Poštnina pleten« v gotovini
V Ljubljani, torek 30. aprila 1940
Prizadevanja Turčije za ohranitev miru na Balkanu:
Vojaška zveza med Turčijo, Grčijo, Jugoslavijo, Romunijo in Madžarsko?
London, 30. aprila, o. Havas poroča: Turška vlada skuša zdaj uresničiti dva pomembna načrta za obrambo Balkana in Bližnjega vzhoda pred napadom s katerekoli strani, kakor poročajo danes angleški listi.
Prvi načrt je v tem, da bi vse mohamedanske države ua Bližnjem vzhodu: Turčija, Perzija, Irak in Afganistan sklenile vojaško zvezo. Drugi, še važnejši načrt pa je, da bi vojaško zvezo sklenile: Turčija, Grčija, Romunija. Jugoslavija in Madžarska. Ta zveza bi družila 80 milijonov ljudi in hi bila sposobna braniti Balkan pred slehernim tujim napadom ter mu ohraniti mir in nevtralnost v sedanji vojni.
Turška vlada utemeljuje svoj predlog s štirimi razlogi, in sicer:
1. Nobena balkanska država n! dovolj močna, da bi se sama vojskovala proti napadalcu.
2. Če sklenejo balkanske države tako zvezo, bo vsaki izmed njih zagotovljena popolna pomoč štirih drugih držav.
3. Če bi bila katera od napadenih balkanskih držav prisiljena odnehati in bi se njena vojska morala umakniti, ji bodo stale ob strani zaveznice, ki bodo njeno vojsko in prebivalstvo sprejele ter pomagale urediti drugo, tretjo ali celo četrto fronto.
4 Vsaka izmed teh ne bo samo članica zveze, ki bo štela 80 milijonov ljudi, marveč ji bo zagotovljena tudi pomoč Anglije in Fran-
Nemško volno poročilo z Norveškega
Berlin, 30. aprila. (DNB.) Na Norveškem se bojujejo boji na več krajih. Po neuspehih, ki so jih doživele v zadnjih dneh, so britanske čete oči-vidno dobile ukaz, naj ojačijo svoj odpor in zaradi tega se na težkem ozemlju vodijo ogorčene borbe. Vendar pa odpor sovražnika ni mogel ustaviti napredovanja nemških čet. Nemško letalstvo je podpiralo nemške čete zlasti na ta način, da je bombardiralo zveze sovražnih čet z zaledjem. V službo nemškega topništva je bilo postavljenih tudi 6 ujetih baterij, med katerimi je 8 gorskih topov. Poleg tega je bilo zaplenjenih 20.000 granat, veliko število ročnih oddajnih aparatov in drugega vojnega materiala.
London, 29. aprila. Uavas: Angleško vojno ministrstvo sporoča uradno: Položaj v dolini Gudbrandsdal na Norveškem se ni spremenil. Sovražnik je izvršil več srditih zračnih napadov na Andalsnes in Moldc. V pokrajini Nnm-sos so se udejstvovale patrole. Z obale pri Narviku ne poročajo o nobenih novih dogodkih.
London, 50. aprila, o. Na norveških bojiščih v zadnjih dveh dneh ni bilo posebnih dogodkov.‘Ves kaže, da zavezniki in Nemci skušajo zbrati čim več vojske za odločilni spopad, do katerega bo najbrž prišlo v pokrajini okoli Trondhjema. Ta pokrajina tvori ključ za dostop v severno polovico Norveškega. Nemci si z vsemi silami prizadevajo, da bi na severu Trondhjema preprečili napredovanje zaveznikov, ki prihajajo od pristanišča Namsosa, na jugu pa se hočejo nemške posadke iz Trondhjema združiti s četami, ki napredujejo ob progah iz Osla proti Storenu in ob drugi progi proti Dombasu. Obe ti križišči sta v rokah angleške in norveške vojske. Dokler Nemci ne lx>do dobili v roke teh postojank, bo njihova vojska v Trondhjemu še vedno odrezana od ostale nemške vojske ter izpostavljena nevarnosti, da bo angleško vojno brodovje vdrlo v Trondhjemski zaliv ter z morja napadlo mesto in nemške postojanke. Na čelu zavezniških oddelkov, ki prodirajo iz Namsosa proti Trond-
cije, ki sta nekaterim balkanskim državam dali svoja poroštva, s Turčijo pa imata pravo vojaško zvezo.
Angleški tisk obširno in pohvalno piše o teh prizadevanjih turške vlade in sodi, da koristi vseh balkanskih ter podonavskih držav zahtevajo čimprejšnjo sklenitev take zveze. Edino tako bodo balkanske države onemogočile vsak škodljiv vpliv vojskujočih se taborov na Balkanu, ohranile svojo
Dubrovnik, 30. aprila, j. Glavni tajnik Hrvaške kmečke stranke dr. Juraj Krnjevič je bil te dni v Dubrovniku in je imel več posvetov s svojimi prijatelji in pristaši. Na javnem zborovanju je dr. Krnjevič pojasnjeval dogodke zadnjih osmih mesecev na področju banovine Hrvaške in svaril ljudi, naj ne nasedajo zlobnežem, ki spletkarijo proti hrvaškemu političnemu vodstvu, češ: prej so govorili, kako bo vse na mah urejeno, sedaj pa se zadovljujejo z malenkostmi. Dr. Krnjevič je povedal, da organiziranje hrvaške banovine ni lahka stvar, toda ljudje sami vidijo, kako polagoma dobivajo Hrvatje vse tisto, za kar so se dolga leta borili. Na Hrvaškem je svoboda, toda tudi ta ima svoje meje. Kdor bi mislil skakati v hrbet svojemu narodu, za tega svobode na Hrvaškem ni!
Washington, 30. aprila. Havas: Senat je izglasoval in poslal poslanski zbornici predlog zakona, ki pooblašča predsednika Zedinjenih držav, da uredi ali prepove ob potrebi, in to posebno v vojnih časih, nekatere posle na denarnih
hjemu, so francoski planinci, ki so stopili z norveškimi četami v zvezo pri mestu Snasa severno od Steinkjera. Ni pa dvoma, da bo odločujočo vlogo v bojih za Trondhjem igralo letalstvo.
Včeraj so se angleški in nemški oddelki spopadli med krajema Otta in Kvam, ki ležita v dolini Gutbrandsdal, po kateri teče ena železnica iz Osla čez Lillenammer na Dombas in Trondhjem.
Po splošni sodbi angleškega tiska so sedanji boji na Norveškem samo pripravljalnega značaja in si skušata v njih nasprotnika zagotoviti nadzorstvo nad železnicami in drugimi prometnimi zvezami med severnim ter južnim delom Norveške.
London, 30. aprila. Havas: Norveške čete ovirajo napredovanje sovražnih čet v gorski ožini južno od Trondhjema. Zavezniške čete obvladajo položaj na železniški progi od Dom-basa do Stbrena. Tudi to drugo mesto predstavlja pomemben železniški vozel ter se smatra, da nameravajo nemške čete, ki prihajajo iz Tunseta in Alfa, prodirati proti tej gorski dolini. Angleški radio poroča, da so nemški bombniki leteli v nedeljo zelo nizko ter napadli cerkev v Alesundu, dasi ima cerkev zel > viden križ.
Norveška poročevalska agencija je izdala
samostojnost in svojo sedanje meje ter ostale v današnjem spopadu nevtralne.
Angleški tisk v zvezi s tem poroča tudi o italijanskih načrtih glede Balkana in o pisanju italijanskega tiska v zadnjih dneh. Listi pravijo, da bi Anglija in Francija vsako italijansko oboroženo poseganje proti katerikoli balkanski državi smatrale za sovražno dejanje proti njima in bi nanj tudi v tem smislu odgovorili.
Posebno navdušeno pa so zborovalci odobravali tisti del Krnjevičevega govora, v katerem je obravnaval zunanje politično stanje. Rekel je med drugim tudi tole:
Nismo proti nikomur in ne maramo vojne. Toda kdor si zaželi naših tal, naj ve, da se bomo branili kakor levi, kakor so to delali naši predniki. Treba je vedeti sledeče: kjer je organizem živ, tja ne prihajajo vsiljivci. Če pa pridejo, jih bo organizem sam stresel raz sebe. Če je telo mrtvo, potem se takoj prikažejo krokarji in pod-* gane, ki se vržejo nanj, da bi ga raztrgali. Toda mi smo živa sila, katere nihče ne more poteptati!
Končno je rekel dr. Krnjevič: Bodite složni, ker bi mogla biti nesloga vaba za tiste, ki bi ho-: teli postati gospodarji teh svetih taL
tržiščih. Ta zakon je senat sprejel z ozirom na potrebo, ki se je pokazala v zvezi s aklepom predsednika Roosevelta ob zasedbi Danske in Norveške, ko je Roosevelt prepovedal razpologa-nje z imovino vlad in državljanov teh držav v Zedinjenih državah.
Finančni minister Morgenthau je izjavil predstavnikom tiska, da je senat odobril zakonski predlog, ki daje predsedniku Zedinjenih držav omenjena pooblastila.
Ta na videz nepomembni sklep vsebuje v resnici izredno važnost. Z njim je namreč predsedniku republike dana oblast, da po svoji uvidevnosti ob potrebi lahko n. pr. dovoljuje kateri vojskujoči se državi dajati ameriška posojila, kar bo predsednik najbrž v kratkem dovolil Angliji in Franciji. Zaradi vojnega preobrata v Evropi je prevladalo v ameriški javnosti, zlasti pa gospodarskih krogih, mnenje, da mora Amerika začeti dejanski podpirati Anglijo in Francijo. Prvo podpora te vrste bi bila, da bo Amerika dovolila prodajati Angliji in Franciji razno blago, zlasti živež, na upanje, razen tega pa bo dala ameriškim kmetom ter industriji kredite za izvoz blaga v Anglijo in Francijo. To je doslej po nevtralnostnem zakonu bilo prepovedano.
pregled zadnjih sporočil norveškega vrhovnega poveljništva. Nemška letala so letela nad IIol-dom in bombardirala središče mesta. Materialna škoda je velika. Ne ve se, ali so bile tudi človeške žrtve. Eno nemško letalo je strmoglavilo v plamenu Dva člana posadke sta bila ubita, ostali pa ujeti. Pri Alesundu je bilo več nemških letal prisiljenih, spustiti se na tla. Dve angleški letali sta istotako začeli goreti ter sta strmoglavili. Na morju je bil boj med norveškimi ladjami ter nemškimi ladjami in letali. Na eni od norveških ladij se je vnel požar.
Po angleškem uradnem poročilu so angleške bojne ladje in letala od 8. aprila dalje potopila 44 nemških prevoznih ladij z vojaštvom in vojnim materialom. Večina vojakov, ki so jih vozili na Norveško, je pri tem izgubila življenje.
Današnji nakladi »SLOVENSKEGA DOMA« so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da bi se čimprej poslužili.
. Uprava »Slovenskega doma«.
Vesti 30. aprifa
Kancler Hitler je poslal našemu knezu namestniku Pavlu brzojavno voščilo za 47. rojstni dan.
Ves evropski tisk zlasti pa časopisje nevtralnih držav, je prinesel obsežne pozdravne članke za 47. rojstni dan našega kneza namestnika. Listi slave kneževo delo za ohranitev miru v Jugoslaviji in na Balkanu ter izražajo želje, da bi knez namestnik še dolgo varno vodil jugoslovansko državo po tej poti.
Naš trgovinski minister dr. Andres je včeraj po-oldne odpotoval iz Budimpešte v Belgrad. jegovo bivanje je močno utrdilo trgovske in politične vezi med Madžarsko in med Jugoslavijo.
Švedski kralj Gustav je včeraj podpisal za 10 milijonov dinarjev novega obrambnega posojila, ki ga je razpisala vlada.
Predsednik angleške vlade Chamberlain danes v poslanski zbornici najbrž ne bo govoril o sklepih, ki so jih zavezniki sprejeli na zadnji seji vrhovnega vojnega sveta v Parizu. Angleški in francoski listi pišejo v zvezi s to sejo, da je treba pričakovati poostrenega vojskovanja na vseh bojiščih, ker hočejo Nemci iz različnih razplogov vojno končati še letos.
Med angleškim in nemškim tiskom teče srdito prerekanje o tem, ali Nemci na Norveškem napadajo nezavarovane kraje in vasi. Nemci pravijo v uradnih poročilih, da tega ne delajo, razen tedaj, če postanejo taki kraji vojni cilj, zaradi tega, ker bi jih utegnil zasesti nasprotnik. Angleži pa odgovarjajo, da nemški propagandni film o letalski vojni na Poljskem najbolj jasno dokazuje, kako je s to rečjo in da Nemci ta film kažejo tudi po nevtralnih državah.
Predsednik kanadske vlade Mackenzije King se
še tretji dan mudi v Washingtonu in ima posvetovanja z ameriškimi državniki. Zdi se, da se ta posvetovanja nanašajo na morebitni poseg Amerike v sedanjo vojno.
Ameriški listi vedo poročati, da Italija in Nemčija vplivata na našo vlado, naj bi Jugoslavija y zvezah 6 Sovjeti ne šla predaleč, to se pravi, naj bi z Rusijo ne sklepala kakih širših pogodb, kakor pa so trgovske.
Angleško trgovinsko odposlanstvo bo najbrž v kratkem odpotovalo v Rim, kjer se bodo začela pogajanja za izboljšanje trgovinskih in drugih odnošajev med Anglijo in Italijo. V zvezi s tem sta imela angleški zunanji minister lord IIalifux ter italijanski poslanik Ba-stianini več posvetov.
Nemške oblasti so prepovedale vsako vedeževanje in napovedovanje bodočnosti, ki se je zadnje čase močno razpaslo. Oblasti utemeljujejo prepoved s tem, da so razni vedeževalci in vedeževalke s svojimi napovedmi slabili moralno odpornost ljudstva.
Romunska vlada je izdala nove izredne ukrepe za zagotovitev varnosti, ker je zadnje čase prišlo na stotine tujih turistov, ki zlasti radi fotografirajo vojaške naprave in petrolejske vrtalnike. Vojaštvo je zastražilo vse petrolejske naprave in vsa javna poslopja tudi v Bukarešti.
Znani nemški industrijec Thyssen, ki je po začetku vojne pobegnil iz Nemčije in ki je svoje čase dajal velike denarne podpore na-rodnosocialistični stranki, je začel v »Paris-soirju« priobčevati pisma, katere je v začetku sedanje vojne pošiljal kanclerju Hitlerju in maršalu Goringu ter ju v njih svaril, naj Nemčija ne začenja vojne. Thyssen piše tudi, da je na seji nemškega državnega zbora, na kateri so napovedali vojno Angliji in Franciji, manjkalo 100 poslancev, ki se z napovedjo niso strinjali.
Italija je z današnjim dnem uvedla novo redno pomorsko zvezo med Trstom ter severno, srednjo in južno Ameriko. Iz Trsta sta danes odpluli veliki ladji »Vulcania* ter »Roma«.'
Za novega italijanskega poslanika v Berlinu je bil imenovan bivši prosvetni minister Alfieri, ki je znan po svojem delu za skupno nastopanje Italije in Nemčije in ima dobre zveze z nemškimi vodilnimi krogi, Alfieri je potemtakem za poslaniško mesto v Berlinu najbolj usposobljen. Dosedanji poslanik Attolico pa je imenovan za italijanskega zastopnika pri sv. Stolici.
Vladi francoske in angleške Indije sta sklenili važen sporazum o vojački pomoči angleške Indije za francosko Indijo.
PoloiaJ na severnih bojiščih
Boji za oblast nad prometnimi križišči med severno in južno Norveško
Nemški poskusi za prodor do Trondh|ema
Odločen govor glavnega ta|nlka Hrvaške kmečke stranke dr. Krnjeviča v Dubrovniku
Mi smo živa sila in bomo svojo
ff
zemljo branili kakor levi"
Važen gospodarski zakon v Združenih državah
Z njim bodo omogočena ameriška posolila Angll|l in Francifl ter več|i izvoz ameriškega blaga
Prve angleške slike o silovitih pomorskih bojih pred Narvikom, kjer so angleški rušilci z oklopnico »Warspitec na čelu uničili 7 nemških rušilcev Nekateri so bili * boju zažgani, drugi »o so
potonili na plitvinah ob obrežju in se je posadki posrečilo rešiti na kopno. Slike so posneli angleški častniki na raznih bojnih ladjah.
Stran a
>SLOVENSKI DOM«, dne 30. aprila 1940.
Štev. 99.
Tujskoprometna zveza v Mariboru
Zagotovljen je obstoj Osrednje mariborske poslovalnice, negotov
pa je poloiaj njenih podružnic
Maribor, 30. aprila.
Danes popoldne bo v prostorih hotela Orel
redni letni občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru. V današnjih časih se zdi občni zbor takšne ustanove, ki pospešuje in ureja naš turizem, kaj malo zanimiv. V resnici pa so ravno takšni razburkani časi najtežji kamen preizkušnje, ki jo morajo tujskoprometne ustanove prestati, da se pokaže, če so življenja zmožne. Naša mariborska tujskoprometna zveza je to preizkušnjo doslej dobro prestajala in obstojajo vsi znaki upanja, da se bo obdržala tudi v bodočnosti kljub vsem težavam, ki prihajajo nad naš tujski promet.
Iz poročila uprave se vidi, da je izvršila Zveza v preteklih letih obsežen in važen program. Predvsem si je izgradila popolno omrežje mestnih turističnih uradov ter obmejnih informacijskih in propagandnih poslovalnic, ki so tvorili glavno zaslombo za zvezino splošno tujskoprometno službo ter za turistično propagando na njenem področju. Zveza je v zadnjih letih posvečala vso skrb tudi notranji organizaciji svojega društvenega dela ter je postavila temelje za tesno in vsestransko sodelovanje s svojimi člani, nositelji krajevnega receptivnega turizma. Usodni dogodki, ki so se začeli v preteklem letu bliskovito razvijati, pa so zapustili globoke sledove v našem tujskem prometu. Začetek lanske turistične sezone je bil kljub napetosti v letu 1938 še razmeroma dober. Padel je sicer dotok turistov iz nekaterih inozemskih držav, ki so bile po usodnih dogodkih neposredno prizadete, zato pa se je dvignil pritok inozemcev iz nekaterih drugih držav, predvsem pa je napredoval nag notranji turizem. Zato je bil tudi prvi del lanske sezone zelo ugoden ter je še nekam izravnal primanjkljaj v drugem delu.
Ogrožene Zvezine poslovalnice
Nov položaj po 1. septembru 1939 je hudo zadel Zvezo posebno v pogledu njenega gospodarskega stanja. Hrbtenica njenega dela je bilo ko-inercijelno poslovanje ter je z dohodki teh poslov krila večji del svojih izdatkov. Izdatki zveze so znašali zadnja leta povprečno po 500.000 din. Komaj 20% tega je krila zveza s prispevki iz javno roke in interesiranih gospodarskih ustanov. Po izbruhu vojne je mednarodni turistični promet docela prenehal, zamrl je tudi naš notranji turizem. Poslovanje zveze je bilo s tem katastrofalno prizadeto. Pojavilo se je vprašanje nadaljnjega vzdrževanja poslovalnic. Na podlagi jamstva Putnika je obstoj mariborske centralne poslovalnice zagotovljen, negotov pa jo obstoj poslovalnic v Ptuju, Celju, Št. liju, Dravogradu, Gor. Radgoni in Rog. Slatini. Zveza se je obrnila na mesti Ptuj in Celje s prošnjo, da zajamčita obstoj obeh zvezinlh poslovalnic, ki sta doslej brez stroškov za obe mestni občini vršili brezplačno funkcijo mestnih turističnih uradov. Zveza je prepričana, da bosta obe mesti pravilno cenili prestižni, turistični in gospodarski pomen turističnih uradov za mesto in njegovo zaledje. Uprava zdravilišča Rog. Slatina se je obvezala, da zagotovi nadaljnji obstoj sezonski poslovalnici. Ostalo je še odprto vprašanje obmejnih poslovalnic na mariborskem kolodvoru in v Gornje Radgoni, nadalje obmejne poslovalnice v Št. liju, kjer je zgradila zveza reprezentativno stavbo. Za obmejno poslovalnico v Dravogradu je zveza načelno sklenila, da jo ukine. Tudi druge kompetentne faktorje, predvsem pa bansko upravo, je zveza opozorila na svoj težavni položaj. Na anketi, ki jo je sklicala banska uprava, je bila najdena rešitev v obliki posebne občinske takse na bivanje tujcev.
Gibanje tujskega prometa lani
Na področju Zveze je bila tujskoprometna sezona lani kar nekam zadovoljiva. Predvsem so se dobro odrezala naša zdravilišča in kopališča. Rogaška Slatina prednjači s 7672 gosti in 112.117 nočninami. Dobrna je imela 4058 gostov in 62.655 nočnin, Laško 3696 gostov in 40.510 nočnin, Slatina Radenci 1363 gostov in 13.164 nočnin, Rimske Toplice 418 gostov in 4602 nočnini, Rimski vrelec pa 264 gostov in 2305 nočnin. V vseh zdraviliščih je porastlo število domačih gostov, inozemcev pa iz Nemčije, dočim je dotok iz drugih inozemskih držav nazadoval. Med turističnimi kraji je na prvem mestu Maribor s 17.431 gosti, od tega 6115 ino-zentci ter 48.442 nočninami. Vsa kopališča so imela lani 17.471 gostov in 235.264 nočnin, turistični kraji pa (Maribor, Celje, Ztuj, Črna, Dravograd, Mežica, Gor. Radgona, Guštanj, Ljutomer, Marenberg, Mozirje, Ormož, Prevalje, Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Vitanje) 38.760 gostov in 106.774 nočnin.
N a b i r al n i dan za kočevske S 1 o ve n-c e ! Na vnebohod 2. maja naj ne bo zavednega Slovenca in Jugoslovana, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost. Geslo naj bo: Dal bom za kočevske Slovence po svojih močeh!
Zboljšanje razmer v letoviških krajih
je posvetila Tujskoprometna zveza tudi v lanskem letu največjo pozornost. Tako je zamogla ob zaključku sezone predložiti merodajnim mestom na podlagi zbranih izkušenj načrte, kako naj bi se naši kraji pripravili za primeren dvig tujskega prometa. Ti načrti so bili predloženi banski upravi v obliki spomenice: izdelali naj Ifi se regulacijski, načrti za vse turistične kraje, napeljavi vodovodov in elektrike naj bi se posvetila vsa pozornost, izvesti bi bilo treba asanacijo naselij, ceste skozi turistične kraje naj bi se vsaj prepojile z asfaltom, če se ne morejo betonirati ali asfaltirati, pospešuje naj se gradnja sodobnih cest od mej proti središču države, večja pozornost naj se posveča splošni ureditvi krajev, tako nasadom, parkom, kopališčem, primernim zabaviščem in smuškim toriščem, s povečanimi dotacijami banovino in drugih čintelijev naj bi se zvezi olajšala izvedba omenjenih nalog. V omenjene namene so služili tudi tujskoprometni tečaji, katere je zveza priredila v raznih krajih svojega območja. Zveza je nadalje posvečala skrb železniškim zvezam, zavzemala so je za ureditev voznega reda, za izboljšanje poštnih in telefonskih razmer, za nove avtobusne proge.
Voliko propagandnega dela je izvršila lani zveza kljub finančnim težavam. O tem pričajo kolektivni prospekt gornje Savinjske in Logarske doline, prospekt Celja z zaledjem, propagandni lepak Slovenije, zimski propagandni lepak Slovenije, prospekti zdravilišč Rog. Slatin*?, Dobrne, Slatine Radencev, krajevni prospekti za Vitanje, za Mislinjo in Vuhred ter za turistične obrate.
Delovni program za letošnjo leto
je zaradi splošne negotovosti težko sestaviti. Če bodo ostale prilike v dosedanjem okviru, potem je upati na nekaj inozemskih turistov iz Madžarske, iz Romunije, Bolgarije, Grčije in Italije. Nemških turistov ni pričakovati. Važen zna postati za naša kopališča in zdravilišča dotok turistov iz bližnjega orienta. Predvsem pa bo morala posvetiti vso paž-njo notranjemu turizmu ter je zveza temu primerno že priredila svoj načrt za propagandno delo v tej sezoni. Ta načrt se bo izvedel skupaj z Zvezo za tujski promet v Ljubljani, s katero dela mariborska Zveza roko v roki.
Ljubljana od včeraj do danes
Danes pišemo zadnjega aprila in se poslavljamo od meseca, ki je bil proti vsakemu pričakovanju suh in gorak. Šele zadnje dni se je značaj vremena nekoliko spremenil. Končno se je le do kraja zoblačilo in zdaj nemara najbrž ne bo tako hitro spet lepo. Že včerajšnji dan je nagajalo, saj se je proti večeru kar na lepem hudo stemnilo in še preden se je mogel kdo nadejati, da sc bo vlilo, so se že odprle nastežaj nebeške zatvornice. Lilo je prav pošteno, tako da so ljudje mahoma Izginili z ulic ter se poskrili po vežah in pod napušči, da bi prevedrili vsaj čas najhujšega naliva. Pozneje je postopoma ponehalo, nazadnje je le še pršelo. Zvečer je že kazalo, da se bo zjasnilo, pa se je zgodilo nasprotno. Kar na lepem so se spet zgrnili oblaki in znova se je vlilo. Lilo je tako temeljito, da so bile davi ljubljanske ulice in ceste čisto izprane.
Davišnje jutro je bilo po deževni noči nekoliko hladnejše kakor so bila jutra drugih dni pred nedavnim. Nebo je še vedno oblačno. Že zgodaj dopoldne je sicer poskušalo sonce prisijati skozi oblačne grmade, pa se mu ta poskus ni hotel nič kaj obnesti. Posvetilo je. pa se je spet skrilo nazaj za oblake. Dan bo skoraj gotovo čmeren in menda ni dvakrat reči, da ne bi popoldne spet dobili dežja. Zdaj smo nastopili prav za prav šele pristno aprilsko vreme, zdaj ko smo tako rekoč že v maju! Danes smo zadnjega — in marsikdo je tega dejstva vesel, saj je to dan — plačila!
Kje bo stal spomenik kralju Zedinštelju?
Pretekli petek je bila seja ožjega odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru, velikemu Zedinitelju. Seji je prisostvovalo tudi umetniško razsodišče. Pri tej priliki je bilo enoglasno sklenjeno, naj bo spomenik postavljen v Zvezdi in 6icer tam, kjer bo to izbrala mestna občina v sporazumu z odborom ter z umetniškim razsodiščem. Že izdelani spomenik naj ostane tak kakor je, isto velja tudi za podstavek. Občina naj tudi primerno uredi okolico okrog spomenika, tako da bodo mimo njega ob slavnostnih prilikah lahko hodili sprevodi in obhodi. Priprave je treba hudo pospešiti, tako da bo spomenik lahko odkrit že letos na Vidov dan, 28. junija.
Tako bo končno rešeno vprašanje, ki je bilo toliko časa predmet razpravljanja, polemike in vsakovrstnih razgovorov ter komentarjev. Prvotno, odlično zamisel »Propilej« neki krogi zaradi znanih razlogov niso hoteli akceptirati. Sledili so nato razni drugi načrti, prirejen je bil natečaj za
Strogo obsojeni krivo prisežnikl
Maribor, 29. aprila.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je, bila danes razprava proti trem osebam, ki so prišle na zatožno klop zaradi krive prisege. Stvar je bila zelo zamotana, pokazala pa je, da se za krivo prisego skriva še silno spretno pripravljena sleparija, ki bi bila spravila eno izmed obtoženih oseb ob vse premoženje. Zagovarjali so se šivilja Josipina Štandeker iz Nasipne ulice v Pobrežju ter zakonca Ana in Rok Bogovič iz Ptujske ceste na Teznem.
Ana Bogovič si je zgradila leta 1934. na Spodnji Dobravi svojo hišo. Potreben les ji je dobavil posestnik Josip Kofler iz Bistrice pri Limbušu. Za ta les mu je Bogovičeva dolgovala 20.CC0 din. Ker zneska ni plačala, jo je Koller tožil in njena hiša bi morala priti na dražbo. V tej stiski sta se zakonca Bogovič obrnila na Josipino Standeker. Ker je Standekerjeva dobila neko posmrtnino, sta jo prosila, da jima posodi 6000 din, katere sta dala Koflerju ter na ta način preprečila dražbo. Ko pa je potem Kofler zahteval še ostanek ter je spet grozila dražba, sta pregovorila Standeker-jevo, da je prepustila Koflerju terjatev, ki jo je imela vknjdženo na nekem posestvu. Standekerjeva je res privolila. Koller je bil s tem zadovoljen in stvar bi bila v redu, če se istočasno ne bi bil zanimal za terjatev Standekerjeve tudi državni zaklad, ker je bila Standekerjeva kaznovana zaradi tihotapstva na večjo denarno globo. Tej nevarnosti pa so se spet izognili na ta način, da je Stande-kerjeva pred sodiščem prisegla, da dolguje Bogovičevi že od leta 1930. znesek 24.000 din. To sta prisegla tudi Ana in Rok Bogovič. Državni zaklad ni prišel na ta način do svoje terjatve, dočim sta si Bogovičeva rešila svojo hišo. Pokazala pa sta kaj malo hvaležnosti. Ker je Standekerjeva prisegla pred sodiščem, da je dolžna Bogovičevi 24.C00 din, sta jo Bogovičeva za ta znssek opominjala ter tožila. Mislila sta si, da bo Standekerjeva rajši plačala kakor pa bi priznala krivo prisego. Ta pa je na sodišču razkrinkala ves komplot in tako se je ta izbrana trojica znašla pred sodiščem. Bogovičeva sta oba tajila krivo prisego ter sta navajala razne dokaze, da jima Standekerjeva res dolguje omenjenih 24 jurjev. Dokazilna zgradba pa se je porušila pri trditvi, da je Ana Bogovič posodila ta denar leta 1930., dočim je Standekerjeva s pričami dokazala, da se 'je z Bogovičevo spoznala šele leta 1934. Sledila je potem sodba,
ki je bila za Sfandekerjevo še najbolj mila. Dobila je namreč 6 mesecev strogega zapora. Ana Bogovič je dobila 1 leto in 2 meseca strogega zapora ter 4 leta izgube častnih pravic, Bogovič Rok pa 1 leto strogega zapora in 4 leta izgube častnih pravic.
Slovenci in Jugoslovani! Žrtvujte na nabiralni dan 2. maja 1940 na vnebohod za kočevske Slovence! Vsak naj žrtvuje po svojih močeh!
Se enkrat bolgarski
akademiki
Bolgarski študentje v Ljubljani še niso zadovoljni in so spet poslali vsem ljubljanskim listom nekaiko obsodbo našega poročanja o zadnjih komunističnih demonstracijah. To pot ni dopisa podpisal »Hristo Botev«, kateremu smo odgovorili zadnjič, marveč akademski odsek Jugoslovansko-bolgarske lige, ki je tudi smatral za primerno, da se zavzame za tiste bolgarske komuniste, ki so s slovenskimi in srbskimi tovariši manifestirali za uvedbo tujega protektorata nad Jugoslavijo.
Na vso to popravkarijo odgovarjamo naslednje:
1. Vzdržujemo vse, kar smo zapisali o sodelovanju Bolgarov pri študentovskih komunističnih demonstracijah. Poudarjamo, da nismo trdili, da so to bili člani tega ali onega društva, zaradi česar se nam sumljivo zdi, kako da se neomenjena društva zavzemajo za komuniste.
2. Bolgarski komunisti so ne samo sodelovali pri demonstracijah, marveč tudi bili v pripravljalnem odboru za te demonstracije. Ta odbor je imel v ponedeljek, 22. aprila, pozno v noč sejo v kleti restavracije »Zvezda«. Od udeležencev na seji so bili Bolgari v večini, nekaj pa je bilo Slovencev.
3. še enkrat trdimo, da morejo levičarji v nekaterih strokovnih društvih na naši univerzi vzdrževati večino samo s pomočjo bolgarskih komunistov, zlasti na medicini.
4. Ponavljamo še enkrat zahtevo politični in vseučiliški oblasti, naj takim tujcem, tudi če so Bolgari, onemogoči študij in delovanje na slovenski univerzi, če je izdajalec brat in če brat dela proti naši svobodi, zasluži še prej in še hujšo kazen, kakor bi jo zaslužil tujec. To naj si vzamejo k srcu tudi tisti, ki bolgarske komuniste tako sumljivo zagovarjajo.
spomenik (kip), in pri tej priliki je bila izdelava poverjena kparju Lojzetu Dolinarju. Končno so celo določili, da bo spomenik stal ob vhodu v Tivoli. Že je bilo vse domenjeno, zdaj pa so se gospodje v odboru za postavitev spomenika pre-mislili in odločili, naj spomenik stoji v Zvezdi. Zdaj bo le menda res rešeno končno to vprašanje, ki je toliko časa bilo reševano na vse načine. Menimo pa, da bo prav, če bo o priliki potem odbor za postavitev spomenika predložil javnosti tudi podrobne račune o svojem poslovanju odnosno delovanju.
Iz popravka smo zvedeli
imsnitne reči
Nedeljsko »Jutro« je izpod peresa ljubljanskega župana dr. Adlešiča prineslo popravek, v katerem odlični krmar ljubljanske mestne občine po vrsti s stvarnimi in tehtnimi utemeljenji zavrača očitke neznanega pisca, ki je v »Jutru« z dne 7. aprila letos priobčil članek »Odpoved šentjakobskemu gledališkemu odru«. Župan izpodbije temeljito en očitek za drugim in dokaže nujno potrebo ravnanja kakor ga je v posameznih primerih podvzela mestna občina ljubljanska. Pri tetn zvemo tudi marsikaj novega, na moč razveseljivega in srečno zamišljenega. Tako zvemo, da bo mestna občina v Tivoliju napravila pravi otroški paradiž, ki bo segal od glavnega drevoreda do Ceste na Rožnik. V njem bodo našli prostor tudi tisti otroci, ki čez dan matere ne morejo paziti nanje. Za otroke družin, ki ne morejo plačevati vzgojiteljice, ne pristopa na otroška gradišča, bodo po velikih igriščih nastavili nadzorne dame in vzgojiteljice. Otroški paradiž bo odprt vsem ljubljanskim otrokom brez izjeme. Otroške vrtnarice in zaščitne sestre bodo pazile na otroke v posebnem otroškem kopališču, Žejo in glad si bodo otroci pogasili pri ličnih mizicah in stolčkih. Pod strokovnim nadzorstvom se bodo otroci zabavali na gugalnicah in vrtiljakih ter podobnih napravah. Sadno drevje bo delalo prijetno senco za odmor. To bo res pravi otroški paradiž. Ta nova zamisel sedanje občinske uprave še enkrat več dokazuje, kako modro in prizadevno dela sedanje vodstvo ljubljanske mestne občine.
V nedeljo bo odprta Magoličeva razstava
V nedeljo, 5. maja, ob enajstih dopoldne bo v Jakopičevem paviljonu ljubljanski župan dr. Ad-lešič odprl slikarsko razstavo Srečka Magoliča. Razstava predstavlja jubilejno razstavo znanega slikarja, ki je letos obhajal osemdesetletnico svojega življenja. Na njej bodo razstavljena dela, ki jih je bil slikar napravil v zadnjih časih, razen teh pa tudi dela, ki so stara že po trideset in tudi po več let. Magoličeve slike so raztresene okrog po svetu in slikarju jih je bilo za to razstavo kar težko zbrati. Srečko Magolič je prejšnje čase razstavljal v družbi z drugimi slikarji, zadnje čase pa prireja samostojne razstave. Skupno je razstavljal tudi na umetnostnih razstavah v Bel-gradu in v Sofiji, kjer so vse njegove slike pokupili. Veliko razstavo je leta 1926 priredil skupno s sinom v Jakopičevem paviljonu. Tam je od 54 prodanih slik sam jubilant prodal 46. Leta 1930, ko je obhajal 70 letnico, so prijatelji pokupili 82 slik. Tudi za 75 letnico je na razstavi prodal 22 slik. Zdaj pa nekaj drugega:
Srečko Magolič ne prireja razstave sam, ampak jo prireja mestni socialni urad. Dobrosrčni umetnik je namreč namenil vso vstopnino ter tudi 20% izkupička za prodane slike — mestnim revežem ljubljanskim! To je izredno lepa misel in prav gotovo je, da bo na njegovo razstavo pohitel vsak Ljubljančan. Saj bo z obiskom te razstave prispeval tudi ljubljanskim revežem, ki bodo dobili tam več, čim lepši bo obisk te razstave.
Žrtvujmo *a narodno stvar! Vnebohod 2. maja jo dan za vse zavedne Slovence in Jugoslovane. To je nabiralni dan za kočevske Slovenec! Vsak naj sklene: Tudi jaz hočem storiti na ta dan svojo dolžnost do njih! Dal bom, kolikor zmorem!
Trbovlje
Plodno delo. Iz poročila na občnem zboru gradbene zadruge >Dom in vrt« se vidijo lepi uspehi, ki so se dosegli za člane. Zadruga je zgradila 18 stanovanjskih hišic s 40 stanovanji. Oblastni odbor in sedaj banovina sta prispevala k obratovanju okrog 110.000 din, obenem tudi jamčila za posojilo pri Km. del. hranilnici in posojilnici v Društvenem domu, pri kateri se je tudi doseglo znižanje obrestne mere in pridobilo v prid članov za okroglo 130.000 din. Tudi stavbne prostore je posredovala po zmerni ceni in pomagala z načrti in nasveti. Vse se dela brezplačno. V glavnem vodijo zadrugo gg. česčut, Žmavc in Benko. Škoda, da zaradi krize ne more zadruga novim članom več preskrbeti takih ugodnosti. Nekaj podobnega pa nadaljuje sedaj TPD v prid svojim rudarjem, ko jim daje brezobrestna stavbna posojila.
Ciements Ripley:
KRIŽANA LJUBEZEN
»Pa ugrizni ti njega!« je Julija nagajivo in z glasnim 6tnebom odgovorila dečku, ki je skoro s solzami v očeh videl, da se žival za njegova povelja sploh ne zmeni. Julija se ni več brigala za ubogega, malega črnca in je e hitrim korakom šla naprej. Na vrhu kamenitih stopnjic, ki so vodile v dvorec, jc zagledala svojo zvesto sobarico Zette, ki ec ji je globoko klanjala. Bil je tu tudi lakaj »6tričko« Cata.
»Zamudila sem, kaj ne Zette?« je vprašala s ponosno dvignjeno glavo in pomolila Zetti bele rokavice, ki jih je rabila pri jahanju.
»Miss Belic je strašno jezna!« je skromno odgovorila Zette in se globoko priklonila, ko je vzela rokavice.
»Nič zato!« ji je odvrnila Julija in veiče roke je s spretno kretnjo ujela s kljuko jahalne palice dolgi trak svoje težke Črne obleke, ki se je vlekla za njo in jo precej ovirala v svobodnem gibanju, Trak krila je vzela v roko in vrgla palico na ramo. S svobodnim korakom je šla naprej naravnost proti dvorani za sprejemanje, kjer so jo radovedno čakali gostje.
»Miss Julija, pripravila sem vam plesno obleko!« je zaklicala za njo na’
tančna Zette.
»Za preoblačenje nimam časa, Zette! Že tako sem zamudila. Moram h gostom!«
»Pa v jahalni obleki?« se je začudila Zette in z velikimi očmi, ki jih je zelo bela beločnica še povečala, gledala za Julijo. Toda Julija je ni več slišala. Visoka in vitka, nebrzdana in svobodna v kretnji, je Julija v trenutku, ko je stopila v dvorano, zopet spustila trak obleke. Obstala je na pragu in pogledala malo naokrog, potem pa je stopila malo naprej, rekoč:
»Obžalujem, zamudila sem! Imela sem neprijetnosti ž žrebetom!«
»Pa v jahalni obleki!« se je začudila mrs. Moll in pri tem pogledala po vseh gostih. Hotela je videti vtis svoje pripombe na goste. Zgražanje in škandal Sta ji bila najljubša. Julija je to dobro videla, a ostala je mirna s sigurnostjo ženske, ki ve, da je gospodar v svoji hiši. Bila si je v zavesti svoje lepote in občudovanja onih, ki prihajajo v njeno bližino. Zato je ta Moilina pripomba ni prav nič razburila.
»Nisem se utegnila preobleči!« je mirno odgovorila mrs. Molli in se obrnila k Bucku, ki je bil takoj prišel k njej..
»Če žrebe nagaja, ga je treba ukrotiti!« je ujedljivo rekla mrs. Moll, nekoliko užaljena zaradi Julijinega odgovora, svoji sosedi. »In to je zelo važno! Ne sitnarim, verujte mi, pa ... kaznovala bi Štefanijo, če bi se tako vedla!«
»Tudi jaz pravim vedno: »Kdor ljubi svoje dete. ga mora tudi kaznovati!« je pristavila Miss Belle z zadovoljnim nasmeškom, ker Molline besede niso našle in zadele pravega cilja.
Miss Moll pa se je hitro znašla v novem položaju in kot vse zlobne ženske znova naperila na Julijo zbadljivo:
»Želim tebi in Presu mnogo sreče... in vse dobro!«
»Hvala, rekla pa si mi to že tudi zadnjič!«
»Ne, ne, to bomo rekli šele tedaj, ko se boš omožila!« je dobrodušno uskočila v razgovor tetka Belle.
Velik, debelušast črnec s počasnimi in že starčevskimi kretnjami je najavil, da je vse pripravljeno, da se sede za mizo. Bil je to »stričko« Cato.
»Izvolite, moje dame in gospodje!« je lagodno rekla Julija in z naravnost oča-rujočo kretnjo povabila goste v dvorano, kjer je bila pripravljena čajanka. Striček Cato, stari in zvesti sluga Julijine hiše, in Bat sta ponujala gostom vroče pijače v dragocenih steklenih čašah in jedi, hladno zakusko, na srebrnih krožnikih.Z nekim posebnim zadovoljstvom je šla Julija med goste in jim ponujala jedi in pijače.
»Punč je za moške, a ti, striček Billy, vzemi whisky!« je govorila samozavestno.
Počasi so se vsi gostje zbrali okrog živahne, z južnaškim značajem prožete Julije. V vseh živcih ji je igrala mladost in kljubovalnost, pripravljena kljubovati vsem in vsakomur, pa če treba tudi sami sebi, do kraja.
Gosti so dvignili čaše. Na najboljše brušenem steklu so se lomili svetlobni žarki v sto in sto barvah. Miss Julija je začela trkati. Po licu se ji je razlil nasmešek največjega zadovoljstva. Zavedala se je, da so ji vsi ti ljudje pokorni kakor sužnji in čim bolj so jo morda kateri od njih sovražili, tem ponosnejša je bila. Mala, skromna, strogo vzgojena, vsa v neprijetne družabne običajnosti vkovana lepa Štefanija Moll jo je s svojimi velikimi, vedno vlažnimi očmi občudovala, kot da gleda neko nedosegljivo božanstvo.
»Naj živi bodoča Miss Dillard!« so vzkliknili skoro vsi gostje kot eden in dvignili čaše. Le Buck je ostal miren in skoro ni trenil z očesom. Kot da ga vse to ni zanimalo.
»Buck, ali mi nočete želeti sreče?« Julija je stopila k njemu in se mu zagledala v oči, ko ga je potegnila malo stran od ostalih gostov, da bi njun razgovor ostal med njima.
»Ne, ker vas ne čaka sreča! Možite se s trgovcem!« je odgovoril Buck mirno,
skoro suhoparno, toda prepričljivo.
»Toda Preš je bančnik in ne trgovec!« je prepričljivo rekla Julija, hoteč popraviti njegovo mišljejjje.
»Vseeno, toda vi se ne boste privadili življenju na severu,« je dodal Buck svojemu prejšnjemu odgovoru in se pri tem toliko priklonil, da je Julija morala občutiti njegov hladni in suhoparni dih tega_ trenutka.
»Srečna bom, pa naj bo Pres kjerkoli!« in kljubovalno je dvignila ponosno glavo. Z velikimi modrimi očmi je pogledala Bucka, kot da ga hoče izzvati na dvoboj.
»Mi krmimo z grahom konje, na severu pa ... tam se ljudje hranijo z grahom!« je prezirljivo dodal Buck, hoteč Julijo užaliti v njenem čuvstvu. V tem se jima je približala Miss Moll in prekinila njuno nadaljnje prepiranje z zlobno preračunanim vprašanjem:
»Ali Preston ne bo prišel?«
»Zal, bilo mu je važnejše, da je šel na 6ejo banke«, je odgovoril mesto Julije Buck in pri tem nekam čudno licemersko zategnil svoj obraz.
»Tudi jaz pravim vedno: »Najprej posel, šele potem zabava!« je z resnostjo pristavila Miss Moll novo zbadljivko.
»Prijatelji, pijmo!« je Julija s prisiljeno veselostjo prekinila ta razgovor. Najrajši bi bila v tem trenutku zakričala Bucku in Miss Moll, da sta nizkotneža in hijeni, ki uživata ob tujih mukah. In vendar ni mogla tega povedati tako, da bi jo razumela samo onadva, ki se tiče.
»Na zdravje firme Dillard in sinovi — finančnih magnatov!« je dvignil Buck čašo proti Juliji, ki ga je pogledala besni*