w-»"Hfa________I iMiM i tnh Z7. Mnvii lili n.ftft. Bl^r hHI ^t^ ^H ^Bfl ^H V ^k^r ^H^H ^H ^H V ^H^h I^H Ih ^mff ^AbF £ .Slovenski Narod' v*l|a p* p**tl: a Avitro-Ogrsko: u Nemčijo: etlo Icto ikupaj naprc] . K 36 — I celo leto naprcj .... K 40--ifetrttfta Z 2 111 ^— I M Am«rlko fn vsc druge dežeie: Sft me«ec Z Z • • I 3-— | celo leto naprej . . . . K 48.— VpraSanjem glede Inscratov se naj priloži « odgovor dopisnica ali zntmka. Vpr&Tnifttro (»podaj, dvorttce levo>. En »flora vlica *t S, telefon *L SS. totala vuk 4a a t?«6*r U ritati a«iti|« U praulk«. Inserati se računa ja po porabljenem prostoru in sic«: 1 mru visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vid., d/akrat po 11 vin.. trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 3J> vln., oarte in zahvale (ciuk prostor) 23 vin. Pri veČjih insercifnh n-> dogovoru. Nftfi atročiiki sa| ooiljejo naroiiim veli« ^T *a aakmttoL "VS Na stao pi3neie uroibe brez p^liUe leatrji se as anreio ■iktkor oziratl. „Marolaa tiskara«" telatoa il. SS. .Slovenski Narod* velja v Mablfaal dostavljen na dom ali če se hodi ponj t celo leto napre] . • . . K 32*— I četrt leta „ • I I I 9 £•— pol leta „ .....16— | na mesec......w 2*70 Pasati^zna Ste/iik? valja 29 vinariev Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Uredništvo: Snailsn sllca št. 5 (v I. na Istr. levo>, telefon at. 14 „Slovenska Matica". Po več nego treh letih prisiljenesa mirovanja je obnovila »Slovenska Ma-ticac svoje delovanje, jutri se zopet se-stane občni zbor, da izvoli nove odbornike, ki naj našo pao prosvetno institucijo povedejo na pot novega krep-kega življenja. Kaj vse bo treba storiti, da se zacelijo rane, ki jih je vsekalo slepo sovraštvo naši Matici, o tem da-Des ne borno razpravljali, Imena kandidatov za novi odbor se nam zde poro-Štvo, da ne bo manjkalo niti veselja, niti energije za obnovitve .o delo. Tako naj postane občni zbor za našo naj-uglednejšo kulturno družbo začetek svežega krepkega stremljenja k zviše-nim ciljem narodne prosvete. Jutrišnji občni zbor pa naj postavi tuđi zaključni kamen žalostni preteklo- j sti, ki bi nam bila skoro za vedno uni-čila institucijo, katero si je narod v sveti Ijubezni do svoje kulture z lastni-mi skromnimi sredstvi zgradil in katero mu je hotela zamoriti tista besna sila, ki je menila, da bo mogla v voj-nem viharju zatreti vse, kar je slovensko. Septembra meseca 1914 je vlada I razpustila »Slovensko Matico« baš ob njeni petdesetletnici, In da stigmatizira »Slovensko Matico* kot pravcato zarotniško organizacijo in upraviči svoj čin pred svetom, je šla ter je vrgla njenega predsednika v ječo, avtorja ^Gospodina Franja«, ki je dal dobrodošli povod za njeno besne-nje, pa je izgnala v tujino, kjer je pod-legel domotožju in pomanjkanju. Jutrišnji občni zbor »Slovenske Matice« zato ne srne biti le posvećen nacrtom za novo bodočnost, na njem mora biti tuđi prostora obračunu za preteklost. Ko se prvič sestanejo Mati-čarji, da obnove delovanje nose prve kultur. družbe, ne smejo zamolčati, kar se je družbi zgodilo.Z bičem nas je udarila vlada v obraz, ko nam je razpustila našo najdražjo kulturno organizacijo, ko nam je njenega predsednika prega-njala kot zločinca. Še čutimo ta uđaree in nismo ga še preboleli. Še se čutimo ponižane od brutalne sovražne sile in čutimo, da borno ponosni zopet na svojo Matico sele takrat, kadar bomo v niej sami dali zadoščenja užaljenemu narodnemu ponosu. Zavedamo se, da moramo porabiti prvo priliko, da pove-mo vladi, pa tuđi našemu ljudstvu, da smo si v polni meri svesti svojega na-rodnega dostojanstva, da pokažemo, da dosedanje naše robstvo v nas ni zamorilo pojmovanja za to, kaj se strinja z narodno častjo in kaj je z njo absolutno nezdružljivo. Na Češkem so bili baš slovstveni krogi in znanstvenik* prvi, ki so se oglasili proti politični mori, ka-tera je v prvi dobi vojne legla na češko javnost ter kvarila značaje. Ceške-mu vzgledu morajo slediti tuđi slovenski Matl'arji. V dobi, v kateri naši po-slanci na Dunaju bijejo neizprosen boj proti sistemu, ki mu je naš narodni po-gin glavni smoter, moramo v slovenski prestolnici pokazati, da daleč odklanja-mo misel vsakega klečeplastva pred tem sistemom. Tu je treba jasne besede in treba je dejanja. Z bridko žalostjo se spominjamo gospodina Franja. Umri je v prognan-stvu, mučenik za slovensko kulturo. Njemu veljaj, ko obnavljamo »Slovensko Matico«, naš prvi globoki poklon in prva naša misel bodi posvečena nje-govemu jasnemu spomtnu. V osebi dosedanjega predsednika »Slovenske Matice« drja Ilešiča je vlada preganjala našo prvo kulturno družbo. Vzoren, požrtvovalen in uspe-šen predsednik je bil dr. Ilešič »Slovenski Matici« in pod njegovim vod-stvom je Matica zaslovela Še boli onkraj ožjih naših narodnih met. Kot zvest sin svojega * aroda pa tuđi kot predsednik »Slovenske Matice« je moral dr. Ilešič po nedolžnem pretrpeti duševne in fizične muke, ki so nepojmljive tistemu, ki jih sam ni poskusil. So-vražniki našega naroda bi jih bili radi naložili vsem Matičarjem; ker tega nišo mogli, so tirali vsaj njenega predsednika v duševni obup. Temu predsed-niku kot reprezentantu preganjane »Slovenske Matice«, kot žrtvi sovra-štva, naperjenega proti naši nacijonalni kultv.ri, moramo dati zadoščenje, ker moramo dati zadoščenje svojemu užaljenemu naci-jonalnemu ponosu. Ne prihaja tu v postev dr. Ilešič kot oseba, temveč le kot reprezentant naše zatirane, preganjane in skoro uničene »Slovenske Matice«. Po prestani hudi krizi stopa »Slovenska Matica - sedaj v svoje drugo | petdesetletje. Pozdravljamo obnovit-veni občni zbor, naj zboruje in sklepa v znamenju novega navdušenja in krepke volje za slovensko kulturno delo, pa tuđi v znamenju čiste nacijonal-n e morale. Prenovliera, zdrava naj gre »Slovenska Matica« krasni bodoč-nosti naproti! Politični položaj. i V političnem ooložaju je nastal vce-raf zopet nepričakovan preobrat. Zbornica ni pnćela drugega branja prora-čunske^a provi^oriia, temveč je mirno, kakor da bi se ne bilo niĆ zgodilo, raz-pravljala o prodaji fideikomisov ter o fosforoki&lih prnojilih. Kaj se je zgodilo? Vlada se je naenkrat postavila na sta-lišče, da ne gre deliti predlože o pro-raČtmskem provizoriju in je pričela nova pokajanja s strankami. Pri tem se je odločila, da riskira tuđi nekaj dni neza-konitega stanja ."n da torej ni treba, da bi bil proračunski provizorij do 28. t. m. odobren. Vsled tega je predsednik pred-logo o provizoriju odstavil z dnevnega reda. Iz česa sklepa vlada, da bo čez teden ali čez 14 dobila većino, ki je danes nima, ne vemo. Zdi se, da potega mnogo upanja na svoje nacrte glede spremembe ustave, s katerimi v zadnjem času agitira med poslanci. Tako pripoveduje, da je nacrt za ureditev razmer v siiđetskih defelah že gotov in da bo tuđi nacrt za jugosiovanske de-žele skoraj pripravljen. Tu ugovarjajo Nemci zlasti Se določbam glede varst-va slovenske manjšine na Koroškem, ki naj bo urejeno približno tako, kakor se je svoičas zavaroval »nemški« značaj kočevskega ozemlja, vendar u pa vlada, da bodo Nernci konecno privolili. Ali je vprasala vlada tuđi že Jugoslovane za njihovo mnenje, tega dosedaj nismo mogli izvedeti. Poroča se samo, da ima minister 2o!ger nalogo se pogajati s pri-zadetimi strankami. Videti je. da drži vlado in Ncmce pokonci upanje, da bo vendar le mogoče pridobiti nekaj jugoslovanskih in poljskih glasov. Znnčilno za naivnost politične razsodnosti dunaiskih kromov je, da so si sedaj — nemški radiknlci postavili nalogo pridobiti zop^t Poljake. Prav po maniri »1* etat c'cst moi« po-nujajo sedaj nemški radikalci Poljakom, da bodo oni uredili poljsko - ukrajinsko vprašanje v zmislu medsebojnega sporazuma med obema narodoma! Ako meni vlada, da si bo s svojimi obljubami o reformi ustave ustvarila ugodnejšo situacijo, se očividno moti. Mi Jugoslovank katerim hočejo sedaj koncedirati nekako obstrrženo la/i-avtonomijo po nemški milosti, ne ver-jumemo vladi nobene besede. kajti v tistem hipu, ko je imela polno lepih fraz na jeziku, ko je govorila o pravični ureditvi narodnostnega vprašania, je izročila Seidlerjeva vlada Južno želcz-nico, eno najglavnejših gospodarskih in-stitucij na slovanskem jugu, grabežljivim rokam nemškega nacijonalizraa ter je etablirala ta prometni zavod kot pravo trdnjavo za germanizacajo slovenskih pokrajin. Prihajati v istem hipu, ko je bila izročena Južna železnica vrhovnemu poglavarju nemških »Volks-ratov« Dobernigu, z nacrti o ureJitvi oarodnostoega vprašanja na jugu, je ne- dostojna frivolnost, na katero morajo naši poslanci odgovoriti tako, da bo gospodu Seidlerju in njegovim še dolgo zvenclo po ušesih. Kakšne korake ukrene opozicija glede nadaljne taktike, še ni gotovo. Na predlog poljskeira podpreJsednika zbornice dvorne^a svetnika Germana se je včeraj popoldne vršila skupna seja zastopnikov slovanskih strank in Itali-janov. Prišli so Jugoslovani, Cehi in Po-Ijaki, udeležili so se seje delegati itali-janskega kluba, Ukrajinci kot n^jnovej-ši patriotje, pa sedaj raj>e kupčujcio z Nemci. Ministrski predsednik sam je tuđi sklical zastopnike strank in je med drugimi povabil načelnika Jugoslovan-skega kluba poslanca Korcšca na razgovor. Položaj, v katerem se vitez Seidlcr nnhaia, res ni zavidania vreden. Na eni strani trdno sklenjena opozicija, na drugi strani pa neprestani upori in uporčki v njegovih strankah, ki so dobile včeraj od češkega poslanca Tusaria novo lepo ime »titulama većina*. Tako so nemški radikalci včeraj zopet skle-nili. da perhorescirajo vsako pogaianje s Čehi in Jugoslovani, dokler ne bodo uresničeni — nemški belangi. Vlada in Nemci so si rešitev krize še včeraj jako enostavno predstavljali. Hoteli so, da se zbornica kratkomalo odgodi, češ, da mora imeli vlada čas za pokajanja s strankami. Pri tem jih je vodila misel, da bodo odgoditev zbornice prav uspešno lahko porabili kot strašilo, češ, ako noisajan5* ne usreio. pa parlament sploh ne bo več sklican. Spekulirali so pri tem preveč na naivnost slovanskih politikov. Poslanec ilr. Ko-rošce jim je korenito zmešal štreno s tem, da je pri konforenci načelnikov strank, ki se je pecala s tem vpraša-nicm, s prav iskreno in jasno besedo povredal, da kdor danes špekulira na ob-novitev absclutističnega režima, t a s e igra z ognjem. V dobi naihujše pre-hranjevalne in nacijonalne krize zapreti parlament ter poskusiti zopet s § 14., ta misel se more roditi le v glavi — so-vražnikov države. Korosčevi arg nnenti so učinkovali tako. da je konferenca načelnikov konačno sklenila, da ne gre odgoditi sci. Proračunski provizorij naj se odstavi z dnevnega reda, da bo vlada imela čas za nadaljna pogajanja, zbornica pa naj razpravlja o raznih manjših nenolitičnih predlogah. Pravijo, da si bo vlada tekom tedna do prihod-njega torka na jasnem, ali je mogoče dobiti večino za celotni proračunski provizorij ali ne. Dunaj, 26. februvarja. O naglem preobratu, ki je nastal v taktiki vlade čez noč, poročajo iz parlamentarnih krogov: Ministrski predsednik je bil včeraj več kot dve uri pri cesarju In mu je podrobno poročal o političnem položaju. Cesar se je izrekel za to, da naj vlada poskusi spraviti celoletni proračunski provizorij pod streho. Tekom večera je sklical vitez Seidler ministrski svet ki je zboroval od 10. ure do ranega jutra. Ministri so sklenili, da ?a vsako ceno vstrafcjo pri tem, da nai parlament resi celotno proračunsko predlogo. Odklonili so vse tozadovne kompromisne nacrte in se odločili pri-poročati kroni za slučaj, da se pokajanja razbijejo. odločne korake. Podrobno se je pe :al ministrski svet tuđi z raz-merami v Galiciji, kjer smatra vlada za potrebno storiti najostreiše kokrake, da se zopet vzpostavi mir in red. V nem-ških krogih se govori, da je del Jugoslo-vanov pripravljen opustiti svoje dose-danje oštro odklanjajoče stališče ter olajšati vladi težavni položaj (!?). Dnnaj. 26. februarja. Predsednik c'r. Gross je otvori 1 sejo poslanskc zbornice ob 11. uri 15 min. Prečital ie dopis ministrskesa predsednika. da ie cesar demisijo ministrov Cwiklinske^a in Twarrfowskeea odklonil. Nato ie predsednik dr. Gross prekinil seio. da se sestane konferenca nacelnikov etrank. Ob M3. se je seja zopet prioela in predsednik je predlasral, da nai s« predloga o proracunskem provizoriiu odstavi z dnevnecra reda in da nai zbornica razoravlia o zakonu elede prodajte fidoikoroisov in o porocilu po-ljedelskesra odseka glede umetnih *no-iil. Spreietc. Nato je eovoril k prvi točki poročevalec dr. Waldner. Po nieeo-vih izvaj8njih ie bila eeja ob H3. zaključena, Frihodnia seja jutri. Musliman o jugos!ovanskem vprašanju. Zagreb, 20. februarja. Zascrebski listi prinasajo razgovor urednika za-^rebske lokalne korespondence z driem Mehmedom Spahom, tajnikom trgrovske in obrtniške zbornice v Sarajevu in tajnikom zveze indusiriialcev v Bosni in Hercegovini. Dr. Mehmed Spaho je eden najodlienojbih članov mlade muslimanske inteligence in njen izraziti predstaviteli. Dr. Mehmcd Spaho se je izjavil q juffoslovanskein vprasanju tako-le: Pri nas pred izbruhom vojne nišo obstojale tako izrazite stranke, kakor drucod. Lahko se trdi. da smo imeli 5 muslimanskih strank, od katerih ie bila ujedinjena muslimanska organizacija kot naj-krepkejša oreranizacija za^topana v saboru po 18 do 19 poslancih. dočim je ostalih 5 ali 6 muslimanskih poslancev pripadalo stari muslimanski narodni organizaciji- Precejšen vpliv v narodu so imele izmed strank. ki nišo bile za-stonane v saboru muslimanska samostalna stranka (nekai časa je bil njen za.-topnik v Saboru dr. Hrasnica. (po-teni muslimanski demokrati) voditelja Kus Aga Cižič in Smail Aga Cemalo-vic (in ulemska stranka) najpoglavit-nejši voditelj Korkut Sakip. list Mis-bah. Ujedinjena muslimanska stranka je črpala svoio moč izvolitev, ker ie ona izšla kot zmagovalka iz volilne borbe neposredno izza borbe za versko prosvetno avtonomiio ter ostala na kr-milu in se kasneie ojačila z nekaterimi elementi samostalne stranke, kot ujedinjena stranka pa je izgubila tuđi majhno število svojih starih pristašev. 2e pred pričetkom vojne je pricel padati vpliv te stranke, ker je stopila nastran vladi in to se je pokaz^fb tuđi pri neđomestnih volitvah, pri katerih njeni kandidati nišo mogli več zmagati, še holj pa pri snacjevskih občinskih volitvah leta 1913-, ko so prišli njeni kandidati v občinski svet samo s pomočjo vladnih uradniških rla^ov in s pomočjo falsifikaciie. V Bosni je začetkom vojne politično živiienie popolnoma prenehalo, sabor ni bil sklican in časopise ie prenehalo. Sele po interpelaciji na Dunaiu in v Budimpešti in odkar se je pričela akcija za sklicanje bosanskoga sabora, kakor tndi ođkar se govori o obnovitvi občinskega sveta, so se zopet pojavili znaki političnega življenja, dasiravno so široka mase veei-del odsotne z doma in dasiravno imajo oni. ki so ostali doma. druge posle in skrbi. Kar se tiče poedinih strank. se pričenjajo odnošaji kristalizirati tuđi med muzlimani. tor igra izmed političnih vprasani prvo vlogs jugoslovansko vprašanje z ozirom na noedine stranke. Duše\Tii vodja muslimanske stranke šerif Arnavtovič se ie izjavil pdkri-to v memorandumu, ki ga ie izročil vla-darju za vzdržanje sedanjih državnopravnih odnošajev Bjsne in Hercegovine, katerini je dal on na prvi pogled prijetno ime avtonomije Bosne in Hercegovine. Mlajši izobraženeiši muslimanski svet pa stoji po svoii većini na programu jugoslovrinslve ideje. Arnavtovič se boji. da bodo tvorili Muslimani v nastajajoči jugoslovanski državi samo enajsti del skupnega prebivalstva, dočim imajo danes v Bosni in Hercegovini eno tretjino. Vsled tega on ne vidi ali noče videti, da sedanii državnopravni odnošaji Bosne In Hercegovine ne značijo ničesar drugega, kakor brez-mejno gospodarstvo obeh vlad monarhije in to v vseh važnih vprašanjih. Treba se nam je ozirati samo na zakon z leta 1880. o upravi Bosne in Hercegovine in na deželno ustavo iz leta 1010. Iz teh dveh zakonov bi se mogel vsakdo takoj uveriti, da sedanii državnopravni sistem v teh zemljan ne oTa niti Muslimanom kake sence pravice, da bi mogli samostoino odločati o svojih vprašanjih. pa naj bodo ta vprašanja še tako rodrejene važnosti. Do kako abnormalnih odnošajev vodi sedanji državno - pravni sistem, dokazuje najbolje klasični primer, da je bilo za uvedbo centralne kurjave v palači de-želne vlade v Sarajevu treba prositi piivoljenja obeh vlad. In če bodo Muslimani v bodoci Jugoslaviji tvorili enajsti del prebivalstva, bodo imeli brez dvorna več vpliva na reševanje svojih življenskih vprašanj, kakor danes v brezpravnem bosensko - hercegovin-skem saboru. Toliko pravice, kolikor jo imajo eedai Muslimani v tem državno - pravnem sistemu, da odločajo o svojih posebnih društvenih in gospodarskih poslih, bodo imeli prav gotovo tuđi v pokrajinskem predstoji ni štvu Bosne in Hercegovine. Jasno ie nam-reč, da bo tuđi Jugoslavija obstojala iz poedinih pokrajin. Težko ie danes izreci sodbo o sta-liŠcu eirsih muslimanskih mas prebi-valstva v Bosni in Hercegovini. Globo; !:o sem rvrepričan. da bodo zlasti oni, ki so bili delj časa v vojni službi, ko se vrnejo po sklenjenem miru s fronte do-rcov iiverjeni, da prinese samo uiedinje-nje južnih Slovanov Muslimanom upa-nje na boljši razvitek. To prepricanje so dobili oni bojevniki, ko so videli, kako so postopali napram njim v vojni slovanski in kako neslovanskl častni-ki. In oni Muslimani, ki so ostali doma, so imeli neštetokrat priliko, da spoznajo, da slovanski bratje y monarhiji iz-kazujejo Muslimanom ljubezen in so-čutje v današnjih težkih časih. Najbolj-ši dokaz za to je tuđi nedavno izvršena preselitev dece iz Bosne in Hercegovi-« ne v Hrvatsko in Slavonijo. Naši voja-ki. ki so služili na Kranjskem, so našli povsod več pomoći v tež* kih časih tndi pri najsiro-mašne jših Slovenci u, kakor oni, ki so služili na Ogrskem, pri na|-bogatejših tamošnjih veljakih. Najbolj-ši dokaz, da se pričenja to iugoslovan-sko razpoloženje širiti med Muslimani, je njih sodelovanje na nedavnem slovanskem večeru. Spominjati se moram rudi iriterpelacij dr. Korošca in plem. Hreljanovića, v katerih so bile izražene neprilike Muslimanov ter so te interpelacije napravile nad vse globok vtis v muslimanskem svetu. Za i u g o-slovansko idejo se zavzemajo danes prav gotovo vsi mlaiši in naprednejsi Muslimani, in kakor že omenjeno. moremo pričakova-ti, da se jim pridružijo rudi Široke mase Muslimanov. kar bo v velikem delu od-visno od dela muslimanske inteligence med narodom. Tuđi če se je pred vojno zdelo, da stoji veeji del muslimanskega prebivalstva na strani Arnavtovića, danes so se razmere v tem oziru znatno izpremenile, ker so voditelji pustili svoje stranke na cedihi. Ce tuđi Muslimanov nišo preganjali v oni meri, kakor Srbe, ie oilo vendar med njimi tuđi vee po nedolžnem interniranih in mnogo je bilo med Muzlimani tuđi dijaštva, katero so zapirali in sodnim potom proganjali zaradi popolnoma nedolžnih1 stvari. Široke mase Muzlimanov pa so tuđi silno trpele'. Proti zakonito so je-mali starce in otroke k trenu, mnogo jih jo umrlo glađu, trpeli so zaradi po-manjkania obleke i. dr. Vzeli so jim vse, na čemer visi srce muslimanskega seljaka, bakrene posode, volno in kožuh o vino, pustili mu nišo niti toliko, da bi se mogel obleči. Še več pa je trpol muslimanski svet vsled teffa, da so v Bosni in Hercegovini jemali k vojakom prav nenavadno visoko število moakih. Ce vzamemo poleg tega še ozir na to* da pri muslimanih vsled posebnih rodbinskih odnošajev žene nišo mogle prevzeti vloge hišnega starešine, po-tem sele si moremo misliti bedo, kateri je zapadel muslimanski svet in v kateri živi še danes. V Bosni in Hercegovini se ciso držali prednisov, po katerih bi se smeli jemati moški k vojakom, mar-več so za to postavljene komisije jemale v većini slučajev po S0 do 90% in veS pozvanih k vojakom. V nekaterih kra-jih se komisije nišo ozirale niti na starost, tako da smo videli med bosanski* mi vojaki pogosto ljudi, katerim se je že na pogled videlo. da so bližje 60, kakor 50 letom. Za ljudstvo v Bosni in Hercegovini so prave bajke predpisi o oproščanju v gospodarske svrhe. Vsled tega je moral ves red v deželi trpeti, trpeti je moralo vse gospodarstvo in jasno je, da se kaže danes odmev v drugačem pojmovanju političnih za-htev. Narod je vsled kvarniK posledic vojne spregledal. Kako se je obnasal Casapiccola^ (Tnierpelaciia pošlanceV"*3ri K o r o 5 -c a, F o n a in tovarišev na skupno vlado radi zlorabe uradne oblasti in eolju-fije, katero ie storil viši i komisar dr. Casapiccola c. kr. policije v GoricL> Dne 26. avgusta 1914. je pisal dr. Vladimir Knaflič, odvetniški kandidat v Gorici, svojemu prijatelju dr. Forna-zariču v Biljah pri Gorici priporočeno dopisnico s tole vsebino. >Pridi me pri-hodnje dni obiskat, ker se imam s Teboi 0 marsičem pogovoriti.< Joj! To >marsičem«:, o čemur se 1 ma ta. ta dva pogovoriti, ni moglo biti nič drugega nego srbofilska agitacija. Narodna obrana, morda še celo kaj huj-šega, ako bi si bila mogla goriška državna policija predstavljati še kaj huj-* šega. Takrat je bil višii komisar croriške državne policije prosluli dr. Casapio cola, mož, ki je izvršil hudodelstvo jav-nega nasilstva ponovno in pod otežku-jočimi razmerami ne le kot izvrševalni organ onih. ki so že pred izbruhom vojne organizirali hudodelstvo javnega nasilstva, ustavolomstva in zlorabe uradne oblasti na debelo, oprti ,ha brezobzirno in naj suro vejšo silo orožja, ječe, potlačevanja tisočev, ne, iz lastne inicijative je dal ta mož duška svojemu osebnemu sovraštvu, svojim nizkim mascevalnun strastem, svojemu v me-stu in na deželi znanemu nemško-naci-lonalnemu sovraštvu proti vsemu, kar je v Gorici slovensko čutilo. Sedaj je Stran 2. .SLOVENSKI NAROD«, đnt 27. fcbruarja 1918. 48 štev. ^o*el s»dovt>tjitl svoto pohtantott ia pokazali eodrgi. da ie on vsemogročen c. kr. policijski višji komisar. Veckrmt im bo se omenile persekucij« velike** itevila odličnih fforiških 8lovenoev. ki *% i majo **hvaliti maščerslnosti m &*-cijonalni nestrpnosti te«* urednika %m več meaecev zapora. ne da bi bili sazre šili kdai kaj druse**, kakor da eo ljubili svoj narod in za njeca delali. Ali vse to se ni zadošćata policiiskemu fcomisarju drja Ca*apiccolu. Kulja di*i »ine iinea, to i© očit no njegovo fr^slo. Ako ni motre! za pirati več političnih roditeljev, ker so že vsi v railičnih jecah ćckal' boljj&ih časor, morijo pri ti drugi na vrsto. Ko je dobila c. kr. zori-#ka policija omenjeno dopi.-rueo v roke, je bila prepričana, da zre za veliko srh-ako pocetje. Kaj ti kaj drugeg* pač bi si imela pri povedovati ornenjcna sr os poda. Stvar je bila jasna, n&mo do ka zov ni bilo. Ali iznajdiiiva policija % umnim višjim komisarjera na čelu si jih zna pridobiti, v slučaju potrebe tuda »ama Izgotoviti. Ko je dr. KnafllC 28. avjnista ob 6. ijutraj. v urednih zad^vah porujoČ r Ajdovfcčino, «*©pil na poštni avto, mu je Izročil neki po^tni eluea. ki te priJutel kl jrlavnesa poštnega po^Iopja brzojavko te vsebine: >Drapi! Pridi dane« 2S. 1 mv zvečer ob 7. uri t kavarno Do čama. Tvoj blavko.< Sleparija, namerava-zta po lj uf i ja je bi!a oćiina. 2e doatavi-iev brzojavke po poštnem slugi (torel ne po prifitojnem poštnem organu) je bila presenctljira. dalje nišo fo?la$ali ©radni podatki na blanketu (datum. fc:e-Tilo he^ed. oddsjni poštni urad je bil nepravilno naznačen). Naravnost ne-nmen je stil v brzojavki, gotovo redek Bagovor »Draffi«. Tuđi si je mogla poći ja misliti, da se bo povabijenec eo-tovo pomišljal, iti ▼ kavarao. v kat?ro xri poprej nikdar zabrjal Ali vje to ie toliko bolj značilno za bole^tno vohu-pijenje za erbstvom. paj ee fe vendar po taestu govorilo, da je v kavami Dodana zbirališćo zarotnikov. izmed katerih ima vsak bombo s seboj. sredi »aromi-|ke miže pa stoji slika kralja Petra Karadiordje. Er^o je gotovo, da se bo* sta oba eospoda dobila v kavami Doea-na, Morda bi ute&rnil dr. Cas&piccola napraviti koneno še dober lov. Dr. Knaflič eeveda ni iel r ktvar-no Dogana. Da bi pa videl, kđo ci pri-(rošči morda vsled kake otroške neum-nosti piroške brzoiavke, (da bi bila policija tako neiimnma, tega si takrat £* ni mogel misliti) fe šel mimo kavarne Dodana in na Tržaško cesto, kjer ga je dohitel detektiv in aretiraL S tem. da se je prikaza] v oni ulici, je bil dokaz takorekoč za dognan, da vsled previdne >izoenitvec omenjene kavame podan ie en moment šumni© već Ob 8. zvečer so dr. Knafli<"a pripe-tjali na policijski komisarijat in ker ie M odklonil ysak pogovor % višjim ko-susarjem drjem Cesapiccolo. ifa je za-elišal neki eubclterni uradnik in na to previzitiral. Nato je bila pisama, t ka-teri je bil dr. Knaflič zaposlen preiska-na> od tam je Sel eprevod v nie«?ovo pri-,Tatno stanovanje, kjer ?o nekatere e fi-rilico pisane slučajno bolearske revije in neki stari stenoarrafični zvezek z va-lami vzbudile posebno pozornost detek-tivov. Po 3urni» samo po sebi umevno trezuspesni bižni preiskavi, je bil dr. Knaflič oddan v zapore c. kr. coriškeffa (ftkrožnega sodišča. Cez car dni co ffa Vtaknili ▼ neko drueo celico k S navad-nlm zločincem, izmed katerih ie bil eden obložen tatvine. druži posilstva in tretji poskušenecra ^cstne^a ropa. Gorenja finsrirana brzojavka je bila t>o c. kr. državni policiji v Gorici pod komisari jatom drja Casapiccole jn očitno ne Ie e nie^ovo vednostjo. inar-več rudi na njegov nalos eestavliena in odposlana, kar so pozneje drujri policijski uradniki drju Knafliču tuđi priznali. Ni dvoma, da mora tako poletje lU^led državu© policije naitežie ožkodo-Tati, kakor ?e je dr. Casapiccola sploh trudiL da bi bil kolikor moRo^ nepri-liubljen (če tuđi ne na vzgoraj). Kada-lie ni dvoma, da ie tako poc^tie eklatantna zloraba uradne oblasti, i^točasno pa tuđi posktiiana croljufija. Prizadeti je pretrpel radi to zlorabe uradne oblasti težko škodo, ne ie materijelno. am* pak ie posebno na svojem edravin. Vprašamo skunno vlado: Ali jr pripravljena ??reiskati zeorcnii slučaj, polieijskepa komi«arla drja Ca^apirco-lo kaznovati in oškcdorancu dati polno »adosčenje?___________________ _ Kaj za'teva Hja cđ ¥\\i Berolin. 26. februarja. fKor. urad.) Državni podta;rik von fiem Buscbe 1« sporočil nemškemu državne^u sboru mirovne pokoje napram Rusiji. G 1 a -ion teh pogoier naj bi pokrajine zapadno od crte, ki ere od D v i n p k a do vzhodne meje Kurlandije. ne bile več po-drejene suvereniteti Rusije. Kemčiia in Avstro-Ogr-ska določita bodočo nsodo Sokrajin v sporazumu s pre-i t a 1 ? t t o m. Livlandiio in Estonsko »asede nemska 'policija za tako rtoiso, di bode dežclne naprave garanti. ie red. R u m U akiene tak oj mir s Ukraiino; ruske čete in Rde-ća garda zapuste U krajino in Finsko. Rusija fairotori TnrSiii Trnitev v s h o d n o a n a t o 1 * k i h provincii. prizna odpravo turskih kapitulacij ter iz-vrši Bcmudoma demobiliza-«ij o. Nadalnje določbe se tiče-So ruskih Tojnih ladij in en-tentnih vojnih ladij. trjrov-ske^aplovstva v Crpem mor-j u i n Vi hodnem morin, obno- ▼ itre nemsko - rnske trro« Tinske pogodbe ter zafcoto- ▼ Itve naivečiih ucodnosti ao konca 1925. Rusija ee odpove vsaki a«itaciii proii zavezniškim vladam tn-di t zasedenih pokrajinah. Te določbe se moralo snre-J e t i tekom 48 ur. Ruski pooblaščen-ti morajo oriti neraudoma t Brest - Li-tovsk in morajo tekom treh dni podpisati mir. ki mora biti tekom nadftlniih dveh t e d -mov ratifiriran. Ruska delegacija ie odpotovala ▼ Brest Li tovsk, severno od Pakova pa U bila zsdriana, ker so bili moetovi JaadrtiU Dw»al 2«. febrnarja. (Kor. W^D Iz Bresta Litovskeca poročajo: V Br«st LitOTsk k mirovnim T">rajanje« s Rusi )o odt>o»»lani delecaciii Avetro - Ozr-ske in Nemčije ata vceraj dospeli s*m. Bol Kariko in tur>ko dei«s;aci|e pri caku i«jo danes. Ruska delecaciia |e veled pretrcanja ielesniške zrece na ruskih tleh zadržana pri Novoseltku ia bo do-spela naibrie ev^črr. Koln. 36. februarSa. »Kdhiiseha Ztc < pi^f: Kakor n%« vet#U» da ^ B^ijicviki sed.^i krotki in mehki. sao-ram« vandar nfrirlaš^ii. da neniiJti narod ne saupa Ljeainu in Trockemu, ki ne delata dm cee a. k<*kor da ovi rata nale prodiranje v Rutlii ter »kusuta n»-£iu 5voio maiajočo «e oblae . Mi n« smemo popusti U. predno nismo do konca re*ili svoje naloge, da zaramjemo obraejn^ ^ narode pred Rdečo carc!^. Boljševik! morajo r>risBati pra^ioo Mr moodloćbe Dbmemih nsrodor. Mi osta-neaao v savzetih delih Tac«>Hls?t< poreća, da se vrie cersia^ia r na?n©-nom, da Msasedel DrineFride-r i k K r i f t i ji a n . drnei sin aaksop-jke^a kralja. Iitev?ki prestol Mladi princ, ki ie 24 let mar. •'• er! po-četka vojne na boii??n I>raMan*, ŽS. fehmfria. -^Sachci. »cne &taa;fc£eiruiijc» pravi, da ni res, da bi se vršila roicaunia glede imenovanja Bolt^onAkejffc princa xa liicvsk^jra kralja, Dotnđkl ▼ Rostfi. AnsttrUis^ 25. februtrja. li Petro-^mda poročajo, da Je boljševiska roj?k» ▼ r-ilivitrem sestavijen« iz brezdelnih. ka-terfh Števiio veđno naranča. B<^ljSev!koT7i porr.^ga neka? maloruskih voJakov pri or-canizaciii Čct po 1000 do 1500 mož. kl imajo nalofo, vznemirjati nemške napadale«. LoRdon, 25 februtna. Rcutcr poroci: Glasom uradre hrroUvke Iz Tokfja, »o s:-:lenili Clani entenrnši' vc!cnosf«ni*t«v. -roČaio: lzvr>ilni odbor sovjetov ie sklenil, da ne bo delal nobenih tcžkoć odpotovitija carske rodbin* v inoremstvo. New York. 25 februari a. li Pttrocra-da poroča^o, da ođoade v Petropradu ra esebo tn dan f/? funta kruha, ki fs polei tega še neužiten. Tolpe nanadaio trtrovin«. Cene so ntrsvinst nevenietne. Polavft se j« fakotnf lesaf Oh obali Cmesi moT'm j« i»-bruhnila kntra _________ Prc€§!rsnie ?'©mcev na vzhodu. Dtmal. 2d. februurja. Nemškt 2ete stole pred Kijevom. Dospcle so do BertlČeva. Proti prostora pii K?ievu prfhajajo boljSe-vi5ka ojačenjii. Dosedanii trud Velikorusov, da bf prcprečilU da ?< naSi zavezniVI v^i-bližaio Dntepru, so neirSke čete zlornfle. Po ema?oviti bitki pri Kr-ienkovičfh 99 Nemci pr^dira!i naprei uroti Dnjepru v sireri na felezniško kriffšče Gnmel Iz MinV*a sem je prodiranje oreko Berczine in BorHora pri OrsI do«;ne!o dn Dniepra Li^andva ?e očišćena br>lj5e^.i?;kfi! tolp. Na rTstonskem imsjo Nemcf v?!eđ zavretia Re\-a?a \rhni in tzhnd iz HnsVega >;afiva v rokah. Var bo nočno volivalo na ra^^riere n* Tinskem. Baltskf Port J* v Bem?1^ rokah. Kemči- js bo r>roci!rala tako đolto ni-pre I. da bo mirovna sorodba B«TofJn. 26. febromn«. (Kori+p. rmđ.) Operacije navshodn ©otekaio, kakor Je bilo mmeriviim. Dogodk! fia boliSSb. NAŠE UPADNO POROĆILO. Đuna], 26. februvarja. (Kor. rtrad.) Zapadno oć Brente se fc zlom?S fta- ftiajtski sunek v na5era ognju. — Sef gjencralne^a štaba. N£MSKO URA DNO POROCTLO. Berolin, 26. fcbrtivarja. fKor. ur.) Vzhoćno bejišče. Skupina r I c h h o r n. Stiri ćni po prekorsčcnja Monsunda so včeraj dopcldn« proti Re-vala rrcđirajo^e čet« — hcIcs^iiH, konfc-n!ca, strc?c! s RtroTs?ir,1 puskami na čelo — pod vodstvom gencrana*frmita ba-rona Secken^orua po boja T^ivreJI trdnjavo. V LJvlanđi.I je mnogo rae»t ob nsfem prihoda rarobesHo rastave. ReiiH smo ttzvl'ne oć Rosor are^irane dcželane. Jnžno od Pskova so zadeH naJ! polki ob moie^ odpor. V s'Inem boju so vrsti sovncžtuka naza). Mesto smo zavz&i!. -— Sknpina Lfnsin-?cn. Sovražn^ sHe so se vrsle nzi'm v t'krcjlisi ob Prfeistu prodirajo^at od-deikon! rri Kolenkovlćlh nrsprotL V drznem nspado smo vr^J sovrafrlra naza? ter zavzeH mesto bi kolodvor. V malo ćnch so čete artnadne skupina Lin&i&zei preVcračnt peš, po Seluci-cah» n* aTComobinis m^d veinrlml napori ?n poman*kanjCTG nad JCO km. V 7vezi z ukraftnsk:«! čeumi »o osrofc>-diie reifke dele dežele ropalo&h In ple-rečih to!p. Ukn|!?iska Tladt & napra-vlla ▼ pokrajinah, kl so očišćene sovraz-nika* nrr in red. Vjetili smo dobili na ▼zhodi:! fronti zopet tri divizijske itabe, 1S0 častnikov in 3676 mož. Šterifo Tje-tiii In piena !z Revala hi Pskora s« ie ne da pregledati. — Z osialili boJUĆ ni-česar noTeca. — v. Lndendcrff. Pred avstrlfsk o f • ■ z 1 ▼ o? \z Lusana: »Corriere d* I tali a ^ smatra av-strijsko ircjno zaporo proti švici sa snak, da se bliža avstrijska ofenziva. List Izjavila, da se pričftkojejo veliki dotođkS. Itall-janska mejna zapora se |e smatrala ga pro-tlodredbo. (talijanska oieja j« bila s«prta ^1 ^bL. a^da^ lai avaMt fla^avaa^ ' Letalske dele^anfe f* to*. aoporoČeralskAca stana: ZfntraJ dne 23. fe-brvavria |e aapedlo već naših lovskih »etal-cev sovraJae Urin ia 4ovoxne ceste ob Ptavi; prevtročili to t UuUm ia učinkovitim ocnkm strojnih puik t majhne visine veH* ko zmedenost pri tovražnlku. Tri leta ta ao na ttalijaaski fronti U dan pad I a goreča na tia. PonoCI na 23. feUruarta to obrne tale naš« skaptne s 40 poleti mnogo sovrainlh letaliić ki kolodvorov in so povsodi zadele polno. Nad hribom Oiappo Ie bil v zračnern boja sestrelten sovražnl bojni letalec An-fleški in franeoski letalef se ^puičajo na minimalno viSinn. Ti napadi ra irooto so aresenetllivL Njihov način ognj-neia na-padanja Je bi! nov tudl na zapadni fronti in tuđi za nas ne^avaden. ili naši letalci od-lovarjalo t !sti*nl sredstvi NaS omenjen! napad med Dano in Zensonom je lzzval pri sovražniku ra'večjo panfko. Tuđi rt Ste-vilne »ovražne napade z bombimi na naša mesta odTorarjajo na^i letalci točno. So-vra^ne naprave in fjjridbr kakor tuđi bojni prostori so bili sadnje dni uspešno obloženi z bofnbami. rTALIJANSKO URAOMi POROĆILO. 25. februarja. Zivahen artiljerijski ogenr med A.diio in Asticom in zmerr.a osrnJena «kcH« na osiali fronti. Ob Larro-scarr (dolina Camoniai in pri Rivalti (Brenta) so bile zavrniene sovražne patru-!»e. Na. levem hre«n Piive ie napad ia an-I»£"ka pairu!]a sovra'cn odde'ek ir» nm Drizadjala znatne izdube. Pri Capo Sile to bile sovražne čete, ki so tkušafe na široki fronti nanasti mostile, nemndoma razpr-šer>e. Cez dan te bilo letalsko delovan?e nad f!a?*orecHe;*!m! črtami Intenzivno. Stiri sovrazna letala. katerih dve so «testrel?ll franeoski !n dve italljan.^V! le^alci. so nadla na tla oh hrfbn Oranpi. Peto je bilo zadeto pn naSem rdbijnlnem ocnju in je nadlo t:o-refe nrl Borsn (severo - vzfcodno Bassa^a) na tla. Pono?i ^e ^^m^ardađ zlorril ?e v na?em r,^*!]*u. ori PTbnlckti smo vdusil! napad v boju od moža dn moH. V Miedcasnach je sovražnik vdH PosađVa, ki Je bila po šte-\11u slabotnei««. oslabljena, omajana in po-leg teza omotenm od sMovitesra strel'ania. se ni obotavljala niti trerotek. ni Čs^la na rc?fn*e in pomnč. marveč ie nanadla so-vra^nfet in *a vr^fa ver. V«a natenredrra crta I« trdno ▼ naSih rokah. Pehota in arti-ljerf'a stft se izborno obnesll SovražniV je v o^i« htilo krvave!, kakor pripovedujejo vjetnlM. Z Goriškei^a. 26. februari ft. Ljudska šola. Z befrunci se ▼raca na rodno srrudo tuđi bolska mla-dins.. Učiteljstvo ima hvaležno nalocT'**. ustanoTljati šolc. Nad v«e mučno ie to ustanoviianj« Šol med beguncl. Boriti »• moralo ti požrtvo^'-alni n^it#lii % na-rarnoat nepremaflrijivimi ovirami. Nik-jer ni boMkib klopi, miz, Biolic. oinar, tabel, nčil itd^ na mnogih krajih so šol-eka poslopja same razvaline. Vee je po nekod pobrala roiska in to eelo ▼ onih krnjih, ki nišo bili okupirani po porražmku. Nikjer ni potrebneea pra-diva, nikjer priraernesa lesa. nikier ne najdeš mizarja in niti naJDOtrebnfiiše^a mizarskeira orodia. Vgek učitelj pa ima t žepu odlok t bespdami: >C. kr. okrajni čotaki svet Vas je imenovat za-časnim voditeljem v — — itd < Huda je taka zsrmved. a liubezen do besran-ske nesrečne rale. ljubozen do naše slovenske mladin© zmasa in tom, k^er j« Ijvbezen, vstvariS takoj folo takor©-koč is ni ča. Aprovizaciia pod ni čio. i> 1 a e » 120 K mesećno. konizna rooka do 4 K ks:, meso po 10 K v štiri ure oddaljoni Gorici, čevlji 140 K par, obleka za nobeden denar. a rodoliubje učiteljevo vstvaria čudežet >U s t a n o-v i i i e i o ] o i n ž i v i.« Kako živi. kaj to brijra šolsko oblast? Pomasraj si sam in Bos? Ti bo pomaeral! Državna nod-rora. kje si?! Kako lahko bi oblasti onkr'iele vsaj bolsko onravo! Ministr-etvo nai osnuje mizarsko delavnico iz vojnih vjetnikov - mizarjev Sto takih delavcev Dcd nadzorstvom treh naših r>odčasir»ikov - mizarskih moist^ov ?7.-dela r par tednih naim^nji za. 400 bolskih razrecov: kloni. miz. stolić, omar, tabe! itd. C. kr. zalosra Solskih knjiff na Dur.tin nai breznlrT-ro daruje po-irebno število ucn^h kniin naipreč beri I in raCnnic vsem bejruns-im otrckom. F^jt ko n^ih očeHe darovali državi živ-ljenie, ertravjo, mnojri svoj« sinove, v?« avoje prihrauke, vse svoje premozenje K vsensi prerai^nin'nn in n°uT"?tnij|e, je pričakovati nekoliko uenih uspehot. dni^ač-e r-a bo zaman ves trud. ker nauki grredo iolskl mladini Ie 0kozi sit ielodec ^ moždane. Kaj nanrnvi* z nafira brihtnim m&lč-kom ▼ ioli. ako ti reće jokaje: >Gospod učitelj, prosim, nustite me domov, silno sem leeen!c V enem poldn^vu pem imel t soli des*et takih »lučajev. BHdka j# ta resniea, Poma^ait-^. aila je velika! Ti učitelj - mučenik tahko stradaš, saj si Tajen že iz prej^nii1) zlatih starih č&sov; eaj imaš 120 K mes«č?io in do sitesra ne lahko naiee ravno po enkrat Ha taden. A ko se nciteliu - mladino-Ijubu utrne solza po licu vsleđ Iakot3 njesrovih mnlčkov. kdo začuti to silno bolest? Gone ti. ljudski učitelj bejnm-ske Tri*'. Oosojen si na peklensko trn-ljenie! Troi sam s&l cni. ki H režeto kruK so *s Tečii reveži od tebe! Ti ima* vsajj srce. €Iovek si: in vprašaj m. ali so li ud je oni. ki nimajo sref Po-nii«? otet«: >Nitt« li«4|*K J NadesnembreruSoče. Na desnem brepru s sovražnikovo in našo krvjo ter sedaj z našimi snlzami pome-šan« 8oee med Goriani in Brici j?leda ubojBca brffunska raja strahom in obu* pom ▼ temno l^ododnost ter $e zadnje prroSe rrdih prihrankov pr^išnjih ro-dov ftteje sa draaroceno komzno moko, ki m tod plaeuie ie po 400 K 100 kr Hitra pomoč je ru nujno potrebna. Po-5 amo u ni rodoljubi, župani, ućitolii. du-hovnikl se pehajo od Poncija do Pilata, t^kajo okron clavarjev in aproviza-torjev, do veeh mogočih voiaskih sku-rinskih i a etapnih povelister ter pro-"ijo, roiiio. rdihrjejlo. a ostaiajo vedno z'9M vpijode^a v puščavi, ker je res pu-Šćava ta na«a nekdaj tako Iods rodna srruda. Južni naš vrt te v re«nici grob-ljf., na ka ter i no n&jdeš več rodovi tne oi»delfine njive, ne najdeš več košate^a sl«.dko»Adneffa dreve^a p&6 pa grobove laetnih sinov in sovražnikove eomilo z lesenimi in ceni^ntovanirni nascrobni-ki s poetiškimi frazami >La patria rico-noscente ifd.< ali pa >Hier ruht itd. S slovenskimi napisi jft zacrtana samrt trt'jra v nftlih ffrcih, sklc^nna samo lakota v nabili želodrih, zapisane so samo floizne brazda na naših razoranih obranih. K«i bo kaj bo % nami *? Sic, pol^ff teh mnogih crrobov v rodni crnidi bode vendar fc prostora za nai eroh z napisoro: >Tu počiva vzorno krotka begn^ska rain. ki ie v>e — tndi svojo srćno kri žrtvovala svoii domovini. Postavila hvaležna očetnjava!< Mnoa:i r.srilni žunani so trkali po vseh mogo-čih vratili, da bi eo izdaialo vsM za prebivalstvo na de«nem bresm Soče — oziroma njih aprovizacijskim komisi-jam — dovoljenja, da bi si mogli kuoiti vsaj koruzo onokraj Idrije v Bencčiji. a zaman je bil njih klic in ^tok. Poslali so jih h >k. u. k. VerTraltuncspe^tion des Heeresjrruppfnkommaniios« (Feld* maischal Exeelenz Boroević) v Videra, a nišo jim mo£l! izdati potnega dovoljenja do tja, ker pi odrekajo tozadevno *iompeienefj. Okrajni clavarii praviio, da eo že uradno zaprosili za podobno dovoljenje, a nimajo še rešitve v rokah. Begrunci pa Ftradarno dalje pri nesla-nem kropu, saj fo baje Se zadnje delarske nemire v Tr«tn in Pulju po-miriH na račun naše aprovizacije. Kak-^ne korake napravi v tem oziru naž dezoJni odbor, ne vemo. saj niti ne ve-ino, ako sploh še posluje, kaiti pregovor: >Bo* visoko, crv daleko.c se ie spremenil v: >Bosr je dalec, a še bolj daleč od slovenske be^unsko raje je naš (?) deželni erlavar.« — Deželni očetje, pridi te domov! Politične v#iii. s=» Tabor v Žalca. Narodna stranka štajerska ic na svojih zauprriških shedih izrekla Jngcsiovanskemu klubu v dr-žavnern zboru svoje zaupanje. Veseli nas, da se zdaj na 17. sušca sklicuje sporazumno velik 5aven shod Slovencev vseh strank v 2alcu. kjer bode narod iz ust voditelja jag:oslovanske politike dr A. KoroŠca spreiel poročilo o poli-tičnem položaju. To je tem važnejše, ker dozereva tuđi skupno predstaviteljstvo v boju za narodno ujedinjenje, narodni odbor. Z velikim zadoščsnjsm pozdravljamo cbenem nastop Ijublian^kegra za-stopnika državnega poslanca dr. VI. Ravniharja. Veže nas dolžnost in lastni interes, da narodna stranka zastavi iz svoje strani vse svoje sile, da bode žal-ski tabor najsijajnejsi taven iznz volje naroda zmasati v boju za svolo svo-bođo. Udarec, ki je zadel Poljake v Brestn. nam je svarilen vzgied, kaj caka narod, ki se slepo zanese na Dunaj irf Berolin. — Predscdstvo narodne stranke štajerske. = Dr. Renner o narodnostnem Tpr2Šan!u. Znani socij?*!nodemokratični po^ianec in eden glavnih teoretikov av-strijske?:a narodnostn^gra problema dr. Renner je izumitelj takozvanoga perso-nslnesca principa kot pođlage narodne avtonomije. Pod njegovim vodstvom je zašla nemška socijalna demokrac:ja v teorije, ki so se vedno bol! od dal je vale od vsake praktične razrešitve narod-nostne.Ta vpra^anja. V zadnjem Času pa ie dr. Renner svoje stališče revtdiral in se znatno pribltžal načelu teritorijalne avtonomije. V seji prorsčunskega odse-ka poslanike zbornice 25. t. m. fe zopet razpravlja! o nacijonalnem problema. Fovdarjal je: ZmeŠnjavc. ki vladalo da-nes v Avstriii, je kriva vlada, krive so ra tuđi narodne stranke, predvsein Nemci, ki nočejo razum*ti, da jim anonimna avstrijska državnost ne more zadostovati, ternveč da moraio kot narod zahtevati svoje njedinienje in svojo narodno samoo^ločbo v okviru narodnosne zvezne države. Kar za-htevajo Nemci za sebe, to pa morejo in moraio priznati tuđi vsakernu druiremu rsrodu. ObSirno je razpravlial i!r. Renner o tržaškem v p r a § a n j a, Češ, 'i rst ne more biti !e predmet sporazuma med Ju^os'ovani in Itaiijani, temveč n»ora ostati skupna zadeva zvexne države. Na Trsta so *)ole£ Nemcev intere-siranl tuđi Cehi in Poljak! in najbolje bi ustrezalo koristi vseh, ako bi bila velika pristanišča neposredno podrejena skupni zvezni državi. Velika krivda \lade je, da dosedaf še ni niC resnega storija za reformo ustave. Narodi ne slišijo drugega, ne^o fraze, In se bojijo, da bo po vojni o«-tafo vse pri starem, ali pa, da bo zavladala samo^avestna sablja. Zn.to vse beži proč od države. Govornik je rrepričan, da se bodo tišti dan, ko bo vlada predlagala zvezno državno ustavo, vsi narodi zopet zbra]i okrog države. — Nov toditlV ie prlčel Izliaiatl v GsjekiL Imenuje se »Samostalnost«. V 5\ ojem programu izjavlja, da se bo bo-ril xa narodno in demokratično idejo ter bo posvečal posebno pozornost gospodarskim, socijalnim in kulturnim vpra-šanjem. Nameien je pred vsem priprostim krogom mesta Osjeka in okolice. = Ital^anski odgovor Jttgoslova* nom. Poročali smo. da se ie v proračunske m ods dni 23. t. m. poslanec dr. BenkoviĆ obširno pečal.z narodnim! n.ejami na jugu, posebno z ozirom na Italijane na Primorskom. Razmotrival fe razne možnosti, kako resiti narodna in teritorijalna vprašania glede Gorice, Trsta in Istre, pozdravljal je zbližanje Italijanov in Slovanov ter sprijaznjenje z jugoslovanskimf stremijenjt, ki se po-javlja v italijanski javnosti. To so simptomi ozdravljenja razmer med Jugoslo-vnni in Itaiijani na razvalinah italijan-skega irnperija!i2ma. Zastopniku Jugo-slovanske^a kluba je v seji 25. februvarja odgovarjal itaiijanski pos^anec dr. Dt-gasperi. Izjavi] je: Iskreno soglašara z željo, na! se Jugoslovani in Itaiijani na Primorskem sporazumejo fn naj-toplejše se pridružujem upanju, da se bo to tuđi res zgodilo. = Vdaaosina brzojavka trentlnsklh lifJijanov. Zastopniki občin in javnih korporacij v Trentinu so poslali na ka-bitietno pisarno NJegovega Veličanstva brzojavko, v kateri izražajo najodkrito-srčnejša čustva dinastične zvesrobe s prošnjo, da se jih ne izloči iz zveze z deželo in državo, marveč" da ostanejo pod habsburškim žezlom. Oddali so brzojavko iz seje o gospodarski obnovi po vojni poškodovanega ozemlja. = Pcraba slovaasko - avstrijsk&i vojnih vjetnikov v itaiijanski armadL »Corriere della sera« zahteva znova-da se porabijo avstrijski vojni vietniki slovanske narodnosti v itaiijanski ar-madi. Franci ja in Rusija da sta imeli z avstrijskimi Slovani najboljše izkuSnje. VojaSke porabe okili 20.000 slovan;kih mož iz Avstrije da ne ovira nikaka pravna zapreka. = Itaiijani In JugoslovanK ženevski »Le Democrato* piše: V Londona se sedaj deluje za zbližanje med Italijo in Jugoslovani. To je neizmerno važna stvar, ker gre za podrobnosti tajnega dogovora med đržavami entente, zlasti dogovora, ki ie bil sklenjen z Jtaliio dne 22. aprila 1915. Spor med Italijo in Slovani Je silno škodil voiaškim opera-cijam entente. Srbija bi ne bila poražena. Boćarska bi bila na strani entente in Hrvatje bi ne bili najljutejši so-vražniki Italije, temveč bi se bili držali vsaj pasivno kakor Ceh i, da ni bilo onega spore. Mesto, da so Avstrijci In Nemci prišli v Videm. bi bili Italijani in Srbi danes v Ljubljani, Trstn, Zagrebu in Sarajevu. Leta 1915. je smatrala Italija Slovane za svoje naj več je sovraž-nike in se je pri tem nadejala skorajšnjega sporazuma z Nemci, da skupa} z njimi unIČi aspiracije Jugoslovanov. To je bil razlog, da je Italija v prvem Času pobijala jugoslovanske težnje. Prišel pa je ruski polom, polom panslavizma, a tik za njim poraz Italijanov. Sedaj se je odnrla pot zbližavanja Jugoslovanov in Italijanov. = Italijanskl zonatijl minlster Som nino napratn mirovnim pogafanjem. V zadnji seji italijanske poslanske zbornice je zunanji minister Sonnino izvajal, da je bilo v govoru grofa Czernina od-klonjeno vsako pojasnilo in tako ne pri njem, ne pri nemšem državnem kanc-lerju nikake postrežnostl v vprašanju kr»kega odstopa posestnega stanja. Zna-čilne za izvajanje pravice samoodločbc narodov in opustitev aneksi* so raz~ prave v Bresu Litovskem, kjer se. svojevoljno odloča o Litavski, Estonski, Kuriandiji, Finski in Poljski. Mi smo vedno pripravljeni za razgovor o resni mirovni ponudbi z našimi zavezniki, ali ne moremo se spustiti v pogaianja brez jamstva za pogoje, katere bodo stavili sovražniki. Svobodo in demokracijo more obvarovati samo zmaga orožja. = Anglija in Srbija. Iz Londona po-ročajo: V Bukinghamu ie sprefcl angle-f.kl kralj deputacijo srbskih obrtnikov in industrija'.cev, na katerih pozdrav je odgovoril takole: Gospodje! Jzražam svojo radost, da morem danes pozdraviti pri sebi člane srbske obrtniške in industrijske deputacije. Nismo pozabili in ne borno nikdar pozabili junaši odpor srbskega naroda. V polnem zmislu be-sede priznavamo čine Vaših hrabrih čet, ki se sedaj borijo ramo ob rami z r*ami na makedonskem boji.iću. Toda to ni edini razlog, zakaj sem Vas danes sprejel v avdijenci. Narodno življenje naših držav je osnovano na temelju svobode in pravice. To nam daje jamstvo, da moremo po vojni računati na najtesnejše gospodarske zveze med obema državama. To bo koristno za An^lijo in za Srbijo. Pri nas ne bo onih vplivov, ki vladajo v odnoŠajih med centralnimi državaml in malimi narodi. Upamo, da bo Srbija v kratkem času zopet vzpostavljena. Potem bo našr naloga, da popravimo opustošen ja, |c jih je zakrivil sovražnik v Va5i deže1 Računajte na našo pomoć v vsak-oziro. .^——^ ' 8ie¥'__________—___^__^_ .SLOVENSKI NAROD*, >-močju primarskeKa financne^a ravnatelj« iva. Gorica okrajno elav&rstvA eopd ▼ t*>riei. Gorisko okrajno Ktavarsivo snene s 1. marcem r svojem polnem poslovnem ©hse«u urad orati xop«t v Gori«. Umri f« t bolnišnici nsmilienih oraio-r na Dona ju Josio Sivec. vojni vjetnik. ki se ie vrnil ie dni i« Rusiie. Pom }« bil iE Bre^inia pri Kobaridu. Transportna dovoiila vrmčaio?ih *e kejTuncev. Vsled \-ečkrainih rritozb da 60 blasro in prtljaga vračaj ;;cih sg befcunoev malenkostns prei«kufe, ie c. kr. nrad za ljudsko prehrano odredil t ederr: 1. Reviziio hlača, ki g* preva-sa. pri najema celera varona v sJcup-nem transportu, se iivrši jamo na od-kodni postaji. Becuneem ie na odhodni postali uradno potrditi. da «ie ie revizija izvršila. 2 \>akčo lahko brez na-daijnega vzaine s seooi iivež, koiikor *a potrebuje Ka dnevno prehrano na potovanju in sa prve dni v svojem domaćem kraiu. 3. Beeunci, ki imajo §e-boi veejo množino živil. se morajo izka-xati na odhodni postaii e transoortn*^ dovolilom. ki ga izstavi sa vse vrste živil pristojno okrajno Klavaratvo. ozi-ruma ljubljanski m&jnstrai. Vračaiočim je beeuncem torei ni treba veo Ukati Sransoorraeea dovoiila pri riznih cen-trajnih zavodih. kakor ori 2itnem z,a-vodu, centrali sa K»die in sočivie iid. za slovensKo uIgm ?oiate. Slovenska javnost se ni imela prilike, da bi zaznala v tnejah svoje oije domovine neskončno gorje vsch slovenskih invalidov, zlasti pa onih. kate-rim je kruta vojna vzela vid. Do teh najbolj nesrečruii roj ako v nas vežejo luivišje dolžnosti. Materijalne oskrbe oslepeiih slovenskih vojakov se je lotil že pod pisani odbor; sedaj gre za moralno in duševno preskrbo sleocev. Ne pripustimo, da siepca, — ko $d zave, da je Izgubil vid, — zamori čut ^krajne bede! Kakor hitro so prve rane zaceljene, mora biti pomoč že ru — v moralnem oziru. K tej pni pornoči spada v prvi vrsti kot najizdatnejše oiajšilo, naučiti slepca branja in pisanja, prirejenega nalašč za nje. Naša naloga je, osnovati vsern slovenskim invalidom - slepcern primerno knjižnico v materinščini. Podplsani odbor se ie obrnil do gospodične Minke Skabernetovc, c. kr. vadniške učiteljice v Ljubljani, da — z dovoljenjem c. kr. dezelnesra Šolskesa sveta — otvori v Ljubljani tri-tedenski tečaj za poduk v piša vi po B r a i Ilovi metodi za slepce in pripravi knjig v taki pissvi. Gospodična Skaberne, ki je svoj čas dovršila na Dunaju tečaj v poduku slepcev, je stopila s slovenskimi invalidi - slepci v Gradcu v oseben stik. J!h obiskala t njih zavodu in spoznala n?ih želje. Zanimive posameznosti precej te-iavnzza in resnega cilja, ki ga ima tečaj, bo gospodična Skabeme osvetliU v po.sebnem predavanju, da seznani I slovensko žensrvo in vse plemenite ro- j Jake z našo skupno nalc^o, razložila jim bo način in nacrt, po katerenr se bodo priredile in pisale slovenske kru'i-jre za slepce. Prirejanje knjic: ie tuđi v drucrih deželah prevzelo usmiljeao* ie-zikovno izobraženo ženstvo. To uvodno predavanje se bo vršilo v petek, dne l.marca ob Vt7. zveče r v fizikalni dvorani t^kai-išnje^a c. k r. u č i t e! ii š č a na Res-Ijevi cesti, južne stopnjice, II. nad-stropje. Pri predavaniu bo iz prija7Tio-sti razkazova! skijoptične slike iz sleo-stva frost>od profesor Josin Verbič. Te-Č3? se bo oK-oril v nnnedelfek. dne 4. marca in vršil v isti dvorani vsak de-!a\-nik od 6. do VS8. z\*ečer ter bo trajal tri tedne. Podpisani odbor se trdno nadeta, đa si bo slovenska javnost štela v ćolž-nost, posetiti nanovedano predavanje v obilnem številu in da *e bo slovensko žznsivo v plcmeni tem razumev-»nju na?e slovenske kulturne n?lo5re draa:e voli*e odzvalo vabilu na tečaj. Slovenski odbor «a vojne i»ivai?de ▼ Ljubljani. Dnevne vesti. — Voinu •dlikovaaj&. Rezervna poro^nika Peter J e r e b in Fran T a v-tar. pesDolka št. 17., sta odlikovana 7- vojaškim »aelužnim križem 3. razreda 2 vojno dekoracijo in meci. Rezerv-ticnju poročniku štefapu Bokalo pp. št. 17., re«. nadzdravniku dr. Antonu L a r r i č n. pt>. St. 17., in rez. poročni-kn Aloiziju Crna^oju. dom. okr. poveljništva št. 27, jie eporočeno nai-Vjćje pohvalno priznanje. S srebrno hrabro3tno svetinjo 1. razreda so odlikovani rez. praporščaka Siavoi Blou-dek in Ivnn K a e t e 1 i c ter oficirski fiumesinik Rudolf Kuhar 17. pp. Z iel^znim zaslužnim križem na traku hrabrostne ftvetinje so odlikovani četo-^odja Mihae Pogačnik, četovodja Aioizij Lov sin. lovec Ivan Podlo-K a r , lovec Josip S i m i i ž in domobranska, lovca Alojzii Krevs in Martin Redenšek, vsi Iov6keea bataljo-na Št. 7. Pri draponskem polku St. 5. •ta odlikovana desetnik Fran M i k S in ttrajronec Ivan Slabe z železnini »a: I služnim križem na trakn hrabrostn« i •Tetinje. Pri havbirnem polku št. 28. I •• tdlikorani e sretoao hrmbro*to» 1 ^•unjo i. razred* topaićar Fnui B I a i n i k . k selesnira saslužalm kri-ieni « krono na traku hrabro*!ne tve-tinje računski podcoRinrk 1. raired* Anton V © r b i e . o^niicar Ernst G o -1 o b, osmjjičar Jakob I) i m e e % ielem-nim iMlužnim križem na iraku hrar brosjie svetinie čeiovodia Josip Cof desetnik Fran H o č e ▼ a r . topničar Mihael Ster in oficirski §lu«a Anton tbia. — Vojna •JIlkoTaiilA. Rezervna poročnika Fuđoh Mrin^kv in Sta-nislav S t r i f o ? . rfiervni praporftčaki Rudolf Oćko. Fraa P © č • k , Joaip Puir§ in Hubert \V a * n e r ter enol. prost kadeoii aapirant Li no P a v 1 • - t i č . vm 17. pp. po odlikovani s srebrno hrabrosti*o svetinjo druceeca rajj-reda. — Odlikovan j9 bil t naiviftjim po-hTalnim priznaiiiein s voino dekoracijo in meri utMteli poroćnik Slavko C r n i-K o j iz Sv. Kri^s n& Vipov«kem. — Iz politično konceptn« nl«2?)e. Ab?olvirani nr&vaiki Jo§in Gretsel H. I5^r«s:a, Fran pl. Levirnik. Ivan bubic in Mak^ Luk »ne ol. Saven-hurre*>tl kot konceptni nrakti-kantie r politično upravo na Krani-skem. — Izredni občni cber »^Hovenske Matire* se rrAi v t'etrtek. dne 28. t. m . ob 5. uri ponoldne r m*£i«tratni dvorani. Na dnpvnem retfu po torxe: 1. Zvi-šftnjp lefnin? in r.^tr-nnvninp. 2. Volitev *')dij^*ia. Ker ie v*<»m »ed^niini ocroorni- kom društvena doha potekla, treba vo-liti v smislu pravi I vseh 40 novih od- I borni kov. I — Iz e. kr. rae«tnej?K ?^>1«keffra jrve- ta. O redni s?ii c. kr. nipstresn fo^kepa ^veta. ki ee ie vršila v lorek, dne 12. icbru*»ria 1018. prno prrieli naFtonno porocilo: Predsjednik proeliai sklep^-noat in otvori Feio. Zapi«n:k^r otIspi bistvene knreiirii* \r. nr^dseđstva. ki «e ▼zemo na xnani<\ Odobri *g fanisnik zrulnje redne seje z dne 20. novembra 19! 7. Već urošenj za dovolitev dališih dooustor mestnemu ufitolistm se pri-poroci Ino predloži e kr. deželnemu feolekeinu er ?n rsa na*veti r^H* ▼»- ' -ve srTHonfil &o!pki m1a^;«v TV-*te7ie?Tia IfirnaeiluL. tbernikn in Mak? u B « j-eu \t. Linb!.!p.n«ke?a uMteli^keffa dm«tvfl< rrdi rcrbremenitve- onefra ncifeljstva, ki poučtrfe vs?e<| izrednih vodnih r?s-mer n~e. Skfere -e c. kr dežeini gvf*t in c'e-želni odbor nuino nanro^Ui. nr?1 «e mo^-no priz'deti^nu liu^ko^ol^irma \i*\-teli>tvn nkiniene voin^drasinieke do-kl^de tadi za I. podovi ro teko ■-*•»« ko-led^rskesra lei% ▼ ixr>lftrilr> n*kft*pio in e*cer vsai v isicm iTm^rju kot t letu 1917. Potec« ko !»« resi internih *tvRri in po^eni T:^k.*T| ^dTPinis+r^tivnlh in co--nodsr*kifc vpraiiajii. sakffnM pred-iednik «e.io. — Prednji! nčitf^skemn c^c^i^ i»a rr.cnn er'-'^^trt^.rA n^bamf«" nri**T»e^-fcn x& 1. 1^17. Dež^'ni onbor ■»« k OTirom na to. da še nico tor'no đolo^eni nabavni nri*pevkt. ki }ih imr rsrr-'eti Iitj<1-pVo^olsko in me5č£n*k;> n?itel^tro za I, lf>17. iz državnih *rpr!*ter. f'-lenil. dn «e ianl^'-^io npravicenim preiemrtikorn na raČt1^ teh nabavnih r!ri«»T>«T?rov n>H-ni predujmi in eicer no *leđečem klinci: 1. stvtivniTn u^itrHokim c^*»b^ni. V"' ir^*jo rodHpo. *»e irpHČA rir^dui^rn 200 K: 2. r-sens« o^r^ieTnu o;»obiu, ki BDadn plede enkratnih nabavnih T»ri-snevkov v kate«roriio I. to^sdevrerra sklepa fptrino pH 7^'c^io n-Jin^c-fpTie ačr?« Of?^b». OT^irovIi^ne očne osebe, vdove po u?"*«!vh itd> se iznlnf-«! nrod-uicia r>o 114 K: ^ o^obitL ki pr^da v IT. kateeorilo toz^devne^a sklenn fn«» Tpp^tno n^itelifko o«obie. Domofni t»^?-tolii, proti naeradi na^e^otii n^itelii, nirote » konkretslno lokoinino) r l'o'i-kor e% ne zp^^pe t^^ka 1. se iznln^nio preduimi uo 7^ K. Te predni^p nr<-i-mejo nnravir-n! preiemniki v kratkem. ne da bi se iih po^e^ej obve?:?,?1o. — ?j.tnet jutranii rla^r na Oorcnisko in Dolenjpko. na iužni železniH med družini i osebni Tlak med Brur!^om in LiubniTTi s priključ'tvno k počnemo visku Tr*f - Pun^i. fii-n'elfeM - Liuto-mer ^Iak 1S4& in 1S44. Zairrrb - Zidani wn*t 501 ia Zidani mosr - Zagreb 5 -- Coi^pci mornarske ahaif?'-•*?©. Začetkom šolskeea leta (16. ^enfembra 1918) epreime se približno 60 sroi3ncev v morn^rpko ukademiio. Polovica m^st je popolnoma «li na pol nrostih. nolovi-ca pa plaćujočih mest in ustnnor. Po-irojii: Dovršeni 4. razred sredniifa šol, starost 14—16 let neomaleževano ve-denje. Pročuje ie do 30. Juniia pred-o- žiti vojnemu ministrstvu. Poiflsnila da-to oTcrajna rlavarstra — t Ljubliani mestni voja§ki urad. — Delna odpr*vA eelibata pri posti. Tr^oveko min istr ^tvo boce odslej dovoljievati v posameznih posebiisza ozira vrednih ilučaiin poštnim oficiian-tinjam, da emejo službovati ie^ nadalje po poroki. Affpirantinie in oficiiaotinje v provi zo ričnem svoiMvu so i zk li učene. Dovoljenje morejo dobiti stalno na-meščene oficiiantinie, stare 24 let * 5-letnim službovanjem. Neodpovedljivo clužbeno razmerje se izpremeni ▼ od-poredljivo in ženin mom imeti arotore do^odke. — Gremij trgorcer t Ljabliani na-M|*t| tfY#ii^a ttA&Qfla> s^a ^a iMtaAftTUft •. iB kr. Toino ministrom ra4i laile^a premetm sa 12 in 13 oddelek (prehrsr niter, preskrba £ obleko in oroijem) Rosebeo orad, ki ae nahaia r postopjB trirovAke io obrtne sbornie« na Duoajo, I. Siuhenrin* 8 — 10 Ta urad daje onim. ki »e zanimaio sa voino dobave, pojaa-«il*% kani na i s« naslove ponudbe, oa-snanja, katero blaco mm potre >uie. daje na razpolaffo viorce sa ponudbe itđ. — Grvmil trs^ves-v ▼ Lmbl|ani po; ziTlie vse one avois ^lane. ki so imeli trgovake sveze s Italiio, da nemudoma sporoče načelniku Ivanu Samcu. Mestni trg, čo imajo £a kaj bla^ra v Italiji, ki ni bilo poravnano. — »Društvo saseniifli irađnikov in nradnir na slov. ozemlia^ ima svojo pi-»amo ▼ restavraciii >Zlatoroge r Go-ftposki ulici, vhod skozi dvorisče. Urad-ne ure so vsak dan razun netleli in prsznikov od 5. do 7. popoMne, ob ka-terem času inoreio ^lani, ki žele kake-nih informarit tište o^ebno dobiti. — Zasebni a radnik i in nrađnir«. ki imaio pe dobiti čevlie, se obvešcajo. da je >Druf;vo zasebnih uradnikov in uradnic« dobilo nafllednie stevilke: mo-ških 25. 28. 30. 33. .%. 39. 40 in 47; ženskih Sft. 29 in 41. Cevlii se dobe v pro-ftforu >Zveze slov. zadruge v Janez Trdinovi ulici ir sicer dopoldne. — Ođdaja klarne iivine ea voja-Itvo. Dne 5. marca t. 1. se vrti dobava klarne živine za arnindo. Poso^tniki iz okolice, ki ho^eio živino oddati. naj \i> prižena omenieni dan do 9, nr*» đo- |po!dn« na neimišee nri mestni klavnioi v Liubliani. — Deželno roesto za TnoTfpvunif živine. — Odgaja tob«*ne^a i-rvie?lcs ra potron^evnnie *kodliiveev. C. kr. km*v tijsko minintrstvo ie sporazumno s i'i-nant'nim mi ni stre tvom za dobo nomani-kania tobrka in vsled tcara tuđi rmani-Sane^-a izHelovania t^bafnesrn isvle^ka ome.iilo oddaio te?a in popolnoma zaustavilo prodajo potom lobakarn in irlavpih ealosr. oziroma vsem tem od-teenilo prodaino dovoiienie zn tobacni izvleček. Irklino dovolienie le bilo izdano kmrtii^kiin korporarijam v dc/^Ii. Za Kranisko ima famo c. kr. kmetij^ka družba krani?k-. dovolien.ie za prodato Tobačnecra izvlečka v kmetii^ke ^vrhe. t. i. za Dokor^avan.i« ra.=tlinskih in ži-val.=kib žr:odliivrev. kl ra bod« oddajala T,-em tištim, ki ca potrebuieio v to svrfco. V dru^re namene se ^a ne srne uporrtbl^^fi — OSu?> zannSrenih mnter. V?»*rai 2-1 t. m 5c if u^freii!a na Breeu 74)et- na srrofica ^ichelburur. Vzrok obap r.ad smrtio sina. ki ie np.doj r voini. — Ta- ki^to ie izvršila vf°mi nar^ornor 841et-r.a ro^Da Terezi ta Fni« v Rožni dolini it. 192 r dr^evni zir.edenosti vsled oba-pa, krr ^o ji v voini padli 4 sinovi. — O.^enl. Včerni oT:o!l poldrera v«»e ie r«zn"«'la tio mepia crovoric.5. (ker ip bilo T!» Grndu ^r»Iat zvone«), d? ^ori Koslericvs jrrtfc^ina v Snotlnii Sifiki: ^*»ks.teri po ra r-Tne^i vest. d?\ srori I'o^nerievo »kljidišče ob Celovški cesfi. 01-3 vesti *ia bl!e na napadne. Gorelo 1c» Ie Zo i ma novo aTclftd'Sč'-e in baie mdi hlev. Požarna oramba \e oeeni omeđila, da te ni raz-Sin! še na sos^dnia po-s^r''"*. K?»1\O ie or5i^'a r<*di te Mtvine neko 22-lefno deVle in io Irro^i'ji podniji. Dot'^ni Sc!ezn»f«r. VI ie v ponpde-!]'!: 7;Vev?r r knvami Evronn, nekomu rro^rodu pon^otoTna vzel mikni#. nnj jo t^koi vrne. sicer pe era bo policijsko «a- I aledora'o ker ie ^n^n I Zsmb'ieno. Od fin^n^n^fa ravnj*. tf»!i«tvn do jsrlav^r^tvft v Hrenovi nlH ie ir'nibi^a v so">oto p^'cp n-tofa besni^-ka. ki biva t Zcorni h Oprneljnib. 100 kron. Porfon r»pidi*Teli naj iih ođda t našpm ii^rRvnifivTi. Nridene noeav're. Ki\ Sv. Jrkon^ T»"T.rr?;u ie I.Po. n^idenih pn.r svilenih ^oških noiravic. Pob^o »e nn Marije Teretne ces+i st. 12. TTT. n?»^str Kofro5 fe te Tiilet^Ia t Sv. Flori fa-na nl'co ?t ?,3 kier io lastnik lahko ćoH pri Nozi Urbane ič. -,- lumeni kroh. Dancs je velika leznfovolinost radi kruha. 7ađnjiČ Je bil kruh nekoliko boljci, ker je žitni urad dunalski po-la! nekoliko boljSc liiof e. Zaračunil ;r> je pa đrifte, zato-rcj ?e je morala poviSati tuđi cena kruhu Radi tepa velika nezadovoljno>t v Ljubljani. Seđif je zoset nerado vol j-no?t, ker Je kruh ceiejši. — ali slabM! , Trke v.cz : lovoljnosti so umliive, ker ljrdstvo vslsd vojs'ce res trpi veliko pomanjkanje! ŽaJibr.g, da nf v rokah liub-Haiij.kegra rmsi;trata, odnraviti po-mnnjkan^e! .Moke debiva ma^i-^trat toliko, koiikor Jo zahtevajo kru5ne karte. Ker se pa s karta mi slepari, Se te na-vadno zmanjka. 2itnl urad daje meseč-no okrog 30 vagonov; 27 %t iih potre-rjuje za kruh, 3 pa ostan^jo za zavode. bolnice, hiralnice itd. Ti trije vagoni obsegajo večinoma kaso in ješprenj. Občinstvo pa zahteva. da naj mu da magistrat rmke. kolikor je potrcbuje. Predvsem bi Ijudie radi beb moke, da-siravno že od novembra 1917 magistratu ne pošiljajo več take moke. Ljuđje bi radi imeli dober kruh, magistrat pa dobiva sedaj samo koruzno moko. Pravijo, da je romunska koruzna ntoka. Priđe pa Se slabše. Magistrat dobiva koruzno moko od tedna do te dna, ali ummombIm. mm bil oj?ori§če. zagrnjeno v Cmf d!m, tam grmada razbitih vozov in druRega orodja — slika, katera govor! že s svojo predmetnostjo o nasilja In crozi. DntTače pa je tu vpođobljeno samo čisto trpljenje, katero ie vrzla vojna na Tratni-kove rojake od Šo^e. Polnaga žena z dc-tetom v raročju, kot bi tekmovala v div-Jem bes« z zbesnelim kentem, pr.les "?e letećim; družina preplašenih izseljencev, kl vleče na ramah breme svojega, v naillc! sebol vzete^a imetka; hrom! starec, objo-kane in preplašene icrte s kričečimi otroci t>ri {alostnem odnočitlu daleč od doma; mlada miti, od trpljenja utrujena ob i\hc\- ki svojega sliCVa v neprllaznem kotu tnje strehe, — to so motivi teh Hsb, katr-re s cellm svniim izrazom In vsebino predočuje!© nevihto. nemir, eroza in obup. Obrati so raztrKani od strahu in bolesti, rbleka in lasje vlhrajo ▼ vetm, v sami zemlji in nebu ie risano rorje Valovite fn krčevlte lintie fn oštro del'-nie Avetinbe In sene. v katerih Ttnnelo tsI d^tajlf, fovore dovolj Jasno, da bi HbVn ostale risbe brrz vsake Intcrpre-taHte. Ker na snre»r»1l^ aTb"m s svojo n~<;-nliPfo besed^ *l«lrf| Oradnlk, mu Je nridal en Car ve5. 5?1M sflktrsVi vtls te*a albuma, kateri ostane kot son?p?nska kn'?«n fta^oti-ne"!» rmllenli med vojno, nam dokazuje mmtam Tmftov infJflrf 4u» { RniBeunost. j- »Slovenski Treovski Vethiik<; ima t evoji fojruarski številki siedečo v sobi no: Trgovina in draffinja. Vpo-eiovanje snlosnesa trcovekega poslovanja pri razsođbah. Vpogled v kniise in knjigovodstvo. Vojna pomožna akcija za malo obrt in malo trgovino. Raj* noierosii: Nova železnižKa rveza Un* naj - Trst. — Jadranska banka.^— Od-prava temeljnih taks pri xaračunanja brzojavnih pristojbin. — Ozna"ba ceu pri iivilih. — Občni zbor Avstro - ©sr* ske banke. — Uredbe za prohodno co-spodarstvo na O^rskem. — Kolkova-nj6 vezanih tr^ovskih kniiff. — Prodajne oraejitve pri kmetiiskih 5n sozdnih zemljišcih. — Iiačunski zakliuč-ki in bilance v vojnera ozeniljtu — Obnova tr-pov6kea:a prometa z Kusijo. — Žito i« Lkrajine. — VII. voino posojilo. — V oporain davčnim zaupnikom in članom davčnih komisij. — Spominska knjisra c. in kr. pešpolka >Cesarjevičc št. 17. — Nov drobiž in bankovci. — Trgove« kot vzor. — Varstvo od.iemalcev zoper prevare v blaffovnem prometu. — Osebni promet v zasedeno oze.nlje Italije. — Oprostitev nadaljne tretjine zapori podvrženesra bombaževe^a bla^a in pe-rila za nadrobno prodaio in obrtno pre-delovanie. — Vojaški dopusti za napravo in popra vo kmetiiskecja orodja. — Tainiska mesta pri cenzornih kolesijih vojnokreditne^a zavoda. Društvene v^-sti. lzkaz društvene posredovalnico. -------------------------------,-------- mt * Prvi poljski kralj Bolesfav n. U pokopan v Osojah na KoroSkem. (Aškcrče* va balada: »Mutec Osojski«.) Zdaj so se Poljaci zopet začeli zelo zanimati za gro-bišče in iz Varšave, Krakova in Lvova so došla poročila, da hočejo prvemu poljskcmn kralju postaviti primeren spomenik. Mislijo pa baje tuđi zernske ostanke Boleslava LL prenestl v Vavel v Krakovu. * 14.000 ljudi čakalo na Dunaja na meso. V soboto od 1. zjutraj je čakalo na meso ob veliki tržnici na Dunaju okoli 14.000 ljudi kljuli dezju in viharju. TudI mesnice in prekajevalnice so bile polne ob-Cinstva. V tržnici je bilo 8000 kg govejega mesa, 4000 kg svežega svinjskega po 10 K 60 vin. kilogram in 10.000 ki osolienesa Iz zaloge dunajske obeine, ki je oddala tudl Se 30.000 kg mesarjem ▼ okrajih. Revežem se je oddajalo sveže ovčje meso. • Cena Jaje pada. V Gradcu Je stalo Še pred dvema tcdnorr.a sveže jajce 74 do 80 vln^ sedaj se dobi po *56 vin. Glede na «pom!adm čas Je pričakovati še znatnej-šeja padanja cene Jaje Na DunaJ so do-spele večje po§iljatve jaje iz Rusko - Poljske. Pri nas se dobi sedaj kako jajce kvefi-jemu v zameno za dru?:o blaso. Dokler se je kje kako dobilo na prodaj, je stalo 60 do 80 vin. ali pa še več. Pričakujemo pa, da bo sedaj spomladi In poleti vendar kaj jaje na prodaj. * Očltanja bčeri poslanca dr. Rennei* ja. Hčeri socijal. - dem. poslanca dr. Ren-nerja, seda! poročenl gospe Leopoldln! Deutsch, so očitale celovške »Prele Sttnv men* pred dvema letoma (članek je plsal dr. Scnfllinc:), da je potovala s svojim oče-tom leta 1914 na An^leško na stroSke soc-demokrat. eveze in da si je na stroSk* *fTamerbrotwerket kupila poročno obleka Pri prvi porotnl obravnavl v Celovcu Je bif odgovorni orednlk imenovanesa Usta OTjro^čen, srospa Deutsch pa Je podala ni&-nostno pritožbo fn nafviš]! sodni In kasaclj-sk! dvor }ej je ugodil, dvisnil oprostllno razsodbo in odredil novo razpravo. Ta se je imela vršiti dne 26. februarja. AH, kakor noročajo. se ni vršila, marveČ Ie s:ospt Detitsch tiskovno to?bo a ma kn Ha Ia plača vse sodne stroške. Gospodarstvo. O rarčevaniu s nrefnosrom nri remoerom dobavil: frni premog, rujiavi premog, briket uli koks. Pri rpzklađaniu premosra naj se i»* oarne vsakemu nenotrebn^mu metaniu in pretresaniu istesa: najbolje ie, pre* mog iz voza odnesti ali odvaliti; po premofru hoditi nai se or»ixsti: nri vlo» žitvi večje množine premocra najl se isti obvaruie vremenskih vnlivov in pre-obilnosra zračenja, da se sam ođ eeb« nm, vnarne. Briket ie tako zložiti. da se pusti prostore 3a Dri stop zraka. 3. Od vsesra kuriva ie vzeti za kor-jjavo vseh pečjj le maniše kose (kvefje-mu velikosti jajca); večie kose se razdrobi na, trdi podlasri: nikoli pa na tale način, da bi se snodsi ležeči premost razprašil-. vsak odpadek ▼ prak pomeni premogr rczrrošati. 4. Premog mofiti ie v splošnert brez smisla in škodluvo: le prah premota, kftkor tuđi močno se neneči pra* moK «e lahko nekoliko zmoći. 5. Prrth premosra. kaferi se nabere v shrambi za preraoer, se ne srne prod vreći; isteka naj se porabi na ta način, da se v mali množini zmofenega natre-se na živ ojreni Na tak način posrori, n« da bi padel «kozi mrežo ali na kak drug način postal nadležen. 6 Porablia nai se po možnosti le za peci pripravno kurivo. Pri dinasti peči premo? razsrreie neč. k.^teri. še ko ogenj že usrasne, oddaia porkoto; pri tem liporabljena vrsta premota isrra le rodreieno vlogro; pri železnih uečeh pa je trajanje toplote odvi&no od kuriva, katero ob od/srovarjajori konstrukciji peči nri visoki temperaturi pokori. 7. Naiveč pgči ima nreveliko mrežo in zato osrenj skozi dirnnik preve5 zraka posrka; spredai nai se pusti 10 do 12 cm mrežne dolžine proste, ostali del na| Fe pokrije s ploščo šamota, katero se z ilovico zamaže. Učinek kurja-ve s premoErom bo na ta način večji in tako popravljena peč bo štedila pre-mo«:. Tuđi na samotni plošci srne ležati goreči premos:. 8. Sn^osna določila, kako naj se peči kurijo: V slučaju, da je z*pora k dimnlku nai se ista ortpre; nikoli je ni taprte pustiti, ker i« nev&nio. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, redaj na mrežo naloži in naj se Ra, ko prične goreti, porazdeli po vsej mreži. Pri nalasranju se ne srne z lopatico preveč zajeti. da ne pade kaj premota ▼ pepelnik ali na tla: vsak kos premo-ga je poknriti in ne pohoditi ali proč •rrači. 9. Posebna določila za ktiritev raz-MČnih vrst pečij: Pri elinastih in ko- palnih peceh. pri kuhinjskih ocmiiMih in pri ojjnjisčih v prmlnicah \e podku-rivo položiti na mrežo in sažgati, nato je naložiti premoera pri pečeh z regulacijo in z visečo mrežo; od zgoraj pod-kuriti, fo je, peć *i a premogom napol-niti, nato podkurivo naložiti, priznati in nekaj lopatic premoga do ložiti; do-lagati je le v malih množinah. s redni a vratica z viseeo mrežo je vedno zaprta držati; pri trajnoeorečih pečeh z velikim polni Inim prostorom in s reirula-ci.isko prinravo- Vse zračne reenlaciie je poštari ti na moćno, podkurivo s© položi na mrežo, nato se prižge in ne-kaj lopatic premota doloži; ko isti dobro zžari se polnilni šaht popolnoma napolni, doloži se le, ko ie vse že skoraj popolnoma dosorelo; pri milem vremenu ni pustiti do^oreti, regulacijo se po-tem postavi na slabo; pri briketnem osrnju; kakor hitro se osreni v peči raz-vname ie erorenia vratica dobro zapreti; dostop zraka ?e dopusti le skozi pepel-na vratica; ko se vsa vaebina peči raz-vname, je tuđi pepelna vratica zapreti, ne da bi pe ogenj razril ali zrahljal._____ Pri pefoh lms mreie m ne srne pa* štiti gorenja vratica čisto odprta doktor a« kurivo ruvnema, to—iveč jih ie toliko pripreti, da kurijo ravno še lah-ko Kori. Kakor hitro ae vio žena snov razbori, je poatopati kot zgoraj navedeno; pri fflinaatih peceh z vi jaki je ognjena i? pepelna vratica sapreti in priviti, kakor hitro ves premog šari in nič već črnega premoga videti ni. Paziti je na to, da ae med vratieanni ne nahaja nikakih delov pepela ali pre-moga, kateri bi onemogočali zračno-tesno zatvoritev istih. Predno približno napolnienih 7 kf? premota pogori. preteke 45 minut. Take peči nadalje 8 pre-ipogom napolnjevati bi Mio sapravijanje i stepa, 10. Predno se klinasto peč zakuri, odnosno med časom kuritve ie sobo nekaj minut zračiti; svezi zrak se ložje se^reje kot porabljeni. 11. Vse peči ie pravočasno, to je pred nastopom zimska ■•••iri'necrn časa in nato kolikorkrat je T>ač potrebno pustiti po izućenem znažilcu pečij dobro osnažiti in pepela oprostiti: pre- obrnjene ploSče, katare zožuiejo prerez prepiha je pustiti urediti; razpoke in špranje je dobro zamazati; poskrbeti je za snaženje dimnika. 12. Pri poslopjih z napeljano centralno kurjavo nai se v istem smislu uporabijo zporaj navedena navodila. Možno je, posamezne s kurjenimi prostori obdane sobe izločiti, ne da bi pri tem cirkulacija trpela. Lahko se dotično kuriino telo popolnoma odstrani ter prikloono rnesto zamasi, predpo^ojno, da ostane v doti čn em delu omrežja naj-manj se eno kuriino telo priklopljeno. Nerabljeni prostori v naigorenjih nad-stropjih se z odstranitviio kurilnih te-les lahko popolnoma izločiio iz obrata, na ta način se en del v kotlu proizvaja-joče se toplote prihrani. Ce za enakomerno razerretje vseca stanovanja ne zadostuje kurivo, je bolie 2 do 3 sobe na potrebno temperaturo 15° R. kakor pa 6 do 7 sob na samo 8 do 10° R raz-ffreti. Pomagajte zdržati ter štedite s pre mo gom? Darila. Za slepe vojake* V ta namen so poslali po upravništvu »Laibacher icilung« deželncmu odboru: Neimenovan 50 K; gdč. Skofič 10 K; g. Regnard 10 K; g. nadpo-ročnik Herman Solbacher in soproga 10 K, tnesto venca na krsto pok. gdč. Olge Nade-niczek; družina Deu-Jagodiz v Tržiču 50 K, mesto venca na krsto pok- ge. Ane Schan-tcl; Neimenovani 54 K, mesto venca na krsto pok. gdč. Fride Gertscher; J. Krisper 50 K, mesto venca na krsto pok. g. G. Jagodica; družina Stacul 20 K, mesto venca na krsto pok. ge. Ane Schantel; družina Terdina 50 K, mesto venca ge. Ani Schan-telj. — Dalje je poslal učiteljski zbor c. kr. višje realke v Idriji, mesečni prispevek od plač, 19 K in Val. Oblak iz Krope 5 K. Izdaja te! j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarneo. P1aČt se dobro. — Ponudbe pod MBKla4« gospa" na uprav, lista. 942 Masti se ali zaini za živila 1 ali 2 dobro obranjeni mo^k- ( kole${. Bllsabetna 5 n. 93S PREKLIC! Preklicnjem vs€, kar sem govorila žaljivih besed o Heleni Ja\'ornlk. 945 Marila Eraui(c Gline« 116. Sprejme se proti dobri plači 4rAT9Cllr9 ki l"e v*jena vsega do-Mi1+ŠM9x±a mačega dela in nekoliko kuhanja. — Vpraša naj se Strellska nL 31 alt 33. 944 :modistinja: in učenka takoj. Ponudbe na upravništvo pSlov. Nar." pod „Modlsitala 21 884". Iščem man^s pesestvo pripravno za letovišće n*iraje cb vodi, ter v blizini železnilke proge v ljubljanski ali kamniški okolici. Ponudbe prosim pod „Lepa laga 865•' na upr. tega lista. lii iniiske pomotnike sprejme 820 Bnton Rojina, mizarstvo Ljubljana, Adrija Ljubljana, Saleoirargova nlica St 5. prfporoća v«llko zalogo desinfekcijskih preparatov laSOH iysol, Lysofarmf Kreolin, For-raalin, Formalinove pastilje, karbolovokislinofkarbolovo apno itd. itd. Velika zaloga lotogradtkdk potrebičln fai aparatom. Đve gospoeliifRšf s'.uvenšCine in nekaj nemsdnc zmožni, ki imate veselje do ootov3Tija, se sp:e -mete proti dobri plači. Predstaviti se je v hotelu Tratulk, soba 2. 937 Učenka za modisto sko obrt se sprejme. — Naslov pove uprav. ,Slov. Naroda•. 889 iiiiii MMm ali sploh naobražena koresponderce zmo-žna gospodična najde kot dntiabnica Otrok in zasebna korespondentinja zač. eksistenco pri ekonomiji v lepem kraju Spod. Štajerske. Kratke reference se žele na upravo Usia pod „Učiteljska kaa-didatJajs 936 (. Ženitna ponudba. Državni usluibenec, sedaj na bojnsm polju, srednje starosti, inteligenten, pri-jetne z-jnanjosti, živahnejjo značaja, spre-moženjem, želi radi pomanjkanja znan-stva se svrho poznejse Ženitve z gospodično ali vdovo sesnaniti. Pogoj: starost ne čez 32 let, neomadeževano življenje, bbg značaj, ter dobrosrčnost. Prednost imajo Slovenke s premoženjem ali po-sestvom, izurfme v ^ospodinjstvn ter malo v Šivanju. — Nat.mrne ponudbe s sliko na unravo .Slov. Naroda* pod „Vesela Iiođr>ćao3t 939". — Tajnost zajamčena. }(adomestilno ttililii mili parfumirano ¥ •togantalli kartonlh fino opremljeno ducent 14*40 kron. ftsovcl uećii popust? Dobiva se pri tvrdki IHilan Hitnar Ljubljana Sv. Petra cesta st. Z8. Po poiti posipa » hH S dncftf Mprtj. I ali kaaa*t* * U K 3 1 | crimeren za vinotoč. Ponudbe na upravo »Stovenskega Naroda« pod Jtoom k—o—tj« 73TM. 73 Prava Imasia sliniki i 4 e o močna 35 hl sa praaa{. Kupci i nai se zglasc pismeno pri i Mat* BokOTĆaaa Po«ta|na 73 Blagajničarka! »• tatkoj sprejm^. Prednost imajo iste, ki stanu--eio v Ljubljani Ponudbe pod , Pošte-QO5t 3030 928" na upr. .Slov. Nar« Tvrdka Alberto Faber v Trstu išče za takojšnjo izdelovanjc kurilnega lesa in oglja v cesarskih gozdovih v Prestraaekn pri Postofai spretne logljarie in delavce. Povprečiri zaslužek je izključivši popolno prehrano, po delu ca 10—12 K za moža na dan. 943 Češko sosle perle. Belo nepopokano 1 kg K 10*— 6 50 Sito „ „ „ „ 4-JO Belo popnkno >. *• t* 24*— 1650 Si>© f, „ M ,. e-se Po pošti i 5 kg ali več po5ilja J. Balđek, Prift-SmleliOT Ein&kj aJ ica st. 1.________ ..nioflm 10 yin^iskm \v\miu\ isSel v založbi Đmet provala ada ▼ LivaltaaL Ccna 2.- K. Dobi se povsod. Trgovski pomoinik, vojaščine prost. Želi takoj nastopiti službo v špecerijski in železninski ozir. mešani trgovini, pa samo v takem kraju, kjcr 5e dobi stanovanje in hrana. Ponudbe pod .tftarl'lv« poštnolcžeče Sv. Duh-Loče (štajersko). 940 Stanovanje oziroma prostori za ptsarno v blizini sodnije se išče eventualno se sam »a i a stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tuđi se samaota hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod .,s«eaovan)a In samaaa 840". K asne 2652 III II f L kHI», ko.lum«, II I II f I noćne hali«, pe- III Ili I rtlo.MOdnepra* U LM li li M«t«,i9«rtaoklo- baka lastasnlk«. Zelo solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar Lfokllama, Stari trg 9. Laatna hlaa Fine otroške oblekce ss in krstne oprave, i: i . Gospodinjo za vodstvo malega gospodinjstva, starejšo gospodično ali vdovo prijetne zunjanosti išCe starejši samcat gospod. Po- I nudbe s sliko pod „It O. 901M na uprav. „Slov. Naroda". _____ _ —— ' Izboren domaći čaj prost in paketiran, aromatičen, okusen v prijetnera zavitku kakor tuđi vzhajanje pospešujoči — la. praSek za peko — dobavlja ćelo po cenl tvrdka 629 Tee-Benda-Zižkow pri PragL Apravisaellua« kuiuulai irvitr^m, »olaioaa« 1. «r. _______________toplo »i4pwtmi«.________________ »uiiitifiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiitMiiiiiiiMiiiiniiiiiiiriiniiiriiiniiiiiiiiiiiiiiHH......umu......tiiiniiiiiiriti>__: I POZOR! POZOR! | | Plačam do preklica xa sledeče predmete te le cene: | I za rabljene, nezlomljene in nepočene zamaSke steklenic za pivo in 1 I Btemte« *f............ za kg 31— K | S » iste maamaik«, nove nerabijene.......» * •*£"- • I i » iaoipaaiaka umaik«, nezlomljene.....»kosa-MK i I » olfHkf BvU«a«fm kUfa, nove in stare, meSane, = 1 brez podloge..............** kg t»-— S = | » strgane In kvačkane, tuđi od moljcv preiedene no?a- | i viče, mo§ke nogavice, avbe, jopiče in blago Iz bero- = s linske volne..............wi kg 9.99 S 5 | » iste stvari i* bombaZevfne.........* * •••• ■ = | » odpadke novega blaga za damske obleke brez starih, | I iz ciste ovčje volne...........ia kg i.— E i 1 » odpadke novega blaga za mo§ke obleke brez starih » • 5.9« ■ | i Za vse vrsti cunj, odpadke Sifona Jn podlog In raztrgane odeje iz vate | = plačam zelo visoke cene. Za vreče plačam visoke cene, ki so brez 5 = konkurence. — Poskus zadostuje. Z odlič. sooStovamem | I J(cnrik Kreisel, gradce I I Jriojat 4102 sum Keplcntrasse St. S4. J I Za pošiljatve po po$tf ali železttici se poSije denar Ukoj po prevzetiu. = = Zgoraj navedenih vrst zamaškov prcvramem vsako mno2ino po pov- = | zet i u proti pred« doč crnu avizu. | 1 Na pismena in brzojavna vpraianja odgovarjam brezplaCao. i | rr««a|alrt ta ikmiaf laM^ *r*f^2^M#a ~ T'M^P-M'g i S^Služkinjo zdravo prldno in pošteno za vsa hišna dela sprejme za takojšni nastop J^slp Boataaiiek, trgovec t GoraJera gradu. 873 kur»im vsako množino. Ponudbe z na- vedbo cene in teže, event vzorec na trgovino 767 SBEČBO TEKAUC, ZAGREB. Cevliarske poitnike ■^- sprejme v delo "^B vojna čevljarna v Ljubljani. Plača po dogovoru in sedanjim raz-meram primerna. — Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospete van* e obrti ▼ Linbliani, Dasa^ska cesta ŠL 22, kier naj se čevliarji, ki žele vstopiti v službo v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne, 4221 LflSNE KITE nalbolJSo kakovosti po 10, 14418,20 in 24 kron; lasne podloge In mrežice, lasne masti, puder Itd. Kupujem smedene ženske lase. Štefan Strmoli Liubliana, Pod Tranfo St 1. Pozor I Zarad! vpokUoaafa w voiaafco slnibCT&nie Je lokal odprt tamo zaprodaio blaga In slcer Tsakt dan samo od 9 do V21 tn v aedelfo od 9 do 11 aro do-poldaa. GOVEJA KRMA se zamenja za živila. Več pove upravništvo ,SIov. Naroda" pod „krma 9C0". PahnaJianii vešča Specerijske uOSDODltnSz -''"— UUil|llllllbUII nm slnilio. Naslov puve uprav. »Slov Naroda« 924 :: Kupim veifo množino :: hrastovega Sesa* Ponude z ceno je poslati „Ljubljana postni predal 151M. 894 Na prodaf ao Ie in staviia v LMlii Pojasnila daje pisama dr. Ivana Tav. fcar, Sodna ulica štev. 2. 586 WT Ka prodaj ]e -^s 10 konj različnih wA Poljatiska c. 55, Vi konjski iv iščem takoj. — Ponudbe: „Ljubljana postni predal 151". 393 nar prodam ~mm 2 letno irebico 160 cm. visoko. Cena po dogovoru. — Janei Dola«, f lavina, pošta in žel. postaja Praatranak. 899 li vi 11 novo ali dobro Nie lolo £?£ Ponudbe na Fr. 10LIĆP trgovina pa- I pirja, Ljubljana, Maatnl trg it 11. I Ište se za takoj ali posneje štepavka:: za čcvljarski obrt eventuelno tuđi učenka. I Predstaviti seje pri Frsnc 8xantner|uf I L|nbllana, Selenbergova ul. 4. 905 I ._________________i_______________.__________________ I Naročite po li ud ni tednik ,Domovina'. Prinaša preglede o vseh dogodklh minulega tedna, razven tega zanlmive in važne gospodarske, politične ter poučne članke. ===== Posamezne številke po vseh trafikah a 24 viiu ■ Naročnina za ćelo leto 12 K na upravništvo „Domovine v Ljubljani" Sodna ulica štev. 6. 597 ( ^S Uljudno naznanjamo, da smo preuzeli s Lfebruarjem tekočega leta trgovino 8 semeni Peter Lassnik Ljubljana, Marijin trg. Le to borno vodili dalje pod proiokolirano firmo Peter Lassnika nasl. Sever ćj(* komp. ter trgovino še bolj spopolnili. Prosimo Vas, da nam svoje zaupanje poverite. ter bl-I leMmo z odličnim spo štovanjem Serer &f komp. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani n P«l»Ufc» Bl«»nlc» 10,OOQ.«OO h~- « * StPHarjeVa UHO« ŠtOV. 2. ■——I *.«*t .kr.,l» i.aOO.OOO fcr.«. Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije. I Podružnice v Splitu, Celovcu, Trs«uf Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. .__________________________— |pw|MM------------------------------------•------- I Wb+ li prat* «•• vrai* wre»MBhilh papiri**, flHKira ararKat dobavt in dovoijnje vloge na knjiiic« in tako« ra