OL^BILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE leto—1 STKV<—NUMBER 15 DL, četrtek, 19. januarja (January 19), 1928. PrMU delavske unije aa or- ganlatmle odpor. — Bojkot jo njlk orožje. 8ydaoy. Avstralija. — Av-•trolaka «vezna vlada #e j« odločila, da proda trfovake ladja pa* robrodniškim kompknljam. Ko ao prlaadato dalavaka unijo is-vodela aa ta aklap avaana vlada, ao sklicale konferenco, da preprečijo prodajo trgovskih ladij privatnim podjetnikom. Na taj konferenci ao zastopniki delavskih strokovnih organliaclj sklenili, da bojkotirajo vsako kom-panljo, ki kupi le eno teh v!ad-nlh trgovskih ladij. Organltlranl delavci aa dobro savedajo, ako ae ladje prodajo privttnim družbam, da bodo pri-sadeti delavci na milost H) nemilost iadbčeni iskorilčanju po pri-vatnem monopolu. Bojkot proti privatnim paro-brodnim kompanijam, ki kupijo vladne ladjo, bodo lavtdle orga-nlsaelje mornarjev, priatanišč-nih delavcev, ladljaklh kuharjev, mesarjev In pfkov, ladijskih tesarjev In drugih delavcev, ki dplajo v ladjedelnicah. Delavci so torej sloinl In pri-pravi Jen I braniti avoje Intoraas. Parobrodns drulbo sdaj vedo, kaj jih čaka, ako aa bodo dranl-le issvatl delavce s nakupom tr-govsklh ladij svetne vlade. Parobroane družbe prav dobro vedo, da bodo avstralski delavci isvedeli, kar so ttklJuČIN, v trenutku, ko kompanlje ne bodo vpofttevale svarila orgsniiiranih delavcev, akoravao so ad+j- slabi časi tudi v Avstraliji In to podjetniki trudijo privabiti veliko laaaljenlkov v Avstralijo, da IBfttffijo število reoervne arkade bresposslnlh delavcev. Javnost v Avstraliji Je taradl tega radovedna, ako bodo parobrodns družbe kupile vladne trgovske ladje In tako svojevoljno povsročlle vsllk boj a organiziranim delavstvom. za tfeifkarjt Po njegov« laja v I je tri milijone delavcev brsa dela. — Na Novo leta je lakalo v glavnem meatu 700 breapoaelnUi kro-jfa pri množčiaakih družbah. WaahMgion. D. C. — Senator Nye is SOverne Dakota je v svojem govdfu v senatu rekel, da Je po njegovem sapopadanju. kar. Hoovor, Mellon in Coolidge imenujejo proeperiteto, prevara amerlžkoia ljudatva, ko je govoril o gospodarski depresiji, v sled katere trpe delavci in farmarji. — Po njogovi trditvi je sdaj tri milijone delavcev bres dela v rasnih mestih. Citiral Je dejstvo, da je na Novega leta 700 brezposelnih siromakov iskalo krova pri jnlloščinskih družbah v glavnem mestu, lokalni tisk je pa beračil sa darove ob prasnlklh, s ksterimi naj se pomaga revežem. Cital je pohvalni predgovor poročila načelnika svetne posredovalne službe za delo glede dela v letu 1989. Kritlsliml Je to poročilo taradl značaja politične propagande, ki jih imajo taka uradna poročila. Nato Jo opisal položaj farmarjev v Severni Dtkoti In nagta-ail, da ni nič *oljšl, kot je bil leta 1991; V Mlnneaotl sa ni na-ganjala vrednost semljlžč kvtft-ko v vojnem la povojnem času, ksr JI je Ml Wall Street aovra-žen zaradi Frasierjevega gospodarskega položaja, je vilic te-'mu vrednost somljlič vedno pa- Leta 1910 je bilo v Severa Dakoti le 44,000 farmskih po. sestnikovf leta 1996 pa aamo 26,000, a farmskih najemnikov Je bilo tudi 96,000. Parme teh 26,000 peaoatnlkov to bile vredne 1200,000,000, a vknjiženega dolga na njih je bilo 990,000,000 ali več ko ona tretjina. V industriji je tlika popolno-ma drugačna.. En tisoč korpora-cij Js imelo pet milijard dolarjev dobička, ali dve tretjini pro-flta, ki ga Je Imelo vaeh 480 kor-poraclj. Havana, Kuba, 16. Jan.—-Na včeraj In JI prvi plenarni soji panamerižke konference Je bil s 16 glasovi proti 6 sprejet prod-log delegacija la Argentlnije, ki se glasi, da morajo biti vas seje, plenarne in v odsekih, Javne, to Je pristopne čssaikarskim poročevalcem. Vodja ameriška delegacij«, Chsrles K. Hughes, bivžl državni tsjnik, Js podprl predlog In glasovsl sanj. Glasovanja se vrli tako, ds Ima vsaka republika, velika ali majhna, ssmo en glas. • ^ " Neksteri Lstlncl ao pričakovali, da se ameriška delegacija upre predlogu "odpfte diplomacije," pe Je bik» ravno narobe. Do sdsj še ni bilo nfdnevnem redu nič takega, kar bi istvalo konflikt. Vas bomba so prihranjene sa kasneje. Ampek bom. bo pridejo. Ameriška delegati-Ja Jih dobro eiutl In se Je še pri-pravila, da Jih odbije, Delega-ctja Je Imela anočl privatno sejo, aa kateri Je sprejela argument« m pobijanje Lstlncev kakor hitro pridejo a kritiko ame-rlške polka Jake politike v Nlka-ragvi, na llaltlja In Banto Do. mlngu. Predaednik Coolidge je včeraj zjutraj sapuatll Kubo In odpotoval nazaj v Klorida PitUburgfc. Pa. —Internatlo-nal Union of Bakery Workers, unija pekovskih delavcev, je sklenila, da speče In pošlje 18,-000 hleboev kruha tfdensko stsvkujočlm In Isprtlm rudarjem v PennsylvanlJI In Ohio. Osem tisoč hlebcev bo »pečenih vssk teden v Plttsburghu, A000 ps v Clevelandu. Lende% 16. Jan.— l/mdonski listi natdjmJtJo, da v kratkam izbruhne IJuta kontroverza Ihed s salo-katoliško In rhnsko-kato-llško cerkvijo. Poved vojni Je dala papedeva endkllka, ki od-klanja združitev dveh cerkva. Frankfort. Ky., 16. Jan. — i. B. llobbe je v torek v kentuškl zbornici vložil osnovo, da ae prepove učenje evolucije v šolah, katere se v celoti sli pa deloma upravljajo s državnimi skladi. Predloga vsebuje določbo, ki zahteva kasen od 6100 do 9600 sa vsakega učitelja, ki je epo» znan krivim, da Je učil evolucijo. Ista kasta saden« osebo, ki bi v «doma najela učitelja s moder-nistkniipl tendencami. Qulncy, lit. 19. Jan. - Hodman Logsdon, 16-let al dijak Is Veraalllesa, III., ae Je v torek a-•trelll na svojem domu. Faat jo pred smrtjo napisal list, v katerem pravi, da stori samomor «»led očetove trmogtavoeO. kar mu Je prepovedal Iti v gledali- üL!_a J PROSVETA •1 -ow» MAIOONI fOOPOUI UBgstoaaahim M Jrta; CkiMfo to OUart •a »al WU, la sa too- TEOS VIT A* ».U—dslsAn— THE ENLIGHTENMENT* ÄmatJi m bftfcs I izven ■■P — tU» aa kta. H.7f aa». ■ Calo. —* Naslednja pismo pošftjam v priobčitev da bodo rojaki Vedeli, kaj aa dogaja v rudarskih naselbinah Colorado Fuel k Irop kompanije. Pisal ga i« Mike Beviglio predsedniku kompanije v Pen ver, Colo„ in Je bilo priobteno pod rubriko "Open Forum" dvotedniku "The Walaeaburg Indapendent" z dne JO. Jan. t. 1. in ae glasi: "Odprto piamo g. J, F. Well-bornu, predsedniku Colorado Pital * Iron kompanije, Boston BuUdlng, Denver, Calo. Cenjeni! — Obveščen sem, da ja namen kompanije, kateri na-| čel J ujete VI, vzdrževati red, deliti pravice te podpirati sakone ter dati vsaki oeebi, ki ima ka- Neizmerno je bogaatvo, ki ga je človek ustvaril g avoJ^^^in jim duševnim in ročnim delom. Ravnotako je pa neiz- nanje in postopanje. Nadalje UniUd fsari Ohéssipi trijo. —d forties •mm MEMBEB ef TIB PBDBBATBD PI08T1T1 nje in v njem ae razvijejo živalski nagoni! Za to mora biti dlj razumnih ljudi, da se odpravijo v človeški družbi razmere, ki omogočujejo, da se v človeku razvijejo žival-»ki nagoni, ki potlačijo razumno čustvovanje. 11 . * nMUp 'IMMMNM is« ve» Jesta» a. sr. (Dm. *Ht*7) ČLOVEŠKA DRUŽBA IE BOLHA. m, Pa. ~ Da ne bo javnoet mislila, da smo Ali ia vsi tukajinjl Slovenc stavkokazit in ker se malokdo, kdo oglasi ~*d tu, bom Jas ns kratko opisal naie razmere. 8tavkokazi se zmlraj menjajo; eni grudo drugi pridejo. Kaz-mara pa so naravnost straine, pa najdbo med otavfcarji al stavlcokazi. Revščina Je seveda ie večji med stavkarji, ker Je zima In ni nobenega dela zunaj Je tisti ki ima delo* da sito zaslugi. je salo pičla. Vaak teden dobimo dvakrat ^aM sne-drugega pa nič. Slovenci smo seveda vedno zadnji glede popore. Apeliram, na vse slovenske pomožne odbore, da polivajo podporo na tajnike ali ianje življenja in omiliti boj za obstanek, ns drugi straiil^l polteno in vljudno, in šel[uSf^^o^uS^' pa žive ljudje, katerih čini pokazujejo, d. je človek ie I flS?1^ ^^^^^^ 1 trebni» «srna revščina, Id jo gledamo poleg neizmernega mate-1?111 formiran, da je vaša še. rijalnega in umskega bogastva. Na eni strsni " stvo, razkošno, razsipno in neizmerno,uživanje življenja, I ^r^rmskiVikT^k^ ns drugi pa životarenje, kjer primanjkuje najpotrebnej- čno sem obveičen, da je javni še sa Življenje. namen kompanije, katere ate vi Učenjaki, znanstveniki, izumitelji in človeški ženiji I KT^ ustvarjajo čuda, ki imajo služiti vsemu človeštvu zs olaj- JaJe postavo, da postopajo Upa», da vam bo dalo to vrednih informacij in pravo sliko resničnega stanja v va lih premogarskih kempah v tem okraju s namenom, da bosu lahko odpravili slabo situacijo |in izboljšali položaj ter okoliči-na, v katerih se nahajamo. T S spoštovanjem, Mike Reviglio." Pozdrav vsem čitateljem pro. svete! — F. M. Tomšič. smo u- zver s tistimi inštinktl, kskeršne je imel, ko je hodil po korake. ■■ , - svetu z debelo gorjačo v roki in ai iskal živeža, ko je bil Podpisani sam prebivalec, dr- L\ ^ d« človeškega življenja le Pirana samega sebe. Kft^ £ Vsakdanje skušnje in dogodki pričajo, da je sedanji kraj Huerfano, Colorado, in edt * gospodarski sistem krivičen. Kljubtemu je pa ogromna * Standard Motors kom- te^L^ie ^iL^1^ vatoa ljudi v takozvani civilizirani človeški družbi ^ ohranitev sedanjega krivičnega gospodarskega sistema, mestu in S Pok« tega^ Si *,ub* Je bUa Mbavm Bo-v kajerem igra še vedno glavno ulogo zakon džungle, «em priznan kot dober član večl p^il^' J? dob1ro Kdor je močnejši in nima srca do svojega bližnjika, poga- « dohr«m*nih bratovščin vlTSS^^JSJS^^ si gospodarsko svoje bližnje in se na razvalinah teh uni- Vfl W1 ______ „ VB1PW čenih eksistenc poviša samega sej*. Pri tem drvenju za\\n?\n ui^^Nise^T^ J» <*«*> w » prvič gospodarico močjo redkokdaj odloča razum, ampak lo ži- IWW ah katera' drvifU R* v Moon Runu' vala« instinkti. Razumen človek ne uničuje eksisUnc ^^Us. Vsekakor sam »LJ2SLJt"** in ČU1nicam drugih z izkoriščanjem njih tlelavnih telesnih in umskihklX^tro^«hvijuje^r zmošnosti, kajti razumen človek prezira bogastvo. mST^S^^l 5 «■* - «roma, ksjsesgodis njim po smrti in da si posmrtnega vedno pripraven polagati ? M IHtt^pS^iS diliitef « njih darovane v ta na« pripravljal ke* posmrtnega življenja v raju ni. Kaj m« hoče boga- ^0/^0' ^ • 5 m spd za nj»n c stvo na svetu, ko živi? Mogoče za to» da se baha z njim^^r ki 80 in ukazne drugim? Mar za to, da polni svoj lelodec s strani dajalcev h^' tudi i^l - J tai^ kar on smatra za najboljšo pijačo in jad? Ali mo- Okrog 21. novembra, 1927, jciZva^^d^ ^'tT goda zato, da pozimi lenari v toplih sobah in poloti v Up na mojo gasolinsko po-|bo.|r...... dobro nI send? Ali je mogoče cilj človeškega življenja bahati nek^rao; DfmiBiki Wub * dpe ^ ---------- - .....r 7- Ihtave, r Osrevi koloriMim TudarJem. Boabm, Weak. — Druitvo "Slovenec" it 76 SNPJ v ■...... zadovoljstva, kolikor ga je favno pri druitvih katoliške Jedno-I te. Ras je, da val člani SNQJ ne pilemo dopisov vsaki dan, ali si tem ie ai rečeno, da članstvo ne odbora. Kar Ja članov anatta-j betov, jhn pa druitveni ------- ki prečitajo in raz tolmačijo 'V*1- wash., je na svoji redni ae-vsako stvar tako, da vsaki posa- P1 odbor, da gre trlcat na mezni član lahko ve, kaj je gl. 8rc? ,k **°iim hl*»üp » . f urad, referendum in tako , ^Jmoč izprtim premogarjem v Ca- Ce imamo med seboj Z^^t^ ^ bete, ae lahko tudi vprašamo, p Ht' .Ifi.^1* ! čigava krivda Je, da jih imamo; ^^e™ lö socialistična ali duhcmiilka?^0^1^"' Naprimer, Jaz sem bU rojen vlni^ ^.^rads^ rudanjev. starem kraju, okraj Krško, fara Cerklje, vas Gaaicei Hodil aem v šalo dvakrat na Wen, to s« ■■▼anj«. H Med zagovorniki J je" v najbogatejii «¿¿I svetu, je\tudi nekaj takih, J čitnopravijo, da je ddavec tekst pa zato Jaie na tilnik? lavca. ker je prebrisan. ^ bodo dela val tako pametni! se kapitalisti, bodo tudi oni vrhu." | Največji demagog bi bil, ¿e trdil, da med delavci „j Z kov in da so kapitalisti sami sU. Včasi sijšim demagoga govori tako. kakor da so del sami angeli, kapi ta U« t, ,)a M hudiči. Takšno bedasto klej nje je delavski stvari samo škodo. ■■ Bedaki in pametniki, dobri ne m zlobpeži ao na obeh 8t neh. Ali to ni glavno. Kapiti je lahko tako neumen, da t sebi\ smrdi — ^'e pa v stanju i jeti modro glavo, ki delal njemu koristne načrte. Sajl ste: Amerika je polna ljudi, ki Darovali so sledeči: Piense» Osss. 9S, City «roe. SI Pe «2: $, Ko»ki, Ro.lyn Bakery, D. Ai- ----- -----m ^ . muñe, Public Mayket in Tbe Brick. pravi, kadar ao bili gospod Ž Up-1 Joe Swab $1.60; pe fh P. Bs^oie-nik V šoU. Citati, pisati in ra- B. lUMnar, Ro.lyn Teikfint čunatl - tega **pod župnik ^J^ ^SJïïrhitro rsr t^ naučil katekizma, so mi rekli, [Krusich, F. CucuUch, Dr. MeMansgle, da sem šolo odpraviL Kako je Dr. Low, a. Ma, a. šv«b ia a. wun-bilo a kaplanovim sinom, «ân IUr- Fo 60c: P- OrWé, Barber, B. pa pozabil, ker je že 'dolg* rtlf^J*?*^ ^¿¡SSfu, tistega časa ft J' J^!^' J« J rT ,7 ^V Power, Joe Paàkvan, M. Briški, Dalje piše omenjena krpa o Patimm in v. Barich. p0 28«: j, "zanimivostih iz Lawndalskega Pleše, S. Mikuiich in A. Brosovich.jdenar vse naredijo, tepci se tfatra". Pravi, da "jih bo več, L N* Í^V"1 J* fe «» podpišejo. MÜU od katerih se bo zahtevalo re- "/1^ ^ GA^k What geta my goat - (da signaeijo'. Tudi če bi bila to g& G. li^b J. ^ 'g ¿i ^bim dober žargon), je to, resnica, bi pač ne bilo nié nove- šparac, G. T «nue, M. Osankh, p. delavec, Ici je navadno pag ga. Tudi duhovni so včaapi pri- WuwriA, Jobn Pleše BonaJd, J. Bolf, ten, zabrede v neumnost v j ïïtzisiïL w *moral bm naii bil rojen, smo imeli iupnllu po tar ln r^u. a. Vrtn.r m imenu Antona Gabrii«, ki je ginu.] n.br.n.K. d. t. j«. MS. . ««jreij« nesreia za' del« a*. ""T1"1' T*°n S^H n» predsednika BnÍÍ!' «? t?*8*-- P».«I VpJP° Antonu Adamichu s proi- ^ «toll»yt, paieWpri^Mr^Ljo. da se vPwsveti priobíi «IHP* " ^ signirati za nedoločen čas. Ko imen« darovalcev Akn nI irnen.l^* >*• da voditelji, ki pa Je ikof ljubljanski gM' »« Ponifa. do pomaga doma orati, g. Js^ P^p^T ' j ------- " ^M* koj obvestil, da naj ure naiaj N.blralci. A Adlunl(.h , ,„ . . , kjer je prilel, češ. da to niLJl ¿ jLv«L j^T^ «ujejo, da so najmodrejie bJ prav, da bi farovSka suknja ho-ISz i b ' okrogU- To je Tskibslu^ki^àr,! Suunit, Mtaeta. - m» dalo navesti veliko. Toda «Geor*e Waehtegton- it. 270, d^^eriik! Vîi. Uke «tvsri ptó niso vrlina pJ Lyons, H. d«rovslo «10 v po- "VX T^lS 5 K ^CTu».; ^ at airsssr «v«ta! -> fWM» eW*» T ■■ L- D""»«'»:, F. Molan, G. Mi- VOdJj«ljfV' ^ lzdelu' 'loi. M. Kanjer, M. Potok«, L Simili, «"»črte za indusUijgho vojnol Smrt -l'J- lM- Mul"r' T- P«™" 3 Antolli. kor za piknik. mlade matere. Po v. Gud^ T. Kitari«, i. Žu„. Ali ni ie 6as, 4a bi airooi P». — Nič veselo 3 PoM, * ■>-"" ■ ■ ~ 1..........>•* delavcu, j, jsdrno od-fSlSToii^ stk? Igra so boljo, da Človek, krona stvarstva, ne iivi, ker eo prav ntófc" "p^«®*1"' ,Bulcko!n «-I»«* vpHso5."ne~fa^č.j*d^ro. n« loči od navadnih živali, ki nimajo razumnega čuetvo- Ha Îbflt?ï2tiSL<ÍK " ".°d,..po z*dovt>ljstvu ^ «pak ja ^tadujejo ,e Inetínkti, pri k.Urih|l? k^'. t večalimanj sodeluje nerazvita pamet tendent Cameron rova, ki je kazali ao, da Veliko več je vrodno, rto'človdc e taič želodoem JSaS11«^?^^"r^^^ pa alt navadne hrane gleda zjutraj za nekaj minut pojave »petovano r^un na gasoiin. u vi ^ na jaznem nebu tik prtd vzhajanjem solnea, ali pa zvečer J? "I Hažal r^ Lu. m nmmA .11___i____i___lj. . . . .. .. Čuns. K«r amatrem /ia C q 7™* . "Unče , ka- pred njegovim ali za njegovim zahodom, kot vel zakladifc"Dle~ 8'. S' Uro prir«" o»"• «to bi bil - W uk ob 8' •voje premoženje. - IZ^^t«" In-tah noreev, ki jih vodijo živalci inztinkti, je več OUm^ meni i, moj«»« ^Kj ZltJŠl u kot razumnih ljudi, katere vodijo v njih življenju razum- ^^ »»» Kovichu. 1JT na čustvovanja. Veliko teh norcev sicer prizna, da ie »o-!u r?i*nl euwJI veikMlt «a-«amo enkrat _l_i _» a.____ ■ m .. __- _ V I hranili not V nrnmm»B«k> _- I ir.Ll_ ____ ► vrie «tiri leta. •podarak! tiatem v danainji človeiki dnUbi kriviteiJ t^a|.be?biis v^LlJ.T0^® tlov*n»ko obeinstvo danji gospodarski alatem {«premeni, da aa človek dvignarg,Ulllfn ^^ ^ 8- ^ Bl odbwbo pre«krb^i te iivabldh niHn, v katerih ga vodijo živalski instinkti ^¡J* bu Kov,ch» w nI ¿»«n trebno. u rt TZ' •N- J'nu",•, - ako oatano, kot Je bUo. Podobni ao onim bresmiaelnim reairala, uaUvljen po valih jJb-ljudem, ki bi radi oprali koluh, ne da bi ga imočilL ,k54^Ul ®P«orifn, da nih«e Današnja doveika druiba je bolna. Zločini, ki aa do- ST^tir^ ^ PrwU" Rajajo vaak dan, to potrdijo. Da so U iločlni tako it» Ki« «i jemljete pravice, da vi vilni in ae itevilo njih ne zniiuje, ampak ie narašča, nj ubnuJuJat« poštenim kriva samo podtdovalnoat, ampak največ razmere v ka- ihod * T*6100, ^ »Une popadljiv in v njem ae razvije inatinkt morilca, ako ne smem jaz. ne moj prodaji iivi v ratmerah, ki ubijejo v njem vee boljše laatuoatl v vU€ k9m**> ko ste Tako je tudi a človekom. Dober in razumen človek do- f®^1'P^nkru drugega pod-atana alab, kar šivi v alabih in nečloveških rasmarah. O M^n vprašanju, kaj ao človeške razmere, bi aa dale naplaati «val uradnike tega okraja, da « debele knjige, da ae to vprašanje pravilno definira. To 1111 v kempo, pa ni namen tega članka. V človeku, ki šivi v alabih raz-li^JT,^1 BttieB ^^ 1 merah, ako nUo v njem Uredno močno raaviU pod^ov.J^v.t^u uTSL« m dobre laatnoaU, prejalUlej ugasne čustveno * Kaka Jih skrbi! Oak Creek, Cela. — Pri ne-kem rojaku sem dobil v roko št 24B MA. S.M Ta rojak nepridi-ljudem I prav krpica vprašuje, kako sto» Je politične tanse pri SNPJ Pravi, da Mlawndalaki socišlisti in komunisti igračkajo ln da ao v veliki menjalni". Rad bi ve-dal. kako neki oni vae to vedo. ker njih naloga Je vendar, da skrbijo aa poboftae duftice In Jih učijo. pravi* omenjena krpa, da "velika večina danatva molči in prenaša mučno *jeM. Ne verjaasem. Bil «e pri velikih druitvih 8NPJ, a nikjer nisem le ofuail toliko ne- novieo ne bom danes |>oročal, temveč žaioetno. Dne 12. J^o. arja Je tukaj umrla sestra Ella Taučar, rojena Debelak, ki J« rojena v Broughtonu, Pa., 5. avguste, 1908. Bila je ¿Untea druitva št. 52 SNPJ. Bolehala Je na notranjih nered-nostih ie dalj časa. Ker w bo-IJl 8mow e»en ni obrnila na bolje, Je bila ff^i0^ v 1 oddana v Mercv r^Urjetp. J. Kalim ln F. delavci, ki doprinaàajo naji J. Hč. v mduetriiakih vojnsh v;^Jf|aosyo vse trpljenje na svojj — Lotiia him^Mv I****' vei razmišljali druätwrlt WO ^*■ 8Vfh ^ 'in o strategični strani konfl Royal, Pa. — Na redni aeji društva 9t. 268 dne 8. januarja smo nabrali prostovoljnih pomoč stavkujo- ta? is pri wor J a Darovali so po We: Matt Glad, Jo* Ugnezdils v naši vaai izseljenska bolezi vae hoče v Ameriko, vse je njenega dne bdJ^Lif T* '« OH Anton Tutin, Anton Rupar, mamUeno od hrepenenja po jenega one bolezni podlegla. Peter Flanjak, JoenA Štefani«, Leo vem zlatem svetu. Težke «o Pokojna sestra in mati zgpu- ?°n' Martin Majata, John Dellč, mere v detel i, aU tu in tam •ca soproga in 4 male otročiče Martln.Spoler' Joa- MM> Jo1- u- potreba do isselitvi ven*višču. Pa Je prišlo pismo S?6 V0?**™ j«dnote naše nabrani na seji društva "Slavi- Argentine: ;Teiko je tukaj globoko aožal je I — John Doil- ja" št. 1 SNPJ dne 18. januarja U®Ua,'ako bi mogel, bi se «I w' taJnik« ' 1192«. Darovali so: i vrnU,M Je potošil neki fsnt. Ni tT_. - , Druitvo "Sinvija" »t. i snfj fioj^kle pa: "Povejte domačim u«peh igra in zahvala. Vinc«* Kubiiek $6, Blat Kantin«* I smo morali dva meseca čalfl ®arbertaa. O—lKra "Grobo: ^ S $i: F' A* Vkkr' Anlon Preden smo si dobili mesto. Vi bodo izpregovorili," ki Je Wla ~ ** vsi sestradani in obui IMr JT* »* *«* «»o «tapili V službo * J® obneala. Dvorana je | J°kn Mrak 7Sc. Po 50c:|d* 8™o si ustvarili m m ožim Pom* domalaga polna. Vstopnic, fif0*! LKop^' Anton »kromnega življenja.* HvaU vsem igralcem in igml- iki, Too, Briéki, Aagwt U^k,^. Whapa predsednika se | «am za njih požrtvovalnost. ^ Zow. Frank Zalta, Kathorlns jo v|Gorici kar po vrsti. ® ^^VKii. da si je klub ^^ Ttroaia Goiok, MaU l^rar, Zgubin iz Skrljeva pri Koti* pomagal finan- ^ ÄeSfLÄÄÄ v Bwlih » * vračaldomoT" čno. Le tako naprej! Kdaj bo . T^T p'^76- kaj takšnega j ~ ^ BMk primai «a je zanetil več Alfonso ae bo lotil? I poUriT T i*. M. Jan.—Tu k* i ^L w"kington, D. ¿ajo, »o vloan prošnjo pri papeiu ločitev od svoje «ene is razloga. Pariz, 18, jan—Tukai nom. . WMhln^on, D. C., 18. Jan.— Jo. da Je Španski kndi Aifn^ John J- Tiaher' bolnik v WsJttr »vlom I^ETSriSL^r ^tfiij€ ^ ^ zanetil več požarov, kPao se| ker mu rodi same bolne otni^ltorek Pon*v,J»u v glavnem teko da ne bo im.?!^* »]«^ u •voj prestol. Alfonso Je oie FUher ^ dejpj,L V mHttu * J« v torek vega sina. (Kaj pa če Je Alfon- *°i*r\yo 24 raznih požarov, ki eo »« «am kriv?) |biH v večini podtaknjeni po Fi- •herju. Nevarnost, da ae ogenj Mehlttl vatešl uMN AmeričaauL I Je bita to»ka, da so bUi ___CKr, 18. Jan__KleH- pf>klicanl ^ «mi^aacl ht Bai- kalal reboli, ki operin^> v drteJ ^tiride^t g», vi Jalisco, ao včetoj napadli in ¿T^ ** b,k> ^ ^ ™J«nih. to,»aH ranč blizu Colime terl™** P® l"*aHh so coni na več ubili lastnika, ki Je bil ameriški!*** riavljan po Imenu Frank E. Lake Jr. „y»*v . tem, ko Je plačal davke v K au. Zgubin Jo v korijeri pnp vodoval sopotnikom, ds je dva eina hkratu pri vojakih, bi po zakonu na emeio biti. | činaki načelnik v Kožbani m zmenil za njegove prošnje, le čez dolgo čas so mu cc sina odpustili. Dva orožnika bila v korijeri tu te dva sU > vala ovadbo proti Zgubinu mu podtaknila razšaljenje ** solin ija. Pri razpravi je » bin slovesno zatrjeval, da ali kol toga, kar navaja obtožnii Rekel pa je. da Muesolini dobre zakone ali drugi so ts. Jih ne izpolnjujejo. Zgubiš zatrdil, da on ni proti d* Svojemu ainu Je kupil iuIu^ sko^lovensko slovnico, ko j« šol k vojakom in drugega ga aina Je poklical iz ko Jo Izvedel, da mora vojakom. Zgubin Je nove priče in sodni dvor Nova —-—« * cmrm t*. JAWARJA. Wig—p—— i um SVET O X klerikalci za VtitK DA v. KE. ZASEDANJE LJUB. OBLASTNE SKUPŠČINE. (Izvinto.) Ljubljana, 20. dec., 1927. Kar daje neurejenost razmahi Jugoslaviji in kar daje kot posledico gospodarsko kriq> v ju goslovanski državi, je vse znak demagogije meščanskih političnih strank in ignorance delovnega ljudstva, ki se da slepo voditi «llfroe zastopnikom kapita aviji. To smo že ne- la v Jugoslaviji, štetotofc imeli priložnost uvi-(leti. Ali vedno je bilo to skoraj zaman. Ddavci ki kmetje le počaai spregledavajo in nikomur pkoro ne pride na misel, da bi vsaj očitno grajal take metode, čeie ne javno nastopil proti njim. Slovenijo tlačijo predvsem davki in samo davki. Kakega hujšega pritiska od oblaati, hvala bogu, ne občutimo, ker go-8 pod je v Beogradu verujejo našo znano slovensko lojalnost in naivnost. Ko bi Slovenija plačala na primer veaj samo toliko davkov, kolikor jih predpišejo po zakonu odgovorni ljudje, b morda Se Slo, ali če Slovenci ra-devolje plačajo na davkih in davščinah še več, potem bog njimi. Obdavčen je delavec kmet, uradnik, državni nameščenec, aploh konzument, a t ud, obrtnik in mali trgovec, komaj ležeta naprej. Za male posestnike je va*j toliko boljše, ker težo enega dela davkov lahki mile in drage volje preložita na rame konzumentov. Toda, daairavno je slovenski davkoplačevalec še tako preobložen z davčnimi dajatvami, ven dar so se Se toff1 mi Slovenskem ljudje, ki tvorijo po svojem "ljudskem" programu močno, odnosno najmočnejšo slovensko stranko, slovenski klerikalci, ki so v svoji "eocialnooti," ki jim je vedno in povsod na jeziku, Sli tako daleč, da so na seji ljubljanske oblastne skupščine pred. lagali Se nove davke v višini o-koli šestdeset milijonov dinarjev za eno leto. Socialnim klerikalcem je teh davkov, Id jih plačujeta sedaj delavec in kmet, še premalo, naložiti jih hočejo še* čeprav vedo, da jih delovno ljudstvo ne premore več Proračun za leto 1928, ki ga je predlagala na zasedanja ljubljanske oblastne skupščine slovenska ljudska stranka, je bil od klerikalne večine aprejet Opozicija demokratov, kmetij-cev in a. Sittarja, eocialiatičao-ffa poslanca, aploh ni mogla dobiti olajšav. Klerikalci se dosledno stali na stališču: Priviti je še treba delovno ljudstvo. Ce ne bo moglo plačati, jih bomo še zarubili. Tako postopa pri nas v Sloveniji slovenska ljudska stranka. Ni dosti, da naa gnj»vi iz Beograda, ne, treba Je, na» odira tudi domača gospoda, ki je zvesta svojemu krščanake-mu prepričanju slečf trpina do kože® ■■ | I'red dnevi smo poročali, kak-¿ne davke la miali a 1. jan državo in njene funkcijonarje prav nič razveseljivi. Sicer smo pe v Sloveniji jako zaostali ljudje. In to dobro ve. do gospodje v Beogradu in to vedo tudi gospod ljubljanski Skof in sam "voditelj slovenske-«a naroda," gospod dr. Anton Korošec. Vsi ti vedo, da bo Slovenec vedno dal za cerkev in aa oštarijo. In to nevednost in to nesmiselnost slovenskega Jjud-•tva izrabljajo goepodje, koli-kpr le morejo. Človek, ki gleda na vse to, mora reči, da je k* takega menda mogoče le še Sloveniji. Kljub temu, da eo klerikalci še tolikokrat pokazali, da so proti ljudatvu, da bijejo boj za čisto druge interese, samo ne za interese delovnega ljudstva, da nalagajo še oni davke. čeprav so jih gospodje v Beo- mm/l.i I* 14.-1-______v r bližnjo hišo in aporočil gradu že itak preveč naložili n* ^ apmtvili truplo na bregter rame slovenskega delavstva ta* \m takoj obveattti orožnlško kmetskega prebivalstva, ljudstvo v nekaterih krajih aa njimi. Oje za njimi, kakor gre pijanec v oštariji sa svojim frakUem ... Ni mu pomoči. Za- strupljen je od klerikaliama, kfu kor je pijanec zastrupljen o4 alkohola. Samo mali otoki ao nekje, kjer aa^ašijo klerikalne trdnjave, samo nekaj treznejših ljudi je, ki pričenjajo mislit! s avojo glavo» Ali ti Hodje so Se tako oaamlje-ni, tako malo jih je, da ne morejo tvoriti proti klerikalizmu še močne in trdne fronte. — AU se bo kdaj spametoval slovenski narod? Ali bo kdaj začutit, da je suženj drugih in be? — Da bi vsaj kmalu, da bi ga vsaj davki izpreobmili in mu odprli oči da*je človek, ki je vreden življenja. Italijanska valuta a pomočjo dolarja. Trat, 90. dec. 1927. Ameriški kapitaUati/ imajo prav zelo naklonjeno srce fašistični Italiji. Mussolini je tU nančnim diktatorjem Wallstree-ta zelo ugoden goepod. Svoj čaa je Morgan podkrepil Muaaolini-ja z znanim velikim posojilom. Tako ae je takrat državni dolg Italije znižal na 4226 milj. od 0729 milj. Tudi dolg pri Konzorciju "Valori industrijalT se je takrat znižal. Z ozirom na to je tedaj Mtia-soHni poskusil stabilizirati liro. Vzel je poljski vzor za avoj. Ameriške banke bedo posodile 75 milijonov dolarjev, in sicer 60 milijonov pod vodstvom Mor-gana, 25 milijonov pa pod vodstvom N. W. Rothschild Sons |n Baring Brs. i dolar pojde tedaj ovo diktaturo pod- Tragedije na Bleda. Na rega leta dan sta se odigrali dve tragediji v okolici Bleda.! Spodnjih Gorjah ae je, ustreli mladenič zaradi nearočne ljubezni, v Gradu je pa drugi mladenič L. A. ustrelil avojo ljubimko R 0% in potem je še sebi pogna kroglo v glavo. Ljndako gibanje v celjski župniji leta 1927. Rojenih je bilo 486 otrok med temi 245 moških in 190 ženskih, umrlo pa je 422 oseb, od teh 231 moških in 19 ženskih. Bilo je potemtakem 12 otrok več rojenih kakor je umrlo ljudi, «a celo življenje, vsaj tak namen imajo, ae je zvezalo 155 parov. Utopljenec v poljaaski Sort. Ko ae je 29. dec. proti večeru vračal fant Tone AHč iz Viihar-jev od obiska pri svojem bratu ter stopal ob vodi mimo Viao- Viso ležat kega, je ugledal v Sort potko truplo. Hitro je stopil v to aovi- tnuar Javki morajo biti, to vedeti vsak. Ali davki ne smejo presegati gotove višine. Davki m°rajo biti taki, da jih ljudatvo zmore, da more obrt in induetri-J« mirno in uepešno prospevati, ^h se more ustvariti socljalni In ¡^podara« napredek. Kadar ao d«vki previsoki, kadar nOOtopI tog« še gospodarska kri- c'»lnlh konvulzij. Id pa za draft-,n u obstoječi red niso prav ''mpatičae. Država postane ^'iaj '»nlabljana, »"■«■živalstvo no .........» svojih " «jaW do države, ki ao previ- Tedaj morajo ' ^ni éael In tedaj mat ' ,0 pojavov, ki A m, -—iXI. » Ameriss Mussolinljt preti. Po zadnji statistiki italijan-ske Narodne banke je v cirkulaciji 17.788H miljona lir v papirju. Zlata in zlati devis pa je trésor ju za 1001 miljon lir. Država je Narodni banki dolžna 0007 mlljonov Mr In ameriški kapitalizem jp vesel tega novega posla, Italija pa triumflra, češ: pcgtejt», Amerik» nam pomaga . . . Slovenci pa ne smemo pe mnenju nekaterih nič ddbitl iz—Amerike od svojih bratov in sester. Čudna je logika včaeih. Smrt zaradi V BtražJšču pri Kranju je na božične nedeljo v gostilni Josipa Bedenke nenadoma izdihnil . v Smart nem pri Kranju, pogrebu je odšel šttrer e prijatelji v gostilno Josipa Bedenke v Stražišču. Tu se je se-smmtt s nekim znancem, ki j« prišel na kratke počitnice iz A merike, kjer ima fiifrer svoje hčere. Te so mu poslale pismo s S dolarji. To darilo in sporočilo, da ae jim dobro godi, je na starčka tako učinkovalo, da ae je vsbelja jokal. Zaradi vellke- t*aj~ mora "priti tudido ae- I» vr^mirjenja ae je grudi! wmm m I brez beeede. Došli zdravnik je mogel ugotoviti le «mrt. Pešar v Ljabljaai. Dne 2. jan je pogorel atelje ljubljanskega fotografa Davorina Bovška v Kolodvorski ulici rusproti ljub- ^_ Sumfee/ds k bu m i i h v,Poljanah. Kakor je Mlo videti, je trup-lo lešalo že dalj čaaa v vodi. utopljencu ao spoznali ,1. Su$ter-šiča, sobnega alikarja iz Skof j; Loke. 2ena ga je še dalj »grešala, vendar je mialila, da e odšel čez mejo v Italijo. Ni ugotovljeno, ali je šel mož pro-stovoljno v smrt, ali pa je po nesreči zabredel v vodo. Slednje je vsekakor verjetneje, do-čim je domneva, da bi se bil izvršil zločin, akoro popolnoma i* ključena. Pokojnik je bil takoj aaaladnji dan pokopan v Poljanah, a kakor se čuje, bodo trup-o zopet ekshumirali zaradi po-drobne ugotovitve njegove ža ostne smrti. Velik polar pri Sv. Katarini. Dne 28. dec. je nenadoma iz bruhnil požar pri dveh posestnikih pri Sv. Katarini in jima popolnoma upepelil hiši. Domači aaai komaj oteli golo življenje. Skoda je velika. Nagla emrt Slovenca v Zagreb«. Dne 28. dec. dopoldne, bo ao gledališki ognjegaeci sedeli v stražnici, je mahoma postalo slabo Alojziju iarnu, ro-enemu leta 1880. na Trški gori pri Novem meetu. Njegovi tovariši ao mu akušali pomagati, a-brez uspeha. Žaren ae je mr tev zgrudil na tla. Zdravnik je zjavil, da ga je zadela srčna kap. Smrtna koea. V Celjski javni bolnici je umrla dne 80. de cembra 31-letna slikarjeva žena Julijana Paj z Dolgega polja v Celju. V isti- bolnici je premi mri ¿7-letni čevljar Fran Pečnik Vrbja pri 2alcu.—V Novem mestu je umrla Marija Severje-va, roj. Berdavs.—V Celju Je u-mrla 29. dec. v 41. letu starosti zasebni ca Marija Szabo la 6o-štanje.—V veljaki javni bolnici sta umrla Franjo Pečnik, čevljar iz Vrbja pri £alcu, in Martin Sedlašek iz Teharja. Slednjega ao našli pijanega in napol amrznjenega na cesti pri Te-harju,—PH Sv. Bolfenku v Slovenskih gerieeh je umrla po kratki bolezni nadučiteljeva soproga Avguata Kosova. — V Ljubljani je umrla poetrdščkova soproga ga. Frančiška Sinkov-čeva. Vojak zmrzali aa straži. Pri vojaškem skladišču v Belovaru je te dni na straži zmrznil vojak. Ko se je straža izmenjala, ao našli vojaka mrtvega na tleh. Ssumerl ae množijo. ;Dne 20. dec. ai je a strelom v prsi končal življenje 21-letnl čevljar skl pomočnik Josip Strle Iz Hrs-deckega vael. Vzrok ni znan. Vodovod v Hrastniku. Občina namerava zgraditi vodovod v Hrastniku. Raziskavanje izvirkov je poverila strokovnjaku inž. Petrovčiču. ZDRAVSTVO Poljudna beeeda o higijeai ln skrbi aa adravje. ]| Kako jt lUrii pogriKlal . tv< JHUivia GIMNASTIKA. Telovadba ali gimnastika ne pomenja samo fctovadbe kot take, krepitve telesa a prostimi vajami,' j ampak mnogo več. -Gimnastika" je tujka in pomeni alovenako — telesna ku|tura. Torej spada sem vse, kar fifcm krepi in lepša telo in to je: frotiranje, maalranje, telovadba, kopanje in čiščenje teleaa, gojitev nog, rok, sob, las, oljenje telesa itd. Vsa telesna kultura akratka, ki alonl na prirodni podlagi. Barvanja lica, ustnic, las in obrvi, na noben način ne moremo prištevati k gimnaatlki ali teleani kulturi! Gotovo vam je znana visoka atopnj* teleane kulture starejših narodov n. pr. Grkov, Rimljanov ki drufih. Dobro so vedeli, česa potrebuje človek, ki hoče biti lep, zdrav ln plemenit, ki hoče imeti lepe, zdrave in plemenite potomce. Spoznali so pa tudi vee pripomočke, a katerimi ao doaegli z lahkoto avoj V starogrške gimnazije je morale,rvaa deca, ki je bila normalno rasvlta. Dolgo vrsto let ni videla svojih staršev, kajti v gimnazijah je bila v polni telesni in duševni oakrbi. Baladi Grki so prišN šele dovršeni možje-vojaki iz teh koristnih zavodov. Grška mladež je bila torej vsa enako vzgojena, po istih pedagoških načelih od istih najslavnejših filoaofov tedanje dobe. Največjo vestnost pa so posvečali v teh gimnazijah ravno telesni kulttiri. V zdravem telesu zdrav duhl To je bilo njihovo tefcieljno načelo. Privzgojili ao mladini jekleno aamodiaciplino, - kajti dobro so vedeli, da brez discipline nI or-1 od tega imeli. Ne morda gmot ganizacije in brez organizacije nih, kot bi si kdo današnjih lju vsak se peča s kulturo «otovegs dela teleaa. Kajti nI vse eno, ali gojimo samo mišice in vse ostalo zanemarjamo, aH pa če gojimo vse telo vzporedno. V današnjih športakih pano-gah si krepe atleti največ le mi-šlce; in še tu se vržejo navadno samo na panogo, v kateri imajo največ izgleda, da dosežejo kak rekord ali vsaj kolikor mogoče visok placement. — Pri tem^se. veda popolnoma pozabijo na svojo kožo, čestokrat, da prevečkrat pa celo na avoje notranje organe. Enako ao zapoatavlje-ne tudi vse one mišične skupine, ki nimajo funkcijo pri njihovi panogi. Skratka, vae telo trpi, Često tudi njegova proporcional-nost. Da je vpliv na karakter tudi neugoden, je razumljivo! Vaak človek bi moral gojiti telo s prav "tak« ljubosumnostjo kot to delajo danes nekatere ženake, ki ae trudijo biti lepe. Seveda je treba to kulturo po-staviti Čisto na drugo podlago... Marslkak človek (zlasti starejši gospod), ee bo naamejal temu naziranju, češ, kaj pa je treba? Vaak tak gospod naj pomni, da to še ni vse, če je Človek veMk in krepak, zdrav in u-trjen, ampak, da mora skrbeti tudi za lepoto svojega telesa. Ne morda zavoljo sebe. zavoljo avoje zunanjosti, ampak predvsem zaradi avojega značaja in avojega potomstva. Vedite, da v grdem in zanemarjenem telesu ni lepega In plemenitega značaja! Iz zgodovine nam je znano, kako ao mladi Grki stremeli za svojo lepoto. Vsakdo je hotel biti najlepši, da bi nosil ponosno hne MHyacinthM. Mnogo ao žrtvoval! zato in mnogo korlati ao Zdravljenje z radtavalovJ Toronto, Ont,—Profesor J. C. McLennan a torontake univerze je izjavil 17. t. m., da postojl ve-lika mošnoat zdravljenja z dol-gometrskimi radlovaiovl. Eksperimenti ao pokazali, da se etrovni valovi.lahko projektirajo v kri bolnika in regulirajo temperaturo, kakršna je še potrebna za naičenje bolezeneklb organizmov brez nevarnosti za II KNJIGO AMggfttl 8LOVÏNCL" â : 1 < ni reda t Za vzor naj nam alu žijo nepremagljive "falange". Starlši ao bili ponosni na avojo deco, bili pa ao tudi kruti db nje. Ko šo se'nekoč bili Grki proti močnemu sovražniku, je neki mladenič pobegnil z bojišča — videč, da je propast Grkov neizogibna — in prišel laat-no mater prosit, naj ga akrije. Mati, užaljena do amrti v ponosu na alna, mu je vzala iz rok krvavi meč ln ga je prebodla z njim rekoč: "Niei vreden drugega, kot da te zakolje šibka žena!" Toliko samo mimogrede, da bomo lažje razumeli, kako Šibki n sls bo vzgojeni so tisti, ki nočejo položiti vseh svojih moči na rtvenik naši mladi in kraani domovaini! Največji vzrok ne-značajnoati današnjega Človeka ežl v današnji nizki stopnji te-esne kulture! L... Zbudimo ee torej in vrzimo preč naše stare, zarjavele nazo-e In pobrigaj mo se bolj za na ša teleaa I - Prav poeebno al smatraj mo za dolžnost, nuditi naši deci kar največ prilike za gibanje v pro-ati naravi. Pošlljajmo mladino na igrišča, kjer bo pod dobrim nadzorstvom in ne v roke kakemu sebičnemu trenerju, ki so mu mar |e klubov! rekordi in ne telesna kvltura! Pri tej priliki naj pripomnim, da naj atarši, katerih otroci športako udejstvujejo, strogo pazijo, da al bodo njih mladci in mladenke vzporedno gojili mi šlce vsega telesa, da se ne bodo specializirali samo na tek ali kaj drugega in vae ostalo zane marjali, kajti lahko se primeri, da postane njihovo telo prava apakaI . Kako primerno bi bilo v tem pogledu, da bi se organizirak) telesnokulturno društvo (ampak res telesnokulturno), v katerega bi imeli omogočen vstop ljudje vseh slojev in bi si ns njegovem ograjenem prostoru vzgajali skupno svoje telo. To bi bilo kaj lahko doeoči, kajti oblasti bi šle gotovo taki korUtni ustanovi na roko; treba Je le, da se zganejo te vest ni faktorji. Kako bi se dvignila naše adravstveno stanje, koliko manj prehladov in od neutrujenoati izvirajofih oUdrnj bi se pojavljalo! Vso gimnastiko razdelimo v več bistvenih delov, katerih di, — ki se jim zssvetl oko le, če vidij* denar šteti, — mislil. Ta krat ae Je zmagovalec na olimpi jadi ali kjerkoli zadovoljil i svežim lavorjevfm teAČWn. da nes pa ne bi nihče tekmoval zanj. Za tako skromno darilce ne bi nihče n. pr. frčal Čez ocean. Danea mora biti darilo vsaj ta* ko, da se lahko kje saatavi. Toda kaj bomo metali bob ob ateno! Vae bo počaal minilo in prišli bodo zopet tlati lepi čaai, ki al jih mi gimnaati tako zelo želimo. Malo nas je, ali vendar Je od nas odvisno kdaj pridejo! V Jutranjih urah ae najde v vsakem logu kotiček, ki Je samoten in neobljuden. Vaak tak prostorček uporabite, In izvršujte gimnastiko pod milim ne-bom. Ce pa takega proators ne znate najti, vzgajajte telo pri odprtem oknu. (Kom* jutri.) Stavka v dela veki banki? New Vork.—Unija knjigovodij, stenogrsfk In računarjev je 17. t. m, pozvala osobje Amal-gamated banke v stavko, če banka ne u posli člana unije, ki je bil odslovljen. Amalgama t ed je pod kontrolo krojaške unije A. C. W. A. In je prva delavsks banka v New Yorku. V banki je upoeienih 70 oseb. Dvorana je bila nabito polna odraslih in otrok. Naatopiti je imel sv. Miklavž s svojo častitljivo, belo brado, visoko škofovsko kapo, v spremstvu angelov in parkljev. Solarčki so ai še komaj upali dihati, mlajša deca, ki je vprvo pričakovala sv. Miklavža, je pa brezskrbno čebljala in {spraševala. Na l^ncu pete vrste je sedel gospod Golob s svojim šestletnim smčkom Borisom, ki je vstopil jeseni v prvi razred. Na-dejal se je in je pričakoval ko-nja na*kotaČah ter je neatrpno izpraševal očeta, kdaj že vendar pride sv. Miklavž. 'Ti,* oglasi se zs Golobom globok moški glas gospoda Kra-Ua. "Tvoja hči Majda je šla domov, ker je nekaj pozabila za obleko in zdaj jo moramo Čakati. Vsa stvar se bo zakaanila prav naf>riJetno." „ "Zdravo, Boris!" Je nagovoril očetov prijatelj dečka. "Kaj m tališ, bo II konjič ali ne? Ca ai kaj lepo ln doatl molil." Dečko je široko odprl oči in se zazrl v očetovega prijatelja, kateremu ao ae prav močno videle čeljusti, ko je govoril ali se naamehnll, prav tako kakor vsem njegovim otrokom. Na vaak i atrani uat je Imel po en cel zlat zob, ki je bil močno videti iz temno rdeše čeljusti. Boris ga je gledal, kakor da bi ne mogel odvrniti pogleda od uat gospoda Kralja. Neatrpna mladina je Še močno cepetala s nogami. Da bi ne-strpneše v dvorani potolažili, ao iasa odra zagnali parkeljne, da so stkali ln ropotali s verigami. Na odru jo bilo vae nervoano. je že ataJ pripravljen s v roki, a angelom treba popraviti to In Končno ae Je dvignila saveea in Miklavž je atopal počaal, kakor se kpodobi staremu svetniku. Ko jo prečita! nekaj naukov, ie pozval angele, naj odpro zajed niče s darovi. Vas je utihnilo, ko so sakll-cali prva Imena. Peti obdarovane« Je bil Borla Golob. S trepetajočim srcem, vedno strižsč trepalnicami, da bi ne aajokal radi parkeljnov, je korakal proti odruj Miklavž ga Je vprašal nekaj malega In ko Je zapaall, kako Je deček v strahu, ga Je tolažil, 'da naj ae nikar ne boji ter se mu Je naamehnll prav IJubeznlvp, Boriau ae Je mahoma razjasnil ves obrsz In vss Ntrah Ja Izginil, ko Je zakričal; "VI ste pa gospod Kralj In na sv. Miklavž! Od rasnih strani se je začulo h I h i tanje, a parkeljni ao eko-( lli k dečku, da bi ga pograbili. Tedaj je Boris sklenil ročice in Jel prav milo prositi ln zatrjevati: "O, Miklavž je sv. Mi-klavž ln ne g. Kralj." Ko Je še «liAal nauk, da ne sme mešati svetnikov z navadnimi ljudmi, je končno dobil zaželjenega konjička in odhitel k očetu. Ko se Je malo umiril, Je dejal: "Pa ae ml le sdl, da je bil gospod Kralj, saj sem videl, ko se Je smejal, njsgove čeljusti ln zlata sobe." M. B. M2NE VESTI m l Dva češka kadeta ukradla letalo. Dunaj, 18. Jan.—Dva čehoslo-vaška avijatiška kadeta se bo-sta zagovarjala pred vojnim sodiščem radi prestopka, ki še nima para v zgodovini nobene dr-šave. Kadeta Marek ln Mika sta bila izključena ia vojaške avijatiška Šole v Proanicu. Da «e maščujeta, sta ae zadnjo ne-daljo ukradla v hangar in vzela letalo, v katerem sta se dvignila v srak ln poletela v amerl proti Sovjetski Busiji. V pondeljek je bila čehoalovaška vlada obveščena, da ata beguna priatala valed zmanjkanja bencina v Lu-blinu na Poljakom, kjer ao Ju Poljaki Internirali. Zdaj ata bi. ia poslana domov. K*r ata kadeta priznala, da ata hotela od-veati letalo v Rusijo, kjer ata miaHla stopiti v sovjetsko avi-jacijo, boeta obtožena velela-daje. _____ Naval aa komaaiate v Utvl. Kovno, It. Jan.—Valdemara-sova vlada ja aašela nov pogon na litvtnake komuniste. Policija j t odkrila tajno komunlatično organizacijo, ki ae je raapletla po vaej deželi._ Brez d«U — aamomor. Chioago. — V obupu valed slabega zdravja In ker ni mogel nikjtr dobiti dela, ae je y torek zvečer saatrupll Stanley Soho-kre na svojem stanovanju, 5828 S. Carpenter at. Ubit v boju a bandUl. Chicago. — Arthur CUfford, laatnik tobakarne na 6487 Went-worth ave., Je bil v torek uatre-ljen v boju a dvema banditoma. ki ata ga napadla v njegovem stanovanji^_ Ceetna šeJeanlca jo je ubila. Chicago. — 60-latna KUa Pe-terson, 1216 Wavaland ave., je v torek na Clark ulici padla pod voz cestne želsznice,ln Je bila na mestu ubita. Avatrija vaela kontrolo etreilva. Dunaj, ia Jan—Avstrijsks «bornlca Je danes sprejela na-redbo, na podlagi katera bo vla-da kontrolirala Izdelovanje, uvoa in Izvoz munidje. NaaadovanJe porodov v Italiji. "Popolo ditalia" aporoča števi-lo ItallJanaklh porodov v zadnjih letih In pravi, da jih Je bilo t. 1924. 1,178.864, leta 1086. 1,166.428, I. 1026. 1,184.600, v prvih deaetih mesecih taga leta* pa samo 024.446. Na eni atrani z vaeml silami aapočata propaganda fašiatlčnega režima, da bi Število otrok povečali—na drugI atrani t! klavrni uapahl—navzdol. "Popolo d'Italia" raigla-ša, da bo naatoplla vlada zaradi tega t novimi ukrepi In groal a represalljaml vsem tistim, ki ae Jim ne b^o pokorili. Koliko bo «aleglo obljudovat^e preobljude-ne drŽave s papirnatimi narod-bami In i mahanjem s rokami, o tem se bomo prepričali iz 'Topola" ob koncu prihodnjega leta. Menimo, da leži prorokova-nje za državo, ki nima ne dela ne Jela, ne svobode za avoje Iju-dl, precej na dlani. Ic NEW YORK A v JUGOSLAVIJO pod (mm* im vodstvom VELIKONOČNI Iii FT 1 S lablll vnvvni IBmiHI NA PARMIKU AQ UIT ANI A Odpluje is Ntw Varka v v KREDO, DNE 2!. MARCA Zs itaŠAlJar Infer«**!}* vprsiaH« Mlir»|aMI (ms»ré «g»nU mU ptékê Ml C9NAIB LINI PraznujU VeUkoaoč pri starlših In eorodalkih, ki vas težko pričakujejo. Potujte pod iaveftba-nim vodstvom Mr. A. Markaa-a, «lana aew-/erškege urada Cunard Line, ki bo skrbel za ves ln aa vašo prtljago. Potujte udobno. Prostori na "A^aUaaiJI" so veliki in udobni. Domača hrana. Za jamčite al še sedaj povratno vožnjo In prlštedlte denar. 846 N. M Irk Igen HM, 4'h Ira ga. IN. 221. Udiriar VMyka: VEUMMrtNWT Mogli bi tudi nazvati to čudovito prigodo bUznoet ljubezni in Izdajstva. Izvolit« presoditi sami. Ona — Jarmila — je bila lapa in duhovita filmska igralka. Onn dva — Ivan Rab in Simon Barra — »ta bila glavna junaka ta komedije. Ivan je bil nadebuden. ¿eden mladenič, ki ae je pečal največ * glaabo in iivel od novinarstva. Simon je bil grd, skoraj grbast in glup. Podedoval je lepe denarce, ki jih je zapravljal na ultrapameten način. Četrti igralec sem bil jaz. Nekaj «ličnega statistu ali publiki s pravico ploskati ali kimati z glavo. Ivan in Simon sta bila zaljub-Ijena. Seveda ne drug v drugega. Jarmila je pa dajala prednost grdemu Simonu. Ne da se odrekati duhovitost ienski, ki pregovori v dvajsetem stoletju dva zaljubljenca, da se odločita radi nje za dvoboj, sama pa igra pri tem vlogo Ir-tvs. Slučajno sta bila oba tega zmotna, kar priča, da ja bila Jarmila zelo lepa, Iran zelo zaljubljen, Simon pa zelo trapast. PozorUče j« bil udoben, rdeč salonček. Na visoki mizici pri oknu se je penil z rdečim cvetjem posut kaktus. Štirje usnjeni naslonjači so stali okrog mize. Simon in Ivan sta bila ie v moškem salonu. Jarmila je nalila v oba kozarca likerja. Najina naloga je bila nakapatl v enega praznih kozarcev močnega strupa, ki «a je dobila Jarmila s pomočjo znancev in prijateljev. Igral sem v celi komediji pričo kot intimni prijatelj vseh treh, da bi se nihče ne pregrešil proti pravilom, ki so ^ila ie vnaprej določena. Igra je bila zapo-padena v tem, da prideta oba na dano znamenje v sobo in sedeta na stole, eden z dasne, drugi z leve strani mize, kakor pač vstopita. Nato bi morali točno deset minut debatirati in na znamenje z moje strani bi morali vsi naenkrat dvigniti čaše in izpiti do dna. In tako je bilo vsa pripravljeno. Zrak v sobi je Ml sladko du leč in Jarmilina bleda lica so se ostro odraiala od rdečega e Iona. Jahaiki kostum ji je imenitno pristojal. Bila je nekoliko razburjena, ko je driala v roki stekleničk» smrtonosnega strupa in spuščala kapljo za kapljo v prazen kozarec. Na moje znamenje sta oba obsojenca vstopila in sedla. Simon je sedel na stol smrti. Kruto je. če mora ljubica deset minut gledati, kako stoji ajen ljubček na pragu smrtUpa ne sluti, kaj gs čaka. Opazoval sera njune obraze. Ivan je dobro markiraj hladnokrvnost. A kaj je bilo pod to masko? Simon je pa zašklepetal tu pa tam z zobmi. Kar se mene tiče, bi bil raje zamenjal kozarce tako, da bi sama ne vedela, kdo sedi na stolu smrti. A bilo je te prepozno. O Jarmili še nisem govoril. Ko je opazila, da je njena igra izgubljena, je skušala na vsa načine opozoriti Simona, da ja on irtev. Seveda Simon pri najboljši Volji ni opazil kretenj. Dihala je globoko' in naglo kakor da jo duši groza pred neizogibnim zlom. Ivan je videl vsa. dele zdaj je razumel, da ja bil Jarmili doslej samo lutka in igračka. V njenih očeh ja bil ničla, dočim je vsa njegova notranjost, vsak atom njegove krvi klical po ljubezni. PHOBVgT* Bilo je trideset groznih sekund (Dalja.) "Kdo sir Kaj hočeš?" jeclja In se zboji sam svojega glasu. Sila razburjen hlastne v kot po handtar ob. zglavju. Toda od prikazni prihaja taka očarujoča sila, da ne mora obrniti oči od nje; roka se mu dotipa do orotja, ali trepetajoči prsti spusta ročaj in handtar mu pade s strahotnim ropotom na tla. Vas trd od zone glada Omar v nemo nočno prikazan. Zobje mu klo-potajo, pretresa ga mraz, kakor da diha vanj ledena sapa planinskega prepada. Tsdaj se razgrne dolga odeja In pokate belo roko, bel obraz. "Fatima!" dahne Omar. Tu stoji pred njim tako mlada, tako lepa. kakršno je videl onega dne, ko je prišel v Vran-duk. Cisto taka je, le vsa bela, bolj bela, nego njeno mrtvaško ogrinjalo. Ob labodjebelih licih jI drhtajo gavranječrnl lasje. "Fatima, kako nebeško si lepa!" Omočen se ne more ganiti, udje so mu kakor svinčeni. Počasi se dvigne njena drobna proeojna roka, milo se upirajo togepolne oči vanj in kbmaj slišno šepetajo skrivnostne ustna i "Ko se povrneš domov—oj—varuj se črne kače!" | Ko tajinstveni dih polnočne sape v cipresah mu »uši j a jo njene besede na uho. Preble-do obličje se prikloni nadenj in na vroče potno čelo ga poljubijo mrzle ustne. Od nje veje grozoten grobni hlad in duh vlatne prsti. Iznova zabučl veter, vrata sd odpro. "Zbogom, Omar t" šepeta prikazen in se izlije Is spalnice. Oblak zakrije luno, otemni sobo . . , Omar je lešal kakor v omotici. Naposled «e je le ojunačil; vstal je, ukresal ogenj In pri-tgal svečo. Hitel je k vratom. In videl je, da •o zapahnjena tako, kakor jih Je bil zapahnll, preden Je Šel leč. Nanovo ga Je lomil grozljiv strah. Sapa je ponehavala; le Bosna je šume-Is zmerom enako močno. Legal Je zopet ia si otiral oznojeno čelo. "Kaj je bilo to? Ali se mi j? ie sanjalo tako tivo? Ali Je bilo vse le prazna domišljij*? Pa saj sem videl in slišal in čutil vendar vse tako natarfko! Tamle Je stala, tod se js premikala ona, Fatima! Ali vstajajo mrliči is gro-bov? In kdo je odrinil zapah, ki sem ga zapahnll znotraj? Da bi bil vse to samo privid? Ali je bila ona ali vendar nI bila? Ah. bila je, bila! V duhu bom vedno pri tebj, ml je obljubila na smrtni postelji. In vstala je is groba, obiskala me takoj prvo noč! Ah. da je nisem vprašal, kako Je Um ... kaj je na onem svetu . . . lp vprašal, kaj pomeni ona črna kača . . Zunaj so skovikali skovlrji. Upihnil Je svečo in razglabal strahotno uganko. Ze so ugašale zveede. ie Je allšal peti, klepeti divjega petelina. Prekrita! Je roke na prsih In zaspal . . . Komaj se je Jelo malo svitati. Je te zatrobil bojni rog. Omar Je skočil pokoncu in si mel oči. Čutil se je mirnega, krepkega in čilega. Ko ae je oblačil, ae mu je amejalo kar samo po sebi in venomer Je ponevljal: Tedaj danes! Tedaj denee!" Bilo je še mračno; toliko da Je razločal tablice na stenah. Skozi okno je pihal hladen piš. oznanjevalec solnčnega izhoda. V blltnjih hoatah so počlvkavall ptiči kakor še v sanjah. Megle so se kuhale nad Bosno vodo in se pasle ob holmih. Vranduške koče s svojimi iznad pritličja molečimi, širjimi tgornjicami kt strmimi strehami so gledale is slvote, kakor bi bile poatavljene v oblake Hitel Je v kopalnico. Po hodnikih, po dvo-riiču. povsod I je allšal ropot, klice, korake; te ^ bilo vse tivo po trdnjavi. Izza meglenih vrat je stopilo zmagovalno solnce. Po ozki galeriji minaretovi Ja korakal mujesln, prek rila I roke na praih. se priklonil globoko In pol ns vse štiri atranl "eean I Mu-ha med»"l "Allah je vsegamogočen! Pričam; da ni boga mimo Allahal In pričam tudi,«da je Mohamed prerok Allahovf Pripravite se k molitvi I Pripravite se k dobremu! Allah je vsemogočen! Ni boga mimo Allaha!"' Vse se je zdelo Omar ju danes odlikovano s čarom posebnosti, de nikdar ni poslušal poziva k molitvi taka posorao In pobožna. Po jutranjici ja šel na vrt. Uzorilo se je. Nebo je ovijala tanka mrena, b goščave je letela črna gozdna štorklja doli k Bosni iskat si postrvi. Tiho ja stopal proti orehu. Tisočere zlate niti so poigravale med vejami, pod lahno ordelem zidovju, po roenih bilkah in cvetlicah. Na svatovfko odetih grmih, v hladu dolgih Jutranjih senc ja bilo vse tako svetlo( pokojno, praznično . . . Natrgal je mladih rož in jih polotil na go-milico Fatlmlno. Na netnih cvetih so lesketale kaplje rane rosa ko človeške solze. Moli! je molitev, ki jo je znal od Fatime; kmahi pa se je zalotil, da mu begajo misli vse kam drugam. Spomini, živi in napol pozabljeni, so se mn porajali iz skritega dna duše. Ne-jaana, prijetna sanjavost mu je obujala srce. Spominjal se je veeelih in ototnih prizorov; spominjal se je časov, ko se je rajna Fatima zvonko smejala tukaj pod orehom, šaaov, ko sta skrivoma snovala rešilne načrte; spominjal ■a je njenega milega glasu, ganljivih hrvaških peami. njene hvale in graje, njenih svaril . . . "Kaj pomeni črna kača?*\ Spomini se ja odurne ciganke. Kar mu ja stopila pred dušo druga postava—temno oblečena ženska s črno krinko ... v hladni podzemeljski Jami, kjer so se povsod! utigale, blestele in bliskale pisane lučke na kamenitih stenah in stropih. • Nad grobom so Istali metulji In čebele; pogorekl veter je zibal cvetje in visoko travo. Na orehovo veji«6 je sedel ščinkavec in se gu-gal, da so sule svetle kapljice s rahlim šumom od listov; veselo, podjetno je zapel fanfaro ljubetni. . , Omarju je bik», kakor da sUši Fatimo: "Ne taluj za mano Našla sem mir in pokoj. Kako tiho, kako lapo je tukaj! CuJ, kako radostno pojo drobni ptički, ksko ugodno pihlja veter h vonjavih sene pragozdnih, s daljnih višav prijazen poadrav domovine t" In zaiutil ja čilo moč mladega telesa, sveto moč, kakršno Je videl In slutil naokoli v bujni prirodi. U so gnali konjs iz konjušnice. Treba Je bilio oditi; uklonil Je glavo. Poljubil je šo-pek In dihnll: "Zbogom, Fatima !H Na dvorišču so gisdavl trobci iztezali vra-tove, širili aoadrvi in rezgetaje pozdravljali mlado aolnce. Manjši kosmati tovorni konji, osedlani s preproetimi lesenimi sedli, so se vedli mirneje In le včaal pozvanjali z zvonci. Umlhal ja š dolgim bičem odganjal lajave psa. Divji brkati konjeniki so hodili okoli konj. nekateri pa so še sedeli v sedlu. Iz vrveče množice je slišal Omsr klice: "Huseln, AH. Ha- po Sa- Sedaj ja (spustil Ilmihal krasno oeedlane-ga Sa rifa is hleva. Umnooki beli ton j je sam prlskakal k svojemu mlademu jezdecu. Omsr ga je ljubkujoče potrepal po čelu. po pl*ih lepo upognjenem vratu in se popel v sedlo, rif Je pleaal po dvorišču, nagajivo natesal uzde In griasl t vale; ponpano. strumno in ven-daftiahno Ja sedel Omar na njem. Novo sedlo je škrlpetelo In rahlo so požvenketavale srebrne verižice ob uenjati opremi. Osman paša Je govoril s debelim Tahirom In zadovoljno gledal Omar ja. Dolgi EJuk Ja miril viaokeg» črnega Almadio. kl Je beeno udarjal ob tla, da so se mu iskrt kovale pod kopiti. Vedno neetrpneje Je stresal "Sokol" gosto griv* ki Je bil vanjo vpleten amulet proti zlemu pogledu. Kakor gibek mladenič ga je zahajal Oaman paša. Veliki be. lordeči turban sta mu kraaila diamantna agrafa in ča pij i no pero; ob bedru se mu je lesketala dragoeena damaščanka. Zatrobil je t robar na dolgi bojni rog. ia uro. Četrta je bližala polagoma koncil.' Tri sekunde pred koncem četrte minute je padel kak-tus z mizice pri oknu. Sam nisem prav vedel, kako se je to •godilo. Vsi smo se ozrli. Čutili tako neznatnega in povesili smo oči. Vendar je pa kaktus pripomogel, da je postal naš pogovor nekoliko živahnejši. Samo Ivan je mplčal in zrl zamišljeno na sliko dekličine glavice na nasprotni strani. Vse naatadsje sekunde je skušala Jarmila rešiti Simona. Ker se Ivan za njo ni zmenil, se ji je končno posrečilo opozoriti Simona na pretečo nevarnost. Posledica je bila samo to, da je začel Simon še bolj šklepetati z zobmi. Zdelo se mi je, da ne bo imel dovolj poguma, da bi izpil usodno tekočino. Jarmili se pa položaj ni zdel brezupen. Bilo je, kakor da ima za to eventualnost že pripravljen načrt. Sekunde so hitro minevale in možnost rešitve je bila vedno manjša. Bilo je že devet minut In nekaj sekund. Jarmila se Je igrala nervozno z bičem, Naenkrat Je zadela ob kip na kaminu, ki je padel na tla ia se rasbil. Na te j strani je sedel Ivan. Obrnil se je in tudi jas sem se ozrl na tla, kjer so ležali ostanki razbitega kipa. 0-paall sem, da je dvignil Simon drhtečo roko Ivanov kozarec in ga skrivaj zamenjal s svojim. Jarmila ja mirno opazovala njegovo početje. Ko ta ja Ivan obrnil, so se Simonu roke še tresle. Na mizi je lesketala kapljica likerja kot znak izdajstva. Toda Ivan se ni zmenil za njo. Manjkalo je še 48 sekund. Postal sem nervozen. Torej za tako žensko, ki je ljubila bebca in strshopetca 4n podpirala njegovo uboitvo, se je našel plemenit mož, ki je tvegal srečo v veliki ljubezni. V resnici pa je bila ta ljubezen podla, beraška in strahopetna. ljubezen ženske, ki umori moškega, ki jo blazno ljubi, samo zato, ker ne razifpe njegovega srca in ker sg j t zdi originalno, ako kdo radi nje umre. Lahko bi J>il povedal, da gre za podlo sleparijo. Toda molčal sem in ko s^tn dal slednjič znamenje, sms vsi izpraznili kozarce ¿lo, dna, Omenil bi še, da je zamenjal Ivan v svoji plemeniti velikodušnosti kozarec v trenutku, ko je pgdel kaktus z okna, tako da se je sam obsodil na smrt. Samo jaz sem videl nj govo kretnja in zato sem molčal, ko je Simon s pomočjo svoje ljubice mirno umoril ssmega Rpbo. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Dec. 31-27) po-meni, da vam je naročnina po- ekla ta daa. Ponovite ja ravočaano, da vam Hata ne ustavimo. Ako lista ne prejme-e, je BMgoče vstavljen, ker ni M plačan. Ako Je vaš liât pla-an in «s ne prejmete, je nm-■P goče vstavljen valed napačnega vsemi te Trinert Cold Tablet« brea M|OT. pilite nam dopianko in * ** «k*. drn- SEZONA HUDIH fftEHLA DOV JE TUKAJ! Ns uprašajte "Kje sem dobil prehlad?", temveč skušajte ga odpraviti takoj! Ia najhitrejša pot Je ta: Triner*s Cough Sodative, ampak v vseh sločajih vsemite prav gotovo Trinerjevo grenko vino takoj, ker v vseh takih stanjih aajvainejáa stvar je driati «reva odprta. Pišite po bresplaéno vzorec qteklenieo na Jos. Trinar, 1S33 S. Ashland Ave., Chicago, DL, In priložite 10c v pokritje poštnih troškov. Trinerjevo grenko vino je najsanesljivejia odvajalna to-nika. ^ j Oče Blaž pokliče Janeza, ter mu veli, naj prinese vrček piva. "Dajte denar, oče!" "Glej ga, s denarjem bi vsak prinesel, ampak brez denarja to je umetnost." Janez gre ven in čez nekaj čaaa prinese prazen vrček očetu. "Oče pijte!" "Tepec, kdo je pa še pil iz praznega kozarca?" "To je ravno umetnost. Is pol-nega vrčka bi vsak pil — ampak iz praznega . , . e Odveč. — M i los t i vs. ne smeli bi povabit! še nekoga, ker jih bo 18 za mizo, a to je nesrečna številka. — Vaše razburjenje je odveč. Ančka, saj veste, da jš gospod za dva. e — Kaj al pa imel opraviti v upravi? — Oddal sem oglas, da bi se rad sopet enkrat kje sestal s ženo. ker je že več mesecev nisem videl In sploh ne vem. kje stanuje. a Irealja. — Zadnja moja knjiga, na-zvana "Ne tenlte ae," ml je vrgla 100.000 Din. — Zakaj sa pa tako veselite uspeha? — Zato. ker se bom zdaj lah-ko oienfl. SEST DRI PREKO OCEANA 10. JANUAR naznanilo. Društvenim tajnikom ig un ae U da mmja ^■vss| Članov ia nie, naslova novih članov, in aaatove^H In izobčenih članov da Se lahko točno vredi Najkiajia Ia aaJbaU PARIS3.feb.-24.fdk <0* »ML) Najkrajte pot 90 lilylrf tsšS S v nhW iiáiQwintl Pijak De de Frasee Ii (Ob hML) VfcraAajW katiiagakoll ali FRENCH UNE »S N. Michigan Ave. Chicago, DL avedtte etari in novi naal Naši zastopniki so val tveni tajniki in dragi ki, pri katerih lahko plačate Naročnina sa oele leto je $6.00 in sa pol leta pa $3.00. Člani 8. N. P. J. doplačajo $¿80 za eto, sa pol lete $140. Za smete Chlcago in Cieero a leto $740, pol lete $8.76, za $640. # Za Evropo stane za pel late $4.50, za vae leto pa $9.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Claai doplačajo samo 50c aa Omogoča mirno in okrepča-Joče spanje Mladinski List stane sa cela eto $140. Naročnico lahko tudi pošljete na naalov: UPRAVNIÖTVO "PROSVETA" , < 2667 & Lawndale Ava. t» CHICAGO, ILL. katere ta glavnamn tajniku tem v arhiv« In jih epra> na dobi Tarai je zelo važno, vade j psilješs na nalašt ih vse ve apravnlfttvn Prosveta bej. Cpsnvnlitvo uljudnol Ura. 4a drufttveni tajniki is nica to upoštevajo. Philip na, upravitelj. Naročajte avto-znake S.N.P.j Na željo več društev je urad preskrbel avto-znake. so krasno izdelane okroj ščate tablica, z znakom S. N. I J., in namenjene so za a\ bile Članov jednote. Na smo razposlali podrobna po} nfla gleda teh znakov, ns hm pa apeliramo, da jih pridno m ročajo. CHIDIuTj predsednik 8Nfl Naročite bolj« mladino! 1 list, S|| sa sloves* _ . ifcl^iujolta epa-nja. aka a* poJuth« trurfalm ajutrai ha «rta-Mto. tedaj M Morati jemati Naaa-Ton«. To éodovito man» j« povrnilo aSrovja in moi ve« kot »fljaa motan la tonam v udnjih M letih. ia jam tono O poaw*a. to n« m LAM*« ---i-i. L.i w^pw» masco in« Noca-Tana napravi ojato II««» In tfruc* rata« orean« prafcavi in odpravi uprt jo. tolodina. Mvié. no ia mafcwmt noradnoaU. kakor tudi orno-tlaa. alavaM la aaaka aapHjatnoatl. Kupite to daaaa ano ateklaniaa. Prodaja aa v la. harnak. Poakualte vaiik« aa« tega «Matra ■v vato« «latoja. utovaaja aaAJm odjanuüaanu — VpraAajte po kraapladna» aaaika. suata saasHaLu a co~ m* Stoa lalaad Ara. Telefon Cad lilao M37 Tel. na doa Empire 1776 ; IVAN A. MAROHNIC Attorney at Law (ODVETNIK) Govori tlovenako lltf-llll First Natl Baak Mig* Woodward Avenue and Cedillas Square, DETROIT, MICH. IZVRSTNA PRILIKA Člani in članice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite list Prosveta vsak dan za eno leto In knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ak* nam pošljete brez odbitka avoto $8.00. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEdKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna $1.50, in PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skupaj vrednost $5.00 In dnevnik Proaveta za ena leta sa svoto $8.00. To velja za Člane S. N. P. J. za vae stare In nove naročnike. Ne člani plača jd $9.20. Lahka dobite pol lete dnevnik Proaveta te akupnej vrednosti za $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINg, H KON BIOGENEZIJE, ali na ^AJEDALCE In HRBTENICO In (NFORHA1DR ako nam