Izhaja od meseca oktobra 1965. List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XVII St. 9 glasilo delavcev TOSAME 1s9e8Tmb" Poslovanje DO Tosama v I. polletju 1981 Uvodni del Upoštevajoč določila 150. in 151. člena Zakona o združenem delu mo-raio delavci v temeljni organizaciji združenega dela in delovni organi-zttciji nenehno spremljati rezultate svojega dela. Izvajanje teh določil zakona je v sedanjih, zelo zaostrenih Pogojih gospodarjenja, ko je celotna družba pod močnim vplivom stabi-ozacijskih naporov, še veliko bolj Pomembno in obvezujoče. Razumljivo je, da so najboljše Prilike za ocenjevanje rezultatov Preteklega dela ob izdelavi in sprejemanju periodičnih in zaključnih računov. Ub ugotavljanju rezultatov svoje-£a dela za preteklo obdobje pa morajo delavci na podlagi ugotovitev in ocen tudi sprejemati ukrepe za iz-ooljšanje poslovanja in odpravo po-dranjkljivosti, ki so negativno vpli-ale na poslovanje temeljnih in de-Jovne organizacije. , Temeljne organizacije združenega dela so se v delovni organizaciji OSAMA organizirale s sklepom Porov delavcev, 14. novembra 1975. delovno organizacijo TOSAMA so ,e temeljne organizacije združenega ela združile s sklenitvijo samou-1976ne^3 sporazuma> 6- februarja Delovno organizacijo TOSAMA Ustavljajo: H £erneljna organizacija SANITETA ^ Temeljna organizacija FILTRI ~~ Delovna skupnost skupnih služb v skladu z določili Samouprav-ega sporazuma o združitvi v delov-o° organizacijo imata obe temeljni JtePizaciji in delovna skupnost j j dPnih služb svoje knjigovodstvo in ] proizvodnimi kapacitetami, ki naj bi bil izdelan do 21. septembra. Sprejem I. dela Gospodarskega načrta za leto 1982 naj bi bil 14. decembra 1981. II., to je vrednostni del Gospodarskega načrta, pa bo po predvidevanjih sprejet 8. marca 1982. 19. marca bo celotna publikacija Gospodarskega načrta za leto 1982 razdeljena porabnikom. Takšni so torej glavni rokovni mejniki izdelave Gospodarskega načrta za leto 1982. Sedaj je vrsta na nas vseh, ki smo kakorkoli zadolženi za katerokoli od aktivnosti v zvezi z izdelavo GN za leto 1982, da vestno in pravočasno izvršimo svoje naloge, kajti le v tem primeru bo Gospodarski načrt za leto 1982 izdelan kvalitetno in v predvidenem roku. Marjan Mlakar, dipl. oec. stroj in doma previjali prejo. Pred-no je bil odobren nakup, je bilo izvršenih več ogledov enakih strojev, kateri že obratujejo v Sloveniji (TOTRA, PREBOLD, AJDOVŠČINA). Kot pri vsaki novi investiciji v našem podjetju, se je tudi pri tej pokazala naša ponavljajoča slaba stran. Imeti en stroj, na njem pa izdelovati ali obdelovati čim več artiklov ali materialov. Tako smo, kar zadeva tehničnih rešitev pri naših skoro nemogočih zahtevah, povzročili dobavitelju veliko preglavic. Po-trudili so se in nam ugodili tako, da imamo stroj za odvijanje iz var-kopsov (velikih, malih) in iz križnih navitkov (ostankov, mehko) na križne navitke, katerih debelino lahko reguliramo. Dva križno previjalna stroja AVTOSUK 2007 sta nabavljena pri firmi INVESTA — PRAGA za dinarska sredstva na obročno odplačevanje. Stroja imata 64 vreten in sta postavljena tako, da je možno posluževanje 32 vreten na eni strani. Torej sta glavi na obeh koncih stroja. Vsako vreteno ima svoj lasten pogon in pri okvari enega, se glava vretena sname, zamenja z rezervnim in stroj nemoteno obratuje. Pri vseh avtomatskih strojih je predpogoj za normalno obratovanje kvaliteta materiala, cevke in navitje ter vzdrževanje in čiščenje stroja. Pri transportu poškodovane cevke so neuporabne. Pri selitvi oddelka pripravljalnice iz starih prostorov v novo halo leta 1977, je sodelavec rekel: »Popoln nesmisel je odslužene stroje montirati v nove prostore.« Takrat si še sanjati ne bi upal, da bo v štirih letih dočakal zamenjavo starih, z moderno opremljenimi novimi stroji. Povod za zamenjavo starih strojev je bil stroj za mehko navijanje, katerega posluževanje ni bilo več varno. Potrebe po tem materialu so tolikšne, da je stroj nepogrešljiv. Za te vrste uslug podjetja nimajo kapacitet. Na njem se previjajo materiali — preja, ki gre v oplemenitenje (beljenje, barvanje). Zaradi premajhnih kapacitet in nekvalitetnih navitkov smo se predčasno že odrekli izvozu beljenih ovojev. Izdelan je bil elaborat in iz njega je razvidno, da vsako leto plačujemo ogromna sredstva za usluge previjanja. S temi sredstvi bi lahko kupili Brez izpolnitve predhodno omenjenih pogojev, tudi še tako moderen, visokoproduktiven stroj, ne bo izpolnil naših pričakovanj. Danica Merkužič Odsluženi stroji zamenjani z novimi Nova pridobitev — križno previjalni stroj AVTOSUK 2007 Kratek zgodovinski razvoj DO Tosama V mesecu septembru praznuje naša delovna organizacija. Leta 1950, !0. septembra, je namreč tovarna Prešla v delavske roke, izvoljen je Pil prvi delavski svet. Zato v tej, septembrski številki °bjavljamo kratek opis razvoja tovarne — od skromnih začetkov pa do danes. Podoben, kot precej drugih tovarn v domžalskem okolišu, ki so nastale na temeljih starih objektov, Je bil tudi začetek Tovarne sanitetnega materiala na Viru. Tu so v skromnih prostorih nekdanje kartonaže v letu 1923 pričeli ^zdelovati sanitetni material. Pod-letje je postopoma raslo, opremljeno Pa je bilo večinoma s starimi stro-h' Skrajno izžemanje delavcev in drugi pogoji so pripomogli, da je Pda omogočena postopna rast in večanje tovarne, žal pa ne načrtno in brez skrbi za boljše delovne pogoje zaposlenih delavcev. Tako stanje je 26 zgodaj rodilo prizadevanja za organizacijo odpora proti izkoriščeval-cpm, kar se je odražalo v nenehni borbi za delovne pravice. Visoka delovna zavest teh delavcev je dobila se pomemben odraz ob stavki tekstilcev v letu 1936, ko so tudi v tem obratu, v borbi za dosego svojih Pravic, z nekajdnevno stavko pokazali svojo solidarnost. V času okupacije je bilo v tovarni P^očno žarišče upora. Številni akti-ysti, delavci te tovarne, so bili porezani s terenom in organizirali so dobave sanitetnega materiala za NOV. Nekateri delavci so šli v partizane, mnogi pa so bili izseljeni. Proizvodnja je med vojno znatno Padla. Tovarna je obratovala z zmanjšano kapaciteto, zaposlenih je Pilo le tretjino delavcev, izdelovali Pa so največ obvezalni material za Potrebe vojske. Prva leta po vojni se je kolektiv Ponehno boril za izpolnitev proizvodnih nalog. Zasežena zaloga surovin Jo omogočila takojšnjo proizvodnjo, tor strojni park in naprave niso bi-le Poškodovane. . Ko je bilo leta 1946 podjetje nacionalizirano, je proizvodnja že nor-malno tekla, zaposlenih je bilo 70 delavcev. Toda že naslednje leto se je število delavcev znatno povečalo in beležimo ob kraju leta 290 zaposlenih. To povečanje je bilo vzporedno s povečanjem kapacitet oz. z dobavo nekaterih strojev in opreme od pripojenega podjetja »COTON« iz Domžal ter dopolnitvijo opreme likvidiranega obrata v Kamniku. Strojni park se je še dopolnjeval s starimi stroji, ki so jih izločila iz proizvodnje nekatera tekstilna podjetja v Sloveniji. Velika prizadevnost kolektiva se je odražala v rasti proizvodnje posebno v borbi za izpolnitev plana. Kljub dotrajanosti in zastarelosti strojnega parka ter slabih delovnih pogojev je bila proizvodnja vsako leto večja. čje vlaganje v obnovo trakotkalskih strojev. Razmeroma nizek organski kapital podjetja se je odražal tudi v ustvarjanju dohodka, saj nas je sistem obračunavanja dohodka uvrščal v lestvico podjetij z najnižjimi skladi. Tako je podjetje imelo malo sredstev, ki naj bi jih vložilo za nadomestitev strojev in opreme. Toda kljub temu je bilo nujno pripraviti program za rekonstrukcijo tovarne. Zaradi zelo dotrajanih in zastarelih strojev, zaradi tesnih in neprimernih obratnih prostorov, kar je povzročilo tudi nepopolnost in neurejenost tehnološkega procesa, zaradi zelo slabih delovnih pogojev ter zaščite za- Novo obdobje je v razvoj podjetja prineslo delavsko samoupravljanje z izvolitvijo prvega delavskega sveta jeseni 1950. leta. Delavci so naglo dojeli zaupano jim nalogo in se z uspehom uveljavljali v samostojnem gospodarjenju s podjetjem. Kljub skromnemu večanju zmogljivosti so bili doseženi v proizvodnji vedno boljši rezultati. Večina oddelkov je obratovala v treh izmenah. Čestokrat se je bilo treba spoprijeti z mnogimi težavami, kajti primanjkovalo je surovin, reprodukcijskega materiala, goriva, potrebnih utenzi-lij, prevoznih sredstev ter razne opreme, pa tudi odgovarjajočih prostorov. V letu 1955 je bila kapaciteta tkalnice povečana s postavitvijo obrata v Studi, kjer je bilo spravljeno v pogon 20 statev. Stalno pomanjkanje tkanih ovojev je zahtevalo ve- poslenih, predvsem pa zaradi nezadostnih proizvodnih zmogljivosti, je kolektiv v letu 1955 sklenil obnoviti in povečati tovarno. Kot je že rečeno, je zaradi majhnega dohodka in v zvezi s tem zaradi majhnih lastnih razpoložljivih sredstev bilo precej težav pri najetju investicijskega posojila. Vendar je po velikem prizadevanju in uporni borbi za dosego cilja bilo končno v mesecu septembru 1957 odobreno investicijsko posojilo za predvideno rekonstrukcijo. Se istega leta je bil začetek gradbenih del in sklenjene so bile pogodbe za dobavo domače in tuje opreme. Naslednje leto je bil opravljen največji del gradbenih del, montiranih je bilo nekaj strojev. Z redno proizvodnjo je začelo podjetje obratovati v jeseni 1959. leta. S tem so se uresničile večletne težnje in dosežen je bil uspeh po Po prvi rekonstrukciji 1957 — 1959 vztrajnem prizadevanju vsega kolektiva. Rekonstrukcija je kmalu dala velike gospodarske uspehe, ki so iz leta v leto večji. To nam kažejo pokazatelji proizvodnje in druge primerjave v analizah zaključnega računa, kakor tudi indikatorji, ki jih posredujejo zbornice za primerjavo do drugih sorodnih podjetij. Rekonstrukcija podjetja je zajela tedaj najvažnejše oz. najbolj pereče oddelke. Tako je bilo rešeno vprašanje belilnice, mikalnice in konfekcije ter delno tkalnice ovojev. Rekonstrukcija pa ni zajela tkalnice gaze, pripravljalnice ter gradnjo skladišč, ker bi kompleksna rešitev tedaj zahtevala večja sredstva, katerih nismo mogli dobiti. Kmalu po rekonstrukciji podjetja se je poja-/il v naši proizvodnji nov artikel, ki smo mu morali dati prednost z ozirom na perspektivni odjem tržišča: to so cigaretni filtri. Začetek oroizvodnje teh izdelkov seže v le to 1961, ko smo uvedli izdelavo DI-CO filtrov, razširitev proizvodnje pa je bila dobava novega stroja iz Anglije, na katerem izdelujejo krep in vato filter. Tako je povečana kapaciteta proizvodnje filtrov in razširjen asortiman, ki krije del jugoslovanskih potreb po cigaretnih filtrih. Organi upravljanja podjetja posvečajo vso skrb razširitvi proizvodnje po novih delovnih površinah nadzirano nadstropje nad konfekcijo v novejši etažni zgradbi. Iz ČSSR so prispeli novi tkalski stroji za tkanje širokih tkanin, s čemer se je praktično pričela modernizacija tehnologije tkanja v TOSAMI. Vseh 36 statev je bilo postavljenih v prizidku belilnice, v prostoru, ki je bil prvotno namenjen in grajen za skladišče. Leto poprej se je v TOSAMI pričelo s postopnim uvajanjem 42 urnega tedenska delavnika. Prehod na skrajšan delovni teden je bil postopen, saj je najprej prosta ena sobota v mesecu, nato pa sta bili prosti dve soboti, dokončno pa je bil uveden 42-urni delavni teden v letu 1969. Povečana poraba energije je narekovala izgradnjo nove kotlovnice. Z gradnjo nove kotlovnice se je To-sama preorientirala s premoga na v tem času ustreznejše gorivo, na mazut. Prehod na mazut je pomenil tudi lažje delo za zaposlene v kotlovnici. Izgradnja kotlovnice z rezervoarjem za mazut je bila zaključena leta 1965. V letu 1965 je bila uvedena pri proizvodnji cigaretnih filtrov nova tehnologija. Namesto papirnih cigaretnih filtrov (DICO in vata-krep filtri) so se začeli izdelovati CSF filtri iz celuloznih in posebej utr- Leto kasneje je bilo vsled kroničnega pomanjkanja skladiščnih površin zgrajeno novo skladišče za surovine, ki je bilo locirano južno od tedanjega lesenega skladišča. V tem času (1969) se je začela tudi rekonstrukcija v oddelku belilnice. Rekonstrukcija je bila potrebna vsled spremembe tehnologije obdelave materialov v tem oddelku. Iz zastarelega načina oplemenitenja se je prešlo na moderno obdelavo vključno z uvedbo dveh »HT« belilnih aparatov (aparati za delo pri visoki temperaturi). Modernizacija belilnice je odpravila ročno delo ter težaški transport materiala kot tudi bistveno zboljšala delovne pogoje v oddelku. Leta 1970 je bilo povečano skladišče surovin in pomožnega materiala. To leto sta bila v pripravljalnici postavljena dva nova stroja in sicer snovalnik in škrobilnik, ki sta pomenila velik korak pri pripravi osnovnih materialov za tkanje. Modernizacija je bila opravljena tudi v tkalnicah samih, ukinjeni sta bili namreč dve tkalnici kjer so delali stari stroji (tkalnica Zvezda v prostoru sedanje garderobe filtrov in tkalnica gaze v prostoru sedanje sanitetne konfekcije), P°' stavljeni pa so bili novi trakotkal-ski stroji švicarskega proizvajalca 1962 — 1969 modernizacija belilnice in tkalnic, novo skladišče in kotlovnica novega artikla, ki je perspektiven v zvezi z večjo potrošnjo na jugoslovanskem tržišču in v zvezi z zmanjševanjem uvoza gotovih izdelkov. Glede na izredne rezultate rekonstrukcije in na uvedbo nekaterih novih artiklov, je postalo zelo pereče vprašanje skladišč. V letu 1962 je bila v ta namen zgrajena v podaljšku belilnice primerna stavba, ki se bo trenutno uporabljala za skladiščenje. Del proizvodne kardirnice — to je odejna vrata je izločena v obratu na Viru in sicer je del strojev postavljen v obratu Krašnja, kjer so v letu 1962 pričeli s proizvodnjo in posluje kot samostojna ekonomska enota. Glede na nujnost ureditve tkalnice je predvidena zamenjava iztrošenih strojev z novimi avtomatskimi statvami. Uspelo nam je dobiti dovoljenje za uvoz strojev iz ČSSR. Leta 1963 je bilo zaradi potrebe jenih vlaken. Nova tehnologija je zahtevala izgradnjo manjše mikalnice, sicer pa je slonela na licenčnem sodelovanju z angleško firmo Fil-trona. Zaradi nerentabilnosti je bila v tem času ukinjena proizvodnja o-dejne vate v Krašnji, kjer je bila le-ta dotlej locirana. Koncem leta 1965 je v TOSAMI prvič izšlo tovarniško glasilo. Mesečnik TOSAMA pomeni rezultat prizadevanj po tem, da se informiranje delavcev Tosame izvaja čim bolj celovito. Tosama je vseskozi ostala zvesta zasnovi mesečnika, saj ni izostala v tem času niti ena številka. Zaradi želje po večji samostojnosti pri upravljanju zunanjetrgovinskih poslov se je 1968. leta dejavnost delovne organizacije razširila tudi na področje opravljanja tovrstnih poslov. Muellerja. Ti stroji so bili postavljeni v prostoru dotedanje tkalnice gaze. V proizvodnji cigaretnih filtrov je bil opuščen dotedanji način proizvodnje, filtri pa so se pričeli izdelovati iz acetatnega vlakna po licenčnem postopku Eastman Kodak. V tem letu je bila zaključena tudi največja investicija, ki je v T°-sami potekala v tem času, to je izgradnja objekta mikalnice. V novozgrajeni objekt se je v celoti preselila proizvodnja vate in izdelkov iz vate. Uvedena je tudi licenčna proizvodnja higienskih vložkov ter plenic za enkratno uporabo. Oba izdelka (Mimosept in Moelny perfekt) sta se začela izdelovati v sodelovanju s švedsko firmo Moelnlycke in sicer na osnovi pogodbe, ki je bila podpisana leta 1971. V konfekciji se je z nabavo stroja za mavčeve ovoje začela industrijska proizvodnja tega izdelka. Dotlej je potekalo izdelovanje mav-cevih ovojev povsem ročno. Po približno 16 letih je prenehal z. delom tkalski obrat v Studi. Za njegovo delo ni bilo več potrebe, saj so bili v bivši oddelek mikal-nice postavljeni novi tkalski stroji za tkanje širokih tkanin (64 avtomatskih statev Picanolj. To leto je bil zaradi pomanjkanja prostora pri proizvodnji cigaretnih filtrov zgrajen k obstoječemu objektu prizidek. Čeprav je bil pri modernizaciji dela dan poudarek proizvodnji, pa so se posodabljale metode dela tudi na neproizvodnih delih. Ob tem je treba zlasti omeniti mali Philipsov računalnik, ki je bil nabavljen 1973 za potrebe fakturiranja, saldo kontiranja in izračunavanj OD. Postavljena je konstrukciji je bil dan poseben poudarek modernizaciji pri konfekcio-niranju izdelkov. Za ta namen je bila nabavljena vrsta delovnih priprav, med katerimi je bil predvsem pomemben sterilizator, ki je zamenjal že iztrošeno parno sterilizacijsko napravo. V letu 1975 so bili rezultati poslovne usmeritve posebej vidni. Celotni dohodek je znašal 437 milj. din stopnja rasti proizvodnje je bila 1970 — povečana skladišča in zgrajen objekt mikalnice Zaradi potrebe po električni ener-?*Ji je bila dograjena v tem obdobja tudi nova trafopostaja. Koncem leta 1971 je bila končana druga etapa rekonstrukcije de-.yne organizacije. S to rekonstruk-C1J0 se je moderniziralo delo predvsem v pripravljalnici, tkalnicah in mikalnici. V tem letu je število zaposlenih Preseglo 700 delavcev, celotni doho-aek pa je bil dosežen v višini 113 milijonov din. 1972. leta je kot plod skupnega sodelovanja med TT Senožeče in J OSAMA bila podpisana pogodba o dolgoročnem poslovnem in tehnič-®m sodelovanju med obema orga-mzacijama. bila tudi nova telefonska centrala s 50 internimi številkami, nekoliko kasneje pa še razglasna postaja z ozvočenjem po vsej delovni organizaciji. Z namenom, da se poveča prodaja v južnem predelu Jugoslavije, je začelo z delom prodajno skladišče v Skopju. Kljub namenom o osnovanju lastne proizvodnje obližev do realizacije tovrstne proizvodnje ni prišlo, pač pa se je 1974 začelo sodelovanje v zvezi z obliži še z ameriško firmo 3 M. Poleg običajnih obližev, ki jih je pakirala Tosama dotlej, se je pričelo pakiranje poroznih obližev Mi-cropore. V torej takoimenovani tretji re- 13 °/o, izvoz pa je bil več kot 6 milj. US $. Stopnja zaposlovanja je bila v tem času 6 %, za investicije pa je bilo porabljenih 48 milj. din. Ob ugodnih finančnih rezultatih ni bil pozabljen standard delavcev. Kupljene so bile prve letovalne parcele v Vrsarju ter počitniške garsonjere v Kranjski Gori. Kasneje so bile počitniške kapacitete povečane z nakupom stanovanj v Červarju in parcel v Vrsarju. 1976 je bila uvedena pri proizvodnji ovojev nova tehnologija in sicer z uvedbo avtomatov za izdelavo ovojev. Izdelovalec teh strojev je firma Mueller. Kronično pomanjkanje skladiščnih prostorov je narekovalo grad- (nadaljevanje na 8. stranij Tosama danes njo novih skladiščnih prostorov. Zgrajeno je novo skladišče surovin, sproščeni skladiščni prostori pa so bili preurejeni v skladišče gotovih izdelkov. Na podlagi odločitve o usmeritvi v proizvodnjo vlaknovin, je bila z nemško firmo Hergeth sklenjena pogodba o dobavi postrojenja ter uvedbi proizvodnje. V tem času je bila povečana proizvodnja pare z zamenjavo parnega kotla z večjo kapaciteto. 1977 je bila v Tosami storjena pomembna organizacijska in samoupravna odločitev. Delovna organizacija je prešla iz enovite v združeno organizacijo. V okviru TOSA-ME sta bila organizirani temeljni organizaciji TOZD Saniteta in TOZD Filtri ter delovna skupnost skupnih služb. V TOZD Saniteta so prešli proizvodni oddelki pripravljalnice, be-lilnice, mikalnice, vlaknovinskega oddelka ter konfekcije, ki se je razdelila na otroško in sanitetno konfekcijo; v TOZD Filtri pa je prešla proizvodnja cigaretnih filtrov. Poslovni predmet TOZD Saniteta predstavlja izdelovanje sanitetnih in higienskih izdelkov, TOZD Filtri pa izdelovanje cigaretnih in tehničnih filtrov. V DSSS so službe skupnega pomena organizirane po sektorjih: RTS, FRS, KS, SKS in EPS. V skladu z novo organiziranostjo je bila urejena tudi samouprava in sicer z neposredno izvolitvijo 3 skupnih samoupravnih organov ter 6 samoupravnih organov po organizacijskih enotah kot tudi izvolitvijo 12 delegacij za občinski zbor združenega dela oziroma skupščin interesnih skupnosti. Tem organom v pomoč je bilo organizirano še 6 izvršilnih samoupravnih organov. Skupno število delegatskih mest v navedenih samoupravnih telesih je doseglo številko 248. Pomembno delovno zmago je slo-vila TOSAMA v letu 1978, ko je TOZD Saniteta dobila nove delovne prostore za potrebe pripravljalnice in tkalnic. V novi tkalnici širokih tkanin so začeli obratovati tudi novi tkalski stroji na zračni curek (namesto čolnička. Novi stroji so postavili zahtevo po večji količini stisnjenega zraka, zaradi česar je bila v objektu tkalnice postavljena kom-presorska postaja. V tem letu je bila izvedena tudi rekonstrukcija v oddelku belilnice, ki je bila potrebna zaradi postavitve novega sušilno razpenjalnega stroja, ki je bil izdelan v NDR. Koncem 1978. leta je izšla prva številka informativnega lista Tosa-min bilten. Bilten je periodično glasilo, ki je predvideno za priložnostna izhajanja, zlasti ob obravnavanju pomembnejših poslovnih zadev v TOZD oziroma DO. V letu 1980 je stekla v mikalni-ci proizvodnja novega izdelka za nego otroka in sicer hlačne plenice. Za potrebe izdelave tega izdelka je bilo uvoženo postrojenje iz ZDA. S hlačnimi plenicami je program higienskih izdelkov za enkratno uporabo zaokrožen. TOSAMA je 1980. leta zaključila s celotnim prihodkom v višini nekaj manj kot 900 milj. din ter dohodkom DO 390 milj. din. Izvoz je v tem letu znašal okroglo 610 milj. din, uvoz pa 736 milj-din. Povprečni OD delavcev so bili v tem letu 7.820 din. Zaradi stabilizirane ravni zaposlenosti se ta v zadnjem času ni povečevala. Ob koncu leta je delalo tako 1020 delavcev, medtem ko je bilo največ delavcev koncem leta 1979, ko je v Tosami delalo 1032 delavcev oz. delavk. Kitajska - dežela, ljudje in navade... Ko je prijazni glas napovedovalke na beograjskem letališču Surčin napovedal odhod letala na liniji JU 610 za Peking, sva pograbila kar zajetno osebno prtljago in odkorakala v letalo Boeing 707, ki naju bo odneslo na daljno pot. Do vmesnega postanka na letališču Dubai smo potrebovali 5 ur letenja. Ob pristanku, ki je bil po lokalnem času ob 4. uri zjutraj, je bila zunanja temperatura že + 29° C in kar se da hitro smo jo ubrali v letališko stavbo, grajeno v arabskem stilu v brezhibni izvedbi in vsemi potrebnimi klima napravami. Kratek sprehod in ogled trgovin v brezcarinski coni je hitro minil in že smo se morali ponovno vrniti v letalo. Mednarodno letališče v Dubaiu je izredno frekventno. Praktično pristajajo tu vsa letala, ki letijo iz Evrope na daljni vzhod. Vse te žejne ptice se tu v tem delu arabskega polotoka bogatega z nafto oskrbijo s potrebnim gorivom za nadaljne polete. Tudi mi smo dodobra napolnili naše rezervoarje in se dvignili na še daljši del poti. Let do Pekinga je trajal dobrih deset ur. Proti koncu poleta dobi človek občutek da bo ostal kar v zraku. V tem času se je že povsem zdanilo in na poti do Pekinga smo preleteli Perzijski zaliv, Pakistan, Indijo, Bangladeš, Burmo in nad reko Mekong uleteli v kitajski zračni prostor. V Pekingu se je že mračilo in bilo je pol osmih ko smo končno pristali. Pri izstopu iz letala nas je objel topel pekinški zrak, saj je tedaj bilo + 31,5°C. Tu naju je že čakal predstavnik Interexporta, tov. Nikola, ki nama je pomagal urediti potrebne carinske formalnosti. Iz osebnih izkušenj lahko rečem, da spričo prtljage, ki sva jo imela, je to bila res prava formalnost. Kljub vsem bogatim potovalnim izkušnjam Pa (nadaljevanje z 8. strani) nisem vpisal v carinsko deklaracijo ročne ure, na kar me je kitajski carinik zelo vljudno opozoril. Pri iz-nodu iz letališča so naju čakali predstavniki kitajskega združenja za lah-ko industrijo, ki so naš kupec filtrov, tov. Lu Shungen in Cao Hui-rong, slednji je na najino presenečenje govoril srbo-hrvaško. Pri mali okvari avtomobila, ki smo jo imeli on poti iz letališča v hotel, se je izkazal tov. Cerar in pot smo uspešno končali v hotelu. Na Kitajskem zidu 2e na poti do hotela sem opazil, on se ob močnih uličnih svetilkah oirajo možje in igrajo karte. Na Prašanje, čemu ne doma, sem do-,* odgovor, da v kitajskem i oo^ii sveti ena 20 svečna žarnica n Je takšna ulična razsvetljava pra-° razkošje, ki ga kvartopirci izko-stijo sebi v prid. Povedati velja, ua karte igrajo trije ali največ štirje, dvajset jih pa čepi okrog njih in gleda ter se pogovarja, žal ne vem o čem. Lahko samo ugibam, vendar nisem daleč od resnice če rečem, da o vsakdanjih stvareh, prav tako kot pri nas o delu, vremenu, boleznih in vsakdanjih težavah, ki jih prinaša življenje. Prav gotovo se pa ne pogovarjajo o dopustih, ker jih ne poznajo — mislim v takšnem smislu kot pri nas. Vsak delavec na Kitajskem, ki je zaposlen, ima pravico do enega prostega dne v tednu. Ta dan mu določi podjetje v katerem je zaposlen, to pa je lahko kateri koli dan v tednu. Zato se ni čuditi, da je ob vsaki dnevni uri na cesti veliko ljudi, ki se pretežno vozijo s kolesi. Tako naj v ilustracijo navedem da je v Pekingu, ki ima 9 milijonov prebivalcev, 4,2 milijona kolesarjev. S tem so izredno racionalno rešili mestni potniški promet. Kolesarji pa imajo po večjih ulicah svoje steze in so le-te tako široke, da se po 6 — 7 kolesarjev vozi vzporedno. Največji je seveda promet zjutraj in popoldan, ko se vračajo z dela. Vsa kolesa so enake izvedbe, črno obarvana in imajo rdeče registrske tablice. Morda še to. Kitajec mora delati za kolo dva meseca. Na dobri tretjini kitajskega ozemlja, ki se razteza na severu do Mongolije, na jugu pa do portugalskega Macao, med obema velikima rekama Jantzekiang in Hvvanghao prebiva večina od cca 850 milijonov Kitaj-ev, to je 700 milijonov. Ta prostor je izredno gosto naseljen, tako da živi na 1 km! 270 ljudi v primerjavi z Zahodno Nemčijo, kjer živi 250 ljudi na km2. Ta del Kitajske je poljedelsko izredno skrbno in natančno obdelan in daje glavni pridelek riža, pšenice soje in povrtnin. V času najinega obiska je bilo ravno spravilo pšenice. Vsa dela opravljajo ročno. Le največje komune imajo poljedelske stroje. Zanimivo je tudi to, da žito Rikša v Shanghaju sušijo kar na asfaltnih cestah. Po pokošenem polju pa se še opravlja organizirano pobiranje klasja. Kitajci so v poljedelstvu izjemno uspeli že s tem, da danes ne poznajo lakote in pridelajo z vso skrbnostjo za svoje prebivalce dovolj hrane. Kmetje imajo okrog svoje hiše lastno ohišnico, na kateri pridelajo nekaj hrane za sebe in del celo prodajo v mestu. Saj sva lahko videla ob cesti prodajalce zelenjave (predvsem čebule) v tem času, ki so jo mimoidoči, ko so se vračali z dela, hitro pokupili. V tem letnem času je v Pekingu ob večernih urah vse na cesti, poseda po pločnikih staro in mlado. Nekateri se poizkušajo tudi že s trgovino, prodajo keramike in raznih spominčkov. Vse to je rodil turizem, ki se sicer sramežljivo, vendar vztrajno širi tudi v tej deželi. (nadaljevanje prihodnjič) S sej samoupravnih organov Skupni delavski svet ® V 15-dnevno javno razpravo e Predaja predlog ocenitve novo-^Pfejetih del in nalog v EPS: vodja avtomatske obdelave po-__ hatkov razpon od 24 — 28 kat "" Programer razpon od 16 — 20 kat t ® Sprejme se predlagana oceni-v del in nalog v nabavni službi in sicer: ^ vodja nabavne službe 20—24 kat __nabavni referent I 17—21 kat nabavni referent II 14—18 kat Pomočnik nabav. ref. 12—15 kat g0 ® Sprejme se Pravilnik o knji- Drir,° .Vu P° Predlogu kot so ga Pravili v strokovnih službah fi- nančno računovodskega sektorja. ■ Odobrijo se sredstva v višini 15.600,00 din za nakup ročne kosilnice. ■ Odobrijo se dodatna sredstva v višini 31.781,05 din za izdelano omaro v uvozno — izvozni službi. ■ Odobrijo se sredstva v višini 115.000,00 din za plačilo povišane cene kompresorja, dobavljenega od podjetja Energoinvest. ■Za delegata Samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost se imenuje tov. Ivan Drolc. ■ Sindikat naj zbrane predloge sprememb Poslovnika o koriščenju počitniških kapacitet posreduje stro- kovnim službam, katere jih bodo pripravile za obravnavo na SDS. Gospodarski odbor ■ Člani Gospodarskega odbora so opozorili, da se čistoči v Tosami, tako v obratih, pisarnah in na dvorišču ne posveča dovolj pozornosti in da je ta problem treba rešiti čim preje v korist povečane čistoče in ugodja v DO. ■ Na osnovi informacij so člani GO sprejeli sklep, da morajo vsi vodje del, ki imajo v svojem delokrogu delavce praktikante in učence na obvezni ali neobvezni počitniški praksi, le-te nadzorovati, uvajati v delo in ocenjevati njihove dosežke na konkretno opravljenem delu. ■ Na osnovi pripomb je bil sprejet sklep, da bo prodaja izdelkov il. kvalitete vsak petek od 10.00 do 14.00 ure v ekspeditu, s tem naj bi se izognili dolgi čakalni dobi in odsotnosti delavcev od opravljanja nalog. ■ Potrdi se povišanje cen cigaretnim filtrom in polnilnim vložkom za flomastre v višini kot jih je predlagal komercialni sektor. Delavski svet TOZD Filtri ■ Navedene nosilce nalog se zadolži, da do konca tega leta opravijo naslednje naloge s področja varstva pri delu: — opraviti preizkus znanja iz varstva pri delu za delavce, ki opravljajo dela, kjer je možnost za poškodbe večja in za vodje, ki neposredno vodijo ali nadzirajo delo nosilec naloge: vodja proizvodnje v sodelovanju z vodjo službe za varstvo pri delu. — opraviti obdobni zdravniški pregled za opravljanje določenega dela z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar nosilec naloge: pooblaščenec za varstvo pri delu TOZD Filtri, — ureditev delovnega mesta pri rezanju in pakiranju varstvene va-vate nosilec naloge: vodja proizvodnje v sodelovanju s TRS — po delovnih prostorih označiti transportne poti nosilec naloge: pooblaščenec za varstvo pri delu v sodelovanju s TRS — za proizvodne stroje pridobiti odgovarjajoče izjave o njihovi ustreznosti z vidika varstva pri delu nosilec naloge: vodja proizvodnje v sodelovanju z vodjo službe varstva pri delu — preureditev avtomatskih vrat nosilec naloge: vodja proizvodnje v sodelovanju s TRS ■ Ugotovi se periodični obračun TOZD Filtri za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1981 z naslednjo vsebino: — bilanca uspeha od 1. 1. do 30. 6. 1981 — posebni podatki k bilanci uspeha za isto obdobje — poslovno finančno poročilo — predpisane dodatne priloge — poročilo o koriščenju združenih sredstev SSP — poročilo o poslovanju obrata družbene prehrane. ■ Potrdi se izplačilo 150.000,00 din Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani VTO Kemija in kemijska tehnologija; katedra za organsko kemijo, za opravljene analize mavčevih ovojev. ■ Pri Ljubljanski banki Domžale se za dobo trinajstih mesecev vežejo sredstva v višini 10.000.000,00 din, na podlagi katerih se najame kredit. ■ Odobri se nakup dveh lepilnih strojčkov v skupni vrednosti 3830 DM in 17.270,00 din. ■ Pooblasti se Ljubljansko banko, Banko Domžale, da izda v smislu 156. člena Zakona o deviznem poslovanju, garancijo za 71.850 $. Delavski svet DSSS ■ Ugotovi se periodični obračun DSSS za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1981. ■ Navedene nosilce posameznih nalog iz Varstva pri delu se zadolži, da do konca letošnjega leta izvedejo sledeče naloge: — preizkus znanja iz VD za delavce, ki opravljajo dela, kjer je možnost za poškodbe večja in za vodje, ki neposredno vodijo ali nadzirajo delo nosilec naloge: splošno kadrovski sektor — odstranitev provizorne zidarske lope pri rezervoarju za mazut in ureditev lovilnega bazena v primeru razlitja mazuta nosilec naloge: tehnično razvojni sektor — pravilnik o varstvu pred požarom dopolniti s sprejeto reorganizacijo DO in službe za varstvo pred požarom ter določiti pravice in obveznosti delavcev in odgovornih oseb nosilec naloge: splošno kadrovski sektor — v skladiščnih prostorih označiti ustrezne transportne in intervencijske poti nosilec naloge: tehnično razvojni sektor v sodelovanju s komercialnim sektorjem ■ Odobrijo se poslovni stroški in drugi izredni izdatki v skupnem znesku 28.519,60 din. 3 TRS se zadolži, da za delavski svet DSSS pripravi poročilo, zakaj prihaja do tako visokih penalov za jeklenke od DO Polikem, TOZD Chemo. H V kolikor se bodo še pojavljale razlike v ceni embalaže (steklenice od radenske vode), bodo to razliko plačali sami delavci obrata družbene prehrane, ker je bil že sprejet sklep o zaračunavanju kavcije za steklenice. Delavski svet TOZD Saniteta ■ Ugotovi se periodični obračun TOZD Saniteta za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1981. ■ Pristopi se k Aneksu št. 1 Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale za obdobje 1981/85. Za podpisnika se imenuje tov. Edvard Peternel. ■ Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o trajno poslovno tehničnem sodelovanju med TOSAMO, TOZD Saniteta in RO Jugovinil, OOUR Folija in OOUR Komerciala Kaštel Sučurac. ■ Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev med Tosamo Domžale in Iplas, TOZD Mitol Sežana. Za pod- pisnika se imenuje tov. Edvard Peternel. ■ Daje soglasje k Samoupravnemu sporazumu med Chemo iz Ljubljane in SODA-SO iz Lukovca, s tem, da se priznajo pogoji navedeni v tem sporazumu. ■ Odpiše se razlika v ceni standardnega zavitka za novorojenčke v višini 650,00 din. ■ Potrdi se cena za dela, ki jih dolži, da do konca letošnjega leta izvedejo sledeče naloge iz področja varstva pri delu: — preizkus znanja iz varstva pr' delu za delavce, ki opravljajo dela, kjer je možnost za poškodbe večja in za vodje, ki neposredno vodijo ali nadzorujejo delo. nosilec naloge: splošno kadrovski sektor — obdobni zdravniški pregledi za delavce, ki opravljajo dela z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar nosilec naloge: pooblaščenec za varstvo pri delu TOZD Saniteta — po delovnih prostorih označiti transportne poti nosilec naloge: TRS v sodelovanju z vodstvom TOZD Saniteta — pregled posod, ki so pod priti' skom nosilec naloge: TRS v sodelovanju s SKS aPotrdi se cena za dela, ki jih opravljajo delavci TOZD Filtri v TOZD Saniteta v višini 111,80 din. ■ Potrdi se cena 37,97 din za izdelavo 1 kg zobnih tamponov. S Odobrijo se poslovni stroški in drugi izdatki v skupnem znesku 20.9.008,06 din. ■ Potrdi se odpis sredstev, združenih v OZD in Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje v znesku 36.222.327,78 v breme poslovnega sklada. Navedeni znesek se obdrži v izvenbilančni evidenci- Komisija za delovna razmerja TOZD Saniteta S Tov. Limoni Janez se s 15. 8-1981 za nedoločen čas razporedi na dela in naloge »Vzdrževalec I" v oddelku netkanega blaga. H Za nedoločen čas, s poizkusno dobo treh mesecev se sprejme v delovno razmerje za potrebe oddelka netkanega blaga tov. Vesel Andrej-V komisijo za spremljanje poizkusnega dela se imenuje tov. Gornik Franc, Gorenc Vojko in Marjan Hafner. ■ Tov. Sajevic Saša se sprejme v delovno razmerje, kot pripravnik za vodjo izmene v otroški konfekciji. Za mentorja se imenuje tov. Murn Maruša. ■ Tov. Strmšek Jernej se s 1- 8-1981 za nedoločen čas razporedi na dela in naloge »vodja skupine obratnih mehanikov« za oddelek mi' kalnice. ■ Na dela in naloge »Upravljalka stroja za navijanje ovojev Shake« ^ za nedoločen čas premesti tov. Kočar Angelca — sedaj upravljalka stroja za navijanje ovojev. ® Tov. Iglič Pavli se sporazumno prekine delovno razmerje s 1. 7. iyai. ■ Tov. Rus Angelci se odobri 5 oni izrednega plačanega dopusta za odpravo posledic požara. Istočasno Pa se odobri 5 dni izrednega plačanega dopusta tudi tov. Žordaniji Stanetu, ki ga je potreboval za ena- namene. S. Rode ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta ozefa Kosija se vsem sodelavkam 'n sodelavcem iz mikalnice prav le-Po zahvaljujem za izraze sožalja in denarno pomoč. Enako se zahvaljujem tudi sindi-Kalni organizaciji. Ivanka Sošter Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 9. a° H. 10. 1981. t°zd SANITETA likalnica h 13- 9. Bešter Rezka, 20. 9. Cim-la Ani, 22. 9. Česen Slavka, 5. 10. ovie Brigita, 10. 10. Hrovat . a’ 29. 9. Hribar Marija, 16. 9. ’ 'etina Francka, 15. 9. Križman 'Sita, 7. io. Kosec Marija, 26. 9. že io c Marija> 19- 9. Korošec Jo-ri„V- 1 9' Lazarevič Marica, 1. 10. Se-•lsa^ Marinka, 13. 9. Oražem Jo- 0troška konfekcija ,i “• 10- Avman Mihaela, 19. 9. Be-9 3inHelena’ 7- 10' Kubeli Andreja, gl ^ Horvat Marija, 21. 9. Jan-cfr Terezija, 5. 10. Kovačič Joži, 19. Rudolf Joži. Sanitetna konfekcija j*1:. 10. Batič Ivanka, 24. 9. Cerar Jerrila. 24. 9. Cvirn Dragica, 25. 9. p, etlna Dragica, 18. 9. Mihajlovič pisana, 23. 9. Pirnat Matej, 13. 9. 24' q Zinka, 27. 9. Kokalj Pavla, ' 9. Pestator Marinka, 22. 9. Per- ne Majda, 25. 9. Smolnikar Milka, 7. 10. Urankar Draga, 1. 10. Volkar Marija, 1. 10. Zupan Mihaela, 7. 10. Zupan Rafko. Tkalnica ovojev 6. 10. Cerar Francka, 23. 9. Marn Marija, 9. 10. Prelovšek Zinka, 8. 10. Praznik Rezka, 2. 10. Planinc Marija, 30. 9. Rode Marica, 30. 9. Hafner Vikica. Avtomatska tkalnica 7. 10. Florjančič Rafaela, 6. 10. Marolt Magda, 6. 10. Ravnikar Marija, 2. 10. Stele Fani, 29. 9. Šuštar Pavla. Bclilnica 16. 9. Pavšek Viktor, 18. 9. Pirnat Milena. Vodstvo sanitete 21. 9. Pungerčar Marjeta. TOZD FILTRI 26. 9. Andrejka Miha, 10. 10. Breznik Mihela, 16. 9. Cirer Joži, 27. 9. Grošelj Marjeta, 14. 9. Pavlič Zofka, 29. 9. Smolnikar Jelka, 28. 9. Urankar Tinca. SKUPNE SLUŽBE — DSSS Pomožni obrati 17. 9. Hribar Ivanka, 14. 9. Jamšek Franc, 13. 10. Klopčič Stane, 26. 9. Zlendar Edvard, 4. 10. Ferenčak Pavle. Skupne službe 6. 10. Hafner Francka, 18. 9. Je-retina Metka oec., 27. 9. Kos Martin, 3. 10. Lekan Francka, 12. 9. Peterlin Franc dipl. ing., 12. 9. Primožič Vlasta, 5. 10. Korošec Nada. Komerciala 14. 9. Dečman Viktor, 26. 9. Florjančič Matevž, 25. 9. Grilj Milan, 17. 9. Miš Franc, 28. 9. Novak Marjan, 1. 10. Novak Miran, 5. 10. Pr-stec Stjepan, 17. 9. Račič Martin, 20. 9. Rebolj Milica, 6. 10. Strehar Karol, 16. 9. Bizilj Jože. PRIŠLI v delovno ORGANIZACIJO: Bizilj Jože — KS Rems Janez — PO Rožič Zdravko — PO ODŠEL IZ DELOVNE ORGANIZACIJE: Hanzlovsky Tine — sporazumno. RODILI SO SE: Velkavrh Janku — sin Cerar Mariji — hči Kolbl Marti — sin Ustar Magdi — hči Stax-e Tinetu — sin Urbanija Martini — sin POROČILA STA SE: Pirnat Matevž in Kavka Marija por. PIRNAT. Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Dušan Borštnar, Marta Drčar, Olga Jeretina, Vladka Berlec, Zdenka Kokalj — blagajnik, Ivanjka Ogorevc, Franc Arnuš, Miha Andrejka, Jože Podpes-kar, dipl. ing., Marija Prešo kar — korektor, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1300 izvodov Tisk: Papirkomfekcija Krško O ^ c> /©r/ /talij PISATE- LJICA ,M6R/' VPTLD JPPU FteEia MOTOEJA /NDU. TOLITIL. ..ALI St ID" nosno me ilblHJA TKANg. HAPISA- t-A DMfcVNir VATtAM TEPCE L [ZOBKA 2BA SAbEŽ osveži- lne PIJAČE 1)° 0 ^ h>: r H/uvm v mčui /s . / A ■ O ° ° o hoiC T*UA>nt ZA /QBP PCNAE- UHOTA INDIJI /tros. POHIŠTVA UiVLSŽ ŽUŽELEfi TVZHA- Mi-ec VPATI- UE ZANCS- T-JIV, T?EDp.M OLIVBTZ UPPDAL HAUED. LOW SLOV. ■pESHIk JOŽF JASA pnsEU PEJr-pre JfgAŠUA PtAMOTA & tv sm« tovatz. POHlš: TVA VPizsvn sPtwš, IStAM/ rv; TPISTAl GRČIJI j. AH 144 JUAHIhU /JAVOO- LJA VANliA TkAvno POLIC. OČE ■PDPO- VIČ eoc-A ■5P6T l/. 1/. 6TAMkC ŠKERLJ LWIC£' VAL. nosm mfva JAZ ILA1) HRAST 5 ^TA-E SiOVAt cnzES- 2>UTL^ ČUALOV UCENFC V ^OSPO- JABSTH OTttA EOJIZp UDE' HII4EU ANTOt (JL/VaA -'O • o O L O iuŽEL. LTEVFS MA s\ET (M. p4 NAGRADE Za križanko iz 8. številke je prispelo 55 rešitev. Žreb je izbral naslednje reševalce: 1. nagrada — BRODAR FRANCI, pripravljalnica — TOZD Saniteta 2. nagrada — DROLC IVAN, komercialni sektor — DSSS 3. nagrada — DJURASEVIC RAJKO, belilnica — TOZD Saniteta. Čestitamo! Malo za šalo -malo za res Za ugankarice Ker obletnice res niso b’le okrogle, razvozlat’ popolnoma uganke niste mogle. A zadevo ste kar razvozlj ale in pridno ste sodelovale. Nekateri so se nasmejali, nekateri so pa godrnjali. A do pisanja imamo vsi pravico, kot za grenko solzo in resnico. Oglejmo si zdaj praznike — za stopetindvajset let jih je. Pred 30 leti je bilo, ko mlado dekle mami je od dpina ušlo- Pred matičarjem obljubljena zvestoba dolgoletn^ bo kmalu IS let stara - polnoletna-Najlepši praznik — rojstni dan, že petdeseti je praznovan. Četrti praznik pa bo ta, da 27 let bom že TOSAMOVKA- Uganka ta je rešena, naj prostor zdaj še drugim da. Naj zdaj kdo drugi se oglasi, da v »Tosami« bodo špasi. Da vsi na vrsto bi prišla, pohitimo, ker čas beži. Ana