozno, prav posebno frizuro tako-zvanega bubikopfa, ki harmonično dopolni celoto. To doseže moderna ženska z redno nego las s Pixavonom. Krasna pena tega blagodišečega mila za pranje las povzroči mehke lase, ki omogočijo poljubno frizuro. Sijajni lesk in mehkobo las daje lasem edino le Pixavon, ki ga vporablja moderna dama za izmivanje las. — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef«-jirenčice. Prestojniki vseučili-ških klinik /.a ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef«-vodo, ker se lahko zauž>va in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov »Franz-Josef^grenčica sfe dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah JESBN, posebno pa vlažno in mrzlo vreme, je mnogo bolj prikladno za preh'aienje kakor pa suh mraz. Topelvplašč in dobra obutev ne moreta obvarovati'telesa pred prehlajenjem, posebno pa ne pred bolečinami v vratu in hripo, in zato se v današnji napredni dobi jemljo .kot preizkušeno preventivno srddslyo' iPahPavin pastilje«-. Pri nastopu kešlja in pojavih katarja še jemlje Kresšval sirup. V vsako fošo Domoljuba SUedftuutfe fmuia jah<& tornadu* l Hcnko, obče priznano (redstvo za namakanje perila, varuje vaše perilo in nlaiiuje vsako pranje. Raztopite I zavitek ..Hcnko' v 50 — 60 litrov vode in v tej raz. topini namočite perilo Tako odpade vsako težavno pred-pranje. Sami sc morate prepričati t najboljšem uspehu fld&i Henko pete fiacem! Nove kniige Za proslavo sv. Elizabete je izdala uprava Vi-gredi, Ljubljana, Ljudski dom, igro »Sv. Elizabeta«. Dobiva se pri omenjeni upravi za ceno 7 Din, pri odjemu deset izvodov 6 Din. Vsi odri in vsa društva, ki se .še niso odločili za Elizabetino proslavo, naj to knjižico takoj naroče. Kot VI. zvezek »Dekliškega odra« izide te dni zbirka božičnih iger. kateri bo vsem našim društvom za prireditve okoli božiča prav dobro služil. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Ljudski do'm. SloVniški in slovarski brus knjižne slovenščine. Sestavil J. K<£tial Drugi natisk 1931. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Cena za ude 6 Din, za neude Din 8. — Za knjigo je najboljša ocena ta, ako jc knjiga hitro razprodana. Da so vsi, ki jim je do pravilne- slovenske pisave, bili prvega Brusa veseli, je dokaz, ker je tako naglo pošel. Zato je prof. Kritini priredil drugo izdajo. Dobiš ga po vseh knjigarnah. Peter: »Ampak, tvoja žena je pa precej shujšata.« Pavel: »Da, zdaj že lahko zleze v telefon, sko celico in vrata zapre za seboj.< Zdravnik: »Ali ste vzeli zdravilo?« Bolnik: »Poskusil sem, pa sem sklenil, da raje še dalje kašljam.c Garderoberka: »Ali ste dobili pravi klo buk in suknjo?« Zadovoljen gost: »Ne — hvala!« Moderno. Vera: »Prav nič rada ljudem. Za javnost prepovedana semenišča se razvijajo pač v katakombah. Tako ie delovala, po podatkih M. Artmieva, v Moskvi tajna bogo-slovska akademija, ki jo je dovršilo v letih 1925—1929 do 250 duhovnikov. Ta teden ie razkrinkala »Veferuia-ja Krasnaia Gazela« voditelja neke vremenske opazovalnice v Turkestanu. Izkazalo se je, da ie bil redovnik, duhovnik, ki is vsak mesec žrtvoval deset odstotkov svoie hanova Roman..' Nemško spisal Paul KeMer, prevela Marija Kmetova as Ko je Novak pogledal drgetajočega obraza na rožiisto-belo krstno oblačilce, je pretresljivo zajokal. Pokleknil je in poljubil krstno oblačilce in z železno močjo prijel Mino za roko in je poljubljal to roko. Ali morejo to razumeti vsi tisti, ki se jim nit življenja gladko, odvija ko sukanec z vretenca? — Ne. — Ali morejo to razumeti mrtveci ali tisli, ki jim je ohromelo občutje? — Ne! — - In vendar — tako je bilo! — Ko se je mogla Mina s svojim lahkim bremenom oprostiti učitelja, je pristopila k učeniku, ki je gledal skozi okno, in r.ekla: ' »Dajte, naj otroci še malo por.azgrajajo in ostanite še nekoliko pri njem!« Nato je odšla. Kovač je stal pred kočijo. Šolska okna so bila polna rjovečih otrok, ki so občudovali kovača. Domov so se odpeljali. Kovaču so postregli z dobrim zajtrkom, Mina in Jože sta mu delala družbo. Čudno da se je kovač zazdel nenadoma sam sebi smešen. Čutil je, da ljudje niso resnobno zrli na njegovo pražnjo obleko. Kmetje so - saj Jim nt zamerit. — Nerodno mu je bilo. Za nobeno ceno ne bi bd sel več takole oblečen skozi vas - že rodi teb strašnih otrok ne. In je rekel Jožetu: »Prosil bi te, da me z zaprtim vozom popelješ na kolodvor, da v mestu spet vrnem to obleko.« .. Jože mu je rad ugodil. Mina mu je svetovala, naj si obleče Jožetovo suknjo, češ, da so v vlaku različni trapasti ljudje, ki radi" smešijo drugega še takrat, če ni nikjer nič smešnega. Naj si obleče površnik vrh fraka in naj odda obleko v mestu in si namesto te rajši kupi kako dobro, temno obleko. Ah, Minal Zmeraj je vedela, kaj je zanj pripravno! Ah, Boštjanova Mina! Tako je zdavnaj reka.la stotina vaščanov, ki jim je Mina pomagala s svetom in tudi dejansko. Nobenega človeka niso v Loki tako spoštovali ko Mino. Celo krčmar Vogelnik se je ni upal več obrekovati. — V mestu je kovač posla! po Toneta. Ko je Tone zagledal kovača v taki nezaslišani krasoti, je najprej nemo obstal pri steklenih gostilniških vratih, nato si je z roko zasenčil oči, upognil prste, ko da ima »daljnogled« in je nagloma začel plesati. Smejal se je in tako tulil, da je natakar mislil, da se je fantu zmešalo. Slednjič je Tone cepnil in se usedel na tla. A nato sta oba sedela za mizo, kramljala in zasnovala načrt, da se dasta fotografirati. Tcine je hotel imeti na vsak način cilinder na glavi. Kovač je bil dober fant in ni mogel nikomur ničesar odreči. Izposodil si je za Toneta cilinder. Nato sta šla k fotografu in poslala sliko Mini in zapisala: »V večen spomin od neimenovanih, a dobro znanih.« Neznansko burkaste so se jima zazdele te besede in na vso moč sta se grohotala radi tega dovtipa. Ko je Mina prejela karto, se sicer ni »zagroho-tala«, a nasmehnila se je vendarle in njen obraz je bil lep, kakor zmeraj, če je bušknilo solnce čezenj. »Dva otroka,* je dejala. »K sreči — dva prijatelja.« g, PO DOMOVINI Drnštvena »nt. (Preska.) v Našem prosvetnem društvu smo se /učeli zopet eiba'i. V nHeljo 15 novembra bomo vpri-zorili Miklovo Zalo, znano narodno igro v 5 .letanjih, ?a katero se ie sedaj pridno pripravljamo. V duhu bomo obiskali naš Korotan, ki je ječal pred 400 leti poči krutim turškim jarmom. Pokažimo 7. obilno udeiežto, ua u:Se Kotoške še ni-nv pozjlili -- da r.stane naša — mi pa njeni. Igro ponovimo 22 novembra. Blagoslovitev šole. (Sinkov turn.) Blagoslovitev naše šole je bila , obra. Šolski otroci, društva in povabljeni go t , so se zbrali ob 1 pop. pred Šolo, odkoder fe šel sprevod v cerk< v. Po sv. opravilu se je sprevod vrnil v šolo, kj. r je izvršil blagoslov šo'e č. g. Funtck Feliks. Po blagoslovu so bili govori zastopnikov ot)las'ov in razirh > rršb v. V šolski dvomili, ki je bila tn dan prcmnihnn, jc g. Inkret .s'fo-z epsil zgodovin era.'n. iz kater g i je sodni nastala šola. Šolski otroci so ms zabavali z 1 iimi t> smi a—i in na t. i. U" vas'vo se je f" l lo, k:-,j jsanoreio šolski o!r«'i. Naposled je bila šr» igra: -?ila v nebi« i!-.-, ki so tn niši kar dobro "rdnli. Smrt zgledne n . (Sv. Križ pri .Wrnvr,i'>) t. :la v Jarovici Mari i Vodni', ko Iv • , . ■ i podaril« četrtega otroka. ;e sv. ti I •■■'. d i. ave kMatlslt« ne in 1 1 ■: verna pe .rpe ijiva, v ela in )(ul. »uiva. ' r n '-man' "l.e i - l,on?:>h svoje t r ■ -. j ■>. !' / ji bo ii bo? ■ •••'nik. T; ..«'«l!m n'V «.-•'••* 0g< nj (Vri:polje pri Morav.-aiu ■•■ar smo iaieli v v.isi , u-.lmj. t.onl je Hov iti čo' '.alt Antoni ! r - 'fiča, tre- brčanet. V veliki nevarnosti je bi-a le prr 1 ur kov addai -:ia li »on« l':--i, last ist?'M noaesti-iln. K. r v va i ui dovolj vode, so is'o dnvn/nii in 'Ion- šili iz bližnjega jetnčka. Vrlipolj=kim gasilcem, ki so I bili prvi na mestu, se je posrečilo požar omejiti in to tembolj, ker je prihitela na pomoč močna, četa gasilcev z Moravč z novo motorko. Kdo je za žgal, doslej še ni znano. Sumijo razne klateže, I ki so v poslednjem času pritisnili v naš, do sedaj ; miren kotiček. Fantje so opazili na predvečer v gozdu nad Vrhpoljem velik plamen, ki je nenadoma ugasnil. Pri preiskovanju so našli na štirih mestih podtaknjena žarišča. Ker se požari kar vrste, so ljudje upravičeno v skrbeh in z vso naglico začeli zbirati prispevke za motor, brizgalno, • po vaseh pa krožijo nočne straže naših fantov. I Cas bi xe bil, da bi oblast zapovedala občinam, : naj vsaka skrbi za svoje reveže — s potepuhi naj bi pa orožnišlvo najslrožje postopalo, da se že enkrat povrne mir na deželo, kjer je življenje tudi brez takih nesreč v t'h časih že itak dovolj težko. Moravškim in vrhpoljskim gasilcem, knkor tudi po>rtvovn'nim fantom in dekletom pa gre najlepša zahvala in priznanje za krepko, hitro in v/tr jno pomoč. Nekaj novic. (Polica pri Višnji gori) Sv. mišij'>n smo imeli od 18.—25. oktobra. VodMa sla ;..a misijonarja I'lis in Žagar. Ude-de-ba j bila [»oprtna in ljudstvo nad vse zadovoljno. Ob tej priliki s je upeljalo »apostolstvo ■ :•.,. in fanlov . kamor s je vpisalo 123 mož in antov. v >y ari in vrtec« pa prvič 70 otrok! Treba .'. i. ■ '>M. , ac.si. — V avgustu letos je čedno o cerkev g. slikar frčim iz Ihana. .-,10 dobili z Vrhnike okvire za križev k !j, ' ip sv. .jaknlia in dveh angelov, tam č 'no prenovil g. podobar Buh. pa še ('o ti popraviti v cerkvi. Pokopa- Novice. (Sv. Oregor.) Pri nas se gode izvanredne reči. Mescca sen-tembra smo dobili toliko snega, da je bilo sadno drevje, obteženo z obilnim blagolovom, ogro/eno s sneženo težo. Ko bi nam nebo ne prizaneslo z nadaljnim snegom, bi bil splošen polom. — Druga posebnost je ta, da si je smrt v naši župniji zbrala izmed 23 vasi samo tri za svojo žrtev, drugod i« vse zdravo in čvrsto kljub visoki starosti. — Na5e delo je Bog obilno blagoslovil, za dom je vsega dovolj, le ono kar je ostalo za prodajo nima primerne cene k onemu, kar moramo za gospodarstvo nabavljati. Za novo šolo v Dvorski vasi bomo morali v prihodnjem letu prispevati nad 69 tisoč D^n Nevarna pet. (Smihel pri Žužemberku) Občinska pot, ki pelje iz Drašče vasi skozi Breg proti Zagradcu, je tam, kjer pelje v jarek proti mlinu popolnoma nezavarovana, čeprav so pod njo slrmi prepadi. Nedavno se je menda tu zvrnil v prepad en konj. Tudi v prihodnje n:ao nesreče izključene, ziniti v zimskem času, ko bo pot ledena. Zganite so tisti, ki ste odgovorni in popravite ta nedostatek, da preprečite nesreče. REVMATIKI pomirjente bolečin Fellerjev Elsalluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni kateri vporabljajo za Vam ia ,-J T to- ■• tabevci to Je ba bo "i . ji pa dobilo novo - rlvašnico, župnijski pod pa belci' \ • s'c» . — (.b ltošni m žegnanju v n'i!i ] ri sv. T.' 'ji je bilo so več neredncsli kot ..r . li'a. r vrč pijač''! To priliko poralljajo e a kaj let grosupeljski gasilci, da prirerle v S' iri vr.si ven-lu-o, s plesom seveda. Mi toga ne odobravamo. tVHJki gasilci ne gredo nikoli v tujo župnijo prirejat svete veselico. Veliko dobroto za ljudi bi nnro.tjtn oblast, uko bi v teh težkih časih vse take in podobne prireditve prepovedala. s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki st je obneslo skozi 15 let. Posku«na steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po poŠti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne stekleni« 62 Din brez daljn;h strofkov pri lekarnarju Etigcn V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 16. Savska Banov. Policaj: >Zakaj pa tako dirjate z vašim avtomobilom?« Šrfer: »Zavore so odpovedale, zato hitim domov preden se pripeti nesreča.« Natakarica: >To so najboljša jajca, ki jih imamo že leta in lela.« Gost: »Prinesite mi raje taka, ki jih ni-i mate toliko časa.« 35. _ Čas ju mineval. Staro je o.i'a!o pri starem, mlado pa je rasllo in bilo leto za letom no . o. BoMjano a Mina je že piipadula starim; a v teli letih se zunanje ni spremenita in ni bila drugačnega telesa, obraza, lio.e, vedenja uii govoijenja. Osia'a je, kakršna je bi'a; tudi Jože se ni spiemenil in tudi Bošijanovina se ni spremenila. A spremenil se je Tone, ki je bil m'ad in je doraščal. izjjolnjeval je svoje dolžnosti v To'i, ni bil sicer kdo ve kako častihlepen, tako da bi bil prvi v laz-redu, a tudi ni zaostajal in je dobio napredoval. Tudi mala Olga Marija je doraščaia. Mina je z otrokom doživljala vse tiste čare, ki so lepši ko pomladanske pravljice. In Mini se je otrokov prvi zobček zazdel vse bolj bel ko pomladanski zvonček. In njeno brbljanje seji je zdelo bolj ljubko kot so prvi pozdravi vrača-jočih se ptičic-pevk; in svetlikanje začudenih, vpra-šujočih, nedolžnih oči tega malega človeškega angelčka se ji je zdelo žarkejše ko blestenje pomladanskega solnca. Mina je našla srečo matere. Bojazen spričo tuje krvi se je raztajala ko zmrzel sneg v toploti njene človeške ljubezni, v sili njene ženskosti. Zdaj je pripadala tistim ljudem, ki jim je že delo samo plači'o, ki ne delajo za to, da bi mogli živeti, marveč, ki živijo zato, da morejo delati. V tem preprostem navodilu je nakazana pravilna pot do vse naše sreče. Razumljivo je bilo, da je Novak skoraj vsak dan obiskal svojega otroka. Večinoma Mine ni bilo zraven. Vendar je bila časih le prisotna in se ni bala njegove družbe. Nikoli ni dolgo ostal, nikoli izrekel kake želje glede otroka; vse je prepuščal Mini. Ko jo je nekoč plaho vprašal, koliko je dolžan za oskrbo otroka, ga je rezko zavrnila: »Plačo za pestunjo! Drugega pa nič!« 5' \ovak ie bil ves pobit in klavern. Saj je svojo ma'o, p'avo'aso ženo iz srca ljubil in vsi ljudje so vide'i, kako mu je hudo po njej. Mina ga je opazovala, kako je do'go zrl otroku v obraz in iskal materinih potez v njem. Tedaj je nekoč dejala: »Taka bo ko mati.« ^Mislite, gospodična?« je vprašal z veselim, vendar dvomljivim g'asom. >Bojim se, da je preveč meni podobna.« »Nič; materi je podobnal« Mina Boštjanova ni govorila popolno resnico. Zakaj dobio je vede'a, kako se je bila nekolikokrat blaženo prestrašila, ko je videla, kako je punčka podobna očetu. Tedaj je prišel še stari učenik zraven, se sklonil nad otroka in dobrovolino dejal: »Vsa je ko oče! Kakor bi jo izrezali« To je Mino močno vznejevoljilo in nevljudno je odvrnila: »Gospod učenik, mislim, da imate lanska očala, ki niso nič več za vaše oči.« Starček je dejal: »No, no, brez zamere! Saj je res, da potrebujem vsako leto drugačna oča'a, ker mi pešajo oči. A ta očala so letošnja, Minal Pa se mi vendar — pa se mi vendar zdi...« Pogledoval je zdaj Novaka zdaj otroka in spet otroka in nato Novaka. »Kakor mati!« je še enkrat dejala Mina s takim glasom, ki mu ni kazalo ugovarjati — in to je tudi obveljalo. In nato je prišel dan, ki se je mogočno razlikoval od neštetih, malenkostnih dni. Punčka je poskušala prve korake, oprijemajoč se je stopicala od stola do plače tajni boiroslovskl šoli, k'er ie bil slttši-teli. Koliko ie moral p res ta'ti ta preganjani ntenih' A vpntinr ni M srni. Moral ie imeli stanovske tovpriš" n> šoli v kraiu s pre!e?"0 muslimanskim prebi-vKom?"-molskaia pravda-, or-f">ti konninisi;čnp ml--dinp. i o pred krnlVm norn^nln. di so razkrinkali pravoslavne"« škofa ,v osebi nrinisri-ia. ki ie vodil veliko bolnišnico v nekenl središču Turkestina. V Petro- ■ tomii rporabljnll navedene poti fn niso svojih pravic v treh letih f«--dno) uveljavili, tedaj je njih služnostna pravica ugcsnila. Kdor pa za to prepodi ni vr le' sov da ni izgubil pravice poti, če so jo on, oziroma njegovi predniki nnd 30 let netno-< no izvrševali. 7ato boste od lastnika veleporestva ' ' naznaniti pri okrajnem glavarstvu najpozneje v 14 dneh potem, ko je za njo zvedel. Okrajno glavarstvo nato po poizvedbah o škodi razsodi o odškodnini. Vožnja s kočijo po travnikih je pa že motenje posesti in bi lastnik lahko tožil motitelja v 30 dneh pri sodišču. Poleg tega pa ima pravico zahtevati odškednino za vso škodo na travniku. R. Kohlbach: pridiga Veliko čudo se godi, da mrtvi glasno govori. V prezbitenju (pred oltarjem) stoji visoka lesena rakev. Nosilnica, na kateri leži krsta, je pokrita s črnim žametom. Na vrh« je križ, pred njim leži mašna knjiga, kelih s pateno in štola. Vse naokoli je polno opojno dišečih vencev in šopkov, ki naj bi zakrili tegobo in mračnost gladkih lesenih sten. Vendar vpliva prav toliko kakor dobrohotne tola-žilne besede, ki bodo prej zdramile kot pa zastrle pekočo bolečino. Kakor da hočejo varovati mrtvaški mir, ki leži po vsej cerkvi, stojijo okrog krste v širokem krogu duhovniki, ki so prišli nekateri prav od daleč. V rokah držijo prižgane sveče in zamišljeno molijo iz črnih knjig. Za njimi se v nemi tesnobi prerivajo ljudje, župljani. Cerkev je natrškana do zadnjega kotička, da ne bi niti brinove jagode spustili na tla. Nekaterim je brati na obrazih 58 ilika se ie baje prikazala v Kolomenskem, slarem letovišču moskovskih carjev, dne 2. marca 1917, prnv takrat, ko ie zapustil car Nikolaj II. svoi preslol. Krščanska Rusija ponižno nosi križ, kt ea ji je naložila Previdnost, in pričakuje vsta-ienia. Denar goljufa svet Zlata in srebrna barva se zdi svetu lepša kakor bela barva, znamenje nedolžnosti. ■!;'ko priljubljen sodnik Thonuis J. Lennon ie dobil pri zadnjih volitvah za najvišiega sodnika države Califor-nia 230, — 818 glasov Pa že potem, ko je bil mrtev; umrl je namreč baš na dan volitve. Današnji otroci. Učitelj vaške šole je učencem razlagal samostalnike. »Vse, kar lahko Primemo, je samostalnik, tako na primer miza, stol, omara, konj, tabla, mačka itd.« — Mrkunov Franceli ie napisal doma za nalogo: »Vse je samostalnik, kar lahko primemo, samo jež ni samostalnik, ker tega ne moremo prijeti.« stola. Tedaj je bila samo pestunja pri niej. Pa je prišla Mina v sobo, obstala na piagu in smehljaje se vprašala: »Kje pa je naša mala punčka?« Tedaj je otrok nenadoma spustil stol in vzkliknil: »Mama! Mama!« in se samostojno prigugal do Mine. Mine je prestregla otroka, da ni padel. Bilo je pač prvikrat v življenju, da je Mina glasno zavriskala, dasi so ji bile oči vse solzne. Vse dopoldne je bila zelo razburjena. Kaj bo dejal, ko je njegova punčka shodila? Pravkar je dovršila eno leto. Dvakrat je še poskušala z njo; in šlo je; otrok je znal hoditi. Popoldne je prišel Novak. Ko je Mina spustila punčko iz naročja in ji rekla, naj gre k očetu, je_tresočih se rok prestregel omahujočo popotnico. Pritisnil jo je k sebi in poljubil. A me'a se ga je na vso moc branila in glasno zaklicala: »Mama! — Mama!« ★ Pestunja je kmalu zatem odnesla ou-oka in Mina je dejala Novaku: , »Otrok mi* pravi ,mama', kar mi oprostite, gospod Novak; še ne zna reči ,teta'.« Prestrašen je dvignil roke: »Prosim vas...« v. ... Ni mu dala, da bi bil izgovoril, marveč je rekla. »Čudno, da zna človek najlaže in najprej izgovoriti materino ime. čim bo punčka malo: odrasla, jo bom pa že naučila izgovarjati besedo ,teta •« »Ali ji ne boste dovolili - da vam reče .mata ?« jC Pr|StV%VPseS pred njim. Ustnice so ji Po- ^^Snisem mati. gospod Novak. Ime pripada vaši mrtvi ženi in si ga nočem lastiti. In ,teta' je tudi prav lepo ime.« Potrto je vstal, ji nemo seg;el v roko in odšel. Plašno je gledala skozi okno za njim. Stopal je s sklonjeno glavo. Nič več se ni smejal, nič več telovadil, svojo mladinsko zvezo je razpustil, nič več ni bil mlad. En sam dan je uničil njegovo mladostno moč in nikogar ni bilo, ki bi mu pomagal stopiti na noge. Tudi Mina mu ni pomagala. To je dobro črftila. Hipoma se je tudi zavedela, da je le z neke neumevne trme govorila tako, da ji otrok ne bi smel reči mama. Noben otrok ne bi smel biti brez tega imena in če je lastna mati mrtva, naj pride kaka druga ženska in naj ljubeznivo reče otroku: »Moj otrok si, jaz eem tvoja mati I Le reci mi ,mati'I Pokliči me s tem imenom, kadar me boš potreboval!« Zares, na ta način ne jiemlje dotična žena ničesar mrtvi materi, s tem ji položi najlepši venec na grob, ji pošlje najvzvišemejjši klic miru v nebo; potem bo dejal Bog dotični ženi: »Mati si! Tvoja dobrota te je povišala v mater in moja ljuba hči si in j,a« bom tvoj dobrotljivi Oče na veke.« Zunaj je zaklicala mala punčka: »Mama! Mamat« v. , Mina je pohitela ven, vzela otroka v naročje in iskreno dejala: »Res, tvoja mama sem! Jutri bom povedala tvo jemu očetu!« 36. In potem je v teh dneh nastopil še en dan, ki se ie mrko in strahotno odražal od sivih, lenobno se pretakajočih valov vsakdanjega morja. Lojeetovo jetništvo »e je bližalo koncu. Mina ta Ježe sta sedela pri petrolejki in ae posvetovala globoko žalost in resnobo, druge je prignala gola radovednost. Vsi zmedeno bolščijo v krsto. Z visokega kora zadoni: >Libera me, Domine, do morte perpe-tua... Reši me, Gospod, večne smrti...« Duhovniki žebrajo svoje molitve, na koru odmeva prečudnfi pesem in kakor boječ golob frfota med stenami. Ljudstvo plašno strmi... Medtem pa se zgodi nekaj čudnega,- prečud-nega, pravo čudo: Mrtvi župnik zgane svoje odrevenele, stisnjene ustnice in iz zaprte prižnice spregovori in pove svojo poslednjo pridigo. Pridigal je o starem predmetu: o štirih poslednjih rečeh. > Vsi so strmfe poslušali. NihCe se ni niti zganil. Taki, ki so se malomarno prekrižali in prihuljeno splazili do vrat, ko-se je župnik ob nedeljah povzpel na prižnico, so ko prikovani obstali na svojih mestih. Taki, ki so prej med njegovo pridigo 6pali ali vsaj kinkali, so vzdignili glave in poslušali z odprtimi usti. Taki, ki so včasih venomer šepetali in uganjali vsakovrstne norčije, od samega dolgega časa zehali in se ozirali okoli sebe pa sami pri sebi godrnjali na pridigo in na pridigarja, so. sedaj njegovi najvernejši in naj-pobožnejši poslušalci. Pa se je ponovil oni .prelepi binkostni čudež, ko so vsi navzoči — četudi so bili zelo različnega stanu, po letih in po mišljenju — slišali besede vsak ■ v Svojem posebnem, prastarem jeziku. »V imenu Boga Očeta, ki stojim pred njegovim obličjem! Preljubi moji župljani! Ne mislite, da boste danes slišali iz mojih ust Bog ve kakšno posebno, čisto novo Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro prt ivrdki H.SUTTNER [•ubiiana 1 Prešernova ulica it. 4 Razpošilja se na vse kraie Europe. Amerike, Afrike. Azije in Avstralije Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseb cenab od Din 44 — naprej. St. 120 Kovmasta anker ura Din 44' —, s sekundnim kazalcem Din 78 — St 121. Ista z radijem Din 58—, s sekundnim kazalcem Din 94'-. St. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 —, z radijem Din 76— Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 pridigo! Ne, ne, še daleč ne! Povedal vam bom prav starodavno skrivnost, ki ste jo gotovo že mnogokrat čuli. Samo nov zgled vam bom navedel, saj vem, da zglede radi poslušate. Zgled pa ni nihče drugi kakor — jaz sam, vaš župnik! Poslušajte torej! Kolikokrat sem vas opozarjal in opozarjal: izrabite dneve, ker silno hitro minevajo! Človek niti ne zapazi — pa že ima siv© in bele lase, hrbet se mu upogne, glas oslabi... Moj čas je potekel. Nikar vse svoje žive dni ne mislite samo na svoje pozemeljsko življenje, ki ni niti edino niti zadnje. Za tem življenjem, ki je kakor hipec, pride neskončno, večno življenje..« Preden se laveS, že mine U kratek trenotek — ti pa stojiš v drugem življenju — kjer se« tudi jaz sedaj. Nikar svojega srca preveč ne navezujte na dobrine tega sveta, ki jih boste morali kmalu zapustiti — kakor sem jih jaz že zapustil. Nikar no pozabljajte čigavi ste. Dobro pomnite kdo vas je poslal na zemljo in kdo vas bo — kadar bo Njegova volja — poklical pred se •— kakor je mene že poklical. Ni vas poslal, da bi veseljačili in rajali, ampak da bi delali, vršili, kar vam nalaga dolžnost, nosili vsak svoj križ, kajti le po tem vas bo pretehtal in preizkusil in zahteval račun — kakor sem ga moral jaz pravkar dati! Vsi veste, kaj drži v svojih rokah: v eni venec slave in poveličanja, v drugi bič prekletstva in pogube! Vsak prejme kakor zasluži... Sedaj je odprl svojo desnico, da .neal podeli kar sem zaslužil. V večnosti sta dva prostora: nebesi in pekel. V enem teh prostorov vas pričakujem!..« Tb utihne glas mrtveg.i pridigarja. Nad poslušalci plava mrtvaška moreča tišina, negibna ko svinec... In če bi v tem hipu zado-nelo tisoč zvonov in če bi sto tisoč duhovnikov v zboru na ves glas molilo in pelo svoje molitve, da bi odmevalo in se razlegalo knkor grom In bučanje trobent s Sinajske gore — U vse to ne zmotilo tišine ... Tišina govori in pridiga dalje, seže do srca, grabi in stresa ... Vsi veselo zajamejo sape, ko zopet zafu-jejo župnikov glas, ki je končal: »Tudi jaz sem se bal in sem trepetal za svojo usodo, dokler sem živel, zakaj tudi jaz sem bil človek in ne brez pogreškov. In moji pogreški so težili vas. Res, odvetnik jima je dejal: »Lojze Boštjan naj Vas nič več ne briga. Vse je urejeno. Pri preračunavanju zapuščine se je celo prav dobro izteklo za Lojzeta Boštjana. Kadar pride iz kaznilnice, ima za današnje razmere ogromno denarja, s katerim so more kakorkoli okoristiti. Nikar ničesar ne prenarejajte! Nase pomislite! Z Lojzetom Boštjanom pa končajte!« Mina ni poslušala pravnika, ki je pošteno zastopal svoje stališče. Prisluškovala je onemu svetu. Odondot je prihajal ihteči glas matere: »Skrbi za Lojzeta! Naj stori karkoli, skrbi za Lojzeta!« Jože jo privil stenj petrolejke in dejal: »Kakšno posestvo si mora kupiti! Samostojen mora postaviti! Samostojnost je vse, je edino vredno življenja! Za kako večje posestvo nima dovolj denarja. A lahko mu priskočimo na pomoč.« »Daj, Jože, oglej si kaj, poišči kako pripravno posestvo!« »Seveda bom! Sicer ne utegnem dosti, a jutri bom že začel.« Pet dni ni bilo Jožeta. Prav začudil se je ob povratku, da je bilo vsaj deloma v redu v hiši, ko njega ni bilo zraven, nato pa se je namuznil in rekel Mini: »Sem le dobil nekaj za Lojzeta! Nekaj prav posebnega!« * Lojze ni sprejel rok, ki so se mu ponujale v pomoč. Tisti dan, ko je zapustil kaznilnico, je sporočil Mini in Jožetu, ki sta čakala nanj v sobi za obiske, da ju noče videti. Klavrno sta šla spet na cesto in čakala pred vrati več ko eno uro. Slednjič BO znotraj odrinili velik zapah, v ključavnici je po-8* čilo in zarožljalo, vrata so se odprla, Lojze Boštjan je nastopil spet pot svobode. Onadva sta čakala bolj ob strani. Ni jih zapazil. Gledal je v tla, počasi je hodil, nekoliko je omahoval, se nekolikokrat ustavil, dvignil roke visoko in globoko zavzdihnil. Nato je potipal zunanjo steno visokega obzidja in se naslonil nanj. Dvoje let, svoje pet in dvajseto in šest in dvajseto leto življenja, je prebil za tem zidovjem. Obleka, katero mu je nekoč Mina kupila, je bila dobro ohranjena. Vsemu človeku se je poznalo, kakor da ne ve, kaj bi zdaj. Kaj naj bi počel človek, ki čez dve leti pride iz ječe? Bržkone ima vse polno opravkov, mora dohiteti tisočero zamud, mora poskušati, da premosti strahotno mrtvi prepad, ki je zazijal med sedanjim dnem in onim poslednjim živim dnem preteklosti. A kaj naj stori najprej? Iznova pridobljena prostost mu brni in vrvi po glavi in vsem telesu. Omahovaje je šel Lojze Boštjan po cesti. Pisano so se zasvetila kričeča vrata točilnice, v kateri je bil tedaj, ko ga je obiskala Mina. Obstal je; spomnil se je, da je bil nekoč že v njej. Nato je krenil proti vratom. Pa je bila mahoma Mina pri njem. »Dober dan, Lojze! Pojdi vendar rapi z nama; gremo vsi skupaj v gostilno! Tudi Jože je tu.« Trmasto jo je zavrnil: »Zakaj me ne pustita pri miru? Saj sem vama vendar sporočili« »Le nekoliko pojdi z nama, Lojze! je zaprosila. »Nekaj važnega ti morava povedati, kar je zate dobro.« »Če ne bi šel z nama,« je rekel Jože, ki je medtem pristopil k njima, »bi zamudil prav doforo kupčijo. Slednjič je pa zate vendar vseeno, ali greš v tole gostilno ali pa z nama v drugo. Saj ni daleč.« Začetki lesoreza. Naj-starejši lesorezi so nam ohranjeni iz začetka 15. stoletja. Takrat je bila umetnost rezati slike v les, trava ljudska umetnost. Izdelovali pa so takrat večinoma le slike verskega značaja. Od kraja so se pečali s to umetnostjo večinoma menihi, pozneie pa so se začeli ž nio baviti tudi posvetni ljudje. Visoka gospoda tedanjega časa si je dajala prav rada rezati v les začetni Črki svojega imena in priimka, grbe, igralne karte in podobne malenkosti,. cerkev pa je to umetnost zelo podpirala, ker je smatrala podobo verske vsebine za zelo dobro sredstvo za širjenje verskega duha med liudmi. Posebno priljubljena so bila novoletna voščila. Lesoreze so tudi barvali in sicer spočetka z roko. Prvi barvani lesorezi izvirajo iz 16. stol., izdelal pa jih ie Hans Burgmeier. ki Jin 1« prvi tiskal s pomoči« več plošč. Veliki slikar Dilrer pa sam ni rezal evojil slik v les, ampaK je imel pomočnika, ce-gar delo je on nadzoroval. & porota* mUm, budilk«, očala ,u <1 uko listni ua dobil« ua)cei>«|« pri Matija Waeh-trr, dlplomlr ul nrar, N»ro m t* to. Pa sem se skesal in spokoril. Svojo bolezen sem potrpežljivo prenašal. Poklical sem duhovnika, da me je pokrepčal s Kruhom močnih, me osvobodil, mazilil in blagoslovil. Nisem namreč zidal na svojo lastno moč, le m več na Njegovo usmiljenje. »Gospod, nate se zanašam in nikdar ne boni osramočen.. .c Tako sem molil in upal — in se rešil. Kaj pa vi, ljubi moji poslušalci...? Kaj pa vi, ljubi inoji župljani...? — Amen...«---' To je bila župnikova zadnja pridiga. Kakor v življenju tako tudi po smrti ne pridigajo vsi enako. In tudi v tej uri so se poslušalci drug od drugega zelo razlikovali, dasi so v začetku vsi enako pc7.orno prisluhnili. Tudi po tej pridigi so stali nekateri vsi skrušeni, drugi razmišljeni in zakrknjeni. Blagor župniku, ki spoštuje svojo zadnjo pridigo. Blagor župljanom, ki jo verno poslušajo in se ob kencu pridi.-e z radostnim srcem zahvalijo: »Bog plačajte in s ponosom in pogumom gredo v življenje! T?ko pojdimo mi v novo leto. v novo življenje! CPrevel Svečo Golob.) VDOVEC-OBRTN1K srednje starosti s p.-r otročici, trezen, miren, skrben z 200.000 Din prihranka želi poročiti d^kle ali vdovo plemeirtega srca. Denar postranska stvar. Resne ponudbe s sliko na upravo lista (Slov,—Dom.) pod št. 13003. Tajnost zajamčena. BREZPOSELNI POZORI Dečka, zdravega, moSnejJa, v atarostt 14—15 let, poltenih kričanjih kmeUduh »taršev, kateri bi imel veaelie-do kovaške obrti, sprejmem v popolno oskrbo takoil Klemene Franc, kova'- Ifužiria za sekire, lopate, lemeie itd., Smarca, p. Kamnik. Gest: »Kolikokrat sem vas že klical?< »Natakar: »To morate sami šteti, jaz imam drugega dela eez glavo.« Mali oglasnik I Vsaka diohna vrstica ali ne prostor velja /.n enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico »ko kupute o kmeti|«lIB» o(,rt sekir in (.oljskega orod a iščem. Hrana in stanuvame pri mo stru. — .1 ne". Pokom, sekirni kovač. Skofjs Loka, Kmečh« m* ,f™ s« želi izučiti šiva i-Na ov v upravi D -motrnba pod št. 13.013. Ženini ITI nssssfa Kup,te pohištvo na ce ne je 11 mehkeza lesa od 20 ti D n naprej iz trdega o i 4''00 Din naprej ve l-o v zalogi Stro.no mi'ai st o Gol-m» er Ja ez, Breg 3, p. Križe na Gorenjskem Ilis. nova, zidana, za n 15,1 28 000 On. velika, 4 -obe,2kuhmji 2i-;leti, zraven velika drvainiča, Jen vrl, tik c.'gte. mimo tekoč potok, pri-piavna ta kakega obrtnika: ko ača krojača, čevljar a ali za kako maio trgovino aha a sc v Ločnici st. 27 pod Sv i afnrino r.ri Medvodah. Z0 dinarja.i tono zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okrajni >Ko3mos<. Ljubljana, po-tni predal 307. - Znamko z« odgovor. Ufenfeam jMi««« brezplačni pouk. če si na ;avie od n« ple-tilni stroii ,,1'eh a" jruiiia. Ljubljana Mestni trg /5 i Miz^ega HM in več vajencev sprejme Sitar Jernej, Šmihel -Novi mesto. Uaiinra pošeoihstar-■ ■•Giitin iev sprejme za mesarsko in [iro-kajcvalsko obrt Franc /alar. Ljubljana Ple teršnikova nI. 25. •fclsrfea SBj«nca sprejme Inl.o Fr.nc Koni , kolački mojster Boh. B strica. IfotiniPD Pr ni.-rne za lope. barake ali drvarnice, VsiPniGB oknu, vratu, stole, krožn k>, skoilelire in dru .o se ceno proda - Vprašati je »Hotel Slon«. »Kakor vidim, zidate novo stavbo.« »I)a, mi zidamo samo nove stavbe.« no znane n^boljše originalne SACK-OVe P'UC|€ katere vrste smo vpeljali že pred več kot 30 leti pri kmetijstvu r Sloveniji, dobite redno v najnovejši izpet avi, kakor tudi prvovrstne tencin motorje original „SEftDli&!ViO* in vse ostale poljedelske str je v najboljši kakovosti po naj ližji ceai pri tvrdki scmisioeha v^bovsek trgovina z železnico, vsakovrstnimi »troji in orodjem V Liui>l|ani Dunajska cesta it. 16 ■.i^.^SiiKSSS^HC^JiJ.i'- Vse vrste zobotrebcev (klinčke) kupujem M. PA^IČ, LjubMana SV. PETRA NASIP ŠTEV. 27 Mestno trošarino vrnem.---— — »Mati, tu v časopisu stoji, da vgledališču potrebujejo štatisle. Kaj pa je to statist?« »To je oni, ki nastopi, a nima nič govoriti,« je pojaniila mati. »Potem pa naš oče lahko vprašajo za tako službo.« IZREDNA PRODAJA MANUFAKTUBE tesen In rimo se Je prlfe a v Prešernovi uSici 54 (poleg Kavarne Z. ma. denar kupit. 05, t n 'dstr. Prijatelj: »Čemu pa bolnike vedno izpra-šujete, kaj so jedli? Ali temu primerno dajete navodila?« Zdravnik: »Ne, pač pa vem koliko računati, ako vem kako se hranijo.« Gospod iz mesta: »Vaš sin je zelo vljuden. Odprl mi je dvoriščna vrata.« Kmet: »To ni nič, saj je tega vajen. Vsak večer jih odpira kravam.« Časnikar: »In, ali se je katera vaših mladostnih želj v poznejšem času izpolnila?« Starec: »O, pač. Ko me je mati lasala, takrat »em Bi želel, da bi ne imel las. In ta želja se mi je izpolnila.« ___ Kmetje, oklenite se Kmet. zveze! 21 Varujte svoje zdravje! 49.- 6t. 6-8 (23-26) Vrst« 2861-01 Za Vaše otroke smo priredili te tople gumijeve galoše. V njih so njihove nožice najbolje obvarovane pred mrazom in mokroto. St. 9-1 (27-33) Din 69 -. 79.- Vrsta 1865-01 Gumijevi čevlji za sneg v črni ali rjavi barvi, obšiti z baržunom Zelo so praktični in udobni. Primerni so za vsako nogo brez ozira na velikost. MIKADO Vrsta 7045 Ko ste doma ali če dtflale v kuhinji ali hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarovale Vas bodo, da se ne prehladite. V njih sc Vam bodo noge najbolje odpočile. Glasbila za vse I Vlniln......od Din Ultarr.....od Din IM — Trompete • . . • od Din 481'-Harnonlk«, • • od Oin M -KromatUne In Marinke bar-monlke, jaat-IOBtrnmfntl. Zahtevali« bretpainl CENIK • 1 njrefj« MreafJ i« tifrnu tvrdke tfuMl Jofualarije MEINEL & HEROLD tovarne glasbil ln harmonik prod. podr. MARIBOR it. 107 Breznlaien pouk v »tirani«. Napodila v eerlku. w Šofer: Petdeset dinarjev, prosim.« Gost: »Petdeset? Potem ste me.predale? peljali. Peljite me nazaj tja, kjer me peljete za trideset dinarjev.« Fise in brinie Grapar je prišel v modno trgovino: »Dajte mi takle ovratnik kot ga imam na sebi.« »Prodajalec: »2al, da vam ne morem po-streči, pri nas imamo samo čiste ovratnike.« za iganjekuho, v najboljši kvaliteti, nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana, Gospoivetaka cesta 5, Drašler: »Slišal sem, da si porofil Berlo, ker ji je teta zapustila veliko premoženje.« Drakslar: >To je laž. Jaz bi jo bil porofil, pa če bi ji tudi kdo drug zapustil premoženje, ne ravno teta.« Okvirji, rezbarijo ter okraski za stavbe in pohištvo Stane Vidmar Ljubljana, Gallusovo nabrežje 33. M N a a M M M a s* M * Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vpino iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri budski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 190 milijonov Din, ti K N Izdajatelj: Dr. Frane Knlevee, Urednik: Joie Košiček Za Jugoslovansko tiakarno: Karel Cel.