St 39. p£tšlggi$?@ pSsSsn® v §etov?Rt. V Ljubljani, sine 19. septembra 1921. Leto lil. Glasilo ..Samostojne W kmetijske tlranke ia Slovenijo Izhajja vsak <&©tr*tei*. "fpl Naroininat celoletno ................K 50-— Posamezna številka............ „ l'— Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče y državi upavnavaj si Bam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase ............... . K 1-- . „ 1-50 . - 2— Uredništvo in upravništvo Hsta ie v Ljubliani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca). Čast Tebi, srbski kmet! Ko smo mi samo še pohlevno poizkušali, da vsaj nekoliko zrahljamo vezi, v katere nas je vkoval nemški gospodar, si Ti že pogumno končal svojo prvo osvobodilno vojno in ustvaril svojo neodvisno Srbijo! In v divnem poletu si nato osvobodil svoje brate v Stari Srbiji in s pogumom heroja prevzel najtežje delo — osvoboditev in ujedinjenje vseh Jugoslove-nov. Ker si ostal tej nalogi zvest, kljub grozotam Albanije, kljub umiranju na Krfu, so triumfirale Tvoje žrtve in naša svobodna in ujedinjena domovina je resnica in danes nismo samo po krvi in po jeziku isto, temveč tudi po zavesti. Tvoje delo jo to in zato čast Tebi! Prišli pa so sovražniki od nekdaj in hoteli z lažjo razdvojiti nas, ki smo nosili skozi stoletja vse trpljenje jugoslovanskega naroda. Videli smo Tebe v najtežjih prilikah in zato smo verovali v Te, srbski kmet, in zato nismo hoteli in mogli verjeti ostudnim klevetam naših sovražnikov. In zato smo šli k Tebi, da osvežimo svojo ljubezen, da razpršimo vse dvome jji da izrečemo Tebi svoje priznanje. S pregovornim gostoljubjem, z bratsko ljubeznijo in s srca povzdigujoče iskrenostjo si nas sprejel, da je bilo očarano naše srce. Mi, ki smo se preje čudili Tvoji trdni bojni volji, mi smo danes osvojeni od dobrote Tvojega srca. Izpoznali smo, da si naš brat, da misliš isto, da hočeš isto, kar hočemo mi vsi: Da je ena in velika Jugoslavija, .ia smo vsi enaki in vsi ravnopravni, da smo vsi svobodni in da vlada pravica! Videli smo, da si Ti in edino Ti steber države in zato smo šli ponosnih glav domov, ker izpoznali smo, da zmaga naša stara pravda, ker Ti, srbski kmet, si naš najboljši zaveznik'. In zaradi tega kličemo še prav po. sebno: Čast Tebi, srbski kmet! Potovanje slovenskih kmetov po Srbiji. V svrho medsebojnega spoznavanja je priredila »Kmetijska družba za Slovenijo« potovanje naših kmetovalcev po Srbiji, ki je v vsakem ozrru nad vse sijajno poteklo. Število udeležencev je bilo omejeno na sto. Priglašenih je bilo čez 300 kmetov; od teh je «Kmetijska družba« izbrala določeno število, in sicer tako, da je bila zastopana vsa Slovenija. Potovanja se je udeležilo 83 priglašencev. Drugi so ostali doma ter tako oškodovali tiste, ki bi bili radi žrtvovali čas in denar za potovanje. V soboto dne 10. septembra smo se odpeljali z brzovlakom iz Ljubljane v Beograd. Med vožnjo ni bilo drugih nc zgod kakor da se je užgala os pri nekem vagonu, katerega smo pustili v Sisku, nas pa so potem stlačili vse v en vagon. Godrnjali smo po naši stari navadi z vnemo, a pomagalo ni. Ce povemo še to, da je en tovariš pozabil svoj klobuk v Zagrebu, drugi pa spustil svojo suknjo skozi okno nekje v Sremu, je vožnja do malega točno opisana. V Beograd smo dospeli v nedeljo ob pol desetih dopoldne. Na kolodvoru nas je pozdravil naš minister tovariš Puceij, kateremu se je zahvalil vodja izleta, tajnik Kmetijske družbe, g. inž. Lah. S kolodvora je vsak pohitel v že pripravljeno sobe po hotelih in po kratkem odmoru smo se zbrali vsi v Poljoprivrednem društvu (Kmetijski družbi). Po iskrenem pozdravu smo se malo pokrepčali ter odšli, ker je bil čas zelo kratko odmerjen, na Kalimegdan. Kalimegdan je beograjska trdnjava, še vsa razdejana od avstrijskih topov. Okoli trdnjave j? lep park, iz katerega smo uživali krasen pogled na Savo, ki se ravno pod nami izliva v Donavo. Ob 12. uri smo se odpeljali s tramvajem v Topčider, v krasno državno posestvo na robu mesta Beograda. V topčiderski restavraciji je bilo za nas pripravljeno kosilo, ki ga je nam na čast priredilo poljedelsko ministrstvo. Ko smo izstopali iz tramvajskega voza, smo opazili \ avtomobilu, ki je isti čas prispel, častitljivo osebo, ministrskega predsednika Pašiča. Pred njega je stopil nas tovariš Ažman ter ga v imenu vseh iskreno pozdravil: »Gospod ministrski predsedniki Poznamo Vas, poznamo Vaše zasluge za svobodo in pravico, zato Vam kličemo slovenski kmetovalci: Bog Vas ohrani zdravega in močnega v blagor naše skupne domovine!-; Ginjen je odgovoril ministrski predsednik Pašič: »Mili bratje! Z neizmernim veseljem pozdravljam danes v pre-stolici Vas, slovenske kmetovalce. Dosti gorja je pretrpel v zadnjih letih srbski narod, pa vse to pozabimo z lahkoto, ko vidimo Vas med nami — z nami enake svobodne državljane velike kraljevine Srba, Hrvata i Slove-naca. Pred nekaj leti so bile to sanje, danes pa ie to čista resnica in nihče nas nikdar več no razdruži! Lahko mi .bo umreti, ker vidim dokončano delo, za katerega sem živel. Mili bratje! Bodite iskreno pozdravljeni!« Govoru so sledile velike ovacije skupni domovini-Jugoslaviji. Pri obedu so bili navzočni skoro vsi ministri Pašičeve vlade. Pri kosilu so se govorile navdušene napitnice. 'I o-variš Puceij je pozdravil navzočne ministre, novinarje in druge goste ter pravi, da mu je veliko zadoščenje, da se je v,nas samih rodila misel za po-set Srbije, ker samo tako se izpozna-mo in postanemo dobri prijatelji. Napije ujedinjeni domovini. Tovariš S a n-cin je napil celokupni vladi; tovariš G o r i č a n Pašiču kot vzgojitelju srbskega naroda; tovariš Meden se spominja neodrešenih bratov; tovariš B a j u k nazdravlja kmetskemu stanu ki je steber države in bo čuval pridobljeno svobodo. Minister T r i f k <>-vid izrazi svoje prepričanje, da nismo prišli pozdravit beograjske go spode, ampak srbske kmete. Dobro je to, ker ko jih boste izpoznali, jih boste bolj spoštovali in ljubili in ljubezen nas bo neločljivo združila. H kon cu je še tovariš R e p o v ž nazdravil tistim srbskim vojakom, ki so ob prevratu zaklicali pohlepnim Italijanom: Stoj! Nazaj!« V imenu Saveza Zem-ljoradničkih zadrug nas je pozdravil njegov glavni tajnik g. P r o h a s k a. Nato smo (Si ogledali topčider,sko gospodarstvo. Zvečer nas je povabilo mestno županstvo beograjsko na večerjo. V imenu mesta nas je pozdravil župan prestolice, zahvalil pa se mu je tovariš Pipan, ld je poudarjal, da je Beograd kot kraljeva in državna prestolica tudi naš. Bilo je še dosti govorov; iz vseh govorov pa je velo eno čustvo in eno prepričanje, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en na veke ujedinjen narod Vsi bomo ohranili na Beograd najlepše spomine. V ponedeljek zjutraj smo se delili na dve skupini. Prva skupina sc je odpeljala po Donavi na S m e d e r e v o druga pa po Savi v Z a b r e ž j e Ko smo odšli iz hotelov, smo delali prav kisle obraze, ko so nam povedali, da stane prenočišče od 120 do 320 kron. Toda takoj, ko smo stopili na krov ladje, je bila pozabljena, slaba volja in veselo smo razgledovali na levem bregu Donave široko Banaško ravan, na desnem pa prijazne srbske brežuljke, pokrite s sadnim drevjem in lepimi vinogradi. Okoli enajsto ure dopoldne smo prispeli v Smederevo. Smederevo je bilo pred vojno cvetoče mesto, ki je imelo kakih 8000 prebi- OsinofobopvŽalBc! Kmetje in kmetice zelene Štajerske! Kličemo Vas, da nastopite za pravice kmetskega ljudstva, po-zivljemo Vas, da povzdignete svoj glas za našo Staro pravdo, in zato Vas vabimo, da se udeležite v čim največjem številu žalskega tabora, ki bo v nedeljo dne 2. oktobra ob treh popoldne v divni Savinski dolini, v lepem Žalcu. Na taboru poročajo naš tovariš minister Puceij in drugi naši poslanci. Sijajna manifestacija naše misli mora biti žalski tabor, zato v nedeljo dne 2. oktobra vsi v Žalec na tabor naše S&S.! valcev. Danes je mesto porušeno. Po mnogih krajih se niti ne pozna več, kje so stale hiše. Železnica veže Smederevo po dolini Morave z zaledjem. To je prva železnica, ki je bila zgrajena v Srbiji. Smederevo si je izbral 1. 1915. nemški general Mackensen kot točko, kjer je prebil srbsko fronto. Vsa sovražna armada je prešla Moravsko dolino in jo tudi popolnoma uničila. Smederevo je bilo eno najvažnejših trgovskih mest. Ves pridelek iz vse Moravske doline je prišel tu na trg. Ni še današnje Smederevo to, kar je bilo pred vojno, vendar se je zopet začelo precej živahno kupčevanje s prašiči, žitom, vinom itd. Videli smo v pristanišču polno kmetskih voz s pšenico in prašiči. Vse ima dobro ceno. Prašiče plačujejo po 44 kron za kilogram žive teže, pšenico pa po 10 kron za kilogram. Opoldne so nas pogostili Smederov-čani v lovskem društvu. Tu so nas pozdravili poslanec z e m 1 j o r a d-n i č k e stranke Jeremija J e -remič, prota Milan P o p o v i d, Sreten Protid, predsednik vino-gradarske zadruge, kmet Jo v a n G i t a r i č in drugi. Popoldne smo si ogledali vinogradarsko zadrugo. — (Ker smo videli pozneje v selu Banji slično zadrugo, ki je še večja in popolnejša od simederevske, bom te zadrug!, popisal pozneje obširneje.) Omenim samo, da v Sloveniji nimamo tako lepo organiziranega vinogradarstva kot v Srbiji, dasiravno je taka organizacija nujno potrebna. Ogledali smo si še vinograd, ki je bil preje last kralja Milana Obrenovi-ča in nekaj drugih vinogradov. Grozdje je dozorelo, vendar trgali niso še nikjer, ker določi dan trgatve zadruga. Ob 8. uri zvečer smo se poslovili od prijaznih Smederovčanov ter se odpeljali s posebnim vlakom v Požare-v a c. Po dveurni vožnji smo bili v Požarevcu. Ker smo radi iskrega sme-derevskega vina malo podremali v vlaku, nas je v Požarevcu prebudila burja vzklikov: »Živeli Slovenci!« Pri sprejemu je bilo na kolodvoru vse, mlado in staro, ženske in moški. Ko so potihnili z naše strani: «Živeli bratje Srbi!«, stopi pred nas mestni župan ter nas pozdravi v imenu 16 društev iu korporacij. Za njim nas je pozdravilo skupno z brhko meščanko vrlo kmetsko dekle, ki sta nam izročili tri krasne šopke. Za prisrčen sprejem smo se jim tudi prisrčno zahvalili. V mestu so nam priredili krasen večer. Pri večerji so se govorili navdušeni govori. Iz vseh govorov Srbov je sijala velika ljubezen in spoštovanje do slovenskega dela naše domovine. Večer je bil tako prisrčen, da se nismo mogli ločiti. Pri poskočni godbi smo celo zaigrali (zaplesali) kolo z lepimi Srbijankami. Prav žal nam je bilo, ko nas je spomnil naš vodja, da je ura že ena po polnoči in da se moramo odpočiti, ker jutri nadaljujemo potovanje že ob šesti uri zjutraj. Vsak Požarevčan je vzel po enega ali dva in tako razdeljene so nas odvedli v svoje hiše k počitku. Hiše so vse snažne ter marsikje skoro razkošno opremljene. Marsikje manjka še dosti hišne oprave, na katero je bil Sr-bin navajen pred vojno. Nemška vojska je namreč odnesla iz vseh hiš vse, prav vse. Ko so se leta 1918. vrnili v svoje hiše, niso našli tam drugega kot na pol porušene hiše. Delavni Srb pa prvo skrbi za udobno stanovanje. V teku dveh let so si iz svojih prihrankov nabavili skoraj vse prejšnje pohištvo in tudi hiše popravili. Zjutraj so nas prebudile skrbne gospodinje in gospodarji. Pogostili so nas s sladkim ter s kavo in se nato s »sretan vam put« in «Pridite še!» srčno poslovili od nas. V mestu smo najprvo ogledali otroško sirotišče, žensko društvo in Okružni savez zemljoradničkih zadrug. V tem okružnem (okrajnem) savezu je včlanjenih 140 kmetskih zadrug, v katerih kupi kmet vse kar potrebuje. V savez-ni prodajalni imajo sladkor, sol, olje, emajlirano posodo, verige, žeblje, gali-co, manufakturp, čevlje, pluge in druge poljedelske stroje, sploh vse, kar kdo poželi. Če pomislimo, da imajo samo v enem okrajnem glavarstvu 140 podružnic, si lahko predstavljamo, kako je za drugarstvo razvito v Srbiji. V 13 dneh so prodali v zadrugi za 90.000 dinarjev (360.000 K) blaga. Te zadruge so veliko prihranile srbskemu kmetu. Čeravno imajo hudo konkurenco s trgovci, vendar so zadruge kos tej konkurenci in ne dopuščajo odirati srbskega kmeta. V dveh letih so na ta način prihranile kmetu gotovo 200,000.000 K. Te zadruge so delo Mihajla Avramoviča ki je posvetil vse svoje delo prospehu kmetskih zadrug. V Požarevcu je tajnik Okružnega saveza, gospod Voja Džordževič neumorljiv v delu in sigurno eden najboljših pomočnikov Avramoviča. Ravno ta gospod je bil, ki nam je pokazal srbsko selo in srbskega stil jaka. Pod vodstvom Džorževiča smo sedli na vozove in se odpeljali v Lju-bičevo, državno žrebčarno. Žrebčarna je lepo urejena, konji pa niso bili po našem okusu. Vemo, da je težko \ dveh letih popraviti, kar so Nemci v treh letih razdejali. V žrebčarni smo našli tudi nekaj slovenskih fantov, ki so tožili, da je dolgočasno, drugače pa, da ni slabo. Po krepkem zajtrku smo se poslovili od Požarevčanov, ki so nas do tja spremljali, od upravnika žreb-čarne, kakor tudi od naših fantov ter zlezli na vozove — pa dalje proti Ža-barem. Iz Ljubičevega smo se vozili po dobri cesti med prijaznimi vasmi. Povsod so nas vaščani prijazno pozdravljali, zbrani pred občino, šolo ali cerkvijo. Šolska mladina nas je pozdravljala s svojimi tenkimi «Živeli Slovenci!« Po cerkvah so nam zvonili zvonovi v pozdrav. Starim možakom, trdim slovenskim koreninam kakor tudi mladim so bile rosne oči od ganjenja. Počutili smo se ko doma, svoji med svojimi. Nikdo ne more pokazati toliko ljubezni kot priprost seljak, sin nepokvarjenega naroda. V teh vaseh smo čutili, da smo. vsi eno, da- so Srbi naši bratje, da ob delujejo svojo rodno zemljo z enako ljubeznijo kot mi. Prokleli smo tiste, ki so tako grdo obrekovali in lagali o naših rodnih bratih, z namenom, da jih nam osovražijo, da bi tako mogli držati nas omamljene v hlapčevstvu. Težko nam je bilo, da nismo mogli vsakemu posebej stisniti roke in ga pozdraviti. Ustaviii smo se Šele opoldan v vasi Aleksandrovec. Cela vas je bila zbrana. Pozdravil nas je župan. Razgovarjali smo se s kmeti in ogledali vas ter kmetske hiše, ki so jako čedne in čiste. Eazkazali so nam tudi lepo cerkev ter vojaško pokopališče. Po kosilu smo se odpeljali dalje pioti Žabarem. Na celem potu nas je zopet pozdravljal kmetski narod z vso ljubeznijo. V vasi Oriovici smo se ustavili za pol ure; pot nam je namreč zaprla šolska mladina in morali smo se pozdraviti ž njo. Učitelj nas je pogostil z vinom in sadjem. Z delavnim kmetom pa smo v znak zvestobe stiskali roke. Po kratkem pozdravu smo že drdrali dalje po prašni cesti, na kateri povsod gradijo nove v vojni razrušene mostove. Na levo in desno ceste se razprostirajo vinogradi, nižje v dolini pa so rodovitna polja z visoko koruzo. Ob šestih smo prišli v Rakinac. Kakor drugod so nas tudi tu sprejeli nad vse ljubeznivo. Ilakinae je čisto kmetska vas, sedež občine. Razgledali smo vas, vinograde, polja in kmetske hiše. Hiša srbskega kmeta je obdana s plotom. V ozadju je navadno stanovanjska hiša. Ko stopiš v hišo si v veži, v kateri je tudi kuhinja podobna oni na Krasu, nekak kamin. Tu kuha srbska kmetica svoji družini Na desno je družinska soba., opremljena prav tako kot naše dolenjske kmetske hiše: peč, miza, stoli, postelja, to je vsa oprava. V tej sobi se obeduje, zvečer posedi, razgo-varja itd. Na levo pa ima gospodar z gospodinjo svojo sobo. V dvorišču najdeš kokoši, prašiče in krave. Poleti je vsa žival noč in dan na prostem, v hlevu, ki ima samo malo strehe in ki je brez sten. Če temu poslopju pridenemo še koruznjak, pod katerim so svinjski hlevi, pa imate vse gospodarsko poslopje srbskega kmeta pred seboj. Opomniti pa moram, da je to skromno selišče najskrbneje očiščeno ter bogato okrašeno s cvetlicami. Vinogradi so dobro obdelani, le kolja manjka, ki ga je vzela vojska. V bližini ni gozdov, od drugje pa niso mogli dosedaj kolja še> dobiti in zato raste trta samo tako zvezana. Letos so vinogradi krasno obrodili. Videli smo silno obložene trte. Grozdje je sladko in fineje vrste. Dobrega vina pa pri kmetu nismo pili. Vinograd znajo obdelovati, ne znajo pa kletariti. Po navadi je posoda slaba in pomanjkljivo kletarjenje. Srbski strokovnjaki morajo to popraviti. Polja so rodovitna. Sejejo pšenico ir. koruzo. Nepregledne ravni se vidi same koruze. Pravijo, da je letos radi suše polovico manj pridelka kot lani. Posestva so srednja. Ponajveč 10 do 20 ha. Ko smo vse to pregledali, smo se med razgovori vsedli z domačini k večerji. Po večerji smo se delili v dve skupini, ena je ostala v Rakin-cu, druga pa se je odpeljala na prenočišče v Žabarje. Spali smo pri kmetih. V sredo, dne 14. zjutraj pa smo se zbrali zopet vsi ob 6. uri zjutraj v Ža-barjih. Ogledati bi si morali tam raz-sadnik (trtnico in drevesnico) pa smo predolgo spali, kajti odpeljati smo se morali v Velko Piano na kolodvor in od tam dalje v Mladenovac in v Aran-djelovac. V Arandjelovcu smo se združili z drugo skupino. »Slovenčeve" klevete. Ljubljanski «Slovenec» se je zopet enkrat izkazal. Ker ne more tajiti uspeha izleta naših kmetov v Srbijo, pa hoče z lažjo in klevetami uničiti sadove izleta. V daljšem članku pripoveduje namreč «Slovenec» svojim bralcem, kako da ni bil izlet drugo ko strankarska prireditev SKS, na kateri da se je samo na vse pretege zabavljalo čez SLS, blatilo njene pristaše in grdilo slovensko duhovni-štvo. Kako so vse te Slovenčeve izmišljotine grda laž, naj pokažejo sledeča dejstva. Vsak zaveden Jugoslovan mora feiti ud „Jugoslo venske Matice"! 2 Samostojen je tisti, ki misli s svojo glavo. Sramota onemu, ki misli še vedno le tisto, kar mu dovoli gospoda! Inciativo za izlet so dali naši pristaši (tov. Jamnik) in naši pristaši so tudi preskrbeli državno podporo in izvršili glavni del pripravljalnega dela. Vsejedno pa ni priredila izleta SKS; kar bi lahko, temveč kmetijska družba», ker smo stali in ker stojimo od nekdaj na stališču, da smo izven Slovenije vedno le Slovenci in nobeni strankarji. Izlet je bil v interesu vseh slovenskih kmetov in zato je bil tudi prirejen od «Kmetijske družbe», v kateri so organizirani kmetje vseh strank. Dasi smo imeli možnost, da dobe državno podporo samo naši pristaši, vendar tega nismo hoteli storiti, ker smo proti strankarski korupciji. In zato so se udeležili izleta z državno podporo pristaši vseh strank in med odklonjenimi priglašenci za izlet imajo večino naši pristaši. Toda ne samo vse priprave za izlet, tudi izlet sam se je vršil absolutno kot nestrankarski, o čemur pričajo najlepše vsi srbski listi, ki vsi povprek govore le o «slovenačkih zemljoradnikih», Rikjer pa o samostojni stranki. Bila je za nas lahkota, da bi delali reklamo za svojo stranko, toda mi tega nismo hoteli storiti, ker naše geslo je bilo, je in bo, da je prvo narod in poteirf šele stranka. Res jia je, da se je med izletnike urinilo nekaj ljudi, ki bi bili storili boljše, da so ostali doma. Toda ti niso naši pristaši, temveč demokrati in njih neumestne govore so naši ljudje pošteno in temeljito zavrnili. Tako je čutil nadučitelj Lapajne potrebo, da je udaril po SLS in njenih pristaših ter da je na nedopusten način grdil našo duhovščino. Toda že v Smederevu je nastopil zaradi tega proti nadučitelju Lapajrfetu tov. Sancin in v daljšem in temperamentnem govoru branil čast napadenih. Tov. Sancin je poudarjal, da je tudi med Slovenci veliko zavedne in narodno požrtvovalne duhovščine, ki si je stekla nevenljivih zaslug za narodno probujo. In podrobno je navajal tov. Sancin delovanje škofa Mahniča za ohranitev starosloven-skega bogoslužja v Istri, omenjal je Simona Gregorčiča, škofa Slomška, škofa Uccellinija in posebno koroške in istrske narodne duhovnike, ki so danes najmočnejša opora bratov tam preko. Tov. Sancin je celo navajal iz na tržaškega škofa naslovljene spomenice istrske duhovščine posamezne odstavke, tako, da so Srbi iz-poznali, da govori iz nadučitelja La-pajneta le politična strast. V vsem je govoril nadučitelj Lapajne le dvakrat in obakrat dobil zaslužen odgovor in čul tudi v vagona poštene lekcije. Dočim so pa naši pristaši nastopili kot branitelji duhovščine, pa so molčali vsi klerikalni pristaši. O tem pa «Slovenec» seveda nima niti besede. Pač pa se je oglasil eden od teh bojazljivcev in napisal v «Slovencu» lažniv članek, najbrže v zahvalo za to, da smo bili tako tolerantni in mu omogočili izlet v Srbijo ter tam branili naše politične nasprotnike. Da so naše besede resnične, morejo izpričati tudi vsi izletniki, ki so pristaši SLS, ker upamo, da časte ti bolj resnico, ko pa hinavski in bojazljivi člankar v «Siovencu». Izlet je obrodil najlepši sad in to je zasluga SKS. «Slovenčev» napad je to zaslugo le povzdignil in razgalil sebe — ker njegova laž je očita. Dasi pa je «Slovenec» glavno glasilo krščanske stranke, kakor se rada neupravičeno imenuje SLS, pa bi vendar stavili ena proti deset, da «Sloveneo> svoje laži ne bo popravil. Nezaslišan nastop klerikalcev proti kmetu. Največji boj, ki ga bije danes slovenski kmet, je boj za prost izvoz živine. Z velikanskim naporom je končno dosegel tovariš minister Pucelj, da je ministrski svet pristal na njegov predlog, da se nemudoma vse izvozne carine znižajo. Sklep ministrskega sveta pa postane veljaven šele, če ga odobri zakonodajni odbor. Na seji zakonodajnega odbora pa so nastopili proli znižanju carine Kmetijsko šolstvo. Na državni kmetijski Soli na Grmu se prične novo šolsko leto 1921./1922. dne 4. novembra t. 1. Na zavodu je celoletna vinarska in sadjarska šola tor zimska splošna, kmetijska šola (dva tečaja v zimskih mesecih). Prva jo namenjena učencem vinorejskih in sadjarskih krajev, druga pa učencem živinorejskih in poljedelskih krajev. V šolo se sprejemajo predvsem kmete!« i ■sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma. Oskrbovalnina znaša mesečno 125 dinarjev in se vplačuje v naprej v dveh "Enakih polletnih obrokih.1 Učenci izven Slovenijo plačujejo šol-j nino letnih 125 dinarjev vnaprej. Sino* vom ubožnih posestnikov so odda ne-! kaj prostih in poluprostih mest. Prošnjam za sprejem je priložiti: domovni-co, krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo o telesni in duševni sposobnosti, nravstveno izpričevalo, izjava staršev, oziroma varuhov o plačevanju stroškov šolanja. Oni, ki prosijo v celoletni šoli za prosta mesta, imajo priložiti uradno potrjeno ubožno izpričevalo. S 7 dinarji kolkovano prošnjo je vložiti pri ravnateljstvu državne kmetijsko šolo na Grmu najkesneje do 1. oktobra t. 1. Vsa podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto dne 16. oktobra. Šola je šestmesečna .ter traja do dne 15. aprila 1922. V šol o^ se sprejemajo vnanje in notranje gojenke. Prošnje za. sprejem je vložiti najkes-neje do dne 1. oktobra pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihclu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Kolka prostim prošnjam jc priložiti rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Srednja vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Mariboru je odobrena in bo otvor jena še letošnjo jesen, najbrže meseca novembra. Opozarjamo vse, da se zaradi sprejema takoj obrnejo na ravnateljstvo šole v Mariboru, da se čim preje ugotovi število obiskovalcev šole. Pogoji za sprejem v srednjo vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo so sledeči: a) starost vsi trije klerikalci in da se ni z vso vnemo zavzel za sklep ministrskega sveta tov. Pucelj, bi ta velekoristen sklep, ki je za kmeta življenske važnosti, propadel! Tovariš Pucelj za prost izvoz živine — klerikalci proti! Tako so razkrinkali klerikalci sebe kot gespo-sko-protikmečko stranko. O tem nezaslišanem nastopu slov. klerikalcev pa prihodnjič več. najmanj 16 let; b) z dobrim uspehom dovršena nižja gimnazija, nižja realka ali meščanska šola; c) za prosilce, ki no prestopijo neposredno iz katerega drugega zavoda, izpričevalo o nravnosti (vedenju); č) izpričevalo o trdnem zdravju in telesni usposobljenosti, d) domovnieo. Sprejemajo se fudi absolventi nižjih kmetijskih šol, ako imajo predpisano predizobrazbo. Prednost imajo sinovi kmetskih staršev, ki se posvetijo domačemu gospodarstvu. Za revnejše prosilce so predvidene študijske podpore v letnih zneskih po 6000 kron. Prosilci za obisk srednje vinarske, sadjarske in poljedelske šole so brez izjeme vnanji učenci ter si morajo preskrbeti stanovanje in hram zunaj zavoda. Natančnejše podatke dajo ravnateljstvo vinarske in sadjarsko šole v Mariboru. Z otvoritvijo srednje šole se nudi lepa prilika irno-vitejšim posestnikom, da skrbe za višjo strokovno izobrazbo svojih sinov. Ce skrbimo kmetje sami, da- se naši sinovi izobražujejo po srednjih in drugih šolah, skrbimo s tem' tudi za boljšo naobrazbo lastnega stanu, ki je te izobrazbe nrav tako potreben, kakor so je potrebni drugi stanovi v državi, ker le po tej poti pridemo naprej! Pokrajinske vesti. (Potvorjena izjava tovariša ministra Puclja.) Ker se je v zadnjem času pričelo mnogo govoriti o tem, da se hoče naša stranka združiti s srbsko radikal- j. no, je o tej stvari govoril urednik de-' mokratske «Riječi» s tov. P u c 1 j e m, I kateremu je le-ta pojasnil, kako da so. te govorice brez podlage. Izjavo to-j variša Puclja pa so klerikalni listi zlobno potvorili in zato prinašamo glavni del izjave tcv. Puclja, iz katere se jasno vidi, kako pravilno je stališče našega ministra in kako podlo je klerikalno pisarenje. Potem, ko je tovariš Pucelj konstatiral, da se razlikuje SKS. po svojem socialno-gospo-darskem programu od drugih strank (radikalne in demokratske), je pojasnil naše odnašajo do radikalccv. Tn nato je dejal dobesedno: «Ne more biti niti govora o tem, da bi bile te manifestacije (nastop dr. Janjiča. v Št. Vidu in na Bledu) naperjene proti demokratom, s katerimi vzdržujemo tesne vezi. Tu gre samo za to, da vse stranke, ki so sedaj v vladi, izstopajo pred jav- nost v vseh narodnih manifestacijah složno, ker je treba, z ustavo pridobljeno stanje vzdržati za vsako ceno. Ponavljam, da mi ne samo, da ne moremo ničesar delati proti demokratom (ker smo ž njimi v vladi, op. ured.), temveč so nam oni v skupnem proti-klerikalnem boju zelo potrebni. To, kar je naši stranki najvažnejše, je, da smo mi kmetska stranka, katere glavni cilj je napredek podeželja, to je iz-jednačenje cen podeželskih produktov s cenami, ki so v mestu in to nas loči od vseh drugih strank, s katerimi gremo skupno v političnih vprašanjih, katerih rešitev služi ureditvi in blagostanju države.« Tako je govoril tovariš Pucelj in vsak naš pristaš ve, da jc prav govoril. Treba jo prebrati ves govor, ne pa iztrgati samo eno besedo, kakor so to storili klerikalci, ker tako se more potvoriti vsaka stvar! (Moj odgovor na poziv, oziroma napad.) V Beogradu so me opozorili prijatelji, da me napadajo klerikalni listi žaram nekega posestva, čeprav nisem sam bral klerikalnih napadov, hočem vendar odgovoriti. In ker imam čisto vest, mislim, da mi ne bo težko odgovoriti ljudem, ki hočejo v imenu svete Kristusove vere obrekovati in grditi svojega bližnjega. Evo moj odgovor: Kupil sem neko majhno posestvo, katero pa plačam šele tedaj, ko prodam prejšnje. Ce so klerikalci tako prijazni, da mi plačajo kupljeno posestvo, potem jim odstopim vse svoji; zaklade iz onih »sumljivih virov* ter obdržim samo posestvo. Sicer -pa ne obsezati obe posestvi niti 20 oralov, kar je za tako številno rodbino, kakor je moja, presneto malo. — Da pa ne bo zamotanega glihanja, pa drug predlog: Kdor plača moj dolg, dobi od mene 300.000 kron, reci tristotisoč kron. Zglasite se in takoj naredimo notarsko pogodbo. V Beogradu, dne 22. septembra 1921. — Ivan Mrmolja, narodni poslanec. (Podlost.) Ni jo grdobije, katere ne bi izrekla, sramotna štajerska klerikalna lista o naših poslancih. Med drugim so očitali tudi poslancu Mrmolji, kako si kupuje hiše. Iz gornje njegove izjave se jasno vidi, kako falotsko je obrekovanje «Straže* in »Pijanega gospodarja*. Mož, ki je delal vse življenje, ne bi smel imeti niti 20 oralov velikega posestva.. Res, divna krščanska usmiljenost in sijajna žurnalistična dostojnost. Bo treba v resnici pognati nekatere ljudi iz časnikarske organizacije! (Fran Šuklje,) nestor slovenskih politikov jc napisal v « Jugoslaviji* vrsio člankov o avtonomiji. Njegove besede so vsega uvažovanj« vredno in. prav škoda je, da se slovenski politiki že preje niso držali zlato srednje poti,"kakor jo to storil Fran Šuklje, temveč, da so vse le preudarjali s stališča strankarskih koristi. Fran Šuklje odločno zavrača klerikalen načrt avto. nomjie ter predlaga, naj se ustanove pokrajinske samouprave z zakonodajno pravico. Te samouprave naj imajo tudi moč v upravnih zadevah in pravico volitve nekaterih upravnih funkcionarjev. Dasi je beseda Šuklje ta, malo prekasna, je vsled svoje prepričeval nosti — umestna. (Peskova afera.) Protidemckratski občinski svetniki v Ljubljani so izvolili za župana Ljubljane gosp. Antona Peska, vodilnega moža narodnosocija-listične stranke. Vlada pa g. Peska ni hotela potrditi za župana, ker so se čule o njem razne stvari. S tem je nastala takozvana Peskova afera, ki je vsled svoje ogabne vsebine in tudi vsled načina, kako je prišla v javnost, mučila vso pošteno javnost. Konec afere bi se moral odigrati dne 24. septembra, ko je , tožil g. Pesek nadučitelja Klemenčica zafadi j-azžaljenja časti. G. Klemenčič je nastopil za svoje žaljivke dokaz resnice in bil deloma obsojen deloma pa oproščen. Obsojen je bil radi psovke, za katere ni dokaz resnice pripusten, oproščen pa je bil za očitek, da ima g. Pesek homoseksualna nagnjenja, da je Eulenburgovec, ker se mu je v tem oziru dokaz resnice posrečil. S tem pa je postal g. Pesek v javnosti nemogoč in justifici-rana je narodnosocijalistična stranka in nje glavno glasilo »Jugoslavija*, če hoče s potvarjato jem razsodbe prikriti resnico. Upamo pa v interesu slovenske javnosti, da zmaga v vodstvu narodno-socialistične stranke skupina poštenjakov, kakor bi tudi želeli, da se po sodnijski razpravi brezobzirno na vse strani uveljavi načelo poštenosti. Zabeležimo končno še, da prizadeti še nimajo zadosti te nad vse umazane afere in da se bo stvar nadaljevala pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Toda za vso poštene ljudi je afera končana. (Proti preganjanju političnih nasprotnikov) govore z veliko gesto naši klerikalci in sam dr. Korošec je čutil potrebo, da nastopi v tem oziru. Zelo lepo! Ampak če ne bi bili klerikalci ravno tisti, ki so dosedaj še najbolj preganjali vsakega nasprotnika. Kaj misli v resnici dr. Korošec, da so ljudje res tako kratke pameti, da so pozabili, kaj je uganjal dr. šusteršič in vsa klerikalna stranka tedaj, ko je bila pri 'moči! Ali je že bila kdaj v deželi večja tiranija in večja strahovlada, ko | tedaj, ko so vladali klerikalci! In da | bo tudi v bodoče tako, da so vse Ko-roščevo visoke besede v korist pri ganjanih le umazan političen švindel, dokazuje glavno glasilo klerikalcev, ljubljanski »Slovenec*, ki v svoji številki z dne 15. septembra že odkrito grozi vsemu naprednemu učiteljstvu, češ ni več daleč čas, ko zavlada doktor Verstovšek in «Slomškova zveza«, tedaj pa Vam že še pokažemo! Prav pravi na to notico ljubljanski »Naprej*: »Bolje kot s temi besedami, bi črni klerikalci ne mogli karakterizi-rati moralne gnilobe svoje stranke, bolje kot s temi besedami bi ne mogli razodeti svojih namer za slučaj, da pridejo zopet v vlado.* Maščevanje pripravljajo klerikalci, ker mislijo, da jih je Protič že posadil na vlado, toda prezgodnje je veselje klerikalcev, ker ljudstvo se bo maščevalo nad njimi in nad njih strahovlado. («KlečepIazili ne bomo») je dejal i;a shodu na Brezjah (k. Korošec. Prav tako in res skrajni čas, da prenehajo naši klerikalci s klečeplazenjem. Ampak še bolje bi bilo, da so to že davno storili, da tudi pred Habsburžaui ne bi tako klečeplazili kakor so in kakor bi še radi, ker je bila pri tem njih malha polna. Zato gospod in doktor Korošec, take besede so iz klerikalnih ust le prazna slama. («Tudi občini hočejo vzeti samostojnost«.) Tudi ta krilatica je od gospoda Korošga. Ampak gospod doktor ž njo ste pa imeli prav posebno smolo. Pravite, da izgube župani svojo veljavo, če pridejo v oličine od države plačani izvežbani občinski tajniki. Gospod Korošec, kako pa ste mogli Vi izpro-žiti tako gorosta-snost! Saj vendar že vrabci čivkajo, da bi postali župani v resnici neodvisni, tudi od nasvetov raznih gospodov župnikov, šele tedaj, ko bodo imeli p od s e b o j izvežba-ne in sebi podrejene občinske tajnike. Ali Vas pa prav radi tega boli bližnja samostojnost občin? — Ce je kislo grozdje ... kajneda gospod Korošec! (Dober vzgled.) Sijajno uspeli izlet naših slovenskih kmetov v Srbijo, zlasti neprekosljiva srbska gostoljubnost in bratska ljubezen, ki" so ju izkazovali ves čas in po vseh krajih našim slovenskim kmetom, je navdušil hrvatske kmete tako, da so se tudi oni priglasili za enak izlet. Se pa čvidi, da vse hujskanje črnorumenih klerikalcev in Ra-dičevcov nič ne pomaga: narodno ujedinjenje gre neovirano svojo začrtano pot naprej. (Študijske podpore za agronome in veterinarje na domačih visokih šolah; oddaja še dalje upravna komisija za agronomske in veterinarske fonde v Ljubljani in se je s tozadevnimi prošnjami obračati nanjo ali pa na oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani, in sicer do dne 30. septembra. Podpore za študij v inozemstvu oddaja ministrstvo za prosveto in so vse tozadevne na pokrajinsko upravo v Ljubljani došle prošnje že predložene ministrstvu v Beogradu. (Naša zmaga.) Pri volitvah ccnilne komisije za odmero dohodnine za okrajno glavarstvo Ljubljana, okolica je absolutno zmagala naša SKS. in so izvoljeni vsi njeni kandidati. Samostojna lista je dobila 281 glasov, klerikalna 174, socialuodemokratkka 110 in gremialna 17. Izvoljeni so tovariši: Albin Koman, posestnik v Vižmarjih; Franc Eavdek, posestnik v Sp. Siiv-nici; Franc Toni, obrtnik v Studencu-Igu; Andrej Lombar, krojač v Zgornji Šiški; Ivan Jamšek, posestnik v Sp. Kašlju, in Ivan Majaron, posestnik v Brezovici. — Kot namestniki pa so izvoljeni tovariši: Jožef šusteršič, posestnik v Seničici: Martin Boh, posestnik v Grosupljem; Jožef Kramar, trgovec v Želimljah; Franc Muha, obrtnik in posestnik v Horjul ju; Miha Ke-bor, posestnik v Podmoljniku in Ignac Rozman, posestnik na Vrhniki. (Ig.) V nedeljo popoldne ob 3. uri smo imeli tukaj javen shod. Kot. govornik je nastopil naš tovariš in poslanec K u š a r. Udeležba je bila tako velika, da niso zadostovale prostorne sobe Tempčeve gostilne in se je moral vršiti shod na prostem. Shod je otvoril župan Iga, tovariš Ivan Še n k, ki je v kratkih besedah pozdravil navzočim, pozval vse, da se zadrže mirno, in nato predlagal za predsednika shoda občinskega svetovalca Jožefa H i t! o j -c a, kar so zborovalci soglasno odobrili. Po pozdra vu navzočnih je podal predsednik Hitejc. besedo poslancu Ku-š a r j u. Dve uri trajajoč govor našega zaslužnega poslanca je poslušala zbrana množica z napeto pozornostjo. V kratkih besedah nam je pojasnil položaj ustavotvorne skupščine, delo naših poslancev in nakane naših nasprotnikov. Vse pa take resnično in tako odkritosrčno, da mu še nasprotniki niso mogli ugovarjati. Po končanem govoru se je med burnim odobravanjem na-vzočnih zahvalil tovarišu poslancu za njegov trud in delo župan Šenk, nakar je zaključil lepo uspeli shod predsednik Hitejc. — Nato smo se razšli z zavestjo, da si moremo izboljšati svoj položaj samo sami, če smo združeni, zakaj od drugih ni pričakovati nobene pomo- či. Mnogobrojna udeležba shoda je pa pokazala, da stoji samostojna trdnjava na Igu trdno. Vsa čast našemu zaslužnemu tovarišu poslancu Kušarju! (Iz tuhinjske doline.) Kot pravi kle-rikalni župan se je vnovič izkazal g. Janko Matjan, načelnik šinarskega gasilnega društva. Namesto da bi šel gostom iz Motnika in Zg. Tuhinja mi roko, jih je grajal in jih takorekoč domov podil. Pa to, g. župan Janko Matjan, ni še vse. Študente je pustil na cedilu. Čeprav je bilo vso delo dijakov edinole v prid gasilnega društva, katerega načelnik je g. župan, so ga morali dijaki izvršiti čisto sami. Saj g. županu v vseh sedmih letih, odkar vodi gasilno društvo, ni bilo nikdar mar dobrobit gasilcev. Ves čas ni bilo nobene vaje, brizgalnica je zarjavela, cevi poškodovane — vse to je zasluga g. župana. Da šo pri zadnji predstavi, pri kateri ima g. župan le toliko zaslu-ženja, da je gostom kazal pot domov, ni držal besede, je pa že škandal. Kaj je, g. župan, s tistim jagnjetom, ki je bilo obljubljeno kot dobitek? Kje so vsi dobitki, katere so' darovali prijatelji gasilnega društva? Čigave so bila klobase, katere so jedli otroci v soboto na Vse zgodaj? Kam je prešlo žganje in kje je ostalo izgubilo svojo moč? Na odgovor Vas kličemo, g. župan, da operete sebe. Zakaj se branite predložiti račune odbornikom društva? Ni župan in načelnik gasiluega društva vse, več je vreden človek brez vseh teh ča-ti. samo da nosi v sebi pcSt.no misleča srce in veselje do dela, ne pa da drži križem roke, ukazuje in graja ter si uspehe lasti, pri katerih nima ~ prav nič za služenja. (Stari trg pri Črnomlju.) Že dolgo se ni nihče iz naše občine oglasil v »Kmetijskem listu*, dasi je potrebno, da tudi mi povemo svoje težave. Sicer bi se drugače niti ne bilo za pritožiti, da ne vlada v naši občini kot župan še od šusteršičeve dobe Miha Rode. Mislili, smo, da se bodo vendar enkrat časi izboljšali. Pa ostalo je vse pri starem, ker SLS. je dobila 9, SKS. pa 7 odbornikov in zato je postal župciu zopet Miha Rode. Kako se sedaj gospodari v občini pa kratek primer. Na občinski ssji z dne 11. septembra se je po končanem dnevnem redu oglasil k besedi naš tovariš Jožef Šmalcelj in vljudno zaprosil župana, da mu naj pokaže, sejne zapisnike iz prejšnjih let. Toda župan Rode tega ni hotel storiti in vprašanje ga je oči vidno tako razburile, da je kar zaključil sejo, dasi je imel tovariš Šmalcelj dosti, za občino zelo koristnih predlogov. Tako se torej godi v naši občini. Nastop župana je žaljiv za vse občane in na kvar občini. Zato prosimo oblast, dft naredi konec diktaturi nekdanjih Šu-steršičevih somišljenikov. (Jz gornjegrajskega okraja.) Pri volitvah v davčno ccuilno komisijo je z veliko večino zmagala kandidatna lista Samostojne kmetijske stranke. Od izvoljenih tovarišev kmetov pričakujemo, da bosta storila vse kar jc v njiju meči za pravično razdelitev davka. (Št. Janž pri Velenju.) Dne 15. septembra, je upepelil požar posestniku S e n e g a- č n i k u poslopje, hlev, vse gospodarsko in rokodelsko orodje, ves živež in obleko. Prizadeti je vsled tega v obupnem položaju in zato nujno prosimo vse, da pomagajo nesrečnežu. Požar je povzročil neki nerodnež, ki je šel s cigareto po gozdu in po neprevidnosti užgal gozd, ki je tik pri hiši. Z gozda je veter zanesel plamen na poslopje, ki je pogorelo do tal z vsem inventarjem. Prizadeti je bil zavarovan za komaj 2500 kron, kar je toliko kot nič. Pogorelec je brez vseh sredstev in zato nujno prosimo vse, da mu priskočijo na pomoč. Denar se naj pošlje na krajevni odbor SKS. v Št. Janžu pri Velenju. (Iz Vojnika.) Oglasi »Samostojne kmečke stranke* so nas vabili v nedeljo dne 11. t. m. na shod, na katerem se nas je zbralo okoli 200 ljudi. Bili smo iz Vojnika, Nove cerkve, Franko-lovega, Škofje vasi in iz Šmartnega. • Med nami so bili tudi klerikalci. Na shodu je poročal tovariš poslanec- Jos. Drofenik o uspešnem delovanju to-varišev-poslancev SKS. in omenjal velike pridobitve za kmeta, ki so jih ti igli. V vznešenih besedah je navduševal navzoče za težavno borbo kmetskih pravic in dokazoval potrebo združenja vsega podeželja v eno stranko, kajti le tedaj se bo kmetu godilo dobro, kadar bo z vsemi razpoložljivimi silami deloval v enotni kmetski organizaciji, skupno z resnično kmet-skimi zastopniki, kakršno ima danes SKS. Ne besede, ne fraze, ne zavijanja in ne laži, —; ampak suha in poštena dejstva naj to izpričajo. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtevamo, da naj bo za Štajersko, Prekmurje in Koroško ena pokrajinska uprava s sedežem v Mariboru in nato izrečena poslancem SKS. zaupnica. Nato so stavili zborovalci na tovariša poslanca razna vprašanja, na katera je dajal točne odgovore. Eno tako interpelacijo moramo omeniti. Klerikalec, ogorčen nad trošarino, napade tovariša poslanca ter zahteva pojasnila. Poslanec pove, da trošarina ni delo njegove stranke, pač Vsak pameten kmet gleda na to, da se njegovo gospodarstvo dosledno izboljšuje. Kmetic zbirajte pridno in ob vsaki priliki prispevke za naš tiskovni sklad! 3 delo tiste stranke, ki danes vpije po avtonomiji in ki je pod vodstvom Brejca, Gosarja in po prizadevanju g. Korošca osrečila narod s tisto famozno trošarino. — Zborovanje je trpelo do 11. ure. Razšli smo se z vtisom, da naše pošteno in stvarno delo mora roditi za krnita najlepši sad. Politične vesti. ((Kraljevo zdravje.) Vesti, da se je kraljevo zdravje poslabšalo," niso točne. Kralj sicer ne bo ozdravel tako kmalu, kakor se je mislilo in zato se tudi še ne povrne koncem tega meseca, toda ozdravljenje napreduje stalno in se računa, da se povrne v sredi oktobra kralj v Beograd, na kar bo prisegel v skupščini. (Slovesne posmrtnice za kraljem Petrom) so se vršile ob priliki štiridesetdnevni ce njegove smrti po vsej državi. Značilno pa je sledeče. Dočim je djakovski katoliški škof odredil cerkvene zadušile molitve, pa je ljubljanski škof izjavil, da se to ne more prirediti, ker je bil pokojni kralj pravoslavne vere. Komu naj se torej veruje, ali djakovskemu ali ljubljanskemu škofu ali pa izvršilnemu odboru SLS, ki je za krščansko in-temacionalo "slovanskih narodov. (Protičeva akcija.) V bistvu velja ves boj Protiča demokratskemu ministru Svetozaru Pribičeviču in njegovemu pojmovanju o državni ureditvi. Dočim je Pribičevič dosleden cesitralist, ima Protič tudi umevanje za avtonomistične želje Hrvatov in Slovencev. S svojo akcijo, postavljeno pod geslo revizije ustave, hoče pritegniti Protič k delu skupščine tudi Radiča in tako končati hrvatsko vprašanje, ki danes v državi kljub demokratski negaciji obstoja. Kakor pa ima radikalski klub zmisel za Pro-tičevo naziranje glede tega, da se z avtonomističnimi popustljivostmi pridobi Hrvate, tako pa nasprotuje njegovi zahtevi po takojšnji reviziji ustave, ki jo smatrajo skoraj vsi radikalci za koristno in dobro. In v tem je tudi razlika naziranj med Pašičem in Protičem. Ker dočim je Pašič za ustavo in proti njeni reviziji, je Protič proti njej in za takojšnjo revizijo. Večina radikalskega kluba je trdno za Pašiča, toda razven v vprašanju ustave ne nasprotna Protiču, ki s svoje strani tudi zagotavlja, da noče razdora v radikalni stranki. Zato se ne more reči, da bi pomenila Protičeva akcija razcep radikalcev, temveč nasprotno preje zelo dobro premišljeno politično taktiko, ki naj koncem koncev stališče radikalne stranke še utrdi. — Dasi Protič svoje akcije niti še ni dobro razvil, je vendar že dosegel, da je postalo vprašanje Pribičevičeve demisije kot notranji minister že dnevno vprašanje. Pribičevič je glavni nasprotnik Protiča in zato naravno v najhujšem političnem boju. Zaradi tega pa vendar se ni opravičljivo, da ga obrekujejo nekateri listi na način, kakor to delajo naši klerikalni listi. Ker četudi stokrat centralist, je Pribičevič poštenjak in patriot in v današnjih časih pomeni to mnogo! (Madžarske demonstracije v Prek-ai®rjo.) Te dni je pričela razmejitvena komisija z določevanjem meje med našo državo in Madžarsko, in sicer v Prekmurju. To priliko so uporabili prekmurski madžaroni in z nasiljem in lažmi nahujskali nerazsodno množico, da je manifestirala za Madžarsko. Prišlo je do velikih neredov, ki jih pa je naše orožništvo hitro in v redu likvidiralo. Madžarski hujskači pridejo v ječo in s tem bo konec madžarske glorije v Prekmurju. Nujno potrebno pa je, da stori tudi naša pokrajinska oblast svojo dolžnost in da posveti večjo pažnjo ko dosedaj pozabljenemu Prekmurju. Na noben način pa se nebi smelo trpeti, da se onemogočuje Prekmur-cem^ dobra prodaja živine s tem, da se daje nekaterim naravnost monopol. (Madžarska) dela še v naprej preglavice zaveznikom in noče izprazniti Zapadne Ogrske. Zavezniki groze zategadelj z gospodarskim bojkotom, za katerega se pa Madžari niti ne zmenijo. Pomagati bi mogla edino vojaška intervencija. Ta je pa neizvedljiva. Od zaveznikov se noče nihče boriti; edini, ki so prišli v tem oziru v poštev, Italijani, so že izjavili, da ne gredo nad Madžare. (Smodnik jim smrdi!) Avstrijci se tudi nočejo boriti, dasi gre samo zaradi njih. Ostane samo še mala antanta, ta se pa ne sme boriti, ker se Italijani boje, da bi potem ona imela dobiček. Kdo bo pregnal Madžare iz Zapad- ne Ogrske, je torej velika uganka, ki jo imajo rešiti zavezniki. (Češka posreduje med Madžarsko in Avstrijo) in predlaga Avstriji, da ta odstopi Madžarski šopronjski ko-mitat, za kar bi Madžarska odstopila Avstriji del komitata Wieselburg, v katerem živi 30.000 nemških kmetov. Ali bodo Avstrijci sprejeli ta predlog, je še negotovo, ker upajo Avstrijci, da bo imel ultimat, ki so ga izročili zavezniki Madžarski, uspeh. (Streli v madžarskem parlamentu.) V budimpeštanskem parlamentu je bivši nadporočnik Kover oddal pet strelov v dvorano, ne da bi koga zadel. Ko so ga prijeli, je izjavil, da je oddal strele, ker hočejo imeti gospodje v parlamentu zopet vojno. (V Nemčiji) še vedno ni poravnan spor med Berlinoln in Minhenom, oziroma med demokrati in monarhi-sti, ki vedno bolj očito nastopajo za povrnitev Vitelsbahške dinastije. Sedanja notranja kriza Nemčije je resen opomin vsem našim hiperavto-nomistom, ki ne mislijo na interes celotne države. (Grki) so doživeli v Mali Aziji popoln poraz in mesto da bi zasedli Angoro, morajo sedaj ponujati mir, kar so tudi že storili. (Španci) so pričeli z ofenzivo pro-M upornim Kabilom in dosegli prve uspehe. (Upor v Indiji) še vedno ni popolnoma zadušen. Ker se je izkazalo, da so očetje upora ruski boljševiki, je zahtevala angleška vlada pri sovjetski vladi, da preneha slednja s svojo protiangleško agitacijo v Aziji. Toda boljševiki se za to le malo menijo. (Strahovlada) v Rusiji traja dalje. V Moskvi je bilo ustreljenih vsled protisovjetske agitacije 61 ljudi, v Rostovu na Donu pa 1200. Kar ni pobral glad, to bo vzela strahovlada. (Poljska), ki preživlja krizo za krizo, je poslala Rusiji ultimat. Sadjarsko društvo za Slovenijo. Slovenski kmetje so skoraj vsi sadjarji. Sadjarsko društvo pa šteje komaj 900 članov. To je brezbrižnost, ki je vredna vse obsodbe, kajti društvo se ni ustanovilo zato, da bi izže-malo iz slovenskega kmeta nekaj kronic za članarino, temveč da po- ustroja v naši domovini, spešuje razvoj sadjarstva, da omogoči j desetletnico je proslavila z darovi v slovenskemu kmetu-sadjarju lepe in i občekoristne narodne namene ter je Ob štiridesetletnici ,.Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani. Dne 18. septembra je minulo 40 let, odkar se je vršil ustanovni občni zbor «Kmetske posojilnice ljubljanske okolice*. Sklicali so ga župani ljubljanske okolice. V prvi odbor posojilnice so bili izvoljeni med drugimi sledeči župani: Janez Knez star., župan v Spodnji Šiški; Martin Bavdek, župan v Udmatu; Vinko Ogor.e-1 e c , župan v Škofljici, in T o m a ž L o č n i k e r, župan na Viču. Glavni organizator in pospeševatelj ustanovitve zavoda je bil znani slovenski mecen Anton Knez, ki je bil do svoje smrti (leta 1893.) najbolj agilen delavec v zavodu. S krepko vzpodbudo sta sodelovala pri ustanovitvi zavoda tudi oče slovenskega zadružništva inž. Miha Vošnjak (oče dr. Boguraila Vošnjaka) in njegov brat dr. Josip Vošnjak. »Kmetska posojilnica* je bila ob svoji ustanovitvi edini denarni zavod v Ljubljani, ki je bil v zavednih slovenskih rokah. Osamosvojitev našega denarnega gospodarstva se je vršila jako počasi. Pripomnimo le, da je začela šele osem let pozneje poslovati «Mestna hranilnica ljubljanska*, leta 1895. »Ljudska posojilnica*, leta 190.1 pa »Ljubljanska kreditna banka*. — Tako je «Kmetska posojilnica, ljubljanske okolice* danes najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki jo za-počel z uspehom narodno gospodarsko osamosvojitev in jo v štirih desetletjih svojega, delovanja vestno nadaljeval. Ravnal se je vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti s kulantno obrestno mero izdatno pospeševal razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti gospodarsko povzdigo našega kmeta. Podpiral je slovensko zadružništvo v obče in bistveno pripomogel k njegovi okrepitvi. Leto za letom je naklonil znatne vsote v splošne koristne narodne namene. — Zavod so vodili v vseh štirih desetletjih vseskozi izkušeni odborniki. Njih zasluga je med drugim, da nima zavod niti vinarja avstrijskega vojnega posojila. — Od početka poslovanja posojilnice ji je predsedoval gospod J a ii e z Knez star., po domače »A n č n i k», in po njem se je med narodom udomačila za zavod označba »Ančnikova šparkasa*. Po njegovi smrti, leta 1893., pa je prevzel predsedstvo njegov sin g, Ivan Knez. — Ob štiridesetletnici izkazuje «Kmetska posojilnica ljubljanske okolice* okroglo 130 milijonov kron vlog in nad 90 milijonov kron posojil. Razvila se jo v največji in najmočnejši denarni zavod svojega Svojo štiri- darovala med drugim »Družbi sv. Cirila in Metoda* 20.000 K in «Jugoslo-veuski Matici* 20.000 K. ar mi nove dohodke. V ta namen izdaja «Sadjarsko društvo* izboren strokovni list »Sadjar*, ki naj bi ga čitali vsi slovenski sadjarji, zakaj s pomočjo njegovih naukov bi si pomnožili dohodke. Izdaja lista velja danes ogromne stroške, ki s samo članarino ne morejo biti kriti. ... , . _ , . Društveno glasilo vzdržuje zvezo med . E»oodstotni davek člani, jih poučuje in bodri, posreduje S^^Se^Z med ponudbo m povpraševanjem pn-;davka oproščeni. Pač pa plačajo ti delkov ter je v resnici glasilo sloven- ' 100 odstotkov na občno pridobnino skih sadjarjev. Slovensko sadjarsko /Vse to velja tudi za nazaj! društvo pa ima še druge naloge; skr (Poljedelski razstavi v Štipu in v beti mora tudi za gmotne koristi svo-; Aleksandrovcu.) Srbsko poljeprivredno jih članov. Kako pa more vršiti vse društvo, ki odgovarja naši «Kmetijski te svoje težavne naloge, če je pa med družbi*, priredi letos dve veliki sadjarji tako malo zavednosti, da poljedelski razstavi, na ka-šteje «Sadjarsko društvo* le 900 teri vsc naSe kmetovalce najresneje članov1 .opozarjamo. Priporočamo toplo, da «Sadjarsko društvo* je organiza-"%*f '*> nfl ^to^1« vsaj eno od .. , , ... . , obeh razstav, ker bosta obe razstavi cija vseh slovenskih sadjarjev; zato zel(> e„.' in tudi v t skom pa morajo tudi vsi slovenski sadjarji 07/iru nad vse važni. Obiskoval- podpirati društvo. «Sadjarsko dru- Com razstav so dovoljene štvo* je največje važnosti za sloven- velike ugodnosti. Na. ' vseh skega kmeta, zato pa kmetje ne železnicah in parobrodih je dovoljena pustite, da bi zaspalo to društvo. Pri- polovična vožnja, ki velja za stopajte k društvu polnoštevilno, ker obiskovalce razstave v štipu od vaš blagor zahteva tako. Kdor pristopi k društvu, dobi vse dne 6. do 14. oktobra, za obiskovalce razstave v Aleksandrovcu pa od 28. septembra do 6. oktobra. Ravno številke «Sadiarja*. članarina znaša teko je dovoljeDa lovi6na pr6vozni. letno samo 40 kron, ki se more zdeti ;na tudi za vseJ razs£vne prediiete. Že-visoka le onemu, ki računa izdatke v j m je, da obišče razstavi čim več na-predvojni valuti. Tedaj je stala na- j Sih kmetov in posebno trgovcev z cle-ročnina na «Sadjarja» 3 krone, za želnimi pridelki. Na obeh razstavah bo kar se je dobilo tedaj 30 litrov jabolč-nika, dočim je danes za 40 kron dobiti le 6 do 8 litrov jabolčnika. Kdor želi pristspiti k »Sadjarskemu društvu*, naj to javi »Sadjarskemu društvu za Slovenijo* v Št. Juri ob južni železnici, nakar dobi takoj vse številke «Sadjarja». Po položnici pa naj pošlje potem 40 kron za članarino. Kmetje in sadjarji, pristopajte k prekoristnemu društvu in pridobivajte novih članov. Čim močnejše bo društvo, tem uspešnejše bo njegovo delo, tem lepši razvoj slovenskega sadjarstva in tem večji dohodki našega kmeta! Vpoštevajte to in blagor bo v vaši hiši! Ivan Belle, začasni predsednik «Sadjarskega društva*. vidno, kaj pridelujejo južni kraji države in izpoznali bi kako zelo so ti kraji pripravni za eksportno trgovino. — Tvrdke, ki se bavijo s prodajo poljedelskih strojev, imajo posebno velik interes, da razstavijo svoje izdelke, ker bo tu zelo velik odjem. Vse razstavljene predmete je poslati v Veleš, državnemu okrajnemu ekonomu s pripombo «Za glavni odbor za prireditev razstave v Štipu.* Iz Velesa bo odpravil državni ekonom vise predmete na vozovih v Štip in sicer na račun razstavljalccv. — Obiščite razstavi v Štipu in v Aleksandrovcu! (Velik uspeh ljubljanskega velikega sejma.) Prireditelji ljubljanskega sejma so lahko zadovoljni, ker njih trud so je obnesel. Sejmski urad jo ugotovil, da je obiskalo ljubljanski veliki sejem 121.000 obiskovalcev in da je bilo na njem sklenjenih kupčij za nad 600 milijonov kron. Že danes je sigurno, da bo sejem prihodnje leto še znatno popolnejši, ker so bili vsi razstavljala in kupci s sejmom zelo zadovoljni. Zato na delo, da bo prihodnji sejem šo v večjo čast in še v večjo korist Slovenije. (Vrednost naše živine.) Po zadnjrm štetju imamo v Jugoslaviji 1,458.000 konj in mul, vrednih 11.664 milijonov kron; goveje živine je 5,496.000 glav in jo vredna 21 milijard 984 milijonov kron; svinj je 4,849.000, ki so vredne 9698 milijonov kron; ovac in koz so našteli 2,448.000 in se cenijo na 489 milijonov kron. Vsa živina maže države je vredna 46 milijard 278 milijonov 600 tisoč kron. (Ljubljanski trg) Cene mesu so ostale iste. Na treh stojnicah se dobi goveje meso po 20 do 24 kron za kilogram. — Telečje meso se plačuje od 22 do 24 kron za kilogram. Slanine silno primanjkuje; njena cena raste. Krompirja primanjkuje in se plačuje po pet kron. — Tržno nadzorništvo Ljubljane napoveduje, da bo mestni magistrat dobavljal meso in krompir po nižjih cenah, kakor vladajo sedaj na trgu. Vrhniška tovarna konserv je postavila na Vodnikovem trgu svoj paviljon in bo prodajala po nižjih cenah. (Mariborski svinjski sejem.) Na sejem z dne 23. septembra je bilo prignanih 332 prašičev. Cene so bile sledečo: Prašiči od 6 do 8 tednov stari od 100 do 190 K, od 8 do 10 tednov stari 155 do 260 kron, od 10 do 12 tednov stari 220 do 380 kron, od 3 do 6'fifese-cev stari od 400 do 750 kron; eno leto stari od 900 do 1800 kron; plemenske svinje od 20 do 22, klavne od 27 do 30 kron za kilogram žive teže. (Stanje naše žetve.) Lepo vreme vpliva zelo ugodno na dozorevanje sadja, koruze in grozdja. Pridelek koruze bo zaradi suše manjši. Tobak kaže zelo dobro. Repa in sladkorna pesa bosta dali dober pridelek. V vinogradih se skoraj prične trgatev. Upajo na zelo dober pridelek. (Trg s poljskimi pridelki.) Zagreb dne 23. septembra. Promet, jo živahnejši. Pšenica se je ponujala od 1060 do 1070, koruza od 860 do 870, oves od 790 do 800, ječmen od 970 do 980. pisani fižol od 960 do 980 in otrobi z vrečami po 580 kron za 100 kilogramov. (Hmelj.) Ž a t e c, dno 20. septembra 1921. Mirno — oslabljeno — 5800 do 6300 č, K za 50 kg. N ti r n b e r g: Čvrsto — 6600 do 7400 M za 50 kg. (Naša zunanja trgovina) je visoko pasivna. V prvem četrtletju tekočega leta se je izvozilo za 569,410.995 dinarjev, uvozila pa za 1.014,002.750 dinarjev, torej skoraj še enkrat toliko. Odtod naša slaba valuta! (Bankovcev je v prometu) zopet /a 93,677.655 dinarjev več ko prejšnji teden. Število bankovcev je že naraslo na 4 milijarde 287,234.145 dinarjev. Kovinska podlaga Narodne banke pa je istočasno padla za 6,072.732 dinarjev. Ni čuda, da pada naša valuta! (Vrednost denarja.) Francoski frank velja 15-30, angleški funt šterling od 795 do 805, ameriški dolar od 206-50 do 208, nemška marka 2-02 do 2-03, češka krona 2-44 do 2-46 in italijan ska lira od 8-60 do 8-75 naše krone; avstrijska krona, je vredna samo še 11 in pol naših vinarjev; madžarska pa 30 vinarjev. («Omniuiu Serbe.») Da ne bodo pre več lagali klerikalni listi, prinašamo kratko pojasnilo o vsej stvari. Pod uvodnim imenom se je namreč osnovala francosko-srbska družba, ki hoče izde lovati vse, naši armadi potrebno orožje in poleg tega tudi poljedelske stroje. Da rabimo tako tovarno je jasno in da je ne moremo zgraditi sami, je tudi jasno. Ker pa. je član družbe «Omnium Serbe* tudi Pašičev -sin, pa kriče že vsi o korupciji, dasi še ni prav nič gotovo, če bo vlada ponudbo tudi sprejela. Sedaj . obravnavajo ponudbo družbe šele posamezni klubi. Kakor sedaj stvar stoji, bi morala sprejeti družba naslednje obveznosti: Tovarna se mora zgraditi tekom enega leta m sicer ob kolenu reke Ibra blizu Kraljeva. Kot jamstvo za izpolnitev pogojev mora položiti družba kavcijo od 6 milijonov francoskih frankov. Brez dovoljenja države ne sme tovarna ničesar dobavljati v inozemstvo. Pri podjetju bo udeležena država z 51 odstotki. Uradnike in delavce nastavlja družba, vendar morajo biti vsi naši državljani. (Velika papirnica v Beogradu.) Beograjski industrijalec Vapa zgradi v Beogradu veliko papirnico, ki bo največja in najmodernejša na Balkanu. Obsezala bo 4000 kvadratnih metrov in imela stroj za 1000 konjskih sil. (Avstrijski denar.) Pred vojno je veljal kilogram srebra od 70 do 90 kron. Danes pa se plača na Dunaju za kilogram srebra 21.000 avstrijskih kron. (Konec tobačnih kart na Češkem.) Češka, ki je imela v stari Avstriji največ tovarn za tobak, je šele pred kratkim odpravila tobačne karte. Kakor je bilo to dejstvo razveseljivo za ka- dilce, tako pa so bili tudi neprijetno iznenadeni, kajti tobačna uprava je obenem zvišala cene tobačnim izdelkom. Obrtno nadaljevalne šole. Dolgo vrsto let se že brni obrtniški stan za- svoje pravice. Ko je padla v prah sila stare avstroogTske monarhije ki s svojimi starokopitnimi zakoni in uredbami ni dopuščala obrtnikom, da bi povzdignili svojo obrt in jo unapre-diii v zmislu zahtev moderne dobe, tedaj je bilo vsem obrtnikom, ki so bili na ozemlju bivše monarhije in ki pripadajo danes Jugoslaviji, pri srcu, ko da bi odpadli vsi okovi in vse verige, ki so vezale obrtniški stan. Zato smo upali na preobrat in se ga veselili, ker smo pričakovali, da prinese obrtništvu preporod, ki mu bo odprl nova pota in nova sredstva za dosego ciljev. Upali smo — toda žal moramo upati še danes, ker pravega izboljšanja ni, kar se vidi posebno pri obrtno nadaljevalnih šolah. Še danes morajo obrtniki sami vzdrževati obrtno nadaljevalne šole, kar niti včasih ni bilo potrebno. Država, ki bi morala z vsemi močmi podpirati obrtniški stan, ki bi morala na vse kriplje skrbeti za proč vit obrti in njen napredek, ker je to v pni vrsti njena korist, ta država plača danes samo dve tretjini vseh stroškov za vzdrževanje obrtno nadaljevalnih šol — eno tretjino pa morajo plačati interesenti, to je občina in obrtniške organizacija. Ker se pa vse občine branijo teh izdatkov, zato nalože to breme že po davkih dovolj izmozganemu obrtniku. Ali plačati ali pa ne bo šol — je stalni ultimat, s katerim se prisili obrtnika, da plača vso tretjino. Obrtnik je tako v vsej državi edini, ki si mora sam plačevati svoje strokovne šole. In vendar je to največje koristi za državo, ker brez šole ni dobre obrti, brez dobr* obrti pa ni dobre države, ni njene gospodarske osamosvojitve. Zato vprašamo merodajne kroge, ali mislijo ukreniti vse potrebno, da prevzame država vse izdatke za vzdrževanje obrtnonadaljevalnih šol in da iz-popolne obrtnonadaljevalno šolstvo tako, da bo v resnici odgovarjalo potrebam obrtništva! Tudi obrtniški stan je steber države in zato pričakujemo, da saj v tem oziru ne bo varano naše upanje. Obrtna organizacija za Slovenijo v Novem mestu. Obrtniške vesti. (Kot odgovor na nesrapme napad* «Sedanjosti») so nabrali zavedni obrtniki Novega mesta za tiskovni sklad SKS. 750 kron. Živeli zavedni obrtniki! Upamo, da bo gospod Radešček še dalje skrbel za naš tiskovni sklad. (Gospod Vavpotič »z Bleda) si je dovolil protestirati, da bi govoril tovariž Ogrič v imenu obrtnikov. Kaj misli g. Vavpotič, da je v resnici on tako imeniten, da je on in obrtništvo eno in drugo. Pa da bo pomirjen g. Vavpotič, mu povemo, da je med drugim tovariš Ogrič tudi predsednik «Obrtne organizacije za Slovenijo*. Malo pravic bo zato še imel tov. Ogrič, da govori za. obrtnike ali morda ne, g. Vavpotič. (Tečaj za lončarje in pečarje.) Urad za pospeševanje obrti otvori dno 1. novembra. na tehniški srednji šoli v Ljubljani dvanajsttedenski tečaj za lončarje in pečarje. Tečaj je namenjen mojstrom in pomočnikom, da svoje praktično in teoretično znanje izpopolnijo. Pouk bo celodneven in bo obsezal sledeče predmete: modeliranje, risanje, tehnologijo, kemično preizkuševanje surovin, knjigovodstvo, obrtno zakonodajstvo in delavnico. Kdor se namerava tega tečaja udeležiti, naj prijavi svojo udeležbo najkesneje do dne 15. oktobra pri uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22. P. n. občinstvo obveščamo, da gospod Ivan Fajfer iz Drulovke št. 12, p. Stra-žišfie pri Kranju, ni naš potovalni uradnik ter nima pravice sklepati nikakih zavarovalnih pogodb in ne pobirati za-datij. Od naših potovalnih uradnikov zahtevajte povsod pooblastila. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Proda se iz preste roke 1 ha 84 arov dobro obdelanih njiv s senožeti ob cesti iz Novega mesta proti Ločni. Ponudbe se bodo sprejemale v nedeljo dne 2. oktobra 1921. ob treh popoldne na licu mesta parcel Poizvedbe v notarski pisarni v Novem mestu. Kamor kmet in obrtnik zahajata in kjer dasta zaslužiti, tam morajo biti naročeni na »Kmetijski list"! 4 Obrtniki, pristopajte k »Obrtni organizaciji za Slovenijo", ker le združeni postanemo močni! Telefon int. št 3 Telefon int. št. 3 nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po naj ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Miklošičeva cesta št, 16 se priporoča za naročiia vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. I Kapital: k 20,000.000 i SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- . Tnm . .... . «»«>1100017 A 7?? TTf h hm 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU IidUJilidilfllii, dbLJjftDUJtlUrUVil uLUjA Si. 1.......NAJEULAMTNEJE ------ DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA Proda se komplalen železni soil za namakanje z vodo ali gnojnico. Montiran je na vzmeteh in pripraven za takojšnjo uporabo. — Povpraša naj se pri »ŠTEFANU" v LIPICI pri Škofji Loki št. 5 (gdč. Tona Jenko). Veletrgovina z vinom in žganjem Bolbecher i drug Hovo mesto, Zagreb, Belacrliua (Banaf) Glavna zaloga: Novo mesto, Ljubljanska oesta št. 226, priporoča svoje veliko skladišče raznih vin, kakor : domače, iitajer-•ko, hrvatsko, »romsko, ban&tsko, dalmatinsko. — Vina v buteljah najboljše znamke. Prodaja se od 50 litrov naprej. Hlode smrekove, mecesnove, borove, hrastove in druge, kakor tudi „DRVA" za kurjavo, kupuje po najvišjih cenah tvrdka Lavrenčič & Co., lesna industrija in trgovina = Ljubljana, = Trgovina z železnino Erjavec & Tupk „pri zlati lopati" s L3UBL39HI, i/Blsazorjes trg it. 1 nasproti križanke cerkve iprcj Uainmcr-scbmidt-Mtthleiaea). Zaloga cementa in karbida. vsake vrste, gozdne parcele, deske in tramc kup ti j o lesna družba ,, i Sirija" v Ljubljani, Kralja Petra trg it. 8. Tri 99 trgovska komisijska d. d. v Sarajevu, prevzame v samoprodajo za Bosno-Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro sledeče izdelke: suho robo, glavnike, krtaSe, *obo>reb£e, cekarje, sSamnafe predpražnike ler sploh vse kranjske UdeSke, dalje rabi večje njnožine kislega &elja, čebule itd. — Cenjene ponudbe na zgornji naslov. Dunajska cesta št. 47. Primešaj „MASTIN" krmi! Enkrat na teden eno pest. Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 60 kron in se jih pošlje poštnine prosto na dom. Mašilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lilaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 20 kron. Lekavna Trnkooi v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. Pletene ročne košare za potovanje, razno žimo, fino :: morsko travo, afrik :: Vam nudi po nizkih cenah Anton Merhar, pletarski mojster Ljubljana, Sv. Petra c. 22. r. Kupim večjo množino bukovih rv (in tudi drugih trdih drv) franko vagon nakladalna postaja. Cenjene ponudbe na naslov „DRVA", poštni predal štev. 21, Maribor. Bleznlkova Velika Pratika za Isto 1322, je izšla, Letošnja izdaja so odlikuje po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanju našo države. Bivša Avstrija nata je k vsemi sredstvi zapirala pogled na naše sedanje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki psznajo našo bogato domovino, zato sije štel* »PRATIKA* v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. — Tudi loto?nja izdaja stane 3 S. Kmetovalci I Ne pozabite, cSa |e Blaznikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo ! Pratika so dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi jo pa ne bilo dobiti, naj m naroči naravnost v tiskarni J. Blaznika naslednikov r Ljubljani, Breg žt. 12. samo 20 dni veljavna! Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idoČo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 dinarjev ffanko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev. POZOR mm GENE! v v i ttr I. SANDR1N LJUBLJANA ueiiKa ysalieyF3fnip V trajno delo se sprejme ' pletarski pomočnik za stolkano delo. MESTNI TRG 6 (Jvoz in prodaja razno vrstnega inozemskega manufaktur-nega blaga. ^^ 4 Tslefoa SI. 517. Čekouil račos 12.295. LJUBLJANA, ICrekov trg št. 10, nasproti »Mestnega doma21. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. Izvršuje vse bančne posle najkulantnefe.