PEiFiaEžsl Iranko v Mršavi SSISu
@6, itev.
V Lfubllani, v petek 29. aprila 1921.
Posar«G2Ra itev. 1 K.
Lelo V.
Izhaja rasen nedelj In Iprasnikov »sak dan ob 1C. uri dopoldne.
.Uredništvo je v Ljubljani, 'Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Popise frankirati in podpisati, sicer se jib ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust.
, :V. . S
j:
mM
Glasilo iygoslov. secSjsIno - d®m©fera®iin@ sirarsfee,
Telefonska £4. 31 St
N ar o čn i n a: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta K 120, za čelrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za lisi so poštnine prosle.
Upravnišlvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/ij Učiteljska tiskarna.
Nafea notranja politika.
Beograd, 28. aprila. Tekom današnjega dno je odpotovalo domov iz Beograda mnogo poslancev In nekaj ministrov. Med velikonočnimi počitnicami bodo delovali posamezni klubi. V klubih večinskih strank je opažat) vollo, da se sprejmejo primerni predlogi opozicije, da se na ta način zadosti njenim zahtevam. Med velikonočnimi počitnicami bo g. Pašič nadaljeval pogaianja z muslimani iz Južne Srbije, ki so pred nekaj dnevi stavili nove predloge glede rešitve agrarnega vprašanja v Južni Srbiji. V parlamentarnih krogih se govori, da so ti predlogi za vlado nesprejemljivi. Ako žele muslimani iskrenega sporazuma, morajo popustiti. Sodijo, da pride med vlado In muslimani vendar do sporazuma.
*
Večina poslancev je odpotovala fe Belgrada domov. Jako pametno od gospodov. To je točka ena.
Klubi bodo med velikonočnimi počitnicami delali. Tudi to je lepo, zlasti sedaj, ko je izvozna prepoved na različne predmete zopet ukinjena. To
ie točka dve.	„	.
Sledi točka tri: Večinske stranke hočejo opoziciji nekoliko popustiti.
To je pa že nekoliko resnejša zadeva. Ali vlada nima dovolj močne in sigurne večine? Doslej smo v vladi-novskih listih vedno brali, da je večina vladi zasigurana! Ce je to res, zakaj potem popuščanje? Vlada ima večino, ali je pa nima, če jo ima, potem naj vlada in naj ne berači in ne ponuja političnih bonbončkov, če pa nima večine, naj pa gre! Če pa vlada vkljub »večini«, s katero se baha, vendar le daje koncesijo opoziciji poleni je to znak, da se vlada sama svojega ustavnega deteta boji. Interesantno pa bi bilo vedeti, kotnu po-nuia vlada koncesije!
Točka štiri tudi ni brez interesa. Vlada pravi, da so turške zahteve zanjo nesprejemljive. Za boga. koliko pa Turki zahtevajo? Izgleda, da je celo g. Pašič že postal zadovoljen z odkupnino, in on gotovo ni skromen gospod, Turki pa še ne. Da bo pa prišlo do končnega »sporazuma« med vlado in Turki, o tem pajni najmanjšega dvoma.
Vele važna zveza.
LDU Moskva, 28. apr. Petrograj-ski sovjetski izvršcvalni komite, pomnožen s člani tvornic, ki ne pripadajo komunističnim organizacijam, je imel sejo, na kateri je predsednik Si-novjev izjavil, da je komite permanenten. V bodoče se bo sej komiteja udeleževal vedno tudi zastopnik Trade Union. Na sefi se je sklenilo, da se organizirajo pokrajinski komiteji. ki bodo imeli nalogo skrbeti za zboljšanje življenskih razmer delavstva. Obenem se je organizirala delavska konsuinna zadruga.
Dve važni točki sta v tem poročilu. katerih ne smemo prezreti.
Prva se nanaša na priznanje or-ganiztcij, ki niso komunistične. To znači, da se boljševiška vlada ne uda-Ja več praznim iluzijam, ampak da hoče pritegniti tudi vse ostale kroge k delu za obnovo Rusije, od katerih
pomoči in sodelovanja pričakuje vsaj nekoliko koristi.
Še važnejša kot prva jc pa druga točka. Poročilo pravi, da bo sodeloval pri sejali skupnega odbora tudi zastopnik velikanske angleške delavske organizacije »Trade Union«, t. j. angleške strokovne zveze. Ta strokovna zveza razpolaga danes z ogromno lastno produkcijo, ki je popolnoma neodvisna od privatnih kapitalistov. Rusija je napravila s to zvezo velcvažen korak naprej, ker če se bo ta zveza obnesla in dvomiti ne moremo, da se bo — potem je to velikanski korak do osvobojenja delavstva izpod privatnokapitalistič-nega jarma. Delavsvo potrebuje kapital, ga tudi zbira in ž njim dela, ampak plodov od tega kapitala ne uživa le en sam posameznik-lenuh. ampak vsi tisti ki s tem kapitalom delajo.
Rusija napreduje in nam kaZe pravo pot.
Fašistovski teror.
LDU Turin, 27. apr. Delavske organizacije so sklenile, da bodo začele delati. Železničarji so začeli delati že snoči ob 22.
LDU. Rim, 27. apr. Listi javljajo iz iTernjja: Skupina fašistov je zažgala delavsko zbornico, kakor tudi pisarne. ki spadajo zraven in druge lokale socialističnega udruženja. Delavstvo mestnih obratov In topilnic, kakor tudi delavstvo ostalih obratov je v znak protesta začelo stavkati. Fašisti so tudi v okolici Terni ja požgali prostore socijalističnih društev.
*
V Italiji je pretila in še preti veli-« ka socijalna revolucija. Ne ravno kr-
vava. ampak vendar korenita. Prevrat preti v prvi vrsti veleposestnikom. ki so v Italiji zelo važen in odločilen činitelj v javnem življenju.
Veleposestniška in ž njo tesno združena veliko-industrijska kapitalistična klika je organizirala v obrambo svojih interesov pod krinko »varstva narodnih interesov« takozvano fašistovsko gibanje. Vlada to gibanje seveda podpira, ker imajo vlado v Italiji ravno tako velekapitalisti v rokah kakor po vseh drugih deželah. Danes pa fašisti rastejo že vladi sami čez glavo in gospod Giolitti bo imel velike težave, če se bo hotel vzdržati na krmilu proti njim.
Francozje bodo zasedli ruhrsko ozeml|e.
Pariz. 28. aprila. Ministrski predsednik Briand je včeraj naznanil francoskemu poslaniku v Washlng-
*onu, da so nemški predlogi napra-ViU nanj povsem neugoden vtis In obenem prosi, naj oficielno o tem °bvesti državno vlado, ker pristoja razsodba o nemških pogojih v kompetenco vrhovnega sveta, ki bo o tem v kratkem razpravljal. Nemške P°uiidbe so v očeh Francije popoln nezadostne in ne morejo sluziti za temelj nadaljnjih pogajanj, v jtakih okoliščinah je vedno bolj verjetno. da se izvede eventualnošt zk~ 'Sedbe ruhrskega ozemlja, kar se bo tudi najkasneje v osmih dneh zgodilo. ker se bo dotlej med zavezniki že dosegel sporazum. V.PaHzu je ža z&sc&bo že vse
New York, 28. apr. Spričo pre-okreta. ki ga je zavzelo zadnje dni reparacijsko vprašanje, smatrajo listi pogajanja za končana in računajo s tem, da Francija zasede ruhrsko ozemlje.
Pariz, 28. apr. »Echo de Pariš« priobčuje, da je pričakovati zasedbe ruhrskega ozemlja med 7. in 15. majem,
<*
Francozje tirajo svojo nesmiselno politiko do skrajnosti. Danes ne mo-r& biti nobenega dvoma več. da bodo svoje pretnje z zasedbo ruhrskega ozegilja res izvršili.
ubrsko ozemlje je rudniško
razpolagati Nemčija, ampak razpolagali bodo pariški bankirji in pariške rudarske delniške družbe.
Če pa Nemčija ne bo imela teh dohodkov, tudi odškodnine ne bo mogla plačati, toliko manj. ker nemška industrija, od katere odvisi da-
nes ves zaslužek Nemčije, ne bo imela na razpolago dovolj sirovin. Nemčija brez železa in brez premoga je mrtvo truplo in če bodo hoteli priti Francozje do denarja, naj prodajo 80 miljonov Nemcev v sužnOst...
Nadalfevanje svetovne volne na vzhodu.
Atene, 28. aprila. V jutrišnjem uradnem listu bo izšel dekret, na podlagi katerega se štirje letniki vpokličejo pod orožje. V uradni noti se označuje vojaški položaj za zadovoljiv.
*
Tudi v Avstriji je bilo tako za časa svetovne vojne: kolikor več je bilo »zmag«, toliko več je bilo novih letnikov vpoklicanih... Kralj Kon-štantin se slabe vpeljuje. *
Vojaška afera, katero imajo Grki s Turki, pa dobiva za Jugoslavijo vedno važnejši značaj. Listi javljajo.
da se nameravajo Grki odškodovati za svoje izgube v Mali Aziji pri Bolgarih. Bolgarija je danes razorožena in zato bi Grki radi tam dobili to, kar ne morejo od Turkov: povečanje svojega ozemlja. Ker pa tudi v Bel-gradu vlada slično razpoloženje, zato nič ne vemo, kam plovemo. Amerika je uvidela nevarnost novih vojnih zapletov na Balkanu in je vložila svoj »veto« zoper poskušenl napad na Bolgare. Vprašanje pa je. ali bomo mi sledili trezni politiki preudarnosti Amerikancev, ali pa bomo iskali zopet novih »dogodkov«.
tnogla v bodoče več
V boj za sociialSstično občino.
Iz Slovenjgraškega okraja.
Občinske volitve političnega okraja Slovenjoradec se vršijo dne 3. maja 1921.
Že dalj časa se pripravlja naša stranka za boj proti tistim starim oderuhom, ki so si med vojno velike svote denarja nakopičili in proti tistim. ki hočejo ubogo ljudstvo še izrabljati v svoje umazane namene.
Videli smo, kako grdo in nesram-rto so ti izkoriščevalci z malim kmetom in delavcem postopali. Vsled tega je potrebno, da pridejo naši zastopniki delavskega in kmečkega proletarijata v občinske zastope vseh 20 občin, v katerih je naša JSDS in KDZ postavila svoje kandidatne liste.
Discii)linirano kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah bomo tudi topot volili naše bodoče boritelje za ljudske pravice; kajti samo od njih pričakujemo v naši bodočnosti pomoči za revno delavsko in kmečko ljudstvo.
Tretjega maja vržejo naši pristaši, somišljeniki In prijatelji krogljlce
v prvo Skrinjico
v teh-le občinahi
Oolava hukft Podgorje,
Yuzentea.
Škale pri Velenju',
v drugo škrinjled
v teh-le občinah:
Slovenjgradec,
Št lij pri Misliniu.
Mislinje,
Stari Trg,
Šmartin pri Slovenjem gradcu,
Vuhred.
Ribnica.
Muta,
Janžev vrh.
Brezno,
Šoštanj (mesto),
Šoštanj (okolica)
Topolšica.
Velenje.
V št. Primožu na Pohorju pa volitve izostanejo, ker je naša stranka že itak edina izvoljena, ker so klerikalci svojo kandidaturo preklicali.
Želimo, da bi imeli tudi v drugih sosednih občinath enake uspehe, kakor se nam obetajo v slovenjgraškem političnem okraju!
Živela naša JSDS in KDZ! Živela socijalistična občina!
Naša stranka kandidira torej že samo y slovenjegraškem okraju v 20 občinah, ena občina pa je že povsem v socijalističnih rokah. Ta dejstva so zelo razveseljiva in kažejo, da se je naša 'socijalistična ideja globoko vkoreninila tudi že med pode-
želskim proletarijatom in da je začela rasti. Tudi iz drugih krajev imamo enako razveseljiva poročila. Kakor ni kruha brez dela, tako tudi ni zmage brez boja. Zato naprej, proletarci, v boj za socijalistično občino!
Šmartno na Paki.
Slovenjegraški glavar g. dr. Ipavic Vam je gotovo znan, sodrug urednik, vsaj po imenu. In kaj mislite, kaj dela ta gospod sedaj za občinske volitve? V naši občini se je združilo več strank pod imenom »Samostojna gospodarska stranka« proti »Slov. ljudski strank«; to pa zato. ker nobena izmed teh strank ni mogla samostojno nastopiti. To pa seveda gotovim gospodom ni po volji. Tako je tedaj dne 23. tm. poklical k telefonu predstavnika naše liste, češ da to pač nikakor ne gre, da bi se ta skupina, ki predlaga kandidatno listo, imenovala »Samostojna gospodarska stranka«, češ stranka s tem imenom sploh ne eksistira v Sloveniji. Seveda naš predstavnik ni bil zadovoljen s tem nagovorom, temveč je stal na stališču, da se skupina, ki predlaga kandidatno listo lahko imenuje, kakor se hoče, samo da se loči od drugih kandidatskih list v občini. No, gospod je vendar kmalu prišel do spoznanja. da se je bridko motil. Pa ni še bilo dosti! Kmalu nato zopet telefonira in pravi; »Vprašanje glede •mena stranke odpade, ker je pravilno. pač pa mi morate naznaniti stranke, ki so se združile, ter posamezne kandidate, kateri stranki da pripadajo in to do pete ure popoldne. Imam namreč za to navodilo od deželne vlade v Ljubljani.« — Vidita, s. urednik, tako je tukaj v slovenjegraškem okraju! Kaj je temu vzrok, sl lahko predstavljate. Pri zadnjih volitvah v konštituanto je imela namreč JSDS večino, in to boli gospode a la dr. Ipavic.
*'
Iz Tržiča: Korajža velja! To Je vodilno geslo Delavske zveze, kadar začenjajo mezdna gibanja — socijalisti. Tako je bilo tudi v slučaju Kozina. Socijalisti so zahtevali boljše plače in bili pripravljeni na dolg boj. Pogajanj se je od naše strani udeleževal sodrug Krištof M. in Vrhunc. Sredi razprave pa vstane g. Kozina in jima pokaže pisane zahteve Delavske zveze. Brala sta sodruga krilate zahteve: »Saj ne mislimo tako hudo. Toda prosimo vas, g. Kozina, če' pripoznate zahteve sDcljalistav, pa pripoznajte v isti višini še naše.* Kuj ne, kakšen posnm. Ne mislimo tako hudo! Delavstvo, skrajni čas jc, da izpreglediš, da tam, kjer govori želodec, ni vera v nevarnosti. Kdor pa misli in se tolaži, da ba na onem svetu boljše, temu pa svetujemo, da si natanko ogleda tržiškega župnika, k! st s to »tolažbo« tako zna pomagati, da potrebuje za 2 m več blaga za obleko kot navaden delavec.
Politične vesti.
+ Svečana večerja. Snoči je bil v hotelu »Srbski kralj, banket v čast delegatom italijanske vlade za trgo« vinska pogajanja. Namesto pametnih' inštrukcij našim delegatom je dala vlada laškim delegatom dobro večeri jo. Tudi to je tolažba, če ne za srce^ pa za želodec.
+ Meja med Reko in Jugoslavijo. Dna 2. maja se bodo sestali v Opatiji naši in Ita« lijanski delesgati ta pričeli delo za razmeji'« tev z reško državo.
-f- Nemška odškodnina. Repara«
cijska komisija je v smislu člena 233 versallleske pogodbe skupni znesek* dolga, za katerega je Nemčija po do« ločbah člena 232., navedene pogodbe obvezana, določila na 132 milijard! zlatih mark. — Na vsako osebo na Francoskem odpade po tem računu nekaj nad 3001) mark v zlatu ali okoli 80.000 naših kron v naši sedanji ve« ljavi.
+ Samouprava otoka Malta. Z novim kraljevskim dekretom Je Malta dobla s«•
nvo upravo.
+ Šleztjsko vprašanje je dobdk) še nok vo — razrednobojno ozadje. Nemški pod« jetniki so namreč začeli odpuMati deiav« stvo, k! Je v IndustrtJsldh ozemljih glasova« lo večinoma za varšavsko republiko. Radi tega odpuščanja Je priSHo na več krajih' do stavk In — krvavih nemirov. Tako Y rudniku Glivice. Sploh vlada v Gornji zljl radi pdlitičnih in gospodarskih naspro« tij med nemško in poljsko državo velik* stagnacija. In rešitev Je vendar tako eno« stavna: Dajte Poljakom, kar je poljskega iK Nemcem, kar Je netntikeg«, če ne danes, p« bodo enkrat pozneje izprevideti, d« Je tak« rešitev najbližja zdravi pameti! Seveda« antanta, ki bo delitev glasovalnega ožemi)* čisto gotovo izvršila — že iz sovraštva dd Nemcev — se mora s Poljsko še najprej malo pomeniti. Plača) Lah za našo veliko* dušnost!
+ Napredek avstrijsko socijahie demo«
kracije Pri volitvah v deželni zbor na NižJei Avstrijskem so socialni demokratje iiaf.re« do v ali od zadnjih volitev za 26.727 glasov,
klerikalci in Velikonemci pa so nazadovaV za 20. 680 glasov.
+ Kerensk) se po poročilu »Tribune« nahaja sedaj v Pragi.
Vabilo na naročbo.
Cenjeni naročniki in prijatelji!
Z ozirom na draginjo tiska moramo na« ročnino s 1. majem uekaMio «,vik.tL P^sni. bralci, ki vedo, da Je to potrebno, nam bo« do gotovo ostali zvestL Obenem pa prost, mo, da sodrug! razširjajo »Naprej« povsoA z vso vnemo, ker ga bomo v težkih časih, ki nam trkajo na vrata silno rabili. Vsaka delavska družina, vsak zaveden delavec mora Imeti naročen »Naprej«.
Gd 1, mala znaša naročnina: mesečno	•	.	.	24	K
Četrtletno	■	■	•	72	K
polletno	i	i	i	144	K
celoletno	.	,	,	288	K
Posamezne številke na dveh straneh 2 krono, na štirih straneh 1 K 60 vin.
V interesu lista in stranke je, da Ima naš dnevnik trdno' gospodarsko podlago, Zato smo tudi prepričani, da sprejmejo vsi na® prijatelji to obvestilo blagohotno nal znanje.
Uprava »Napreja«.
Dnevne vesti.
Prepoved obhodov na dan prvega maja v Aiariboru. Kakor nam poročajo sodrug! iz Maribora, je vladni komisar dr. Seneko* vič prepovedal na dan prvega maja mani< festacijske shode po ulicah. — O, blažena ipollcajd em okracl ja!
»Slov. Narod« se očividno zelo zanima i za nadaijno taktiko naše stranke v vpraša« t nju občinske uprave v Mariboru. Močna sta ga zbodli dve rdeči zastavi, ki ste jvj izvršenih volitvah plapolali na Delavskem 'domu v tem mestu, ne more si pa kaj. da bi si je ne želel tudi na — magistratnem poslopju. Nekaj govoriči tudi o črno - rdeJiiJ zvezah in o socialističnem podžiipanstvu.
:i
No, »Narod« naj nič preveč ne skače. Mi bomo svoje zadeve že tako uredili, da bo po načelih in prav, k njemu in njegovim pa ne bomo dosti hodili po nasvete. Nikar preveč skakati, lahko se vam zgodi, da padete v — jamo . , .
Kakor smo trdili! Teden pred volitvami je mestni magistra* po časopisih svečano razglašal, da je mesna kriza v Ljubljani končana, in da bo mestni magistrat dobavljal vole za ljubljanski trg in vsak teden sproti določal maksimalno ceno. Za tekoči teden je določil 32 K in 28 K za kg volovskega mesa. Ta cena pa je veljala samo za ponedeljek in torek, ko še niso bile 'volitve končane, danes pa morajo konsu-ir.enti plačevati meso zopet po 36 K in dražit. Ko je to magistrat razglašal, smo trd ii, da so blizu občinske volitve in nismo st varali!
Besede, besede! Klerikalni listič »Naša Moč« prav lepo piše v svoji zadnji številki o socialnem zavarovanju. Gospodje klerikalci. Toliko desetletij ste imeli neomejeno oblast čisto v svojih rokah, pa socialnega zavarovanja niste uveljavili in ste s tem pokapali, da ste njegovi nasprotniki, Danes pa hočete s tem od socialistov »pre- 1 plonkanim« programom loviti kaline med delarvci, če vam sploh še kak delavec verjame!
Volilna zanimivost. V Ljubljani je pri
teh občinskih volitvah kandidirala tudi SKS. Z Barja je imela na svoja listi 33 imen svojih »pristašev«, pri volitvah jc pa iz tega okraja dobila 22 glasov!
»Kmetijska družba«, ki je bila nekaj časa sem ikkI klerikalno komando, je včeraj na občnem zborovanju v ljubljanskem »Unionu« dobila nov odbor, sestavljen po samostojno - kmetski strankarski Sistl. Predsednik dr. Pire.
Belgrajski kolodvcfr. Iz Belgrada javljajo: Prometno ministrstvo jo vsem železniškim ravnateljstvom izdalo naredbo, da čim prej otvorijo prometne šole za izobrazbo nart-ščaja v postajni službi. V najkrajšem Sasu ?e bo razširil belgrajski kolodvor s tem, da bodo zgradili nove perone za občinstvo in nove tire. — Čez nekaj let bo belgrajski kolodvor Še večji kakor kolodvor v Vižmarjih, če pojde tako naprej.
Prevoz sena in slanic. Po sklepa prometnega ministrstva se bo odslej prevoz sena In slame v vagonskih pošiljatvah računal po tarifi B. To se je odredilo na prošnjo sarajevske mlekarske zadruge.
Uvedba nedeljskih vlakov na Gorenjskih progah. Počenši s 1. "majem t. !. vozita redno vsako nedeljo in praznik na progi Ljubljana drž. kol.-Kamnik in obratno izletniška vlaka štev. 2153 in 2160. — Vlak štev. 2153 odhaja iz Ljubljane drž. kol. tob 12.02 h in prihaja v Kamnik ob 13.15 h, vlak štev. 2160 pa odhaja te Kamnika >b 20.50 h in prihaja v Ljubljano dri. kol. ob £2.03 h. Na progi Ljubljana gl. kol.-Jeseniee In obratno se stavita v promet izletniška
vlaka štev, 1720 in 17I9Ž vozeča vsako nedeljo in praznik šele s 15. majem t. 1. Vlak štev, 1720 odhaja iz Ljubljane sl. kolodvor ob 5.17 h In prihaja na Jesenice ob 7.21 h, vlak štev. 1719 pa odhaja iz Jesenic ob 21.20 h in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 23.22 h.
Prodaja železniških kart. Ministrstvo
saobračaja se pogaja z nekim finančnim konsorcijem glede osnovanja društva za prodajanje železniških kart. Društvo bi imelo svoje podružnice v vseh centrih države. — Kaj pa to pomeni? Ali smo z železnicami že tako daleč?
Na evakuiranem ozemlju Dal« macije se je otvoril nadalje privatni brzojavni promet pri postajali Hvar, Brusje. Starigrad, Vrboska. Vrbanj, Jelaš. Gdinj, Bogomolje, Sučuraj, Ve-laluka, Blato, Žrnovo, Smokvica. Korčula. Babinopolje.
Konec paševanja v mariborski stanovanjski komisiji. Kakor poroča »Volkssti/n-tne«, je bila proti načelniku stanovanjske komisije v Mariboru g. Vidmarja, upokojenemu podpolkovniku avstrijske armade in bivšemu distriktnemu poveljniku v Črni gori, vsled zlorabe uradne oblasti in pod-taknjenja uradnega telegrama vložena pri državnem pravdništvu obtožba.
Samomor. 461etni delavec Ivan Ješko je izvršil dne 26, t. m. v Mariboru samo-umor vs tem, da se je obesil. Vzrok: beda vsled delanezmožnosti in bolezni.
Državna posredovalnica za delo. — Prj vseh podružnicah Drž. posredov. za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 17. do 23. aprila 1921 dela 336 moških in 102 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 307 moških in 188 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 98. — Promet od 1. Januarja do 23. aprila 1921 izkazuje 8121 strank in sicer 3972 delodajalcev in 4149 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem časn 1706. — Dela iščejo: pisarn, moči, kovinarji, krojači, šivilje, čevljarji, trgov, sotrudniki, sotrudnice, zidarski poiirji, natakarji, natakarice, strojniki, kurjači, peki, mlinarji, mesarji, poljski delavci, delavke, polj. delovodji, vzgojiteljice, vaionci itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, polj. delavci, poij. delavka, zidarji, mizarji, krodači, šivilje, čevljarji, stolarji, vlagalka, usnjarji, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke itd.
Organizacijski
vestnik.
§2 strank®.
Opozarjamo na diskusijski večer, ki bo danes v petek ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«. Razgovor zanimiv.
Zagorje ob Savi. V nedeljo dne 1. maja 1921 ob 10. uri dopoldan v Kino dvorani javen ljudski shod. Dnevni red: Prvi maj in delavstvo. — Poročevalec iz Ljubljane.
Iz strok, organizaciji.
Mezdno gibanje. Predilničarji v Tržiču se nahajajo v mezdnem gibanju.
Vestnik Svobode.
Pevci! Danes ob pol osmih bo pevska vaja. — Pridite sigurno!
Koncert „Svobode“.
Na predvečer 1. maja t. 1.. v sobo-
10, dne 30, aprila 1921 v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani
VELIK KONCERT
pri katerem nastopita združena mešana tamburaška zbora podružnic »Svobode« Vič-Glince in Moste,
pod vodstvom s. Št. Lehpamerja.
Blagajna se otvori ob 7. Začetek točno ob 8 .uri zvečer.
Vstopnina:	Sedeži: I. prostor 20 K,
11. prostor 10 Kt Ul. prostor 8 K; balkonski sedež 10 K; sedež na galeriji 8 K; stojišče 4 K. —
Vstopnice v predprodaji se dobe v prodajalnah Konsumnega društva za Slovenijo v Spodnji Šiški, Bohoričevi ulici, m Glincah in v Rožni dolini ter v tajništvu »Svobode« v Šelenburgovi ulici 6/11 in ua dan koncerta pri blagajni.
Ker Je čisti dohodek namenjen za nabavo muzikalij in glasbil, se prosi obilne udeležbe.
   t
Kulturni vestnik.
Koncert »Glasbene Matice« v katerem sodelujejo ga. Pavla Lovšetova, koncertna pevka, g. Ivan Levar, baritonist kr. opere, pomnožen orkester kr. narodnega gledališča ter pevild z-bor Glasebne Matice — se vrši v ponedeljek, 9. maja t. I, v unionski dvorani. Izvajala se bo med drugim nal-novejša slovenska izvirna skladba za mešan zbor, soli in orkester Simon Gregorčičeva »V pepelnični noči«, katero je zložil P, Mu«. Sattner.
, »Na pragu evropske umetnosti«. (Nadaljevanje in konec.) Umetnostno - zgodovinsko društvo priredi v soboto, dne 30. t. m. ob 18. uri drugo predavanje s skioptičnim i slikami pod zgornjim naslovom v fizikalni dvorani državnega učiteljišča. Predava doc. dr. Vojeslav Mole. Vstopnina za tlane 2 K, za nečlane 4 K.
Gospodarstvo.
Bankroterska politika. Vsaka država ima svojo trgovsko politiko, ki se ravna po izvozu in uvozu, če izvoz ne preseže uvoza, potem nastane pasivna trgovska bilanca, in država se zadolžuje, ter ni izgleda za uspeh in napredek. Poglejmo v našo državo! L. 1920. se je — po uradnih podatkih — uvozilo v našo državo: bombaža za nad 5000 milijonov krem, razne kovine za 1000
milijonov, železa za 1000 milijonov, olja, smol e j katrana za 760 milijonov, predenine In lanu za 720 milijonov, obleke in perila za 520 milijonov, kože za 430 milijonov, papirja za 350 milijonov, kave, čaja itd. za 250 milijonov, različnih strojev za 350 milijonov, mila in voščenega blasa za 220 milijonov, stekla za 140 milijonov, riža za 125 milijonov, volne za 120 milijonovs smodnika za 100 milijonov in ostalega različnega blaga za 1950 milijonov kron. — Skupen uvoz je znašal torej lanskega leta okrog 11 milijard kron. — Izvoz je znašal: drva za 1300 milijonov kron, koruze za 600 milijonov, žita za 500 milijonov, mesa za 430 bilijonov, moke za 400 milijonov, suhe slive za 260 milijonov, fižola za 215 milijon., jajc za 120 milijonov, svinj za 110 milijonov, predenine za 90 milijonov, cementa za 85 milijonov, bakra za 75 milijonov, svinca za 60 milijonov, razne kovine za 45 milijonov, sadja za 35 milijonov, drobnica za 30 milijonov, pekmez za 30 milijonov, raznega blaga za 920 milijonov; torej je izvoz znašal 5 in pol milijarde kron. — Vse to kaže, da ima naša država pasivno trgovsko bi-Inco. In kdo pokriva primanjkljaj? Država najema posojila od drugih držav na visoke obresti! Ta posojila pa se z obrestmi vred odplačujejo iz davkov, indirektnih in direktnih, torej Iz žepov delavca in kmeta! — Ta statistika pa Je značilna tudi v drugem oziru: Izvaža se iz naše države večinoma le živila, dočim se uvaža največ industrijske produkte. Med uvažanimi produkti pa opažamo, da se uvaža tudi take, ki bi jih naša industrija lahko dovoljno dobavljala! Naša industrija pa seveda propada, ker gospodje, ki vodijo tako »pametno« gospodarsko politiko, nimajo niti navadnega statističnega pregleda, kaj se v naši državi vse producira in kaj vse bi se lahko produciralo, ko je vendar Jugoslavija dežela, ki ima nele dosti živil, marveč ima tudi vsega drugega naravnega bogastva v dovoljui meri. Manjka torej prave pametne urejene gospodarske politike! Stavimo, da imajo Angleži, Francozi in Italijani boljši pregled in upo-gled naravnega bogastva v naši državi, kot pa naši belgrajski gospodarski politiki sami! . . .
= Paroplovba na Donavi. Prva podonavska paroplovna družba otvori v zvezi s paroplovnim sindikatom kraljevine SHS s prvo plovbo dne 2. maja tl. ekspresni paroplovni promet od Dunaja v Beograd in narobe. Ekspresni parniki bodo vozili do nadalj-nih določb trikrat na teden v obeh smereh. Parniki ne bodo vozili le oseb in prtljage, temveč bodo sprejemali tudi brzovozno blago z Dunaja v Beograd in narobe. Z uvedbo teh ekspresnih parnikov je napravljen prvi korak k obnovljenju popotniškega in blagovnega prometa na Donavi, ki je počival že skoro osem let.
— Preureditev dubrovniške luke. Vlada namerava pred ureditvijo vprašanje luke Baroš pri Reki izvršiti preureditev luke v
Dubrovniku, da bo dovolj prostorna za te* govski pomorskj promet ko tudi za vojna mornarico. Poleg sedanjega pristanišča bj vlada pustila zgraditi novega in starega znatno razširila, da bodo mogli pluti v nje-« ga tudi večji prekomorski brodovi. Du« brevniška luka bo dobila posebno važeit pomen, ko bo zgrajena velika jadranska že-, leznica
50.000 ton premoga mora Jugoslaviji pošiljati po mirovni pogodbi iz premogovnikov v Perniku vsako leto Bolgarska; Kontigent za prvo leto je po poročilu iz Sofije bolgarska vlada že odposlala.
— Petrogradsko pristanišče. V finskem zalivu so začeli morje čistiti od min. Zače* li so pri Petrogradu In bodo odtod preiskali morje v obsegu 158 kvadranih vrst. Upajoj da bo delo končano do 5. maja, ko se otvo-. ri petrograjska trgovinska luka.
Popisi.
Iz celjske okolice. Prejeli smo: Na( celjsiti okoliški tajnik g. Špeglič se plazi za buržoazijo in ima posebno piko na nas vdove celjske okoliške občine. Opozarjamoi ga predvsem, da opusti svoje brezuspešne dopise na razne javne urade zaradi nas vdov, ker ga prav nič ne briga, če je kate-t ra vdova poročena ali ne, ker vdova rabi pravtako stanovanje kakor kak drugi, če-pra/v ima kako majhno koncesijo ali pa človeka, ki ji v teh težkih časih kaj malegai pomaga, Da, dolžnost javnih oblasti bi bila* da bi vdovam priskočile na pomoč. Vi, g, Špeglič, se pa ukvarjajte še y naprej z de-! litvijo papeževega denanja! Da bodo cenjen ni bralci vedeli, kdo Je ta Špeglič, povemo, da je bil pred vojno delavec v VVestnovi tovarni, potem pa je postal občinski tajnik. Ko je nedavno bib več vdov pri njemu za< radi podpor, jih je ta možakar tako-le nahrulil: »Babe bodete morale same migati! Ni dolžnost države, da za vas skrbi, kaitl vaši možje niso za občino padli. Atoo m0 pridete še enkrat nadlegovat, vais boni kratkomalo zaprl.« Korajžo k tem besedaa so mu dajali'tudi nekateri navzoči kapitalisti, ki so rekli, češ zakaj so pa bili vaši možje tako neumni in so šli v vojno ... O, Spiglič in možje njegovega kalibra: Kmalu bo konec tudi vašega paševanja! — Okolf« ške vdove,
Po svetu.
— Izločitev teoloških fakultet 'iz vse«
učilišč na Češkoslovaškem ne bo v kratkem
izvršila. Večina vseučilišč je podala že tozadevno svojo izjavo.
— Toliko za toliko, če ne ;}ih pa pobesimo! Delegat madžarske vlade, ki se }a šel v Reval pogajat radi madžarskih vojnih ujetnikov, je te dni prinesel v Budimpešto, sporočilo, da ie sovjetska vlada pripravljena podariti 600 madžarskih častnikov, č^ Horthyjevci izpuste 140 ujetih komunistov, — Velikodušnost Je na ruski strani, na urad« žarslci se pa naj odločijo.
D Jugos
Marijin trg štev. 8.
ni zavod D
m.
Wolfova uika štev« 1.
r. z. z o. z.
v Ljubljani.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOUNJI LENDAVI.
postni čekovni rebrn He*. 11.3*3. Telefon »e«. 5*.	B«oiavnl	naslov:	Jegoslovanskikretilt,	MuKiana.
SPREJEMA hranilne vlose in vloge na tekoči račun ter lih obrestuie po
WK~ 4Vlo
Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi
i olpnednin i
se otatoieio po flogmoiu.
listih brez odbitka. Izvenliubllanski vlagatelji dobe poštna položnice.
i Mi li: lil ta. — 'Mm tm l is sol i« m
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. - Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na biago ležeče v javnih skiaaibcin.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
IOESD
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.
DBmi
IzdajateljIva« MHuar.
ffisk »Učiteljske 'tiskarne y. Ljubljani,
.Odgovorni uredniki Jak. Vehovec.