NOVOTEMA UBi $ Glavni trg 10,68000 Novo mesto, tel. 21 -737 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul tr i— >o Trebnje spet gosti samorastnike »Tudi prava demokracija je ureditev, v kateri živijo samo samorastniki: ljudje, ki so zrasli iz lastnih moči in se zavedajo odgovornosti,« je dejal predsednik slo-venske skupščine dr. France Bučar na otvoritvi 25. Tabora v Trebnjem TREBNJE — V Trebnjem se je v soboto, 27. junija, začel jubilejni, že 25. Tabor likovnih samorastnikov. Prijavljenih je 19 slikarjev in kiparjev iz osmih evropskih držav, iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Češke in slovaške federacije, Romunije, Nemčije, Italije in Madžarske. V soboto jih je prispelo trinajst, neka- DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST teri iz tujine pa so dali vedeti, da jih morda ne bo zaradi vojne, ki še vedo divja v bližini. Tako v času, ko to poročamo, še ni znano, koliko udeležencev bo imel Tabor, ki se bo sicer končal v soboto, 4. julija. Za delovišče so tudi tokrat izbrali Galerijo samorastnikov. Slovesna otvoritev je bila v soboto zvečer v trebanjskem spominskem parku. Po uvodnem nagovoru župana Cirila Pungartnika, ki je poudaril, da bo Trebnje tudi v prihodnje gostoljuben dom samorastnikov, je o samorastniški umetnosti, kakor se ta kaže tudi v Galeriji samorastnikov kot najpomembnejši pridobitvi Tabora in Trebnjega, govoril Zoran Kržnišnik, direktor Mednarod- Normalna politična scena? Novomeška organizacija SDP je pripravila javno tribuno o volilni zakonodaji — Večinski sistem past, da si manjšina prigrabi absolutno večino in vso oblast NOVO MESTO — »Čeprav se je Demos verbalno zavzemal za spravo, je v času njegove vladavine bolj kot v nekaj letih predtem prihajalo do ločevanja med ljudmi. Gospodarska poli-hka je bila zanemarjena, parlament pa je veliko časa porabil za strankarske spore. Zato smo mi že lani zahtevali čimprejšnje volitve in še pred tem zamenjavo vlade,« je pretekli torek na dokaj dobro obiskani novomeški javni tribuni »Kako in kdaj bomo vo-hlCjdejal Miran Potrč, član vodstva Govor je bil tudi o programskem razglasu SDP, ki bo ponujen volilcem hot volilni program te edino razpoznavne stranke levice v Sloveniji, zago-socialno državo. Predstavila g J Sonja Lokar. Po Potrčevih bese- <5r>DSx *3nontet?’ ^ j>h zagovaijajo v Y' Clmprejšnje volitve, sanacija gospodarstva in sprejem lastninske zakonodaje. Upajo, da bo to speljala vlada J. -Janeza Drnovška, ki jo podpirajo. lada sicer nima kakšne posebne gotovosti, da bodo njeni predlogi v parlamentu deležni podpore, del nove opozicije pa bi bil tako pripravljen storiti vse, a ne bi bila uspešna. V takih razmerah se pripravlja volilna zakonodaja. "Glavne razprave se vodijo o tem, ali naj bi vsaka stranka prišla v parlament s oliko poslanci, kolikršen odstotek glasov volilcev bi dobila, ali da si manjšina zagotovi absolutno večino v parlamenti'Ta tim. večinski sistem zagovaijajo ~~> SKD, katerih volilna baza je praktično enaka, pa NDS in Grosovi liberalci. V primeru večinskega volilnega sistema bi te stranke verjetno oblikovale jasno predvolilno koalicijo, da bi dobile večino v parlamentu. Opozicija bi v takem lahko le opozarjala na napake in čakala na nove volitve, medtem ko bi novi parlament za dolgo vrsto let utirjal slovensko politično, gospodarsko in socialno sceno,« je rekel Potrč. SDP zagovarja volilni sistem, po katerem bi prišle stranke v parlament glede na to, kakšen odstotek glasov bi kateri namenili volilci. Slovenija naj bi bila razdeljena v toliko volilnih enot, da bi bile pokrajine zaokrožene, prebivalci Pa po številu enakomerno zastopani, volilci naj bi odločali, kdo naj pride v Parlament, ne pa, da listo oblikujejo stranke. Sedanji predlog (v ponedeljek Je dobil podporo v ustavni komisiji slo- venskega parlamenta, op. p.) vsebuje številne pasti. Prvič bo manjšim strankam težko najti 88 kandidatov, po enega za vsak volilni okraj v 8 volilnih enotah, ki bi moral dobiti 9 odst. glasov v celi volilni enoti, da bi stranka dobila mesto v parlamentu.. Zna se zgoditi, da bodo prišli v parlament ljudje, ki bodo lokalno zanimivi, potem pa ne bodo zastopali interesov volilne baze, ampak le svoje stranke, kar se že zdaj povsem očitno dogaja v zboru občin. Na vprašanja, ali se druge stranke zavedajo pasti volilne zakonodaje, je Potrč odgovoril pritrdilno. Opozoril pa je, da pozicija v parlamentu nima dvotretjinske večine in da se zna ob zelo trdnem pogledu na desnici zgoditi, da bo sprejeta natančno takšna volilna zakonodaja brez popravkov. Ali pa ne bo mogoče sprejeti ničesar in bo izsiljen referendum. Iz publike je bilo zato opo-zoijeno, da bi morale nedesne stranke iti v normalne, poštene predvolilne dogovore, da bi v Sloveniji zadržali normalno politično sceno, iti dopušča različnost, opozicijo. Mnogo je bilo govora tudi o strupu, ki se razliva po medijih proti vsemu mogočemu, v Slovencu celo na račun vseh davkoplačevalcev. Obiskovalci javne tribune so menili, da bi se morali na to bolj odločno odzivati, čeprav je tudi res, da ravno mediji, ki v tem prednjačijo, odgovorov, enostavno, ne objavljajo. Z. L.-D. nega grafičnega centra v Ljubljani in predsednik umetniškega sveta Tabora. Slavnostni govornik pa je bil dr. France Bučar, predsednik skupščine Republike Slovenije. Dr. Bučar seje najprej vprašal, zakaj naj bi govoril na takšni slovesnosti, kot je otvoritev jubilejnega taborskega srečanja samorastniških likovnikov, ko pa VRiku generalna stavka Cilj niso samo višje plače, ampak boljša prihod-nost podjetja RIBNICA — Stavkovni odbor v ribniškem Riku je po neuspelih pogovorih z vodstvom podjetja 24. junija sklenil, da bodo od ponedeljka, 29. junija, zjhutraj pričeli z generalno stavko vseh 1.290 zaposlenih v Ribnici in v Loškem Potoku. Neposreden povod za stavko, ki seje, kot pravijo zaposleni, morala začeti, ni bil samo neizplačan osebni dohodek za maj, zvišan na 40 odst., ampak nesposobnost vodstva podjetja, da zagotovi delo za prihodnost in s tem socialno varnost zaposlenim. Stavkovni odbor je hkrati izrekel nezaupnico, potijeno s strani delavskega sveta trem, vodečim delavcem družbe Rikostroj, ker jim ni uspelo zagotoviti delo za 700 zaposlenih v tej družbi, temveč samo za 90. V stavkovnnem odboru poudaijajo, da njihov cilj ni samo »izsiljevanje« zahtevkov po osebnih dohodkih, ker bi s tem rušili podjetje, ampak želja, da se zaposlenim pove perspektiva tega kolektiva, v katerem si služi kruh velika večina zaposlenih v ribniškem gospodarstvu. Glede zahteve stavkovnega odbora po odstopu vodečih delavcev v družbi Rikostroj pa vodstvo podjetja predlaga, da omenjeni ljudje ostanejo na svojih delovnih mestih do nastavitve novih ter da se delavci, ki nimajo dela, napote na redni letni dospust ali na začasno čakanje, še posebej tisti, ki so zaposleni v režijskih službah. Zaposleni v Riku so zadnji delovni dan prejšnjega meseca prejeli 50 odst. osebnega dohodka za maj in to brez zvišanih obljubljenih 40 odst., kar v povprečju znaša 5.000 do 8.000 tolaijev. Stavka se nadaljuje. M. GLAVONJIČ sam ni umetnik, hkrati pa ne bi bil rad v vlogi tistih politikov, ki ali »vse vedo« ali pa si vzamejo pravico, da o vsem govorijo. Povezava s Taborom, ki povezuje smorastniške umetnike, se mu je odkrila pri pojmovanju posameznika v družbi, češ da se v samorastništvu dozoreli ljudje ne pustijo, da bi jih kdo imel za čredo.____________ V nadaljevanju je dr. France Bučar misli speljal v sklep, da je za vsako družbo in vsakega posameznika v njej največja umetnina človek sam. In čim bolj smo ljudje v tem pogledu samorastniški, čim bolj smo svojemu okolju vtisnili pečat lastne ustvaijalnosti, tem bolj smo ostvarili svoje poslanstvo oz. dosegli svoj cilj, je menil govornik in dodal, da je to za sociologe samoreali-zacija človeka. V tem je tudi bistvo prave demokracije. Po Bučarjevem mnenju »demokracija ni nekaka družbena godlja, ko naj bi enakopravnost pomenila splošno izenačenost«. Demokracija je, nasprotno, najzahtevnejša družbena ureditev, v kateri živijo sami samorastniki,« je poudaril slavnostni govornik in dodal, da ima pri tem v mislih ljudi, ki so zrasli predvsem iz svoje lastne moči in ki se zavedajo svoje odgovornosti. To pa je značilnost tudi likovnih samorast- nikov I. ZORAN NADALJUJEJO S STAVKO ČRNOMELJ — Čeprav so v Gorenjevem obratu Kompresorji v Črnomlju z vodstvom podjetja Gospodinjski aparati (GA) dosegli dogovor o najpomembnejših zahtevah, torej o reševanju presežnih delavcev, ugotavljanju odgovornosti za težave in usodi 7 milijonov DEM, ki naj bi jih republiška vlada namenila za črnomaljski obrat, pa od začetka tega tedna v Kompresoijih še naprej stavkajo. DR. BUČAR V TREBANJSKI GALERIJI - Predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar (na posnetku drugi z leve) je v soboto, 27. junija, v Trebnjem najprej obiskal Galerijo likovnih samorastnikov in si v družbi z Janezom Gartnerjem ogledal stalno postavitev zbirke del samorastnikov tako rekoč iz vsega sveta (Foto: I. Zoran) Pripravili bomo lep dan Nasvidenje v soboto na »Srečanju« v Dolenjskih Toplicah — Ob 11. uri maša, potem kulturni in zabavni program do večera — $lavnostn? gosta predsednik Kučan in nadškof dr. Šuštar — Zupanova dobrodošlica Pred osrednjo dolenjsko turistično prireditvijo, Srečanjem v moji deželi, smo novomeškega župana Marjana Dvornika vprašali, kaj ta prireditev pomeni za novomeško občino. Srečanje v moji deželi sodi z našega vidika v okvir prizadevanj za razvoj turistične dejavnosti v novomeški občini. Slovencem, ki živijo zunaj naših meja, želimo predstaviti ta prostor in jih nagovoriti na način, ki jim je blizu, torej prek skupnih korenin. Gotovo je element slovenske državnosti dodaten stimulans za vse Slovence po svetu, dodaten magnet, ki bo privabil ljudi, da bodo bolj intenzivno in v večjem številu prihajali v Slovenijo skozi vse leto. Ker se pri nas prava turistična sezona pričenja šele po zaključku šolskega leta, je prva sobota v juliju tudi nekakšna otvoritev, sprejem prvega večjega priliva gostov. Ali ne gre hkrati tudi za kulturno prireditev z globljo etnološko vsebino? Ta in podobne prireditve so name- njene dvema ciljnima skupinama. Prva skupina so Slovenci, ki pridejo od zunaj, druga pa so občani oziroma ljudje, ki živijo tukaj. Tudi tem je namreč treba ponuditi nekaj več, kot smo jim do sedaj. Iskali smo vse mogoče rešitve, v gorah, ob morju, nismo pa se zavedali, da jim lahko ponudimo marsikaj tudi zelo blizu, s čimer jim prihranimo del stroškov za pot in prenočevanja. Ponuditi pa moramo seveda take vsebine, ki so ljudem blizu in jih pritegnejo. V zadnjem času imamo malo prireditev, ki bi sproščale. Vse politične napetosti, nenehno prizadevanje za reševanje eksistenčnih vprašanj nujno povzročajo v ljudeh potrebo po sprostitvi. V programu te prireditve je vrsta elementov, ki odgovarjajo tem izhodiščem: narodnozabavni in folklorni nastopi, postavitev domačih obrti, kulinarika, vse do maše in nagovorov, ki naj bi opredeljevali prireditev in zapustili miselno sled pri udeležencih. Letos bosta to gotovo naredila predsednik Milan Kučan in nad-(Nadaljevanje na 2. strani) Najmlajše mesto po volji ljudi Boter mesta Trebnje, član P RS dr. Dušan Plut, tudi slavnostni govornik — Lokalna samouprava ne ogroža močne države — Predstavljen tudi nov grb mesta __________________________Trebnje TREBNJE — Suverena, tudi mednarodno priznana Slovenija je dobila ravno ob prvi obletnici svoje državnosti najmlajše mesto — Trebnje. Tudi član predsedstva Slovenije dr. Dušan Plutje bil med tistimi, kije čestital Trebanjcem ob prazniku. Še več, bilje slavnostni govornik ob tem svečanem dogodku in po besedah Alojza Podboja, predsednika sveta KS Trebnje, postal tudi uradni boter mesta Trebnjega. I Danes v Dolenjskem listu Zgodovinska popotnica Trebnjega je pisana, bogata in razburljiva, v rimski dobi pa je prvič zadihalo s polnimi pljuči in dodobra izkoristilo ugoden prometni položaj. Trebnje, ki šteje danes blizu 3.000 prebivalcev, je postalo najmlajše mesto brez dekreta in državne na 2. strani: • Most čez Savo postal gugalnica na 4. strani: • V Novem mestu ni »naj« trgovine na 5. strani: • Koliko denarja lahko reši Belt? na 6. strani: • Pritisnili bodo na vse kljuke na 7. strani: • Slovenski odgovori dvomljivcem od 9. do 12. strani: • PRILOGA na 20. strani: • Klic iz mesta strahu m* M d* fi i. yfW\ prisile. Pred novim mestom pa so številni novi izzivi tudi do drugih 214 naselij trebanjske občine, v kateri živi skupno 17.700 prebivalcev. Ker gre večinoma za mlajša, razpršena naselja, je odgovornost Trebnjega kot mesta in središča občine še toliko bolj poudarjena in zahtevnejša. V mreži centralnih naselij pa bo še bolj v ospredju njegov položaj med »republiško« Ljubljano in regijskim Novim mestom. »Mesto Trebnje bo vitalno in uspešno, če bo zadovoljevalo potrebe meščanov in podeželanov tako v bivanju kot glede dela, preživljanja prostega časa, ustrezne kvalitete okolja in oskrbe. Ni razloga, da ne bi celovito opravljalo vseh teh nalog, ki prinašajo tudi dohodek. Veliko dela bo tudi pri zmanjševa- nju brezposelnosti, reševanju socialnih problemov vrste družin, prometnem odpiranju, ekološki sanaciji, zaščiti kmetijskih površin, nadaljevanju nekoliko zastalega projekta FAO itd.,« je povedal Plut. Menil je, da predstavlja dodaten izziv predvidena nova upravna razdelitev, ki naj bi sedanjo občino razdelila na 4 občine: Trebnje, Mirna, Mokronog in Veliki Gaber. S predvideno lokalno samoupravo se Slovenija vrača v evropsko zasnovano družino upravnih mrež. Ob popolni ločitvi občine in države obstaja tudi nevarnost, da bi prišlo do izrazite centralizacije Slovenije. »Po mojem mnenju je odveč strah, da bi se s krepitvijo lokalne samouprave razbijala enotnost države, saj je država močna in enotna le, če so z njeno upravno delitvijo zadovoljni vsi državljani, tudi izven velikih centrov,« je poudaril član slovenskega predsedstva dr. Dušan Plut. P. P. PRamHU _ PMRt ^ KS Trebnje Alojz Podboj je izročil botru mesta Trebnje dr. Plutu kip ženske, delo domačina Staneta Novaka, zatem je predsednik skupščine KS Trebnje Slavko Kržan prejel iz rok trebanjskega župana Cirila Pungartnika listino o poimenovanju Trebnjega za mesto. Predsednica trebanjskega turističnega društva Marija Cugelj je v stilu vsakoletne prireditve Iz trebanjskega koša presenetila dr. Pluta s polnim košem daril podobno darilo je šlo v roke generalnega pokrovitelja prireditve zavarovalnice Tilia, občinskega pihalnega orkestra in predsednika TZS dr. Marjana Rožiča, ki je prizadevni Cugljevi izročil priznanje TZS. Sla vnoslno tribuno je že krasil g „ 'jjB. \ZWBf *fw’~ nov grb mesta Trebnje. (Foto: P. Perc) ODŠTEKANA LUKA Pod glavnim pokroviteljstvom Dolenjskega lista je bila na zadnji šolski dan in na predvečer ?r"W Praznika slovenske državnosti na novomeški Loki prireditev »Totalno odštekan dane. ki stajo letos prvič skupaj pripravi- jbuS TV- |*J < H T I H , ^ v,eza prijateljev mladine in Mladinski kulturni center. Prireditev, ki že nekaj let slo vi po svojem enkratnem in nadvse «3i I! I M ■m atraktivnem deseturnem programu, je tudi letos na igrišču na Loki pritegnila več kol 5.000 obiskovalcev, med katerimi, se razume, je bilo največ šolarjev. Te so navdušili rolkarji, padalci, motoristi, balon, tekma radijsko vodenih avtomobilčkov Pa akrobacije dvokrilca in nazadnje vrsta ansamblov za vse okuse. Poleg Dolenjskega lista so prireditev omogočili še delavci Opreme, Laboda. Dolenjskih pekarn, Krke. BTC. Interevrope. Zavarovalnici Triglav in Tilia in nekateri drugi Ob koncu tedna bo v glavnem suho, sončno in razmeroma toplo. Srečanje z državnostjo Seveda je prezgodaj ugibati, kako se bo izteklo letošnje »Srečanje | v moji deželi«, koliko udeležencev bo prišlo od doma, koliko iz tujine ■in kakšno bo razpoloženje, že sedaj pa lahko rečemo, da je to prvo \»Srečanje« v samostojni državi Sloveniji, izbojevani z vojno, zaradi \katere je bila ta prireditev lansko leto tudi odpovedana. Izhajajoč iz nega je letošnje »Srečanje« zares zgodovinsko in tistim izseljencem in vsem drugim, ki bodo letos prišli v Dolenjske Toplice, bo kot tako tudi ostalo v spominu. Še bolj kot domačinom, v zavesti katerih je državnost rasla po drobtinicah, tako kot je dejansko naslajala, je to srečanje s slovensko državnostjo pomembno za naše izseljence, kiso vsa dogajanja lahko spremljali iz druge perspektive in so jo zares lahko doživeli kot kulminacijo tisočletne želje slovenskega naroda Nam v domovini, ki se še bolj kot prej spoprijemamo z vsakdanom naših političnih intrig in cepitev, to spoznanje nekako niti ni prav doseglji vo. Morda so nam p ra v zato naši izseljenci, dolga desetletja v tujini med seboj razcepljeni, s strani domovine tudi tako ali drugače manipulirani, sedaj toliko bolj potrebni. Ne le zaradi gospodarskih koristi, ki si jih v perspektivi od njih obetamo, temveč predvsem z vidika poznavanja zakonitosti demokracije. Propad enopartijskega sistema v njihovi stari domovini in propad Jugoslavije deluje nanje združevalno, njihov spontani odnos do slovenske države, ki jo z vso pravico imajo tudi za svojo, pa bi tudi v nas luhko rušil prepreke, ki nas ločujejo in se jih, dokler nanje nekdo ne pokaže od zunaj, niti ne zavedamo. T. JAKŠE m Denacionalizacija se zatika V novomeški občini doslejvloženih 115 zahtevkov za vračilo premoženja — Večina zahteva nepremičnine Pripravili bomo... Kup pomanjkljivosti v begunskem centru NOVO MESTO — V novomeški občini je bilo lani vloženih 650 priglasitev za vračilo denacionaliziranega premoženja. Po sprejetju zakona o denacionalizaciji, ki je začel veljati 7. decembra lani, je občina vse predlagatelje obvestila, da lahko v poldrugem letu vložijo zahtevo za denacionalizacijo. Seznanila jih je tudi s tem, kakšno dokumentacijo potrebujejo za to in kje jo dobijo. Doslej so razlaščenci ali njihovi dediči vložili 115 zahtevkov za vračilo denacionaliziranega premoženja, od tega 86 popolnih. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, ki odloča o denacionalizaciji stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, je doslej prejel 27 zahtevkov za vračilo odvzetega premoženja, od tega 22 popolnih. Dva zavezanca za vračilo, Krka, tovarna zdravil, in KZ Krka, denacionalizaciji ne nasprotujeta, zahtevata pa odškodnino, ker poslovnih prostorov nista dobila zastonj, ampak sta jih plačala. Dolenjka, Mercator, Novotehna pa se z vračilom nepremičnin ne strinjajo, češ da bi bila s tem bistveno okrnjena tehnološka in ekonomska funkcionalnost njihovih poslovnih kompleksov. Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo je doslej prejel 82 zahtevkov za vračilo kmetijskih zemljišč, gospodarstev in gozdov, od tega 61 popolnih, vlagatelje ostalih pa so pozvali, naj jih dopolnijo. V vseh primerih so zahtevke vložili posamezniki — zahtevkov Cerkve sekretariat še ni prejel — ki z izjemo enega primera zahtevajo vračilo zemlje ali gozda v naravi. Večina zahtevkov pa se nanaša na vračilo gozdov in zemljišč, ki so v kompleksih. Zavezanci za vračilo premoženja — v glavnem gre za KZ Krka, GG Novo mesto in Brežice ter občino Novo mesto — večinoma ne nasprotujejo vračilu, zahtevajo pa odškodnino za investicijska vlaganja in uveljavljajo zakonsko določeni petletni rok za vračilo zemlje in gozdov, v katerem naj bi preusmerili svoje poslovanje. Okrog 16 hektarov zemlje bi morala vrniti kmetijska šola, ki dokazuje, da to zemljo nujno potrebuje za delo šole, razlaščenec pa vztraja pri vračilu v naravi. Doslej so bile na ustnih obravnavah v petih primerih sklenjene poravnave, v osmih primerih pa bo upravičencem vrnjena lastninska pravica na kompleksu kmetijskih zemljišč. Reševanje zadev je bilo doslej oteženo, ker ni bilo predpisov o ugotavljanju vrednosti podržavljenega premoženja. Sekretariat za družbeni razvoj, ki je pristojen za vračanje zasebnih podjetij in kapitala, je doslej prejel šest zahtevkov za vračilo premoženja, od tega tri popolne. Eden se nanaša na vračilo podjetja, zavezanec za vračilo je Obrtna zadruga Hrast. Dva zahtevka sta za vračilo kapitalskih deležev, zavezanec za vračilo pa GIP Pionir, ki se do zadeve še ni opredelil. Postopki se bodo nadaljevali z ocenjevanjem vrednosti podržavljenega premoženja, kar je omogočeno šele sedaj po objavi metodologije za to. Z .L.-D. (Nadaljevanje s 1. strani) škof dr. Alojzij Šuštar. Posamezni tematski sklopi so uravnoteženi v razponu od kvalitetne kulturne ponudbe do sproščujočega nastopa, ki je predviden v okviru popoldanskega dela. Da bi bila mmo. MOST ODPRT LE EN DAN — Direktor sevniške Jutranjke Drago Milinovič je prerezal trak ob otvoritvi mostu (na sliki), za katerega je to podjetje prispevalo približno petino od okrog 7 milijonov tolarjev vredne naložbe. Desetino naložbe pokriva KS Boštanj, saj so Boštanjiani vključili gradnjo brvi čez Savo že v 3. krajevni samoprispevek. Pomemben delež pri zaključevanju investicije pa ima Petrol, kije ob mostu potegnil plinovod Tajnik boitanjske KS Rudi Dolenc je po nalogu sevniške županje Brede Mijovič in predsednika vlade Marjana Kurnika naslednji dan most začasno zaprl, ker pa so ljudje vseeno hodili mimo zapore, je Dolenc moral namestiti še armaturne mreže, da bi fizično onemogočil prehod. Kljub temu je most v soboto terjal prvo žrtev, k sreči ne smrtnE, ko je delavka Jutranjke pri nepremišljenem plezanju čez mrežo padla vznak 7 m v globino in si zlomila medenico. (Foto: P. Perc) Most čez Savo postal gugalnica Kako je večina zbranih na otvoritvi mostu na dan državnosti doživljala nihanje _____mostu, ki naj bi bil zgolj brv za pešce — Most zaprli — Prva žrtev Marjan Dvornik avtentičnost večja, smo poskušali angažirati predvsem tiste izvajalce in tiste vsebine, ki so udomačene predvsem na dolenjsko-belokranjskem območju. Tako široko zasnovana prireditev verjetno tudi veliko stane? V okviru približno 60 tisoč mark, na kolikor je ovrednotena celotna prireditev skupaj s slikarsko kolonijo, bo polovico pokrila država, predvsem redni kulturni- program, drugo polovico pa krije soprireditelj Turizem in zdravilišča Krka. V tej polovici bo finančno sodelovala tudi občina. Kje in kako, izvršni svet še ni odločal, vloga pa je bila s strani Krke že dana. Pri zadnji prireditvi smo sodelovali v okviru organizacijskega odbora, pri pridobivanju nastopajočih, sodelavcev in pa sponzoijev. So na sobotni prireditvi dobrodošli vsi? Kolikor poznam strukturo udeležencev Srečanja c^poji deželi, so to v glavnem domačini. Gostje iz prekomorskih ali evropskih dežel so v manjšini. Med domačini so taki, ki s seboj pripeljejo svoje sorodnike iz tujine, da se skupaj poveselijo, v večini pa so to prebivalci okoliških krajev, iz doline Krke in Bele krajine, ki se zberejo, da bi se duhovno povezali z izseljenci ali pa le poveselili na prireditvenem prostoru. Mi želimo dobrodošlico vsem in se bomo trudili pripraviti lep dan za vse, ki se bodo udeležili Srečanja. Besedo srečanje ima prireditev že v naslovu, etimološko pa to pomeni drug drugemu prinašati srečo. Upam, da bo v tem smislu izzvenela celotna prireditev. T. JAKŠE Če jih ne odpravijo, bodo morali center zapreti — Ovira za podjetnike ČRNOMELJ — Zaradi adaptacije nekaterih stavb bivše črnomaljske vojašnice, v kateri je tudi begunski center z več kot 800 begunci, so pretekli teden v občinskem izvršnem svetu sprejeli več sklepov, saj želijo, da zaradi beguncev ne bi bil oviran razvoj podjetništva v nekdanji vojašnici. Tako bo IS od republiške uprave za zaščito in reševanje zahteval, naj zagotovi denar za ograditev begunskega centra. To pa pomeni, da bi s tem, ko bi beguncem zmanjšali prostor za bivanje, morali tudi nekatere prostore, kjer so sedaj njihove spalnice, spremeniti v jedilnico. Sedanja jedilnica je namreč med stavbami, ki jih morajo podjetniki adaptirati. Ker pa bo zaradi tega manj prostora za begunce, bi morali njihovo število zmanjšati na 500. Prostor, v katerem je jedilnica, morajo izprazniti tudi zato, ker v njem predvidevajo proizvodnjo hidrostatov z 80 do 100 zaposlenimi. Sedaj ta proizvodnja teče v prostorih Gorenjevega obrata Kompre-soiji, od koder pa se bo morala preseliti. Eden od pomembnih razlogov za zmanjšanje števila beguncev je tudi neurejena infrastruktura v nekdanji vojašnici, še posebej pa kanalizacija. Stroški sanacije so presegli že 10 milijonov SIT, republika pa je obljubila le poltretji milijon, medtem ko je doslej v resnici nakazala le 500 tisočakov. Pri izkopavanju stare kanalizacije pa bi glede na sedanje razmere, ki se spreminjajo iz dneva v dan, za ureditev odtokov potrebovali kar 20 milijonov tolarjev. Nimajo pa jih ne v občini ne v republiki. Sicer pa občinski izvršni svet zahteva, naj republika zagotovi denar za redno zaposlene, ki bodo zavarovali begunski center, saj provizorične rešitve niso več sprejemljive. Povrh vsega niso zanemarljiva tudi opozorila elektroenergetskega inšpektoija, ki opozarja na ureditev električne napeljave, sicer se lahko zgodi, da se bo ta napeljava dobesedno »stopila«. Toliko bolj bo to potrebno storiti, če bodo begunci ostali tudi čez zimo. V tem primeru bo potrebno urediti tudi kurjavo. Požarni inšpektor pa je izvršni svet opozoril, da v begunskem centru niso usposobljeni hidranti za požarno zaščito. T udi to bodo morali sanirati. Zaradi vsega tega je občinski izvršni svet sprejel sklep, da bodo morali begunski center zapreti in begunce preseliti drugam, če vseh pomanjkljivosti ne bodo odpravljene najpozneje v juliju. MB j BOŠTANJ, SEVNICA — Ali bo kaj trden most smo se spraševali, potem ko so Gradisovi delavci — namesto v katastrofalni poplavi zlomljenega stebra nedograjenega mostu čez Savo pri Elektru na levem bregu in na Radni pri odcepu za Jutranjko na desnem bregu Save — na starem temelju stebra začeli neljubi popravni izpit. Niti v sanjah ni tedaj verjetno nihče pomislil, da bo to vprašanje še hudo aktualno, nič manj kot na sami otvoritvi okrog 136 m dolgega mostu za pešce in kolesarje. In ravno na praznični dan državnosti seje zgodilo, daje slaba stotnija gostov, graditeljev in krajanov po slovesnih nagovorih in spremljavi sevniške godbe na pihala za nekaj sekund dolgih kot večnost, zaželela, da ne bi nikdar stala na tem mostu. Most naj bi se po pričevanju številnih, tudi moških, ki so vajeni višine, dela na zidarskih odrih, bočno zanihal kar za 15 do 20 cm! Tisti, ki smo po službeni dolžnosti ali iz drugih razlogov pohiteli s štajerskega na dolenjski breg Save, seveda nismo ničesar občutili. Pač, opazili smo, da so številni obiskovalci otvoritvene slovesnosti jadrno podurhali nazaj na trdna tla obrežja reke. V Jutranjki, kjer so gostom postregli za malico s srninim golažem, je bila glavna tema to nenavadno njihanje mostu, ki se je končalo srečno. Preverili smo na Seizmološkem observatoriu Golovec, če je bil morda 25. junija okrog 10.45 kakšen potres. Naveličan moški glas iz avtomatskega odzivnika je samo zrecitiral, da je bil zadnji potres 15. junija v Radljah ... Skušamo dobiti kakšno uradno izjavo — od nadzornega, vodje izgradnje, operativnega inženirja, toda vsi gospodje odklanjajo kakršnekoli uradne izjave, češ naj jih da • Predsednik sevniškega izvršnega sveta Marjan Kurnik je na sobotni novinarski konferenci, na kateri je sodeloval tudi direktor Gradisa Nizke gradnje Maribor Andrej Jež s sodelavci, večkrat poudaril, da jemlje četrtkov dogodek izjemno resno, zato je tudi odredil zaprtje mostu, dokler stroka na pove svojega. Projektant Peter Koren je pojasnil, da je to po projektantski plati enostaven most in da izključujejo projektantsko napako. Most naj bi prenesel obtežbo 420 kg na kvadratni meter. 5 cm vzdolžnega nihanja je v mejah normale. odgovorni projektant inž. Peter Koren, ki pa ga, žal, ni bilo na otvoritvi. Gradisovai iz Maribora zanikajo, da bi lahko prišlo do tako izdatnega guga-nja mostu, ker bi se v tem primeru pojavile razpoke ali pa bi se most celo zrušil. Sevniški minister za varstvo okolja Jože Kolarje skušal pomirjujoče komentirati, češ, saj veste, kako niha krški most, če ste na njem ob največji prometni konici. Boštanjski krajevni funkcionar je odvrnil, da se tudi vsak dober kozolec ziblje. P. PERC LJUDSKI GODCI IN PEVCI SEVNICA — Sevniška Zveza kulturnih organizacij vabi v nedeljo, 5. julija, ob 17. uri v kulturno dvorano GD Sevnica na srečanje ljudskih godcev in pevcev. Pesmi oziroma skladbe nastopajočih bodo posneli tudi za arhiv narodopisnega oddelka Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nova vloga RK Slovenije Besedilo zakona o Rdečem križu Slovenije čaka na ________sprejem v republiški skupščini IZROČILO IN SEDA N JOŠT —- Pri cerk vi sv. Trojice na Cerovcu blizu Dolenjskih Toplic so se prejšnji torek zvečer zbrali številni gostje Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. Skupaj z domačini so se v lej podružnični cerk vi udeležiti maše, po njej pa je topliški župnik Roman Kavčič blagoslovil kres pred cerkvijo. Čeprav je tik pred tem zdivjala mimo poletna nevihta, so plameni kresa visoko zaplapolali in pesem je lepo zazvenela v poletno noč. Na čelu pesmi so bili člani pevskega zbora iz Šmihela povzeli pa so jo vsi. Ekipa iz Dolenjskih Toplic z direktorjem Jožetom Plutom na čelu je poskrbela da nihče od udeležencev ni bil žejen ne lačen. S kresom na Cerovcu so Topličani praznovali tudi obletnico slovenske državnosti, ki so jo pred letom dni zaznamovali z zasaditvijo lipe v topliškem parku. (Foto: T. Jakše) KOČEVJE — Z osamosvojitvijo Slovenije je Rdeči križ Slovenije začel dobivati delovati novo vlogo. Ta izhaja iz njegovega izstopa iz mednarodno priznane organizacije Rdečega križa Jugoslavije in se kaže predvsem v neposredni navezavi stikov z vsemi mednarodnimi humanitarnimi organizacijami in društvi. Nova vloga pa Rdečemu križu Slovenije kot nacionalnemu društvu prinaša tudi nove naloge, o čemer pa je, tako kot tudi o samem delu organizacij Rdečega križa, po mnenju nekaterih funkcionaijev in aktivistov Rdečega križa javnost premalo obveščena. Rdeči križ Slovenije v svoji novi vlogi mednarodno še ni priznan, saj je za to predhodno potrebno, da Slovenija podpiše številne mednarodne konvencije in sporazume, kar je proceduralno precej dolg postopek, nenazadnje pa tudi, da se sprejme zakon o Rdečem križu Slovenije. V delovnem besedilu tega zakona. ki gaje vlada izdelala konec marca in sedaj čaka na sprejem v skupščini, so navedene tako naloge kot viri financiranja organizacij Rdečega križa Slovenije. »Rdeči križ je mednarodna organizacija s širokim spektrom nalog. Zaradi raznih akcij zbiranja hrane, oblačil in drugega ter razdeljevanja paketov socialno ogroženim in beguncem, ki živijo pri družinah, ljudje kar dobro poznajo naše delo na socialnem področju, veliko manj pa, denimo, vedo o našem delu na področju zdravstvene vzgoje, prve pomoči, skrbi za zdravo in čisto okolje, boja proti kajenju, alkoholizmu, narkomaniji in AIDS-u ter podobnem,« meni podpredsednica OO RK Kočevje Stanka Žagar in pravi, da v te namene organizirajo številna predavanja, izdajajo brošure, prospekte in plakate ter daje del nalog, kijih opravljajo, kot, denimo, organiziranje tečajev prve pomoči in iz- obraževanje kadrov civilne zaščite, vir lastnih sredstev Rdečega križa. »Rdeči križ je humanitarna in neprofitna organizacija, iz lastnih sredstev in sredstev, ki jih dobimo iz občinskega proračuna, pa pokrivamo plačo za zaposleno delavko pri našem občinskem odboru in materialne stroške poslovanja,« doda Žagarjeva, ki meni, da se druge humanitarne organizacije, ki delujejo samo na socialnem področju, torej pri skrbi za socialno ogrožene, bolne Stanka Ža. in ostarele, z Rdečim križem ne morejo primeijati. Rdeči križ namreč organizira tudi krvodajalske akcije, izdaja izkaznice darovalcem delov človeškega telesa, sodeluje z zdravstveno in sanitetno službo obrambnih sil Slovenije ter civilno zaščito pri preskrbi poškodovanih in zbolelih ob oboroženem spopadu, povsem konkretne naloge ima tudi v primeru naravnih in drugih nesreč, poleg navedenega pa še številne druge naloge, ki izhajajo iz določil sprejetih Ženevskih konvencij. M. LESKOVŠEK-SVETE C Naša anketa Večina brez dopustovanja? Šole so do septembra že zaprle svoja vrata. Na velika vrata so vstopile počitnice, čas, ko so se v večjem delu slovenskih družin do predlani odločali, kako zunaj doma preživeti vsaj nekaj počitniških dni v nabiranju prepotrebnih moči za podopustniške mesece. Brez morja ali vsaj planin dopust ni bil pravi. Večini je bil tudi dosegljiv, zahvaljujoč regresu, nižjim cenam v lastnih počitniških kapacitetah, možnosti obročnega odplačevanja itd. Slovenci so »zavzeli« Istro in Kvarner, kjer je na tisoče postelj v (zaenkrat še) slovenskih počitniških zmogljivostih. Mnogi so bili stalni gostje v srednji in južni Dalmaciji, pa tudi takih, ki so si privoščili nekaj dni počitnic na tujem, ni bilo tako malo. Lani je večino počitniških načrtov preprečila vojna, najprej slovenska, nato hrvaška. Četudi tipično slovenski obmorski dopustniški cilji niso bili zapleteni v vojne akcije, seje večina odrekla obmorskemu dopustništvu. In letos? Če bi sklepali po odgovorih v naši anketi, se turizmu slabo piše. Ne glede na našo anketo se mu verjetno res. Četudi je Hrvaška cenovno zelo dostopna, si bo v njej nabiralo moči mnogo manj Slovencev kot včasih, pa tudi lepote slovenskega morja, planin, toplic, rek ali podeželja jih bo verjetno odkrivalo manj, kot bi vsi pričakovali in želeli. Glavni razlog je jasen: ljudje potrebujejo denar za preživetje, prepotrebni dopust pa Jim krade tudi strah pred negotovo prihodnostjo. ZVONKO HOTKO, delavec iz Brežic: »Na dopust gremo v Poreč. Tam bomo živeli dvakrat bolj poceni kot doma. Če k ceni penziona dodam še nekaj denarja, ki ga bo na dopustu šlo, je vse skupaj še zmeraj ugodno. Zdaj je prišel čas, ko lahko revež spet gre na morje. Je pa res, da nosiš v tiste kraje glavo v torbi, saj so možne diverzije. A slišim, da gre tja na dopust precej ljudi.« “ffl i BOJAN DJORDJEVIČ, strojni ključavničar iz Črnomlja: »Trenutno sem brez zaposlitve, a tudi če bi imel službo i n visoko plačo, ne bi šel na dopust nikamor drugam kot na Kolpo in v hribe. Tudi pretekla leta nisem nikoli hodil na morje. Sploh pa ne bi šel počitnikovat na Hrvaško, pa čeje še tako poceni. To je moj svojevrsten protest. Tudi ko bom plaval po Kolpi, ne bom stopil na hrvaška tla, dokler Slovenci ne uredimo odnosov s Hrvati.« MARTIN STIPIČ, delavec iz Podbočja: »Na dopust ne grem nikamor. Tisti čas bom preživel kar doma v vinogradu in na njivi. Kako pa naj naredi drugače človek na kmetih? Včasih smo že šli kam na dopust, zdaj pa je kriza in za to ni denarja. Da bi šel na slovensko, obalo, je sploh predrago. Na Hrvaškem bi prišel ceneje skozi, a tja ne grem. Ni me strah, vendar ne grem.« a 4p a,.. B # . w, DRAGA ŠAJATOVIČ, snažilka v podjetju GTM Metlika: »Poleti ne morem na dopust, ker je turistična sezona in me potrebujejo v službi. Sicer pa morja razen na TV nisem videla še nikoli. Tudi na Kolpo nisem nikoli hodila, ni bilo časa; Kar imam dopusta, ga porabim za delo na njivi in v vinogradu. Sicer pa je tudi plača premajhna, da bi si privoščila ne vem kakšno počitnikovanje. Komaj je dovolj za preživetje.« TEREZIJA SENEKOVIČ, medicinska sestra v Domu starejših občanov v Kočevju: »Letos ne gremo na dopust. Rada sicer hodim na morje, a se mu bomo letos zjtradi gradnje hiše morali odpovedati. Čeprav je ceneje kot pri nas, zaradi vsega, kar se še vedno dogaja na Hrvaškem, tja ne bi šla. Če nam bosta dopuščala čas in vreme, bomo šli kdaj na Kolpo, kar nas ne bo stalo dosti več, kot če bi bili doma.« | j MARIJA ORAŽEM, prodajalka v Mercatorju v Ribnici: »Dopusta ne morem dobiti, kadar bi želela in to je eden od vzrokov, da letos na dopust sploh ne bomo šli. Drugi razlog so trije otroci. Jeseni bosta kar dva šoloobvezna, kar bo nedvomno veliko stalo. Na morje, posebno na hrvaško, tako ne bi šli, saj si otroci bolj želijo v toplice. Zaradi njih bomo to kakšen vikend tudi storili.« JANEZ GORNIK, direktor-poveljnik Gasilsko reševalnega centra v Novem mestu: »Že lani so bili, pa tudi letos so takšni časi, da se morajo mnoge družine odpovedati dopustu na morju ali v planinah. Vzrok ni le vojna v sosednjih državah, temveč bolj kriza v denarnici. Midva z ženo bova letošnji dopust preživela delavno, v gradnji počitniške hišice v Kle-noviku, sin pa je že tako velik, da bo odšel po svoje. Prav daleč tudi ne bo prišel.« MARTINA PLAZAR, natakarica v sevniškem hotelu Ajdovec: »Z družino doslej še nismo bili na dopustu na morju. Nekaj je posredi denar, sva z možem obnavljala hišo in bi si oddih na morju W težko privoščili. Zelo rada delam na krneli " £ tiji pri mojih domačih v Dobju pri Plani- m -fSmUF ni, tako se najbolje sprostim. Možje že tri > dni tam in komaj čakam, da grem tudi jaz. Le zaradi otrok z možem razmišljava, \ da bi prihodnje leto šli na počitnice k ^ V " VH morju.« LADO ČUDEN, vzdrževalec elektronskih naprav v Novolesovi Tovarni ploskovnih elementov v Račjem selu pri Trebnjem: »Nikamor ne gremo na dopust, saj si z ženo, kije tudi zaposlena v tej tovarni, z nizkimi dohodki in mladoletnima otrokoma tega ne moreva privoščiti. Mogoče pa bomo le lahko skočili za kak teden v Bohinjsko Bistrico. Sicer tudi otroka zelo rada hodita na izlete oz. sprehode v naravo, na Vrhtrebnje ali Studenec.« Nova zadruga se je rodila v krčih Ustanovni občni zbor KZ Krka Novo mesto — Prvi predsednik je Alojz Kastelic — Delavci ne morejo biti člani zadruge — Napovedana izločitev Žužemberka NOVO MESTO — Čeprav je včasih že kazalo, da se bo vsa zadeva krepko zapletla, so kljub vsemu zadnjo nedeljo v prostorih kmetijske šole pod Trško goro le izpeljali ustanovni občni zbor Kmetijske zadruge Krka Novo mesto. Ze pred tem so na referendumu konec maja takratni člani te zadruge, ki deluje na območju novomeške občine, sprejeli nova zadružna pravila, usklajena z novim zakonom o zadrugah. Od nekdanjih 785 članov KZ Krka se je za članstvo v novi zadrugi z obveznim deležem odločilo 326 članov, od teh pa se jih je ustanovnega občnega zbora udeležilo 217. Novomeška kmetijska zadruga je velik poslovni sistem, ki deluje v celi občini, v kateri je blizu 27 tisoč ha obdelovalnih zemljišč, 7.781 kmečkih gospodinjstev in 2.500 zaščitenih kmetij. V zadrugi je zaposlenih 420 delavcev. V lanskem letuje zadruga ustvarila za 1,4 milijarde tolarjev prihodka, od tega le 198 milijonov tolarjev v sodelovanju s kmeti. Vrednost zadružnega premoženja pa ocenjujejo na več kot 17 milijonov nemških mark. Med drugim so na SREČANJE OBKOLPSKIH ČEBELARJEV BELA KRAJINA — Nedavno je bilo že tradicionalno srečanje čebelarskih društev iz Metlike, Semiča, Črnomlja ter čebelarjev onkraj Kolpe. Hrvatje so opozorili, da zaradi vojne ne vedo natančno, v kolikšni meri njihove čebele ogrožajo različne bolezni. Sicer pa so Slovenski čebelarji tistim hrvaškim čebelarjem, ki jih je prizadela vojna, obljubili pomoč v čebelah in panjih. Dogovorili so se tudi o enotni ceni medu. KMETJE V ŠOLI —- V telovadnici Srednje kmetijjske šole pod Trško gornje bil ustanovni občni zbor Kmetijske zadruge Krka Novo mesto. Pavlovič — kmet brez svoje zemlje Z dvema hektaroma najete zeml e največji zelenjadar v metliški občini — Še pre-_ izkuša, kaj bi se najbo j splačalo vzgajati — Neurejen odkup______ KRIŽEVSKA VAS — Marsikdo se bo morda vprašal, kaj je v kmetijstvu tako privlačnega, da se metalurški tehnik, nejprej zaposlen v družbenem podjetju, potem zasebnik, na koncu odloči .kmetovanje. Zdravko Pavlovič iz Križevske vasi pri Metliki, ki seje zadnji uve leti posvetil zelenjadarstvu, na kratko pove, da mu je bilo vsega dovolj, Pa se je zatekel v kmetijstvo. Seveda je Ptej preštudiral marsikatero knjigo in revijo ter se posvetoval pri takratni pospeševalni službi. Pa vendar je začel kmetovati brez zemlje. Zdravko Pavlovič »Prav zato, ker sem moral vzeti vso zemljo v najem, sem se odločil, da se bom posvetil zelenjavi, ki se je da na majhni površini veliko pridelati. Tako sem zoral polja tik ob Kolpi, ki so jih prej ljudje le kosili. In prav tam nekatere vrtnine, kot so lubenice ali paprika, izvrstno uspevajo. Ker pa, tako kot kmetje nasploh, ko sadim, nikoli ne vem, komu bom zelenjavo prodal in če bom sploh dobil kupce, se moram potruditi, da imam pridelek takrat, ko ga na vrtovih mojih potencialnih kupcev še ni,« pripoveduje Zdravko teden pred koncem junija, ko je že prodal ves zgodnji krompir in zelje ter precej kumar za solato in ko mu že zori paradižnik. Kar težko je verjeti, koliko različnih vrtnin uspe Pavloviču posaditi na dveh hektarjih zemlje. Pravi, da sedaj še poskuša, kaj bi najbolje uspevalo in bilo najbolj donosno, zato sadi vsakega po malem. Poskuša tudi s pridelovanjem biohrane, kot so rdeči in zeleni fižol ter bela redkev. Nekatere vrtnine mu prinašajo dobiček, druge izgubo. Eksperimentira pa prav zato, ker bi se rad usmeril v pridelovanje ene kulture. »To, da moram sam poskušati, ni preveč normalno za normalno državo. Da živimo v nenormalni državi za kmetijstvo, pa pove tudi to, da nismo kaj prida stimulirani, država pa bi kljub temu rada poceni hrano. Ker živim v Križevski vasi, imam še to smolo, daje naša vas v metliški krajevni skupnosti, ki demografsko ni ogrožena, tako da tudi iz tega Kmetijski nasveti v Škodljivec ima nasprotnika Biotično varstvo rastlin pred škodljivci je staro že več kot sto leL toda dolga desetletja je bilo tako podcenjevano in potisnjeno Y ozadje, da ga celo strokovnjaki skorajda niso poznali. Zdaj, ko povsod govorijo o biohrani in integralnem pridelovanju, to Je pridelovanju ob kar najmanjšem vnašanju strupenih kemičnih naslova ni moč pričakovati pomoči,« potarna Pavlovič. Največjega pridelovalca zelenjave v metliški občini močno žuli tudi neurejen odkup pridelkov. Res, da mu jih za sedaj še posreči prodati krajanom, zasebnim trgovinam in tovarniškim kuhinjam, skrbi pa ga, kako bo v prihodnje. Meni, da bi bila v Metliki dobrodošla tržnica, o kateri se že nekaj časa namiguje. »Sicer pa je v Beli krajini tako malo pridelovalcev zelenjave, da bi se lahko organizirali in družno nastopili na trgu, ne pa da si lezemo v zelje. Vse, kar pridelamo v Beli krajini, bi tu tudi lahko prodali. Naša zelenjava pa bi bila veliko bolj sveža in cenejša od tiste, ki jo sedaj vozijo bogve od kod. Prav zato pogrešam v Beli krajini združenje ali društvo zelenjadaijev, kjer bi si lahko pametno razdelili delo,« pravi Zdravko in prizna, da ima že sedaj toliko dela, da mu je težko kos. Če pa bo hotel uresničiti še vse načrte, kijih kuje, bo moral poiskati še kakšne pridne roke. Toda kaj, ko očitno še ni prave krize, kajti ko je lani iskal obiralce kumaric, niti na zavodu za zaposlovanje ni dobil delovne sile. In kakšni so Pavlovičevi načrti? Predvsem bi rad rastlinjakom, ki prekrivajo 600 kv. metrov, dodal še kakšnega, najel še hektar zemlje, zasadil nasad breskev, kupil stroj za sajenje sadik. Razmišlja tudi, da zelenjave ne bi prodajal le sveže, ampak jo tudi predeloval, kisal repo in zelje — samo letos je posadil 4.000 sadik zelja — ter vkuhaval paprike in kumare. Pa še kakšna ideja bi se našla, žal pa je uresničitev marsikatere odvisna od dobre volje še koga, ne le od Zdravka. M. BEZEK-JAKSE ustanovnem občnem zboru v nedeljo odločali tudi o članstvu delavcev zadruge, vendar so to možnost na tajnem glasovanju zavrnili. Po novem je KZ Krka enovita organizacija, dosedanje temeljne zadružne organizacije so postale zadružne enote, tozdi pa poslovne enote. Nova zadruga tudi ni več v sistemu Mercator. Sedaj je zadruga res last kmetov, njena osnovna naloga pa je pospeševanje gospodarske koristi članov. Zal so že na ustanovnem občnem zboru prišle na dan razne napetosti in netoleranca, tako da se bo moralo novo vodstvo močno potruditi, da bo zadruga lahko koristno služila svojemu lepemu namenu. Prejšnje vloge kot podaljšana roka oblasti pa so se zadruge, upafmo, enkrat za vselej otresle. Čeprav je bilo na zboru ves čas precej napeto ozračje, se je resneje zapletlo pred volitvami za nove organe upravljanja, ko so zadružniki iz šentjernejske-ga konca demonstrativno zapustili zbor, češ da se vodstvo zbora ne drži dogovorov. Vendar so se strasti le pomirile in volilne glasovnice so oddali 204 člani. Za predsednika zadruge in s tem tudi za predsednika upravnega odbora so izvolili Alojza Kastelica z Malega Vrha pri Mirni Peči, podpredsednik je Jernej Krajšek iz Ločne, predsednik nadzornega odbora Božo Judež iz Prapreč pri Šentjerneju. Upravni odbor šteje 13 članov, nadzorni pa 5. Vendar s tem očitno še ni zaključen proces organiziranja novomeške zadruge. Že na zboruje predstavnik članov iz Žužemberka dal pobudo, da se začne postopek za izločitev nekdanje TZO Žužemberk iz Kmetijske zadruga Krka in za ustanovitev samostojne KZ Žužemberk. Podobne so tudi želje nekaterih članov iz Šentjerneja in Škocjana. Zadružna pravila izločitev in ustanovitev novih zadrug vsekakor omogočajo, prav tako se lahko iz dela zadruge ustanovi zadružno podjetje. O sprejemu novih članov in pogojih za to bo odločal upravni odbor. A. BARTELJ Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V Ljubljanskem Dnevniku smo pred dnevi lahko prebrali, da so ta čas najdražje stvari prav na novomeški tržnici. O tem smo v prejšnjem stolpcu že nekajkrat pisali, tokrat pa je to pokazala še primerjalna analiza cen. Paradižnik je še vedno po 150 tolarjev, breskve so 100, krompir 70, paprika 200, zelje 70, čebula po 50 do 100, banane 120, kumare 80, česen 250, češnje po 100 do 120, jabolka 80, jajca 10, višnja 120, borovnice 150, maline (vrtne) 130, gozdne maline 100, marelice 150, grah 300, pesa 100 tolaijev. Na stojnici Sadja in zelenjave pa so ta ponedeljek veljale naslednje cene: paradižnik 150, breskve 149, cvetača 190, banane 109, zelje 67, krompir 59, kumare 91, limone 119 tolaijev. Pri Deladiniju smo zapisali cene naslednjim stvarem: nektarine 250, marelice 200, breskve 200, banane 110, lubenica 120, paradižnik 130, kumare 80, čebula 100, zelje 80, paprika 200, fižol 200 tolarjev. Na tržnici je že nekaj časa zanimiva tudi ponudba kave iz domače pražarne Hrovatin iz Prečne. Pol kilograma jo je mogoče kupiti že za 200 tolaijev. Prodajalec Bogdan lličin pa nam je priporočal še pralni prašek persil po 630 tolaijev in riž po 90 tolaijev. sngvi v naravo, spet stopa v” ospredje. Ze leta 1888 so namreč iz Avstralije prenesli v sončno Kalifornijo posebno vrsto pikapolonice in z njeno pomočjo zatirali pomarančnega kaparja, ki se je bil tako namnožil, aa je spravljal tamkajšnje sadjarje na beraško palico. Uspeh je bil zaytdljiv; vendar je ob kasnejši “slavi” vedno novih in vse bolj učinkovitih insekticidov skorajda utonil v pozabo. Zdaj, ko ic Zafadi brezglavega onesnaževanja v nevarnosti vsa zemlja, voda ln, zrak, se spet zatekamo po modrost k naravi in njenim zakonitostim. Ce nihče ne posega vanjo, v naravi vlada naravno ravnovesje, vsak živ organizem ima namreč svoje nasprotnike ali antagoniste. Naravne sovražnike rastlinskih škodljivcev delimo v ‘ri skupine: v roparic, ki svoje sovražnike usmrtijo, požrejo ali izsesajo, v parazite, ki odlagajo jajčeca v svoje žrtve, in v parazite, ki živijo na telesih svojih gostiteljev ter se z njimi hranijo. Odkar uporabljamo v kmetijstvu učinkovite kemične pripravke, s škodljivci ubijamo tudi njihove naravne sovražnike. S tem rušimo naravno ravnovesje ter škodljivcem po svoje še olajšamo razmah. Začaran krog je tako sklenjen. Kaj lahko naredimo, da se bo obnovilo naravno ravnovesje, Cc jc ob uvajanju monokultur v vse večjem obsegu sploh še mogoče? Predvsem jc dobro spodbuditi razvoj koristnih žuželk, avtohtonih antagonistov na prostem, kot se temu reče v strokovnem jeziku. To so predvsem različne pikapojonice, tančičaricc in še nekateri drugi mrežokrilci, muhe goseničarke, uajezdniki, trepetalke, ose, in če k temu prištejemo še večje nastane kar Da bodo Od ekološko ______ _ štei naravne sovražnike golazni, kot so ježi, žabe ipd. 9°lga falanga človekovih zaveznikov proti škodljivcem. Da b jmeli svoj življenjski prostor, moramo pripomoči tudi sami. leta 1987 se v strokovnem tisku uporablja izraz “ekolc ravnotežne površine”, to so tisti ostanki površin, ki niso obdelani jzive meje, poti, robovi parcel in podobno) in ki nudijo življenjski Prostor koristnim žuželkam in drugim živalim v t.i. samoregu-'acijski biocenozi. Taki prostori postajajo z uvajanjem biotičnega varstva vse bolj dragoceni. Ohranjajmo jih! Inž. M. LEGAN VVOLFCOMMERCE SKLAD VZAJEMNE POMOČI OBČANOV IN PODJETIJ IZ R SLOVENIJE ponudba za člane sklada: brezobrestna stanovanjska, potrošniška ali gotovinska posojila pričakujemo Vas v Novem mestu, na Prešernovem trgu 3, vsak dan od 15.30 do 19.00 telefon: 068/25646 ... e borovnice. Te spadajo med trdo jagodičevje, kot so ribez in brusnice. Borovnice uporabljamo delno kot sveže v sadni solati, pripravljene s sladkorjem in sladko smetano, največkrat pa jih prekuhamo, pretlačimo in pomešamo med ostale sestavine ter konzerviramo. Večina jagodičevja uspeva v hladnjšem podnebju. Borovnice so razširjene predvsem v Evropi in tudi onstran Atlantika. Zaradi svoje hranilne vrednosti so zelo cenjene, saj se uporabljajo tudi v dietne namene pri sladkornem obolenju, visokem krvnem pritisku, slabokrvnosti in pri črevesnih obolenjih, ki jih spremlja driska. v ioo 1 ' ogljikovih železa, kalija in precej vitamnina C. S 100 g svežih borovnic zaužijemo 87 kcal. Plodove lahko konzerviramo na različne načine. Najenostavneje je, če jih posušimo, in takšne uporabljamo za pripravo dietnega čaja ali kot dodatek kompotu iz suhega sadja. Zelo dobro sc tudi zamrzujejo. V ta namen uporabljamo le sveže, enakomerno zrele in čvrste plodove. Oprane in osušene razgrnemo po pladnju in za nekaj ur postavimo v zamrzovalnik. Zamrznjene potresemo s sladkorno moko le toliko, da zaščitimo površino pred vplivom zraka. Preveč sladkorja 'zavira proces zmrzovanja. V skrinji se ohranijo do enega leta. Za vroče dni lahko pripravimo borovničev sok iz 5 kg borovnic in 600 g sladkorja. Oprane borovnice potresemo s sladkoijem in sočimo v sokovniku. Iz mase dobimo 3 do 3,5 litra bistrega soka. Če pa hočemo pripraviti borovničev sirup, uporabimo na 1 liter soka 1 kg sladkorja. Izso-čenemu soku dodamo potrebno količino sladkorja in maso ponovno segrejemo do vrelišča ter jrol-nimo v segrete steklenice, ki jih zapremo s kovinskimi ali gumijastimi zamaški. Zelo okusen in uporaben posladek jc borovničev pektin). Sadje zmečkamo in segrejemo do vretja. Žclin razmešamo z žlico sladkorja. Zavretemu sadju počasi vmešavamo sladkor in po 20 minutah vrenja dodamo želin. Masa ne sme vreti več kot 1 minuto, sicer se sposobnost zgoščevanja zmanjša. Se vroč džem polnimo v segrete kozarce. HELENA MRZLIKAR 1 IZ NKŠIH OBČIN iliiiiit IZ NKŠIH OBČIN lij V Novem mestu ni »naj« trgovine Zato pa se je v polletnem ocenjevanju vseh 11 prodajaln, ki so jih lastnikijsrijavi-li, uvrstilo v drugi kakovostni razred — Cilj je čim boljša oskrba potrošnikov NOVO MESTO — V novomeški občini je sicer nekaj dobrih trgovin, ni pa nobene take, ki bi si zaslužila naziv »naj trgovine«. Takšen je izid ocenjevanja prodajaln blaga široke potrošnje, ki gaje izvedla posebna komisija pri občinskem sekretariatu za družbeni razvoj od lanskega decembra do konca letošnjega maja. Ocenjevanje naj bi poleg znanega dejstva, da se dobro blago samo hvali, spodbudilo trgovce k čim boljši ponudbi, zato naj bi ga čez leto spet ponovili. Naziv »dobra prodajalna« se bo takrat lahko spremenil v »naj prodajalna« ali pa bo trgovini odvzet, odvisno od tega, ali bo trgovina kakovost ohranila, izboljšala ali poslabšala. Komisija je na osnovi posebnega pravilnika ocenjevala založenost trgovine, podobo trgovine in okolice, kulturo postrežbe, dajanje posebnih ugodnosti kupcem in raven cen. Ocenjevanje je potekalo nenapovedano, v času, ko je bilo možno ugotoviti, kakšna je povprečna založenost trgovine. Ob vsakem ocenjevanju trgovine je bilo anketiranih 20 naključno izbranih kupcev, katerih mnenje je služilo za oceno kulture postrežbe. Za ocenjevanje so družbeni in zasebni trgovci prijavili 11 prodajaln v občini, od tega 9 samopostrežnih in dve klasični: M—Standard potrošniška centra v Ločni in na Za- Dogovor o koaliciji Stranke leve sredine v Novem mestu sklepajo dogovor o sodelovanju * V NOVO MESTO — Nezadovoljne z dogajanjem predvsem v občinski skupščini so se občinske organizacije Socialistične stranke, Stranke demokratične prenove, Demokratske stranke in poslanskega kluba Zelenih Novega mesta odločile skleniti dogovor o koaliciji, po katerem bodo skupno nastopale, sodelovale in se medsebojno obveščale o problematiki, s katero se srečujejo kot levo sredinske stranke. Dogovor, za podpis katerega potekajo dogovori tudi z Liberalno demokratsko in Socialdemokratsko stranko, predvideva tudi sodelovanje v prizadevanju, da bi v volilnih postopkih spravili v Ljubljano na pomembna mesta v parlamentu in vladi primerno število kadrov iz novomeške občine. V občini pa bo njihovo delovanje usmerjeno v zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti v občini, ustvarjanje čim boljših pogojev gospodarjenja na vseh področjih, aktivno politiko urejanja in varstva okolja, aktivno socialno politiko, ustrezno kadrovsko politiko, decentralizacijo odločanja in učinkovitost delovanja skupščinskega sistema itd. grebški ter prodajajno Pogača; KZ Krka, Blagovnica v Žabji vasi, Zadružni dom v Bršljinu in prodajalna na Koštia-lovi; Dolenjka, samopostrežbe v Šmihelu, na Ragovski in na Ljubljanski; Marte Vrščaj prodajalno Urška in Jožeta Perka market Perko v Otočcu. Kot rečeno, nobena od ocenjevanih trgovin ni dosegla dovolj velikega števila točk za uvrstitev v prvi kakovostni razred in naslov »naj trgovina«. Vse ocenjene trgovine pa so izpolnile pogoje za uvrstitev v drugi kakovostni razred, kar je precejšen napredek v primetjavi z ocfnjevanjem, ki je bilo izvedeno leta 1989 v sodelovanju z ljubljanskim Domusom. Veliko takrat ugotovljenih napak so trgovci odpravili. Artikli so razporejeni bolj smiselno, pregledno in dosegljivo kupcem, merilne naprave so na vidnih mestih, cene so dokaj vidno označene tudi v oddelkih za kruh, meso in delikatese. Navsezadnje je mnogo boljše tudi obveščanje kupcev o dežurnih trgovinah, čemur pa gotovo v največji meri botruje konkurenca. Po založenosti, kije bila maja boljša kot decembra, prednjačijo Blagovnica KZ Krka v Žabji vasi, Potrošniški center M—Standarda na Zagrebški in Do-lenjkina trgovina na Ragovski. Slednja je dosegla največ točk v ocenjevanju funkcionalnosti trgovine med samopostrežnimi, med klasičnimi je »zmagala« Urška. Estetski in higienski izgled trgovine in okolice je največ točk prinesel Dolenjkinima samopostrežbama v Šmihelu in na Ragovski ter spet Urški. Z nudenjem posebnih ugodnosti kupcem — popusti, nagradne akcije, promocije in degustacije novih izdelkov ipd. — se je najbolje odrezala Dolenjkina samopostrežba na Ljubljanski cesti in ponovno Urška. Kulturo postrežbe (odnos osebja, izbiro, cene, urejenost trgovine) pa so kupci najbolje ocenili v Blagovni- ci KZ Krka v Žabji vasi, v prodajalni Pogača M-Standarda in v Urški. Ocenjevanje prodajaln pa je pokazalo tudi mnoge pomanjkljivosti. Vhodi in izhodi v prodajalne marsikje niso najbolje urejeni, oprema je slabo vzdrževana. Kupci se marsikje težko ogibajo drug drugemu, blagajne pa so zavora za hiter pretok kupcev. Zunanjost trgovin in način zbiranja odpadkov še nista ustrezno urejena, komisija ni bila posebno navdušena tudi nad videzom skladiščnih in pomožnih prostorov za osebje, česar kupec sicer ne vidi. Komisija je ugotovila premajhno skrb za ugodne nakupe in promocije izdelkov, neustrezno urejenost prodaje delikates in slabšo založenost z določenimi vrstami blaga. Morda bo tega po nekaj zaporednih ocenjevanjih in še večji konkurenci na trgu manj. Z. L.-D. ŠKOCJANCI NAJBOLJ PRIPRA VUENI— Gasilska ekipa iz Škocjana, ki jo vodi Jože Zupančič, se je pet let pripravljala in čakala na zmago. To ji je uspelo na nedeljskem avtorellyju, ki so se ga udeležila domala vsa gasilska društva v občini Poteg pregleda vozila in opreme gasilcev so se gasilci morali pokazati v spretnosti polaganja cevi v delu z radijskimi postajami in drugim. Med industrijskimi gasilskimi društvi so bili najbolj pripravljeni v Krki, v Novolesu in Novoteksu. Med dekliškimi ekipami je zmagala ekipa Bele cerkve, predRatežem in Mokrim Poljem, pri članih pa so slavili Škocjanci pred ekipama Kamene. (Foto: J. Pavlin) Napredek z javnimi deli V krajevni skupnosti Žužemberk hitijo z uresničevanjem kar obsežnega programa — Velik prispevek DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 4. julija, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Dolenjka Market, Cesta herojev trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: PERKO, market na Otočcu • Šentjernej: Mercator—Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: Mercator— KZ Krka, Prodajalna Vrelec • Žužemberk: Dolenjka Market • Straža: Mercator—KZ Krka, Samopostrežba • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 1L ure: Mercator—KZ Krka, Prodajalna Glavni trg od 8. do 12. ure: trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi PERKO, market na Otočcu NAJSTAREJŠA GASILCA — Milan Zajc in Florjan Lužar sta danes najstarejša med mimopeškimi gasilci, saj sta se v vrste gasilcev zapisala že leta 1927. »Pred vojno in po njej je gorelo skoraj vsak teden. Danes v Mimi Peči skrbimo za to, da ne gori. Že več kot trideset let na našem območju ni bilo požara«, pove Florjan Lužar. (Foto: J. Pavlin) ŽUŽEMBERK — V krajevni skupnosti Žužemberk je oktobra lani izvoljeno novo vodstvo pripravilo za letos ambiciozen načrt del, ki naj bi jih opravili za napredek teh suhokranj-skih vasi. Zaenkrat ga brez večjih težav uresničujejo. Najprej so se lotili asfaltiranja 1,3 kilometra ceste skozi Gradenc. Delo je že opravljeno, stalo je 3,3 milijona tolarjev. Za to je še samoprispevek in delež v Kleku, sami vaščani pa so prispevali slabo petino. Končano je že asfaltiranje 1,1 kilometra ceste Poljane—Šmihel. V celoti je bil obnovljen tudi leseni most na Dvoru, da bo spet zdržal 20 ali 30 let. Zanj so porabili 1 milijon tolaijev, večinoma pa je bil obnovljen po programu javnih del. Prek javnih del je bil obnovljen tudi mostiček na javni poti Jama—Stavča vas, ki se je podrl. S pomočjo Keka pa je v gradnji javna razsvetljava na Cviblju. V drugi polovici julija bodo asfaltirali dober kilometer ceste skozi Veliki Lipovec. Projekt je vreden 5 milijonov tolaijev. 70 odst. denarja krajanov in krajevne skupnosti je že zbranega, čakajo še na občinski delež. Asfaltiranje ceste Dvor—Vinkov Vrh, ki ga bo pomagal izpeljati Ergo, so prestavili na september. Na Vinkov Vrh so pred kratkim namreč potegnili telefone in so ljudje povsem spraznili domače blagajne. Tik pred obnovo je tudi osemkilo-metrski odsek ceste od Žužemberka do Prevol, pripravljena pa je tudi že dokumentacija za modernizacijo ceste skozi Boršt, za katero računajo na občinski delež. Z julijem se bodo po programu javnih del lotili gradnje vodovoda Lipje—Lašče, da bodo končno tudi Laščani dobivali vodo iz pravega javnega vodovodnega omrežja. Po 20 letih mirovanja naj bi 1. julija spet začel delati vodnjak na žužemberškem trgu, kar naj bi bil majhen prispevek k razvoju tukajšnjega turizma. V krajevni skupnosti, skratka, hitijo z deli, kolikor se le da in kolikor uspešno preskakujejo domača polena pod noge. Kljub stalnemu negodovanju njihovih dveh poslancev v občinskem parlamentu je svet krajevne skupnosti tudi sklenil, da bosta še naprej dva redno zaposlena v krajevni skupnosti, vsaj dokler so javna dela, ki jih želijo še širiti. Tako namreč le naredijo marsikakšno stvar, ki se zaradi velikih potreb kar naprej odmika. O GOSPODARSTVU NOVO MESTO — Prejšnji torek je bilo v Novem mestu srečanje članov občinskega odbora Demokratske stranke ter dolenjskih in belokranjskih direk-toijev in podjetnikov z ožjim vodstvom Demokratske stranke. Razpravljali so o problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, predvsem o težavah zaradi visokih obresti in izgube trgov nekdanje Jugoslavije, pa zaradi neveljavnih pogodb, ki jih je sklenila še Jugoslavija, Slovenija pa novih še ni podpisala. Pogrešajo usklajen nastop vlade in podjetnikov na vzhodnih trgih in menijo, da bi morali biti uspehi diplomacije kronani z uspehi na gospodarskem področju. Po-udaijeno je tudi bilo, daje treba čimprej izpeljati sanacijo bank ter poiskati nove možnosti in oblike spodbujanja podjetij za reševanje problema nezaposlenosti. Patrulje so opravile nalogo V soboto dopoldne je bilo v okolici novomeške vojašnice spet živahno — Tokrat se ljudje zaradi vojaških patrulj, ki so tekale po poljskih poteh, niso bali — Tudi Dolenjci uspesni ___________________ 90 let gasilcev Mirne Peči Še danes hranijo prvo ročno gasilsko črpalko MIRNA PEČ — Lojze Hude, Anton Zajc, Ludvik Bartelj, Franc Matoh, Ivan Rozman, Jakob Parkelj in Jakob Krevs so bili davnega leta 1902 prvi gasilci v Mimi Peči. Nabavili so ročno črpalko, ki je uporabna še danes. Že leta 1906 so zgradili gasilski dom z orodjarno. Prva oprema je bila skromna, a skrbno varovana. Pod takšnimi pogoji so mirnopeški gasilci opravljali svoje poslanstvo vse do leta 1928, ko so pod vodstvom ta- NASVIDENJE ŠE KDAJ! — Takole so se v prisotnosti staršev in sosedov v dvorani na Uršnih selih poslovili od tega šolskega lem otroci z Uršnih sel ki obiskujejo podružnično šolo v Birčni vasi Glasbeno igrico v Deželi Skrit-Škrat so pripravili pod mentorstvom Klementine Fon, kije igrico tudi ubesedila Tudi ona se s tem poslavlja od Uršnih sel, saj po uspešni maturi odhaja na študij v Ljubljano. Upajmo, da bo njeno delo sedaj nadaljeval kdo drug in bo dežela škratov živela naprej. (Foto: T. Jakše) kratnega poveljnika Jerneja Zupančiča nabavili prvo motorno brizgalno in postopoma dopolnjevali tudi ostalo opremo. Med vojno je delovanje društva precej zamrlo, saj je precej članov odšlo v borbo, po osvoboditvi pa je društvo spet oživelo. Vsesplošen razvoj tehnike je terjal modernizacijo tudi pri gasilcih. Staro črpalko so zamenjali z novo, dopolnili so tudi ostalo opremo. Leta 1972 so Mimopečani kupili prvi gasilski avto, deset let kasneje pa obnovili dom z orodjarno. Tega leta so kupili cisterno, s katero so vrsto let dovažali vodo v vasi brez vodovoda. Mirnopeški gasilci imajo danes v svojih vrstah 175 članov. Veliko pozornost posvečajo vzgoji mladih. Njihova pionirska gasilska desetina je prav letos na oOCinskem gasilskem tekmovanju dosegla 1. mesto. »V vseh devetdesetih letih je bilo pri gasilcih v ospredju delo in pomoč. Premagali smo se politične in druge krize, zato gasilci ostajamo in svojo dejavnost bomo še razširili«, je v bilten, ki so ga izdali ob 90-letnici zapisal predsednik društva Mirko Krevs. Ob jubileju so mirnopeški gasilci pripravili vrsto slovesnosti in prireditev. Ze v petek je bila slavnostna seja društva, v nedeljo pa so pripravili občinsko avtorally tekmovanje, gasilsko parado, vajo gasilskega reševalnega centra, razstavo stare in nove gasilske opreme in veliko veselico, ki jo je »zabelil« ansambel Lojzeta Slaka. J. PAVLIN NOVO MESTO — Republiški štab za teritorialno obrambo je zaupal organizacijo prvega državnega prvenstva v teku vojaških patrulj pokrajinskemu štabu TO za Dolenjsko, od sprejema povelja ter do njegove izvršitve zadnjo soboto pa je poteklo vsega enajst dni. Če pomislimo, daje na tekmovanju sodelovalo 23 petčlanskih ekip in daje bilo potrebno v tako kratkem času zbrati strokovno organizacijsko in sodniško osebje, pripraviti progo in uskladiti celotno delo, potem gre organizatorju vsa pohvala. Ekipe so sestavljali vojaki, ki služijo vojaški rok in tisti iz rezervne sestave TO. Na progi, kije vodila od strelišča v Bršljinu skozi gozd do Češče vasi in tam do Krke, po Krki do Grobelj, nato pa po kopnem do Cegelnice in nazaj na strelišče, vsega skupaj dolgi deset kilometrov, so morali poleg hitrosti opraviti še več preizkušenj: hoja v smeri azimuta, veslanje na gumijastem čolnu, streljanje z avtomatsko puško, plezanje po vrvi, razstavljanje in sestavljanje orožja in premagovanje različnih ovir. Vse ekipe so pokazale dobro pripravljenost, izurjenost in usposobljenost ter veliko mero tekmovalnega žara, kljub temu pa so bile kot na vsakem tekmovanju v dosežkih velike razlike. Tako je prvo mesto zasedla ekipa republiškega štaba, za katero so nastopali že uveljavljeni biatlonci, drugo ekipa pokrajinskega štaba iz Kranja in tretje ekipa 73. območnega štaba. Dokaj dobro se je uvrstila tudi ekipa pokrajinskega štaba za Dolenjsko, kije dosegla peto mesto, med prvo polovico ekip pa se je z enajstim mestom uvrstila tudi ekipa 21. območnega štaba iz Novega mesta. »S tem prvenstvom smo želeli utreti pot preverjanju izurjenosti in usposobljenosti naših posadk ter moštev v okviru oddelkov, s tem da vodja vodi patru- TUDI DOLENJCI NA SREČANJU TREH DEŽEL NOVO MESTO — 27. junija je bilo v Koroškem Podkloštru srečanje upokojenskih društev iz Avstrije, Italije in Slovenije. T rajalo je dva dni, izmenoma pa so se ga. udeleževala društva iz vseh treh držav. Slovencev je bilo v obeh dneh okrog 1500, med temi tudi 44 članov upokojenskih društev iz Novega ihesta in Metlike. Prvo srečanje upokojencev v okviru dejavnosti Alpe-Adria je bilo namenjeno spoznavanju med seboj, izmenjavi izkušenj pri delovanju na kulturnem, športnem, izobraževalnem in drugih področjih. Novomešačni in Metličani so se vrnili z najlepšimi vtisi. Ijo po zahtevnem zemljišču in opravlja naloge, kot bi bile približno podobne bojnim nalogam,« pravi vodja tekmovanja Bogdan Mali. »Proga zahteva visoko psihofizično pripravljenost moštva, poleg tega pa vsebuje ogromno aktivnosti ki od udeležencev zahtevajo predstavitev sposobnosti in znanj, ki so sijih vojaki naučili v prvih treh mesecih oziroma v prvi fazi usposabljanja. Mislim, da smo s tekmovanjem dosegli cilje, da smo ustvarili visoko borbeno vzdušje in da je tekmovanje v celoti uspelo. Na koncu tekmovanja bomo naredili analizo, s pomočjo katere bomo bodočemu organizatorju posredovali dopolnila in spremembe, kajti tekmovanje naj bi postalo tradicionalno; hkrati pa mislimo, da bi bilo potrebno uvesti kvalifikacije, da bi lahko zmagovalne ekipe prišle v ožji izbor za tekmovanja v evropskem merilu.« ' T. JAKŠE a* i. T t V# I PET MOŽ S ČOLNOM — Takole so morali člani patrulje čoln prinesti do Krke, se trije vkrcati in se z njim spustiti nekaj sto metrov nižje po vodi, druga dva pa jih spremljati ob obali Odločala je hitrost in spretnost (Foto: T, Jakše) SPET DRAŽJI VRTEC NOVO MESTO — Čeprav so se vrtci v novomeški občini podražili že maja, so z odobritvijo občinske vlade od 1. junija dalje dražji še za 30 odst. VVO je v prvih petih mesecih namreč pridelala za 4,5 milijona tolarjev izgube, ki bi se le še povečevala, če vrtca ne bi podražili. To pa, žal, še ni vse. Vrtec bo v skladu z rastjo življenjskih stroškov poslej dražji vsak mesec, kar pa bo vsakič sproti odobrila občinska vlada. Ta je tokrat od VVO Novo mesto zahtevala pripravo sanacijskega programa, katerem mora predvideti notranje ukrepe za zmanjšanje izgube na račun tekočega poslovanja, nikakor pa ne na račun otrok. MOTORIZEM - Motorizem in kultura očitno ne gresta najbolj vkup. To je na nedavni svečani otvoritvi 25. tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem konec tedna najbolj nazorno dokazal in spoznal Darko Pečjak iz Dol. Polja pri Straži, tokratni vezni člen med dogodkom v najmlajšem slovenskem mestu in kroniko sosednje novomeške občine. Motorizirana družba, katere del je bil, je ob prizorišču slovesnosti veselo dodajala plin svojim poskočnim in kajpada nadvse hrupnim konjičkom. Policistov na prizorišču ni manjkalo, a so vse skupaj le hladnokrvno opazovali. Prvemu je počil živec trebanjskemu “jpanu Cirilu Pungartniku. Ko je idel, da.policistov hrup nikakor noče motiti, se je kar sam spravil delat red med motoriste. Priče vedo povedati, da jo je najslabše odnesel Pečjakov suzuki 750, ki se je skupaj z lastnikom in malo tudi z županom prevrnil. Škode je baje za več tisoč mark, kultura in hrupna motoristična nekultura pa veijetno še dlje vsaka sebi. CENE - Prenekaterega Novomeščana vsakič, ko si privošči sprehod po novomeški tržnici, popade bes nad cenami sadja in zelenjave, ki se ponuja provincialcem. Večina namreč vsaj sem in tja zaide v Ljubljano, kjer so cene na tamkajšnji tržnici dvakrat pa celo trikrat nižje od novomeških. Za tiste, ki belega mesta in njegove zdaj že spet etnično “onesnažene” tržnice ne obiskujejo, pa je bil nedavno skrajno poučen prispevek v oddaji Tednik slovenske televizije. Prodajalci na ljubljanski tržnici so obljubljali paradižnik po 40 tolarjev kilogram an še manj. Tako poceni še ni, a v Novem mestu je še vedno nekajkrat dražji. Idejo o nakupu robe na ljubljanski tržnici, ki bi jo malo dražje kot v Ljubljani, a še vedno precej ceneje kot sedaj v Novem mestu, prodajali v posrednikovo in kupčevo korist in zadovoljstvo, so -zaenkrat - kajpada v kali zatrli siceršnji prodajalci na novomeški tržnici. SREČANJE - Preteklo sredo je bilo v Novem mestu srečanje dolenjskih in belokranjskih družboslovcev. Čeprav je bilo baje razposlanih veliko vabil, na srečanje in javno tribuno o Slovencih in vrednotah pa so vabili tudi opazni plakati, gneče v Metropolu ravno ni bilo. Prevladovali so tisti, za katere se še ne ve natančno, ali bodo družboslovci, namreč prvoletni študenti, pa tisti pred pokojem. Ostali so očitno prezaposleni. Zamudili so mnogo mučne zadrege z ustanavljanjem društva in namesto uvoda v srečanje podrobno predstavitev Dolenjske založbe in odlično predavanje dr. Zdenka Roterja, po kakršnih je ostajal v spominu vsem svojim študentom, in tudi dr. Nika Toša. SMRAD - V ponedeljek popoldne so Novomeščani začudeno in deloma tudi prestrašeno širili nosnice nad radom po kurilnem olju, ki je prepojil novomeški zrak. Razlog? Novomeški kulturni hram, Dom kulture, si je delal zaloge za zimo. Med prečrpavanjem kurilnega olja pa je na sistemu avtomobilske cisterne, s katero je Nikolaj L. iz Begunj pripeljal gorivo, počila gumijasta cev in 300 litrov olja je steklo po vročem asfaltu Prešernovega trga. Prestregla ga je kanalizacija in čistilna naprava, tako da Krka ni bila onesnažena, takoj pa so pospravili tudi z oljem prepojeno zemljo z bližnjega vrta. Ena gospa je rekla, da komunalec, ki po mestu žge iz raznih luki\jic poganjajoče travne bilke, zasluži posebno pohvalo za pedantnost Večini so bilke skoraj nevidne. ZA KMETIJSTVO? NOVO MESTO — Novomeška občina bo v skladu z odlokom o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1992 letos uveljavljala zahtevke za 47,6 milijona tolarjev nepovratnih sredstev iz republiškega proračuna. Svetovalna služba pri novomeški enoti Kmetijskega zavoda Ljubljana bo pripravila šest programov, ki so po kriterijih odloka upravičeni do nepovratnih investicijskih sredstev. Gre za obnovo in ureditev nasada 6 hektarov vinograda in 20 hektarov sadovnjaka, za pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije za 27 hlevov za govejo živino in 8 hlevov za rejo prašičev, pa za program ribogojnice in polžereje. ZAHTEVAJO PLAČO NOVO MESTO — Ker osebnih dohodkov za maj niso dobili do 25. junija, so v novomeškem Tenelu, kije že dolgo v težkem položaju in z blokiranim žiro računom, v ponedeljek stavkali. Ko so po svoji oceni dobili od vodstva primerna zagotovila za uresničitev dveh glavnih zahtev — zaostale plače in načrt poslovanja do konca leta do 3. julija — so stavko prekinili. Če enega in drugega jutri ne bo, so za ponedeljek napovedali nadaljevanje stavke. Črnomaljski drobir TURIZEM - Ko so ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku takratnega ministra za turizem Inga Paša ob njegovem obisku v Vinici gostitelji vprašali, kaj so pridobili s tem, ko so postali obmejni, jim je zatrdil, da se bosta ob meji začela kmalu razvijati trgovina in turizem. Glede na njegova zagotovila bi ta “kmalu” že moral priti, pa ga ni še od nikoder. Pač pa cveti trgovina prav tako ob meji, a na hrvaški strani, kamor Slovenci pridno nosijo nemške marke, za katere dobijo več kot trikrat več hrvaških dinarjev kot v Sloveniji tolarjev. Vse to je očitno dobro znano •udi Gorenjcem, saj je eno od kranjskih podjetij ponudilo pomoč pri "organizaciji poslov za turistično območje Kolpe v občini Črnomelj”, kot so sami imenovali svojo ponudbo. Med drugim bi nudili tudi ogled Karlovca in nakupe v njem. Kakor povedo Belokranjci, si od vseh znamenitosti, ki jih je moč zaznati v delno porušenem Karlovcu, še najbolj vneto ogledujejo izložbe. . NOČ IMA SVOJO MOČ - Občinski ^vršni svet je sicer podaljšal obratovalni čas v disko klubu v črnomaljskem gradu do 3. ure zjutraj, a tisti, ki Prihajajo ob ponedeljkih zjutraj bodisi v službo bodisi po opravkih na občinsko upravo, ki je prav tako v Eradu, niso mogli mimo “podvigov”, ki jih, sicer nedokazano, a domnevno, prKzročajo v poznih nočnih urah obiskovalci diska. Foncčedene občinske stopnice so precej nedolžna zadeva v primerjavi s porušeno ograjo za občinsko stavbo in s še kakšno lumparijo. Ko bo črnomaljska občina samostojna, brez selniškega in viniške-8» priveska, si bo morda lahko privoščila celo nočnega čuvaja, ki bo HBOt^vjjal, od kod prihajajo nepridipravi. ki jim doma niso privzgoji osnov olike. [Sprehod po Metliki DA IMA NOČ SVOJO MOČ, je videti tudi na nekaterih obcestnih *abbh, ki so jih preveč razgrete glave Poškodovale, se pravi: odlomile. Takšna usoda je doletela tablo z “apnom Milica nasproti Gale, še hujše pa se je zgodilo z označbo crrmostck, ki jo je nekdo do kraja scsuL Za prvi primer bi morda že "ašh opravičilo, saj je šla morda komu na jetra beseda “milica”, v prunetu Prunostek pa ostane človek brez besede. METLIČANI IZKORISTIJO TUDI NAJMANJŠO priložnost za obisk sosednje Hrvaške. Tja ne hodijo k ljudem, ki so jih gostili med vojno, ampak jih žene čez Kolpo nakupovalna mriica. Na dan praznovanja slovenske državnosti jc bilo v Zagrebu toliko Metličanov, da je bila Metlika ri^esedno prazna in če se ne bi po njej sprehjajale mačke, bi naključni obiskovalec menil, da gre za izumrlo mesto. Za “bregešarje” je Hrvaška zanimiva zaradi dobre menjave tolarjev m mark. F Trebanjske iveri . TESNILA - Poslanec zbora občin »^crnskr odbornik Alojz Metelko Ju!- ter njegova strankarska kolega "*™ Kravcar in Marjan Uhan so na ®™f^m skupnem zasedanju trebanjske •“črnske skupščine odločno zahtevali, “* jc treba pridobiti točne podatke o Poslovanju Tesnil, da bi si nalili •istega vina, koliko jc resnice v pu^oricah o nenavadnem lastninjenju m odpuščanju delavcev. Župan ■““gartnik jc odvrnil, da sicer po-- tke lahko zahtevajo, vprašanje pa jc, ah jih bodo tudi dobili, ker nova zakonodaja ščiti tajnost podatkov o Poslovanju podjetij. BEGUNKE - Sekretarka sekretariata 73 budsko obrambo Zdenka Krese je Posricgla z nekaterimi podatki o “Buncih na Čatežu. Njihovo število * suče okoli številke 100, prevladujc-P® otroci in ženske. Odbornik Nace J*'*1® se jc znebil dvoumnega vpra-“Moraš imeti dovolilnico za °t*sk mladega dekleta?” ŠKROPIVA - Iz Slovencev ne bo-•“•? naredili naroda ovaduhov, zato se “aj inšpekcijske službe drugače organizirajo, jc zahteval odbornik "““jan Uhan. Alojz Metelko pa je ucual, da “imamo dve trgovini, ki •““•»jata škropiva. Tista na Glavnem ?£u nima pogojev, pri gospe v Stefanu pa uradno prodajajo samo ***“*» vmes pa še škropiva. teniški turnir ZA POKAL MESTA TREBNJE - V soboto in nedeljo je v ^^Poitnem centru Vita v Trebnjem potekal turnir za Pokal mesta Trebnje in “^fc^do podjetja Tesnila Trebnje. Na-?f*dni sklad na turnirju jc bil 50.000 tolar-Jp Na turnirju je igralo 28 igralcev iz dvanajstih slovenskih krajev. Dosegli so ®*dcdnje rezultate — polfinale: Trupej (Medvode): Škrjanc (Grosuplje) 6:3,6:2 ® Vengust (Ljubljana): Bradač (Dol. To-PB«) 6:0. finale: T rupej: Vengust 6:0, «0. lil IZNKŠIH IZ NtkŠIH OBČIN [I Koliko denarja lahko reši Belt? Občinski izvršni svet bi za finančno sanacijo Belta namenil za 200 tisoč DEM ob-veznic, a mora o tem odločiti skupščina — Premalo denarja z republike ČRNOMELJ — Zaradi težav v Beltu občinski izvršni svet tudi na zadnji seji pretekli teden ni mogel mimo tega največjega črnomaljskega bolnika. Občinska vlada bi se morala odločiti predvsem, ali bo dala za sanacijo podjetja sploh kaj denaija iz občinskih obveznic, in če bo, koliko. V razpravi pa seje pokazalo, da člani izvršnega sveta niso povsem prepričani, da bi denar, ki bi ga lahko namenili iz občinskih obveznic, popolnoma rešil tovarno, zlasti ker so pod vprašajem tudi nekatere druge rešitve, zlasti bančne. ZGOREL KOZOLEC KAL PRI SEMIČU — 26. junija je neznan storilec na Kaiu pri Semiču podtaknil ogenj na kozolcu Antona G. Kozolec je pogorel do tal, v njem jra tudi 5_ton sena. kosilnica in traktorske grablje. Škode naj bi bilo za okrog 100.000 tolarje' V Beltu imajo za 153 milijonov tolarjev nepokritih lanskih izgub. Izračunali so, da bi do konca letošnjega leta primanjkljaj znašal 414 milijonov tolarjev, če ne pride do finančne konsolidacije, v nasprotnem primeru pa bi imeli celo nekaj ostanka. Ob tem je eden od članov IS zastavil vprašanje - na katerega sicer ni dobil odgovora - kdo od tistih, ki imajo svoj denar, bi ga bil pripravljen dati za sanacijo Belta. Veliko denaija je po njegovih besedah namreč že šlo v Belt, rezultatov pa ni. Zato bi denar iz občinskih obveznic raje namenili za zares perspektivne programe. S tem se je strinjal tudi drugi član vlade in menil, da občina lahko z obveznicami podpre le natančno začrtan program, ki bo prinašal dobiček. Čeprav je IS sprejel program Belta, pa omenjenega člana ni prepričal, da bo zares uspešen in donosen. Ne s finančne ne z ekološke in ne z našal dobiček. Ob tem je eden od članov občinske vlade opozoril, da o tem denatju nima pravice odločati IS, ampak le skupščina, kajti gre za denar, ki so ga namenili za vlaganje v malo gospodarstvo, kar pa Belt ni. V vladi pa so • se strinjali, daje predlog finančne sana-' cije banke vprašljiv, saj je republiško ministrstvo za delo namenilo za reševanje presežnih delavcev le 20, in ne od črnomaljske strani predvidenih in za-^htevanih 116 milijonov tolaijev. Zato bodo morali najti drugo rešitev za fi- 5 nančno sanacijo. Črnomaljska vlada pa _ se ne more strinjati s tako pasivnostjo republiških organov do sanacij ali steča-^ jev podjetij in zahteva, da sprejmejo po- ^ , zdravstvene plati ne vidi dolgoročne rešitve sanacije Belta v livarstvu. Sicer pa je lahko dolgoročna rešitev za Belt koprski Cimos, ki 04 Belta zahteva, naj se odloči, ali bo poihl njegov hišni dobavitelj. Kot je bilo slišati na IS, na to Belt sedaj še težko pristane, ker nima osvojene vse proizvodnje za izdelke za Cimos, od katerih m nekateri zelo zahtevni. V Beltu tarn^) tudi, da 2“jrebne fešftve čim prej. Poleg tega meni-nimajo dovolj zmogljivosti za izdelova-J, j()> ^ sod[ Belt mHed podjetja, predvi- nje izdelkov iz nodulame litine. Ob tem. pa je Cimos že vložil v Belt nekaj opreme za kontrolne postopke, pripravljen pa je sodelovati tudi prt" nadaljnjih naložbah. • Kljub vsemu temu je IS spenil, da za sanacijo Belta ne bodo namenili za več kot za 200 tisoč DEM občinskih obveznic, in še to le za proizvodni program za Cimos, ki bo dolgoročno lahko pri- dena za reševanje po eni od zakonskih USPEŠNO DESETLETJE— 24. junija 1982 se je ob II. uri sestalo v Novem mestu 15 invalidov in ustanovilo invalidsko društvo. Natanko desetletje pozneje so se ob isti uri na proslavi objubileju v Župančičevem hramu v Draga-tušu zopet zbrali ustanovni člani in 90 ’■listih, ki so člani enefea najbolj deiavfih invalidskih društev v Sloveniji sploh. Ob tej priložnosti so podelili priznanja. Med oblik. Hkrati v črnomaljski vladi opo--I drugimi ga je prejela tudi najbolj 4ehv- >zarjajo na osip kadrov v Beltu, pred-' vsem tehničnih in komercialnih, torej tistih, ki bi v teh težkih časih morali nositi največje breme. Vodstvo podjetja pa je naredilo premalo, da bi našlo druge strokovnjake. M. BEZEK-JAKŠE na članica izvršnega odbora.no vameš-kega društva invalidov Jeliča Tbmlltev, izročil pa ji ga je predsednik društva Andrej Gregorčič. Na desni stoji tajnik Zvone Tkalec, ki mu gre prav tako veliko zaslug za uspeh društva. (Foto:M.B- J) GALA ZOPET NAGRAJEVALA — Prodajalna Gala je v poldrugem letu. t odkar je r Metliki, pripravila že več akcij in presenečenj za svoje zveste kupce. Pretekli leden so znova zavrteli mešalec za beton, v katerem je bilo 7.000 kuponov tistih, ki so v zadnjih lednih v trgovini kupih za ret kot tisoč tolarjev blaga. Izžrebah so več kol slo nagrad, takole pa je eden najbolj znanih Belokranjcev. Toni Gašperič. potegnil iz mešalca listič Francija Žuglja iz Čuri/ pri Metliki, ki mu je sreča namenila pr vo nagrado, hladilno skrinjo. (Foto. MB. J) Dobrodošla le konkurenca Padec življenjske ravni METLIKA — V tukajšnjem Splošnem trgovskem jtodjetju Mercator, ki ima večino prodajaln v metliški občini, ugotavljajo, da trgovina v letošnjem letu posluje slabše kot leto poprej, in sicer predvsem zaradi slabše likvidnosti. Tudi zaloge se počasneje obračajo. Kot je na seji skupščine, kjer je tekla beseda o gospodarjenju v občini, povedal direktor metliškega Mercatoija Janez Videtič, je ponudba v njihovih trgovinah sicer dobra, saj ni [»manjkanja na tržišču, vendar vsaj v kratkem ne pričakujejo razvoja na področju trgovine, ampak šele dolgoročno. Trgovina namreč cveti tam, kjer živijo bogati ljudje, kupna moč tako Belokranjcev kot prebivalcev onstran Kolpe, ki so bili nekdaj pogosti kupici v metliških proda- jalnah, pa je močno padla. Priznal je, da seje ponudba v njihovih prodajalnah izboljšala tudi zaradi konkurence, ki je dobrodošla, če je zdrava. Vendar pa nekateri pionujajo blago tudi pred tovarnami in v tovarnah ter po domovih, kar pa ne [»meni, daje takšno blago cenejše od tistega v prodajalnah. Po Videtičevem mnenju gre lahko v takšnih primerih tudi za prikrivanje davkov in prispevkov, torej za • V metliškem Mercatorju vedo, da bodo ob denacionalizaciji vsaj tri prodajalne zagotovo morali vrniti nekdanjim lastnikom. To pa zanje pomeni tudi presežek delovne sile. Vendar upajo, da bodo ta problem rešili na neboleč način._____________ neupravičeno bogatenje ter hkrati nelojalno konkurenco ostalim trgovinam. Vendar je bil kljub vsemu optimist, prepričan, da bo trgovina preživela, če je res, kot napovedujejo nekateri, da smo sedaj s krizo na najnižji točki. M.B.-J. Po smeti so se spuščali po vrvi Aprila in maja so v metliški občini v okviru javnih del opravili na tisoče delovnih ur — Najobsežnejše in najtežje odstranjevanje črnih smetišč_ Kolpa turistično področje V Črnomlju predlagajo celotno območje na sloven-skem bregu Kolpe kot turistično — Obetavni načrti ČRNOMELJ — Do lanske vojne v Sloveniji je imelo Pokolpje v naši republiki posebno mesto in pomen, danes pa zato, ker status meje ni natančno določen, ostaja marsikaj še odprto. Toda v Črnomlju poudarjajo, da bodo morali kljub nejasnostim glede meje postopno uresničevati razvojni program, ki so ga sprejeli za to področje. Ker je Kolpa v vsem svojem toku privlačna in primerna za kopanje, ribolov, čolnatjenje in kampiranje, so v tukajšnjem oddelku za družbeni razvoj predlagali, naj bi bila Kolpa od kočevske do metliške občinske meje, torej v vsem delu, ko obliva črnomaljsko občino, turistična cona. Ta predlog so posredovali republiškemu ministrstvu za zunanje zadeve, ko bo ustanovljena, pa ga bodo tudi stalni slovensko-hrvaški mešani komisiji. Črnomaljci imajo veliko argumentov za to, da so predlagali za turistično območje Pokolpje od Prelesja do izliva Lahinje v Kolpo. V Prelesju je že sedaj taborni center, predvidena pa sta tudi jezova za čolne s turistično energetskim objektom in kopališčen, turistična vas in lovski center. Od Prelesja do Radencev načrtujejo del magistralne poti za sprehajanje, jahanje in pohode, v Radencih pa manjši taborni prostor s kopališčem. Od Radencev do jezu pri najjužnejši slovenski vasi. Otoku nasproti hrvaškega Severina, načrtujejo nadaljevanje magistralne poti za sprehajanje, jahanje in pohode. Kopališča bi lahko uredili v Bregu, Damlju in Otoku, od Brega do Damlja pa daje precej možnosti za razvoj turizma tudi grad, ki bi ga lahko preuredili v turistične namene. Postaviti bi bilo moč tudi bungalove, urediti manjše taborne prostore in prehodni jez za čolne s turistično-energet-skim objektom in kopališčem. Od Otoka do Vinice prav tako načrtujejo magistralno pot za sprehanjane, jahanje in pohode. Pri Učakovcih bi lahko uredili kmečko vas z manjšimi tabornimi prostori, za čolne pa prehodni jez s turistično-energetskim objektom in kopališčem. V Vinici je že kamp s kopališčem, tako da bi morali urediti le še čolnarno, prehodni jez za čolne, v načrtih sta tudi konjeniški in ribiški center. V turistično ponudbo bi lahko vključili tudi grad, ki bi ga morali prej seveda obnoviti. Od Vinice do jezu v Gribljah bi turisti lahko nadaljevali s čolnatje-njem, v Ziljah in Pobrežju pa bi bilo moč urediti prehodni jez s turistično-energetskim objektom in kopališčem. Manjše taborne_prostore bi lahko uredili v Vidinah, Žuničih, Adlešičih, Pobrežju in Fučkovcih. Za turizem bi lahko postal privlačen tudi pobreški grad, ko bi ga obnovili. Načrtov je torej veliko, mnogi so obetajoči, in če se bodo tudi uresničili, bi Kolpa lahko [»stala, kot je bilo nedavno slišati, največje slovensko »morje«. M.B.-J. METLIKA — V metliški občini se v letošnjem letu nadaljujejo javna dela, ki so se pričela lani. V aprilu in maju so bile na področju komunalne dejavnosti zaključene štiri akcije, ki jih je opravilo 16 ljudi. Sanirali so obrežje potoka Obrha, očistili okolico gradaškega gradu, sanirali črna smetišča, pomagali pri čiščenju tras, kjer poteka vodovod, ter pri urejanju begunskega centra na metliškem kopališču. Čiščenje obrežja Obrha se je nadaljevalo iz preteklega leta, le da so letos urejali parcele od klavnice do čistilne naprave v Rosalnicah. Ob Obrhu so bila nekdaj že sprehajališča, ko pa jih je zaraslo grmičevje in plevel, jih Metličanom do letos ni uspelo očistiti. Prav posegi, ki so jih opravili v okviru javnih del, pomenijo j»memben prispevek k revitalizaciji območja pod starim mestnim jedrom. Delavci pa so posekali tudi grmičevje ob strugi Lahinje v Gradcu in otok, na katerem stoji gradaški grad, očistili smeti in kosovnih odpadkov. Ta dela so opravljali hkrati s posegi novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Najbolj obsežno je bilo čiščenje črnih odlagališč. Medtem ko so lani odstranili smetišča v severnem delu občine, so se letos lotili južnega. Imeli so precej težav, saj so smeti ležale na težko dostopnih krajih, marsikje pa že zarasle z grmičevjem in robidovjem. Najbolj utrudljivo je bilo pobiranje smeti po strmi brežini reke Kolpe na Božakovem. Pri delu so si morali pomagati celo z vrvmi in varnostnimi pasovi. Nič lažje ni bilo čiščenje črne deponije pri Krmačini, kjer so bile smeti že delno prekrite z zemljo, kamenjem in vejami ter zaraščene z robidovjem. Smeti so odpeljali tudi s smetišča v Železnikih. Smeti v bližini Klasinca pa so v glavnem zasipali kar tam. V očiščevalno akcijo so se poleg delavcev javnih del vključili podzemeljski in metliški šolaiji, člani lovske družine Gradac in metliški ribiči. Delo pri sana- ciji nedovoljenih odlagališč pa so delavci morali prekiniti zaradi ureditve begunskega centra ob Kolpi. Zato v Komunali predlagajo, da bi se za 266 ur, kolikor so jih porabili za begunce, podalj^Io delo pri sanaciji činih deponij, ki jih v metlkki občini ne manjka. M.B.-J. LEPŠI VIDEZ PODZEMELJSKEGA KOPAUŠČA — Pretekh teden so delavci v okviru javnih del končali odstranjevanje grmičevja (na fotografiji), kije močno zaraslo spodnji deI kopališča v Podzemlju. V metliški občini načrtujejo, da bi na tem mestu uredili kamp za okrog 50 prikolic. Sicer pa so pretekh teden v podzemeljskem kopališču odprli bife, kjer poleg pijače ponujajo tudi na hitro pripravljeno hrano. Prvi kopalci, ki so že zabredli v Kolpo, pravijo, da je voda odlična, zaenkrat pa še nihče ni imel nevšečnosti zaradi tega, kerje letos prva kopalna sezona, ko je Kolpa hkrati tudi državna meja. (Foto: MM.-J.) Tudi v miru slovenska enotnost? Igor Bavčar pred dnevom državnosti na Vrhtrebnjem poudaril dve izkušnji 10-dnevne vojne: naslonitev na lastne sile in politično enotnost — Temeljni kamen VRHTREBNJE — Med dolenjskimi griči in hribi seje zgodilo marsikaj zelo pomembnega, za to, da smo lahko danes v svobodni in neodvisni Sloveniji, da-ieč od dogodkov iz sosednjega Balkana, ki trpi in se utaplja v nacionalni in etnični moriji in kijih na srečo (»znamo predvsem s televizijskih zaslonov. Na to je opozoril v priložnostnem nagovoru trebanjskim planincem na Vrhtrebnjem na predvečer dneva državnosti predsednik Demokratske stranke Slovenije in notranji minister Igor Bavčar. DOLENJSKI LIST zavarovala ta svoj proces samostojnosti in neodvisnosti,« jc j»vedal Bavčar. P. P DOLENJSKI LIST Posebej je poudaril, da se je Slovencem in Slovenkam uspelo izogniti tem strašnim okoliščinam tudi zaradi nekaterih načel, na katerih smo gradili naš odpor, naš osvobodilni boj v tej 10-dnevni vojni. Pomembno je bilo, da smo se tedaj znali nasloniti na lastne sile, na svoje sposobnosti in zmožnosti, nismo se zanašali na tujo pomoč, kije v tistih težkih časih nismo mogli dobiti. Naslednje načelo, ki smo ga spoštovali je bila slovenska enotnost. »10-dnevna vojna je v slovenski značaj in v slovensko politično kulturo prinesla izkušnjo, ki jo moramo vsi skupaj znati varovati. To se pravi, da takrat, kadar je potrebno, stopimo skupaj, ne glede na svoje siceršnje razlike in nestrinjanja, ne glede na to ali ono politično stranko. ne a\pAp n« t»l» olj s popravljanjem odpadkov sicer zelo jasna, saj predsednik vlade Ciril k* ■ ik P°stavlja zadevo v tem smislu: občani morajo imeti kakovostno stori-ev, saj odvoz smeti plačajo. Kot je bilo pisati na nedavni seji brežiške vlade, je rezičanom preostalo še nekaj korakov do tega, da bo taka politika lahko zaži-. ela. Obotavljajo se namreč komunalci 'n krajevne skupnosti; v nekaterih ne Plačujejo odvoza odpadkov. Vladina * * * * v • Ko gre za odvoz smeti iz podežel-skih naselij in zaračunavanje Ic-tega, nekateri vprašujejo, kakšen red bo v obeh pogledih veljal za t.i. vikendaše. B|lo bi narobe, če bi »nedeljski počit- nikarji« polnili vaške smetnjake, od- v°z smeti pa bi morali plačati vaščani. komunalna politika ne zaživi tudi zavo-jo različnih mnenj o tem, kdo ima sme-1 budi brežiška občina razglablja, ali je na podeželju kaj vreči v smetnjak ali pa ^ vsi nastali odpadki dajo nekako pre-Snesti in predelati v zaprtem krogu kmečkega dvorišča. , L. M. ti IZ NtsŠIH OBČIN iliiiil IZ NKŠIH OBČIN E LDS o ravnotežju in skrajnostih Liberalno demokratski zbor in večer v Krškem — Novo vodstvo — Jaša Zlobec: Imejte rento, če vam bodo pustili odpadke — Janša se obnaša kot ekstremist KRŠKO — Tukajšnji občinski odbor liberalno—demokratske stranke je pripravil 26. junija zbor svojih članov in liberalno—demokratski večer. Obeh dogodkov so se kot predstavniki slovenske LDS udeležili Jaša Zlobec, Gregor Golobič in Tone Anderlič. Na zboru so izvolili novo vodstvo krškega odbora. Predsednik občinskega odbora LDS Krško je zdaj po soglasni odločitvi udeležencev zbora Ivan Mirt, podpredsedniški funkciji pa so z glasovanjem zaupali Branetu Jancu in Dragu Fabjanu. Na zboruje Ida Novak-Jerele, od katere je Mirt prevzel vodstvo, poročala o delu krške podružnice LDS. Spomnila je, da se je stranka na volitvah v DPZ uvrstila po številu poslanskih mest v občinski skupščini na četrto mesto. Kot se je dalo razumeti, so liberalni demokrati dosegli v krškem političnem prostoru manj, kot bi lahko glede na tako zastopstvo v parlamentu. Povedala je, da so bili prvi nastopi LDS v skupščini neupravičeno zaznamovani »kot pre-priri okoli proceduralnih vprašanj«. Za omenjeno obdobje je rekla, daje bilo v njem bolj pomembno, kdo kaj predlaga, in manj vsebina predloga. Ob tem je Novakova-Jereletova kritično priznala, »da nismo izpolnili volilne obljube, da bo skupščina postala mesto odločanja in oblikovanja bodočega življenja v občini Krško«. Sicer še ni vse izgubljeno, saj se mandat skupščini še ni iztekel, se tolažijo v stranki. Torej bo krška LDS uresničila programske usmeritve, potijene na omenjenem zboru. Zavzemala se bo za trajno rešitev vprašanj glede jedrske elektrarne Krško, vključno s shranjevanjem radioaktivnih odpadkov. Pri privatizaciji, ki naj bo ekonomsko učinkovita, vendar družbeno sprejemljiva, bo stranka zagovarjala model, s katerim bo kapital ostal v »domačih rokah«. Stranka [odpira uvajanje zasebništva, ki naj seže od zdravstva do kulture in predšolske vzgoje. Kar zadeva gospodarsko sestavo, vidi stranka slovensko prihodnost v uravnoteženem industrijskem in kmetijskem razvoju. Liberalni demokrati v NOVA CESTA POŠTENA VAS — V soboto so v navzočnosti delegacije brežiške občine slovesno predali namenu novo asfaltirano cesto Bušeča vas—Poštena vas— Brvi. Pomen ceste in zadovoljstvo nad opravljenim delom so domačini izrazili s slavnostno povorko. Tukajšnji prebivalci so prepričani, da bo nova cesta v več pogledih spodbudila razvoj tega območja. Krškem, sodeč po omenjenih programskih usmeritvah, še niso pokopali upov, da bi Posavje postalo regija. Kar zadeva bodočo lokalno samoupravo, pa ne priporočajo drobitve sedanje občine. Priporočajo pa in hkrati zahtevajo od šolskih oblasti učinkovito štipendiranje in stalno izobraževanje. Na zboru in poznejšem bolj sproščenem pogovoru so se med drugim menili • Del srečanja so namenili razpravi o nesporazumih med Janezom Janšo in liberalnimi demokrati. Janša zavrača spravo s sedanjo LDS, čeprav je izšel iz nje. Do političnih sogovornikov se obnaša po načelu, kdor ni z nami, je proti nam, kot je razmeija označil Jaša Zlobec. o jedrski elektrarni. Odnos Slovenije do nuklearke je nejasen in dvoličen. Krška občina naj bi zahtevala zaradi elektrarne pravično odškodnino, o čemer je menil Jaša Zlobec nekako tako: če vam odpadkov ne bo vzel nihče, jih boste pač imeli vi, vendar imejte od tega vsaj kakšno korist v obliki rente. Kar zadeva sanacijo Vidma, krška LDS podpira politiko, ki bo zadevo (»stavila kot slovenski projekt. Na zboru LDS Krško je napovedal Gregor Golobič, da bodo v Sloveniji zelo verjetno volitve letos. L. M. GOLF OB MOKRIŠKEM GRADU — Igrišče za golf, po katerem je žogico med prvimi poslal Mirko Vovk, predsednik Golf zveze Slovenije, je bilo vso soboto dobro obiskano. Približno tretjina uradno prijavljenih igralcev je prispela iz Hrvaške. Na fotografiji: igralci so preizkušali opremo ih travnato podlago. (Foto: L. M.) Mokrice sedaj v znamenju golfa V soboto z otvoritvijo igrišča postavile Terme Čatež piko na i večletnemu prizadevanju — Poslovni turizem—Mednarodniturn ir Glembay Open 92 Manjkata jim domišljija in denar Demokrati pripravili problemsko konferenco o podjetništvu — Prevladuje trgo-vina — Marsikaj je prepuščeno naključju — Kaj naj naredi Slovenija KRŠKO — Krški občinski zbor Demokratske stranke Slovenije je organiziral v ponedeljek problemsko konferenco o podjetništvu, ki ga nekateri imenujejo skupaj z obrtjo tudi drobno gospodarstvo. Kot so ugotovili udeleženci, med katerimi je bil podpredsednik Demokratske stranke mag. Igor Omerza, Slovenija še zdaleč nima takega podjetništva in obrti, kot bi si želela. Za take razmere je kriva tudi sama, čeprav je njeno gospodarstvo vpeto v mednarodne gospodarske tokove, ki določajo smer in tempo razvoja. Po mnenju nekaterih udeležencev udeležencev iz tega prostora je ugotovi- podjetništvo duši obstoječa gospodarska sestava. »V Sloveniji je dvajset ježkih, podjetij. Ta problem je potrebno rešiti, pa bo nekaj zraka tudi za podjetnike,« je, razpravljal Niko Kavčič, član gospodarske komisije Demokratske stranke Šlovenije. Daje dejavnost posameznih podjetij pomembna, zgroženo ugotavljajo tudi v krški občini. Kar nekaj PRAZNIK KS DOBOVA DOBOVA — Krajevna skupnost Dobova bo z vrsto prireditev med 26. junijem in 5. julijem počastila krajevni praznik. V soboto, 4. julija, ob 20.30. uri bodo pripravili koncert Mešanega pevskega zbora Stane Vogrinc Dobova, ki se mu bodo pridružili tudi gosti. V nedeljo ob 12. uri bo v kulturnem domu svečana seja skupščine KS Dobova, na kateri bodo podelili priznanja krajevne skupnosti. Tega dne ob 14. uri bodo pripravili slovesnost in veselico ob splavitvi novega broda na Mostecu. V okviru praznovanja so že pripravili v petek športno srečanje veteranov in v soboto celodnevno zabavo. Z OMANOM O KMETIH KRŠKO — Jutri ob 20. uri bo v tukajšnjem kulturnem domu okrogla miza z naslovom Slovenski kmet včeraj, danes jutri. Sodeloval bo Ivan Oman. K okrogli mizi sodita tudi kulturni program, ki ga bodo prispevali člani folklorne skupine DKD Svoboda s Senovega, ter kramljanje ob kruhu in vinu po končanem pogovoru. Petkov dogodek sodi v ciklus večerov Korak k resnici, kijih organizira krški občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov. lo, daje večina tukajšnjih podjetij imela enako dejavnost, in sicer je proizvajala investicijsko opremo. Ko je nastopila kriza v enem, seje zato pojavila v vseh. Upanje za občino v gospodarskih težavah bi lahko bilo prek 400 zasebnih podjetij, kolikor jih imajo registriranih. Toda od teh deluje samo kakih 80 podjetij, vsa druga pa »mirujejo«. V približno tretjini primerov gre za proizvodno dejavnost, preostala podjetja pa so trgovska, kot ugotavlja Almira Bo-žovič, direktorica krške podružnice SDK. Na okrogli mizi je k taki sestavi nekdo pripomnil, da si od same trgovine občina ne more obetati velikega razvoja. Marsikaj v podjetništvu je prepuščeno naključju, saj Slovenija ni izdelala pravil in meril podjetniškega razvoja. To vedo v republiški SDK, kjer, uporabljajoč v glavnem zakonodajo nekdanje Jugoslavije, kličejo po sprejetju • Mag. Igor Omerza je dejal na omenjeni problemski konferenci, da mora Slovenija najprej najti rešitev za podjetja, ki so ostala brez dela zaradi t.i. višjih ciljev. Med njenimi prednostnimi nalogami je tudi vračilo deviz varčevalcem, sanacija bančnega sistema, iskanje možnosti, da bi našim podjetjem naposled plačali svoj dolg iranski in drugi dolžniki ipd. Pravi slovenski problemi so v tem in ne v vprašanju, kako razdeliti družbeno premoženje, je menil Omerza. ustreznih nadomestnih slovenskih zakonov. Stihije se zavedajp tudi vsi tisti, ki se ogrevajo za valilnico podjetij, ki bi spodbujala vsestransko podjetniško inovativnost in ki v krški občini nikakor ne more zaživeti. Vsi se ne strinjajo, daje podjetništvo vsemogočen recept za reševanje gospodarskih težav, vsaj ne brezposelnosti, ki je posledica krize. Tone Korepoz sev-niškega zavoda za zaposlovanje ugotavlja na primeru 1.300 iskalcev zaposlitve v krški občini, da mladim ljudem manjka idej, da imajo premalo razvite sposobnosti in da jim manjka za podjetništvo prepotrebnega poguma. Kolikor tega je v ljudeh, to neredko lahko izživijo samo kot samorastniki, toliko 'bolj, ker manjka celovitih družbenih načrtov o zajoslovanju. Sicer pa gre pri podjetništvu za vprašanje generacij. L. M. MOKRICE — Konec minulega tedna so bile Mokrice v znamenju golfa, velika pozornost pa bo veljala tej igri tudi v prihodnje. V soboto so odprli igrišče za golf, na katerem je bil takoj po otvoritvi mednarodni turnir Glembay Open 92. Golfovsko igrišče posluje v okviru Term Čatež. Terme Čatež želijo z golfom ujeti korak s turistično ponudbo razvitih držav. »Menimo, da smo z dokončanjem golf igrišča naredili odločilen korak v Evropo, kot popularno radi rečemo. Mislim, da smo v pravem trenutku dokončali zadevo, ki bo pomenila kvalitetno ponudbo golfa v tem delu Slovenije in sploh turizma v celotni Sloveniji. Z golfom, mislim, da smo se vključili v sodobni svetovni trend. Ta trend nezadržno narašča. Mi smo v začetku tega v Sloveniji in prepričan sem, da bodo z golfom tudi Mokrice imele uspešno poslovanje in dobiček,« meni o tem Borut Mokrovič, generalni direktor Term Čatež. Celotno investicijo za igrišče za golf so načrtovali skoraj tri leta, gradnja pa je [otekala leto dni. Mokriško igrišče za golf je po mnenju Zofke Klemen—Krek, edine slovenske golfovske sodnice, izredno prijetno. Mnogi se strinjajo, da je spričo bližine gradu med privlačnejšimi in da utegne biti zavoljo tega v časteh tudi pri petičnih igralcih golfa iz evropskih držav, kjer ima ta igra z belo žogico bogato tradicijo. V času nastajanja igrišča so Terme preuredile grajske hleve, obnovile grajsko dvorišče in uredile okolico. Tako v bližini gradu zdaj raste 3.000 novih sadik hrušk vilijamovk in prav toliko različnih dreves. Urejena je struga potoka, pri gradu je na voljo parkirišče. Pri izvedbi vsega tega so upoštevali več predlogov in kot kaže, so naposled našli skupien jezik tudi s strokovnjaki za urejanje prostora, kajti ob otvoritvi igrišča v soboto so se zahvalili Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto za tvorno in zgledno sodelovanje. Naložba v igrišče za golf, kije še niso natančno ovrednostili, je po navedbah • Na otvoritveni slovesnosti na dvorišču gradu Mokrice je poleg direk-toija Mokroviča širše spregovoril slovenski minister za turizem in gostinstvo Janez Širše. Med navzočimi so bili tudi predstavniki podjetij iz Slovenije in tujine, predstavnik slovenske konzularne službe v Avstriji, predsednika brežiškega parlamenta in izvršnega sveta ter drugi. Term v celoti pokrita. Golf kot dejavnost v okviru Term je omogočil zaposlitev 7 ljudi. Turnir Glembay Open, na katerem je sodelovalo blizu 60 igralcev golfa, je potekal pod pokroviteljstvom Badla iz ^greba. L. M. Slovenski odgovori dvomljivcem Brežiška okrogla miza o lanski agresiji na Slovenijo — Janez Janša: s pametno politiko izkoristili priložnost — J. Jeriču je Janša odrekel sodelovanje BREŽICE — Med svečanostmi ob dnevu državnosti je skupščina občine Brežice organizirala 23. junija zvečer v brežiškem kulturnem domu okroglo mizo Agresija na Republiko Slovenijo — vojna za osamosvojitev. Na tem pogovoru, ki gaje vodil brežiški sekretar za obrambo Stanko Zlobko, so o temi uvodoma spregovorili slovenski obrambni minister Janez Janša, načelnik UNZ Krško Rajmund Veber in Ernest Breznikar, poveljnik 25. območnega štaba TO. se bo zavzel, da bi državni proračun priskrbel nekaj sredstev. L. M. mk OTVORITEV — Pred dnevi so predali namenu novo bazo Cestnega podjetja Novo mesto-sektorja za vzdrževanje in varstvo cest Brežice v Krški vasi Gre za novozgrajeno stavbo, kjer bo prostor za spravilo in tudi vzdrževanje vozil ter nastanitev dežurnega osebja cestne službe. Prej je bila tovrstna cestna baza v Brežicah. Otvoritev je bila toliko bolj slovesna, ker so hkrati z njo cestni delavci počastili 30—letnico podjetja in 28. junij, dan cestarjev. Na posnetku: v novi cestni bazi so naredili praznično vzdušje še preden so prerezali trak pred vhodom v objekt. (Foto: L. M.) Janša je dejal, da je Slovenija s pametno politiko izkoristila priložnost za osamosvajanje, ki je nastala s političnimi spremembami v državah Vzhodne Evrope. Tujina je dvomila o uspehu načrtovane slovenske osamosvojitve, posebno pa ni verjela, da bi se Slovenija lahko uspešno uprla zvezni armadi. Ker je podobno ocenjeval slovensko uspešnost tudi armadni vrh, je začel okupirati Slovenijo, še prej pa je za agresijo poiskal dovoljenje pri predsedniku zvezne vlade Anteju Markoviču. »Mi smo šli v totalen odpor,« je na okrogli mizi dejal Janša. Tak odpor je vključeval tudi odločilno sodelovanje množičnih medijev, ki so po Janševih besedah o vojni poročali necenzurirano, kar je po njegovem verjetno edinstven primer v zgodovini. Tak nastop Slovenije in istočasni moralni zlom zvezne armade sta zadoščala za poraz in poznejši umik federalne vojske. Veber in Breznikar sta podrobneje orisala dejavnost policije in teritorialne obrambe v Posavju in pri tem izrazila prepričanje, da sta oba sestava dobro delovala in ob nezanemarljivi podpori civilistov na terenu soodločala o končni zmagi Slovenije. Del okrogle mize je minil v znamenju polemike o kolektivni in osebni krivdi v času lanske agresije na Slovenijo. Jože Jerič, kije kot častnik JLA lani IZ NADOMESTIL NAD NAČRTI BREŽICE — Denarja, s katerim ljudje plačujejo ceno za spremembo namembnosti zemljišča, se je v brežiškem občinskem proračunu letos nabralo več, kot so kazala pričakovanja. Skoraj tri četrtine denarja iz tega naslova mora občina preusmeriti v republiško blagajno. v tistem času na letališču v Cerkljah poveljeval določenemu delu tamkajšnjega armadnega sestava, je na okrogli mizi zanikal naprteno mu soodgovornost za oborožene akcije vojaškega letalstva v Sloveniji in Hrvaški. Nasprotno, preprečil je, kolje dejal, da enote niso uresničile nekaterih ukazov nadrejenih komand. Janša ga je odločno — in verjetno odločilno — zavrnil, češ da take Jeričeve pomoči Sloveniji v junijskem spopadu »nismo opazili«. Na takratno delovanje častnikov zvezne armade seje nanašalo tudi nekaj vprašanj poslušalcev okrogle mize. Ciril Kolešnik, predsednik brežiškega izvršnega sveta, je Janši predlagal, naj bi postal brežiški muzej eden muzejev za obdelavo dogodkov junijske vojne. Na vprašanje Irene Majce, novinarke Radia Slovenija, kaj bo z delom letališ- • Kar zadeva razplet sedanje vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je bil Janša precej črnogled. Po njegovem »v tem trenutku ne obstaja idealna politična rešitev za krizo v BiH«, kajti bilo je že preveč žrtev in dogovor v tem trenutku ni možen. Begunci, ki jih je porajalo izjemno sistematično izpieljano srbsko nasilje proti Nesrbom na sedanjih vojnih območjih, bodo predstavljali na jesen domala neobvladljiv problem. Janša je ugotovil, da se je nasilje lahko stopnjevalo do te mere tudi zavoljo tega, ker mednarodna skupnost nima izdelanih »učinkovitih mehanizmov kolektivne varnosti«. ča Cerklje, ki ga ne bo uporabljala slovenska vojska, je Janez Janša odgovoril, da bi ga lahko uporabili za civilne namene. Za enkrat za to manjka denarja in kot je obljubil obrambni minister, Aplavz za Janšo Zmagovalci in po-_________raženci____________ BREŽICE — Okrogla miza o agresiji na Slovenijo je potisnila v ospredje Janeza Janšo in vse tiste, ki so z umom, besedo in ognjem priborili samostojnost mladi državi Sloveniji in so torej iz lanske vojne proti velikosrbstvu in hkrati morda proti skrajnemu levičarstvu izšli kot zmagovalci. Okrogla miza je ponudila odgovor tudi na vprašanje, kdo je vojno izgubil. Ko je končal svojo razpravo—zagovor Jože Jerič, nekdanji častnik nekdanje JLA, je Janez Janša namignil, da bi kazalo o vlogi Jeriča in podobnih naprej temeljito razmisliti in šele potem verjeti v njihovo pirivrženost samostojni in neodvisni Sloveniji. V brežiški dvorani so Janševemu stališču zaploskali, kar verjetno dovolj jasno kaže, kdo je junijsko vojno dobil in kdo izgubil in naj bo zato tiho. Odziv, kakršen je bilo ploskanje na okrogli mizi, je lahko stvar trenutnega navdušenja. Nekaj podobnega, kot je bilo to ploskanje, se je nekoč v Brežicah že zgodilo, in sicer takrat, ko so nekateri v valu sočutja in ogorčenja nad zvezno armado predlagali, da bi poimenovali brežiško Ulico Veljka Vlahoviča ali mestni kulturni dom po padlem pripadniku slovenske teritorialne obrambe. Aplavzi in izrazi velike naklonjenosti, ki so tako hitro pri roki, so lahko hitro pokvarljivo blago. Lahko da so samo nekakšen modni dodatek, ki se ga zavrže v spremenjenih okoliščinah, ko »trend« narekujejo drugi »kreator-ji«. L. M. kultura in izobra- ževanje Kako izgnati disko hrup? »Kulturnega doma v Soteski nismo gradili za uničevanje,<< pravi Tone Virant SOTESKA — Se ne tako dolgo nazaj je tu delovala številčno ena največjih amaterskih gledaliških skupin v novomeški občini Skoraj od vsake hiše je bil kdo v tej skupini, bodisi da se je preizkušal kot igralec ali pa je kako drugače sodelo val, ko so pripravljali igre. In teh ni bilo malo. Bilo je obdobje, ko so vsako sezono prikazali kaj novega, najprej na domačem odru in potem še na gostovanjih. Obisk je bil vseskozi zadovoljiv in predvsem domače občinstvo je vsak nastop soteških gledaliških amaterjev pozdravilo z velikim odobravanjem, celo navdušenjem. To pa je tudi razumljivo, saj drugih oblik kulturnega življenja v tej vasi skoroda ni bilo. Prekinitev je nastopila, ko so se odločili urediti oziroma prenoviti kulturni dom. Dela so potekala kar nekaj časa, pri prenovi pa je sodelovalo sedem okoliških krajev, ki jim je Soteska nekakšno kulturno središče. »Gradili smo tako rekoč iz ruševin in pri tem so po svojih močeh pomagali domala vsi, ki jih je nase vezal gledališki oder. Poprijeli smo, ker smo vedeli, da s tem ustvarjamo boljše pogoje za našo lastno dejavnost.«pravi Tone Virant, kije bil vseskozi eden glavnih spodbujevalcev gledališke skupine in kulturnega življenja v Soteski Kdove zakaj, ampak naneslo je, da je tradicionalna kulturna dejavnost v Soteski po prenovi kulturnega doma opešala in zastala. »Res je, da že dve leti nimamo nič, kar gotovo ni dobro,« nadaljuje Virant »To pa seveda ne pomeni, da se v kulturnem domu nič ne dogaja. O, pa še kako se dogajajo reči, o katerih bi jaz rekel, da so vse prej kot kulturne! Dom se spreminja v hrupno disko dejavnost, okolica doma pa v žogobrcarski prostor, kjer je vreščanja na pretek, poleg lega pa je v nevarnosti steklo, strešna opeka in še kaj drugega, v kar je vložen tudi naš delež, in to nemajhen.« Zato, poudarja Virant, nikomur, ki je delal za soteško kulturo in vložil svoj delež v kulturni dom, ne more biti vseeno, daje tako, kakor je. Njihova skupna dolžnost je, pristavi, da dom zavarujejo pred nekulturnimi vdori In Tone Virant upa, da jim bo to uspelo. V rokah imajo papir, ki lahko pomeni dobro pravno osnovo za to. Stavba in zemljišče sta namreč v lasti novomeške Kmetijske zadruge in sta dani le v najem. V najemni pogodbi pa piše, da mora v stavbi (kulturnem domu) in na zemljišču potekati mirna oziroma takšna dejavnost, da ne bo motila okolja. Hrup v stavbi in materialno ogrožanje stavbe, kar se zdaj dogaja, pa očitno ne štejeta za mirno in okolje nemotečo dejavnost. Bo torej neposredna pobuda za prepoved disko dejavnosti in žogobrcarstvaprišla iz novomeške kmetijske zadruge, kije s primerom že seznanjena ? I. ZORAN NAJNOVEJŠA DELA MARIJANA TRŠARJA LJUBLJANA — V ljubljanski Mali galeriji bodo danes, v četrtek, 2. julija, ob 19. uri odprli razstavo najnovejših del akademskega slikarja Marijana Tršarja, dolenjskega rojaka. O njih bo avtor, dolgoletni profesor ljubljanske Akademije za likovno umetnost, likovni teoretik, kritik in publicist, spregovoril sam. Izšel je razstavni katalog z uvodnim besedilom dr. Jureta Mikuža. SLIKARSTVO NA PAPIRJU LJUBLJANA — V Moderni galeriji v Ljubljani bodo danes, v četrtek, 2. julija, ob 20. uri odprli razstavo Slikarstvo na papirju. Razstava, ki jo je zasnoval Dieter Honisch, obsega 44 del 12 umetnikov iz štirih generacij, ki so najbolj zaznamovali nemško likovno umetnost zadnjih desetletij. Predstavljenim umetnikom je skupno to, da so vsi slikali na papir. Nova otvoritev pleterske zbirke Pletersko slikarsko zbirko starih mojstrov v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici je minuli petek odprl pater Janez Hollenstein, prior Kartuzije Pleterje KOSTANJEVICA — Kar lepo število let se je odvrtelo od takrat, ko je novica iz pleterskega samostana prvič sporočila, daje ta tihi dom belih menihov pod Goijanci —poleg vsega, kar se je o njem do tedaj vedelo in govorilo v javnosti — tudi prava zakladnica umetnosti. Naokoli je šel celo glas, da se v odkritih slikah skrivajo originalna de- RAZSTAVA IN KONCERT BREŽICE — Danes, v četrtek, 2. julija, ob 19. uri bodo v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah odprli spominsko razstavo del Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac, in sicer ob 60-letnici Gorjupove smrti. Po otvoritvi bo v Slavnostni dvorani Posavskega muzeja koncert Tamburaške-ga orkestra HTV Zagreb s solisti, dirigiral pa bo Leopold Siniša. Vstopnina bo 250 tolarjev, izkupiček bodo namenili za pomoč beguncem. la slovitih starih mojstrov, kot je, denimo, Van Dyck. Razumljivo je, daje to presenetljivo odkritje takoj priklicalo poznavalce oz. strokovnjake za umetnostno obdobje, v katerega naj bi sodile te slike. Ti so naposled dognali, da izvirnikov znanih mojstrov ni med temi že močno obledelimi in mestoma še komaj prepoznavnimi podobami, da pa gre zanesljivo za dela oziroma kopije učencev teh mojstrov. Najpomembnejši sklep pa je bil, daje treba slike, ne glede na to, kdo je njih pravi oče, restavrirati, jih ponovno obuditi v življenje. To nalogo so dali akademskemu slikarju in restavratorju specialistu Viktorju Po-všetu, v Celju udomljenemu dolenjskemu rojaku, ki je delo po določnem času res vrhunsko strokovno opravil in »naredil slike kot nove«. Restavrirane slike je potem vzela pod streho Galerja Božidar Jakac v Kostanjevici, kjer so tej pleterski slikarski zbirki starih mojstrov namenili posebne sobane. Pripravili so slovesno otvoritev in ogled. Devetnajst samorastnikov Udeleženci jubilejnega 25. likovnega tabora ustvarjajo v galeriji — Nekaterih ni in jih najbrž ne bo TREBNJE — Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem, ustanova z edinstveno zbirko samorastniške umetnosti v Sloveniji, v njej je namreč prek 600 slik ali skulptur 192 avtorjev, je spet nenavadno oživela: postala je umetniška delavnica udeležencev letošnjega jubilejnega, že 25. mednarodnega Tabora likovnih samorastnikov, ki so ga odprli v soboto, 27. junija. Na letošnjem Taboru naj bi ustvaija-lo 19 slikarjev in kiparjev iz osmih držav. To so: Boro Arsovski iz Makedonije, Jerko Biško, Zlatko Huzjak, Stjepan Ivanec, Darja Lobnikar-Lovak, Petar Petrovič in Petar Topljak iz Hrvaške, Elena Guastalla iz Italije, Emil Pavescu iz Romunije, Tomas Galambos iz Madžarske, Jan Hruška iz Češke in slovaške federacije, Jutte Borchert iz Nemčije ter Sandi Leskovec, Stane Novak, Greta Pečnik, Jože Peternelj, Anton Plemelj in Franc Tavčar iz Slovenije. Na otvoritvi jih je bilo 13, druge so pričakovali še po nedelji. Nekaterih tujcev najbrž ne bo, ker jih je menda strah vojne, ki divja »tako blizu«, kot so dali vedeti organizatorjem. Tako bo pravo število udeležencev jubilejnega tabor- JUTRI OTVORITEV DOLENJSKE TOPLICE — Tu se končuje slikarska kolonija prireditve Srečanje v moji deželi. Pod vodstvom akademskega slikarja in likovnega pedagoga prof Milana Butine so v koloniji ustvarjali Karolina Koglot iz Venezuele, Beatriz Tomšič iz Argentine, Boris Božič iz Kanade, Rudi Benetik iz Koroške in domačin Jože Kumer. Razstavo njihovih del, nastalih v tej koloniji, bodo odprli jutri, v petek, 3. julija, ob 20. uri v Salonu Zdraviliškega doma v Dolenjskih Toplicah. Zborovstvo na Kočevskem umira Koncert moškega pevskega zbora »Svoboda« iz Kočevja KOČEVJE — Na predvečer praznika slovenske državnosti in osamosvojitve je bil v avli kočevske osnovne šole koncert moškega pevskega zbora Svoboda Kočevje. Bilje to njihov redni letni koncert, kije bil letos zaradi počastitve omenjenega praznika nekoliko kasneje kot pretekla leta. MPZ Svoboda, ki se je v sredo predstavil ljubiteljem zborovskega petja in narodnih pesmi z izvedbo štirinajstih slovenskih narodnih pesmi, deluje v skoraj nespremenjeni sestavi vse od svoje ustanovitve leta 1974. Povprečna starost pevcev je preko 50 let, kar vsekakor ne kaže na perspektivnost tovrstnega petja na Kočevskem. Poleg osnovnošolskih zborov je Svoboda namreč edini pevski zbor na Kočevskem, saj poleg nje deluje le nekaj manjših pevskih skupin. Vsi njihovi napori, da bi v svoje vrste pritegnili mlade pevce, so neuspešni, razlog za to pa je po mnenju članov »Svobode« v premajhnem številu nastopov. Te si organizirajo sami, kakor pač vedo in znajo, kar pa je, glede na to, da so vsi le ljubiteljski pevci, za pevce tudi obremenjujoče. Težave, ki sojih imeli v preteklih letih zaradi pevovodij, so, kot kaže z novo pevovodkinjo uspešno premostili, tako da za nadaljnje delo in obstoj zbora ostaja pomladitev zbora skoraj edino nerešeno vprašanje. Preko 30 članov MPZ Svoboda, ki jim je mladostni en-tuziazem sicer že zdavnaj pošel, pa zaenkrat še vedno vztraja, saj jih družita veliko veselje do petja in upanje, da bodo zborovsko petje nastopili boljši časi. M. L.-S. skega srečanja v Trebnjem znano tako rekoč šele ob koncu. 25. Tabor likovnih samorastnikov bo zaključen v soboto, 4. julija. A naj že bo kakorkoli, najpomembnejše je pač to, da Tabor spet poteka in da bo na koncu Galerija likovnih samorastnikov bogatejša za dela letošnjih udeležencev. Tako je namreč tudi nastala na začetku omenjena zbirka. Kot je na sobotni otvoritvi Tabora dejal Zoran Kržišnik, predsednik umetniškega sveta, je ta zbirka v celoti tudi pomemben umetniški dokument, ki priča, daje bila usmeritev te prireditve pravilna, i z. Minuli petek pa sta Kartuzija Pleterje in Galerija Božidar Jakac ponovno pripravila slovesno otvoritev omenjene zbirke, ki poslej ne bo več le »gostujoča«, temveč stalna zbirka v Galeriji Božidar Jakac. Zbirko je tokrat odprl prior Kartuzije Pleterje, pater Janez Hollenstein. Menil je, daje nastanek te zbirke oziroma način, kako so te slike prišle v pleterski samotan, eden od dokazov, da so se duhovne in kulturne vezi med posameznimi narodi in deželami od nekdaj spletale prek samostanov in menihov, ki so v njih bivali. O zbirki pa je s kulturnoumetnostnega vidika govoril umetnostni zgodovinar dr. Andrej • Petkova slovesnost je potekala v cerkvi kostanjeviškega gradu, začela pa se je s pevskim koncertom. Nastopil je lani ustanovljeni mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, letošnji absolutni zmagovalec mednarodnega zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. Pod umetniškim vodstvom dirigenta Matjaža Ščeka so Ljubljanski madrigalisti izvedli program sakralne glasbe, in sicer šest Gallusovih, po eno Scarlatti-jevo, Brucnerjevo in Poulencovo ter dve Martinovi skladbi. V izjemno akustični cerkvi se je zbor predstavil kot popolnoma uglašena vokalna skupina in navdušil številne obiskovalce od blizu in daleč. Koncert je bil vrhunski glasbeni dogodek, kakršnih na Dolenjskem prav gotovo ni na pretek. Smrekar, direktor Narodne galerije v Ljubljani, kostanjeviški domačin. Dr. Smrekar se je še kot mlad strokovnjak veliko ukvarjal s slikami pleterske zbirke, obiskoval muzeje in galerije na tujem ter prišel do zanimivih spoznanj, omenjenih že v prvem delu zapisa. I. ZORAN Kulturno poletje že utripa Nekaj prireditev Novomeškega poletnega kulturnega utripa, spodbujenega z 2. Bienalom slovenske grafike, je za nami — Program do srede septembra NOVO MESTO — Že ob otvoritvi 2. Bienala slovenske grafike Otočec pred mesecem in pol v Dolenjski galeriji je bilo rččeno, da bodo to letos največ-jo in najpomembnejšo manifestacijo grafične umetnosti v Sloveniji spremljale vse do njenega izteka sredi septembra in obenem potekale njej na čast različne kulturne prireditve, ki bi iz Novega mesta tudi pregnale kulturno mrtvilo, do zdaj tako značilno za poletni čas. Novomeški poletni kulturni utrip, kakor so poimenovali predvideno dogajanje, se je začel s predpremierno predstavo futurističnih gledališčnikov z novomeške gimnazije, skupine, ki deluje pod dramaturškim vodstvom Matjaža Bergerja in nastopa pod imenom Sola za kritiko gledališča. Predpremiera dela, zasnovanega na Shakespearovih tekstih, se je dogajala v Jakčevem domu, tako da je vsak prizor potekal v drugi sobi in pred posebej izbranimi gledalci. Program omenjenega utripa seje nadaljeval prejšnji teden, ko sta na Kapitlju nastopila v počastitev dneva slovenske državnosti novomeški simfonični orkester z dirigentom Zdravkom Hribarjem in Mešani pevski zbor KUD Krka z zborovodkinjo Jožico Bradač. Na koncertu sta med drugim izvedla tudi tri stavke Slavnostne maše skladatelja Ignacija Hladnika, skladbe, ki jo bo orkester v celoti izvedel prihodnje leto ob 500-letnici ustanovitve novomeškega Kapitlja, predstavil pa tudi med gostovanjem v nemškem partnerskem mestu Langenhagnu. Večina prireditev, ki bodo še bolj popestrile novomeško kulturno poletje, pa je še pred nami. vrtovih Dolenjskega muzeja bodo plesne prireditve s prikazom sodobnega plesnega izraza. Napovedano je sodelovanje plesnega mojstra in profesorja Freda Lasserra in Fabienne Bretho iz Pariza. Bo plesna delavnica, predstavila pa se bo tudi novomeška plesna skupina Terpsihora. Avgusta naj bi v Novem mestu gostovala vokalnoglasbena skupina Vox nova iz Kopra in pod umetniškim vodstvom mag. Mirka Slosarja izvedla KONCERT V GALERIJI NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bo jutri, v petek, 3. julija, ob 20. uri glasbeni koncert, na katerem bosta violinist Igor Grasseli in špinetist Milko Bizjak solo ali skupaj izvajala dela Al-binonija, Bacha, Haendla, Sgatberonija, Tartinija in neznanega skladatelja iz novomeške zbirke. Milko Bizjak je špi-net, na katerega bo igral v Novem mestu, sam izdelal. koncert z naslovom Slovenske podoknice. Septembra je na muzejskih vrtovih, torej na prostem, predviden večer slovenskih pesnikov, v atriju kapiteljske proštije pa naj bi nastopil pihalni orkester Novoles z dirigentom Mirom Sajetom. I. Z. Jaro Hilbert: A VTOPORTRET, 1975 Naš umetnik v Parizu Ob 95-letnici slikarja Jara Hilberta, krškega ro-jaka, ki živi in še vedno ustvarja med Parižani V sredo, 24. junija, je dopolnil 95 let življenja starosta slovenskih umetnikov, akademski slikar Jaro Hilbert, krški rojak. Izšelje iz družine, v kateri je bilo devet otrok. Že v zgodnji mladosti je sklenil postati slikar, česar pa oče ni odobraval Po odhodu iz Krškega v Ljubljano je tam hodil v šolo. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti v Dolomitih. Po vojni je šel na slikarsko akademijo v Prago, kjer je študiral v družbi Vladimira Štovička, Božidarja Jakca, A ntona Gojmirja Kosa in drugih. Po šestih letih študija je prejel na akademiji čeprav je bil tujec, posebno priznanje. Iz Prage je odpotoval v Egipt in tam preživel kar 36 leL O bivanju v Egiptu je kasneje pripovedoval: »Bilo je težko začeti ker nisem znal arabščine pa tudi ne angleščine in francoščine. Bil sem vztrajen, trdo sem delal in sem si kmalu našel stanovanje in začel služiti s slikanjem. Težko sem se navadil na svetlobo, ki je tam posebno močna, a je potem bistveno vplivala na moje delo. V Egiptu sem spoznal svojo bodočo ženo Šarko; na berlinskem glasbenem konservatoriju je končala študij klavirja. Govorila je vse evropske jezike in tudi slovensko in češko je odlično znala. Takoj ko sva se vzela, je rekla, da ne moreta biti dva umetnika v hiši Zato se z glasbo ni ukvarjala poklicno.« Egiptje bil za Hilberta veliko doživetje, vendar tudi velika izkušnja. Ko je prišel na oblast Naser, ki ni bil naklonjen tujcem, je sklenil zapustili to deželo. Pristal je v Ljubljani vendar jo je hitro zapustil in se odselil v Pariz. V Ville d'A vrayu blizu Pariza si je uredil atelje, kjer še danes prireja razsta ve. V Franciji se je moral začeti Hilbert nanovo prebijati Od Parižanov je slišal da je prestar, slikarsko preveč realističen, da ne sledi trendom. Kerje v glavnem živel sam, se ga je oprijelo ime samotar. Z veliko voljoin vztrajnostjo pa je tudi tu začel kmalu žeti velike uspehe. Na otvoritev posamezne razstave, ki jih je pripravil v svojem ateljeju oz. galeriji je prišlo tudi do 700 obiskovalcev. Veliko je razstavljal tudi drugod: v Švici Nemčiji, Italiji, v Londonu, Torontu, Jeruzalemu in še kje. V Sloveniji seje predstavil dvakrat leta 1959 v starem Jakopičevem paviljonu v Ljubljani leta 1970 pa v rojstnem Krškem (akvarele). Časi ko se je moral Jaro Hilbert zno va dokazo vati so že zdravnaj mimo. Danes je v Parizu, Franciji in drugod v svetu znan, cenjen umetnik. Vsako leto pripravi novo razstavo svojih del in vsako razstavo spremlja katalog. Številni galeristi ga vabijo, naj razstavlja pri njih. Včasih so o razstavah odločali oni zdaj odloča sam. Odleta 1972, ko je prejel za naslikani opus pariških mostov zlato plaketo Pariza, ima pravice častnega meščana francoske prestolnice. Enake pravice mu je podelil Saint Louis, kjer so odprli muzejsko sobo s Hilbertovimi slikami Slikar še vedno slika Na leto ustvari do 50 oljnih slik. Kot da je še sredi mladostnega ustvarjalnega zagona* 1 A počuti se še pri močeh in pravi da ima še veliko dela Lepo je to slišati od krškega rojaka! SLAVKO SMERDEL Knjiga o mrtvem mestu Latobikov Delo arheologa Toneta Kneza o raziskavah keltsko-rimskega pokopališča na nekdanjem Beletovem vrtu v Novem mestu pred kratkim predstavljeno tudi v Novem mestu — Kdaj bo arheološki oddelek Dolenjskega muzeja dobil nove prostore? ___ NOVO MESTO — Tam, kjer stojita stavbi novomeške občinske skupščine in LB Dolenjske banke, na prostoru, ki ga oklepata Ljubljanska cesta in Kettejev drevored, je bilo pred 2000 leti mesto mrtvih: pokopališče domačinov keltskega porekla, Latobikov. Na tem kraju so antični »Novo-meščani« pokopavali svoje mrtve približno 300 let: od začetka 1. stoletja pred našim štetjem do konca 2. stoletja našega štetja. Na to veliko nekropolo so prvič naleteli pred 100 leti, in to med gradnjo Kolodvorske (zdaj Ljubljanske) ceste, nove povezave mesta z Bršljinom (prej so uporabljali cesto prek Marofa), ter jo delno raziskali. Drugič so obnojo zadeli pred 90 leti, ko so kopali temelje za stavbo okrajnega glavarstva (zdaj občinske skupščine). Kljub dragocenim in znanstveno pomembnim najdbam pa to novomeško odkritje ni doživelo večje pozornosti. Šele leta 1973 začeto sistematično izkopavanje in raziskovanje na nekdanjem Beletovem vrtu, natančno tam, kjer je kasneje zrasla zgradba LB Dolenjske banke, je strokovno javnost opozorilo, da gre za najdišče, ki je za arheološko preteklost Dolenjske izjemnega pomena. Pod vodstvom arheologa Toneta Kneza, vodje arheološkega oddelka Dolenjskega muzeja, je bilo do leta 1977 izkopanih 222 grobov. Rezultati so pokazali, da so bile pokopane osebe keltskega porekla z močno izraženo svojevrstno tradicijo v materialni kulturi in v pogrebnih običajih. Keltski Latobiki so namreč tudi pod Rimljani ohranjali na dolenjskem podeželju svoj način življenja in pogrebne obrede. SREČANJE V MUZEJU — Prof. Janko Jarc in arheolog Tone Knez v pomenku o najnovejši Knezovi knjigi. Za njima je na fotografiji pesnik Severin Šali (Foto: I. Zoran) Raziskave z Beletovega vrta so prikazane v knjigi »Novo mesto II, keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt«, ki jo je napisal Tone Knez, izdal pa Dolenjski muzej, in sicer kot drugi zvezek knjižne zbirke Carniola archaeologica. Tekstovni del, preveden tudi v nemščino, je sistematično razdeljen v več poglavij, od katerih je najobsežnejši katalog grobov. Nekaj krajših poglavij so napisali drugi strokovnjaki (npr. o terri sigillati, antropološki analizi, živalskih kosteh). Knjigo bogatijo številne risbe arheoloških predmetov, fotografije predmetov po restavriranju, fotografije odkritih grobov in drugo slikovno-ilustrativno gradivo. Knjigo so takoj po izidu predstavili v Ljubljani, kjer je bila zelo lepo sprejeta. Zatem so načrtovali še predstavitev v Novem mestu, in to marca. Bolezen avtorja Toneta Kneza je dogodek prestavila za več mesecev. Tako je bila novomeška predstavitev te pomembne arheološke publikacije šele v ponedeljek, 22. junija, v predavalnici Dolenjskega muzeja. O knjigi »Novo mesto II, keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt« je spregovoril avtor in poudaril, da jo je pomagalo spraviti na svet veliko sodelavcev in sponzorjev.Ob tem je poudaril, da zbirka Carniola archaeologica nikakor ni namenjena samo publiciranju arheoloških najdišč v Novem mestu, ampak da bodo zagotovo prišla na vrsto tudi druga najdišča na Dolenjskem. Zbirka je zastavljena sistematično in najbrž ne bi bilo prav, če bi ta red kakorkoli rušili. Predstavitev je Tone Knez končal s predvajanjem diapozitivov, ki kažejo delo na terenu in pomembne najdbe, shranjene v Dolenjskem muzeju. Navzoči so Tonetu Knezu najprej zaželeli srečno vrnitev na delo, zatem pa pohvalili njegovo novo knjigo. Lepe spodbudne besede mu je izrekel tudi nekdanji ravnatelj Dolenjskega muzeja, prof. Janko Jarc, kije rekel, daje vedno visoko cenil in spoštoval njegovo temeljito strokovno oz. znanstvenoraziskovalno delo in daje plod takšnega njegovega dela tudi omenjena knjiga. Tone Knežje odvrnil, da bi bil najbolj vesel, ko bi arheološki oddelek, ki ga vodi, prišel do primernejših prostorov od teh, kakršne zaseda zdaj. Do takšnih, ki bi omogočili, da bi bilo arheološko bogastvo, ki ga ta oddelek hrani, strokovno postavljeno in na ogled, ne pa večinoma v depojih. Takšne, predvsem dovolj velike prostore pa arheološki oddelek že dolgo zasluži. Ne nazadnje je treba vedeti, da je Novo mesto prej kot z marsičim drugim zaslovelo v svetu predvsem po izjemno dragocenih arheoloških najdbah, ki jih hrani Dolenjski muzej. L ZORAN Ministrovo ostro in pogumno pero "Premiki" Janeza Janše so komaj izšli, a že razbuijajo javnost, saj so v tej knjigi o minulih štirih letih nastajanja slovenske države dogodki in ljudje popisani brez večjih zadržkov. Mnogim gre knjiga v nos zaradi osebnih ali strankarskih razlogov, berejo pa jo vsi povrsti. . Knjiga Premiki Janeza Janše, slovenskega ministra za obrambo, ki je prejšnji teden izšla pri Mladinski knjigi, nosi pravšnji naslov, saj ga krepko potrjuje tako z vsebino kot z vsem, kar se okoli nje zdaj dogaja. Od vseh letos tzdanih knjig je zbudila zdaleč največjo pozornost, in to ne samo zato, ker je založba vodila močno akcijo za njeno pro-močijo. Knjiga namreč popisuje^! m razčlenjuje zgodovinske premike, % h smo jih doživljali in preživeli v _ zadnjih nekaj letih, ko se je zganila IV tektonika političnih in drugih sil ter^Tv zarisala na svetovni politični zemljevid V nova gorstva in celine, hkrati ko je nekatere stare razdrobila in zbrisala z zemlje- __ vtda. Janševa knjiga ne ostaja samo pri vf popisovanju premikov, marveč jih tudi razlaga" •n jih konec koncev še sama povzroča; k sreči ti niso tako usodni, kot so bili premiki iz njene vsebine. Čeprav je knjiga izšla šele pred dobrim tednom dni, že doživlja močan odziv; še istega dne, kot je bila javno predstavljena, se je protestno oglasila stranka prenoviteljev, malo kasneje so se pojavile že tudi prve ocene, kar vse kaže, da so nekateri knjigo lahko prebrali pred njenim uradnim izidom (da bi jo napadali v slogu iz prejšnjega režima, ne da bi poznali vsebino, dandanes ne gre). Se bolj kot prenovitelje je knjiga menda prestrašila liberalne demokrate, ki bi jim ustrezalo, če sploh ne bi izšla; kot piše v sobotnem Delu Danilo Slivnik, naj bi prišlo do odkrite zahteve, naj vladni in strankarski predsednik Drnovšek prepreči njen izid. Koliko je v tem resnice, * b° pokazalo, dejstvo je, da je knjiga izšla m da odmeva. Janševi Premiki so tu in ta oas že v rokah 17 tisoč bralcev, ki so se na knjigo naročili v prednaročilu, za ostale pa je na voljo v novih 10 tisoč izvodih ponatisa, ki verjetno ob vsem tem ne bodo obležali nedotaknjeni. Kaj dela Janševo knjigo tako vročo in aktualno? Če bi šlo zgolj za osebni spominski opis "nastajanja in obrambe slovenske države" v obdobju od 1988 do 1992, kot napoveduje podnaslov, bi najbrž tako zelo ne burila duhov. Prvi razlog je v tem, da knjige ni apisal kdorkoli, marveč najbolj poznani slovenski disident in sedanji obrambni minister, torej človek, ki je stal v središču dogajanj in odločanj in ki so mu bile dostopne informacije in dejstva iz političnega zakulisja. Drugi razlog pa je v pogumnem in doslednem, z dokumenti in argumenti podprtem pisanju in ocenjevanju. Janša zapisuje vse, kar se je dogajalo, in hkrati podaja oceno dejanj in odločitev, pri čemer mu kot izhodišče služi končni razplet dogodkov. S tega gledišča se dejanja in odločitve kažejo kot dobre ali slabe, zmotne ali celo povsem zgrešene, posamezniki, ki so bili vpleteni vanje ali so jih ponujali, pa so tako osvetljeni z neizprosno lučjo posledic. Raje JLA kot Janši Knjiga se začenja z majem leta 1988, ko se je Janša znašel v zaporu: začela se je afera "sojenja četverici", ki je prerasla v množično podporo za demokratizacijo slovenske družbe, hkrati ko se je brez sprenevedanj odprlo tudi vprašanje položaja slovenskega naroda v jugoslovanski skupnosti. Vrh takratne slovenske politike - tako piše Janša - je vedel za priprave na sodni proces proti četverici, a se ni pravočasno zganil, silovit izbruh zahtev po demokratizaciji ga je celo močno presenetil. Tok dogodkov je v naslednjih dveh letih stekel hitro: nastanek opozicije, prve večstrankarske volitve, nova vlada in nov parlament, nasta- Vso hrano bi lahko pridelali doma . Najdražja je tista hrana, ki je ni. V Sloveniji si pridelamo okoli 80 odstotkov vse potrebne mane, se pravi, da jo je treba petino kupiti drugje, uvoziti. Vsaka pametna in preudarna država pa gleda, da si, če se le davvso ali vsaj čim več hrane pridela doma. Zal si v Sloveniji glede tega ne moremo kaj dobrega obetati. Na prebivalca naše države pride le 12 arov obdelovalnih kmetijskih zemljišč in s tem se uvrščamo na evropski rep. Strokovnjaki so izračunali, da Sloveniji za izravnano prehrambeno bilanco primanjkuje 128.000 na kmetijskih zemljišč ali 72.000 ha njiv prvega razreda. Čeprav v novomeški občini pride na prebivalca nekaj več njiv, kot je republiško povprečje, pa je stanje v tej pred 60 leti še povsem kmetijski občini zaskrbljujoče. Novomeška občina je po površini na tretjem niestu v Sloveniji, po številu naselij - vseh jo 327 - pa je celo na prvem. Čeprav je število prebivalcev in gospodinjstev iz leta v leto večje, se število kmečkega življa in kmečkih gospodinjstev iz leta v leto zmanjšuje. Poleg ,ega je samo v zadnjih 10 letih v občini za vedno "izginilo" 800 ha kmetijskih zemljišč. Majhen pridelek na majhnih kmetijah Njiv je v novomeški občini okoli 10.200 »a. sadovnjakov je sicer veliko, vendar so to v glavnem še stari sadovnjaki, intenzivnih, gostih nasadov je le kakih 60 ha. O vinogradih in šmarnični zgodbi pa kasneje. Po- datki kažejo, da so povpfečni donosi na dolenjskih kmetijah majhni, kar pa ni čudno, saj so kmetije v novomeški občini majhne, jjosest pa razdrobljena. Kaj dosti drugače ni na vsem Dolenjskem, v Beli krajini in v Sloveniji sploh. Po povprečni velikosti sodi kmetija na Dolenjskem med najmanjše v evropskih deželah, usmerjena pa je predvsem v živinorejo, se pravi v prirejo mesa m mleka. Vendar zadnji podatki kažejo, da se zmanjšuje tudi število govedi, za kar poznavalci krivijo v prvi vrsti negotovo in neurejeno stanje pri odkupu mleka v zadnjih letih. Nekje pa je novomeško kmetijstvo le v evropskem vrhu: po številu traktoijcv na 100 ha kmetijskih površin. Zal ta podatek govori samo o tem, kako so ti traktorji v bistvu slabo, nesmotrno izkoriščeni. Za sedanjo poljedelsko pridelavo v novomeški občini so značilni dokaj majhni pridelki pšenice, koruze, krompirja in detelj, glavni vzroki za to pa so: pomanjkljivo upoštevanje načel kolobarjenja, premajhna uporaba in neredna zamenjava sortnega semena in naustrezna izbira sort pa tudi slaba založenost tal z osnovnimi hranili in pomanjkljivo ali enostransko in nepravočasno osnovno in dopolnilno gnojenje. Še bolj ekstenzivna je pridelava krme na travinju. Ne le, da so pridelki majhni, ampak imajo tudi slabo hranilno vrednost. Pri poljedelstvu in travništvu bi moralo veljati načelo, da se vse njivske površine, primerne za oranje, ohranijo za poljedelsko proizvodnjo. Ker pa je v občini živinoreja janje nove zakonodaje. Korakov, la so vodili k osamosvojitvi Slovenije, Beograd seveda ni prijazno gledal in ni imel nobenega namena, da mimo prepusti mladi demokraciji dozoreti. JLA je začela razoroževati slovensko Teritorialno obrambo (TO), da bi tako onemogočila morebiten odpor pri zatrtju slovenskih teženj. Razorožitev se je armadi po Janševi oceni dobro posrečila tudi zaradi novi vladi nelojalnih kadrov v TO in Službi državne varnosti. Omenimo primer poveljnika občinskega štaba TO Kočevje, ki je oddal JLA do zadnjega vse orožje iz skladišča in svoje sramotno dejanje opravičeval z besedami: "Bolje tako, kot pa da bi orožje dobil Janša!" Iz odpora zoper nezakonito razoroževanje je zrasla ena najbolje organiziranih in najbolj konspirativnih akcij, kar jih je bilo izpeljanih na ozemlju Slovenije v novejši dobi. To je bila akcija Manevrska struktura narodne zaščite, ki je dala 20.000-glavo oboroženo formacijo, sposobno skupaj s posebnimi enotami policije zavarovati Slovenijo pred oboroženimi presenečenji. Vojaška obveščevalna služba Kos tej akciji ni nikoli prišla na sled, čeprav je imela svoje ljudi v nekaterih republiških organih, v SDV, v podjetjih in ustanovah in celo v uredništvih, da ne omenjamo poslanca Aksentijeviča, ki je ves čas nosil Kosu iz ............ >le - “ skupščine še tople informacije. Slovensko samoosvajanje je bilo tako zaščiteno v pre- us-TO dala hodnem času, dokler niso bila sprejeta tavna dopolnila, ki so poveljstvo nad TO c republiškemu predsedstvu in se je TO lahko začela preobražati v slovensko vojsko. To poglavje nastajanja obrambe slovenske države je v Janševi knjigi prvikrat celovito in podrobno opisano. Utopični ali premišljeni zahtevki? Sprejemanje nove zakonodaje, še posebej obrambne zakonodaje, je v parlamentu kljub s plebiscitom izraženi volji slovenskega naroda in prebivalcev Slovenije po osamosvojitvi teklo zelo počasi, predvsem zaradi nasprotovanja prenoviteljske in liberalnodemokratske stranke, kar vse Janša vidi v svoji knjigi kot odraz utopičnega strankarskega programa in zavestnega nasprotovanja konkretnim premikom, ki bi v resnici omogočili Sloveniji izstop iz Jugoslavije. "Skriti jugoslovanaiji so pod krinko zavzemanja za nenasilje in demilitarizacijo poskušali preprečiti slovensko osamosvojitev," je zapisano v knjigi. Nasprotovanje je prišlo še bolj do izraza pri sprejemanju proračuna, ko je bil vsak tolar za nakup prepotrebnega orožja in vojaške opreme za slovensko vojsko deležen dlakocepskega tehtanja, pri čemer so ponovno prednjačili preno- vitelji in školčevci, ki pa so po drugi strani j brez vsakega pomisleka odobrili enako velik proračunski delež za JLA. So bili res tako kratkovidni, da so verjeli v miren razplet jugoslovanske krize? Iz kakšnih nagibov je nastala Deklaracija za mir, ki je poleg nespornih civilizacijskih opredelitev vsebovala tudi zahtevo p hitri enostranski razorožitvi TO, češ da bi bil "vsak oborožen spopad na ozemlju Slovenije nacionalna katastrofa"? Danes je povsem jasno, kam bi Slovenijo pripeljala uresničitev te deklaracije, njene tvorce pa seveda le stežka sprejmemo za dobre ocenjevalce razmer in še manj za primerne načrtovalce ustreznih poti. Tistikrat je bilo namreč že tudi jasno, da projekt osamosvajanja Slovenije ne uživa naklonjenosti tujine in da bo Slovenija 26. junija, ko naj bi prišlo do prevzema oblasti, odvisna le od lastnih sil. Tajni sestanek v Bruslju s pomočnikom generalnega sekretarja Nata, o katerem nekaj več zvemo šele zdaj iz Janševe knjige, ni puščal nobenega dvoma o tem. V tej luči se prizadevanja za krepitev obrambnih sposobnosti seveda kažejo kot še kako bistvena m pomembna, kar so potrdili tudi kasnejši dogodki. Zal so pri zaviranju teh prizadevanj svoje prispevali tudi nekateri mediji, ki so objavljali zgodbe o aferah z nakupovanjem orožja, ki jih je produciral Kos, prednjačila pa sta Delo Plus m Neodvisni Dnevnik, ki je v Janševem pisanju sploh deležen ostrih kritik. Medtem se je Beograd že pripravljal na nasilno preprečitev slovenske osamosvojitve. Armada je maja 1991 začela s praktičnimi pripravami na vojno, če bi Slovenija uresničila plebiscitne odločitve. Njena odločenost se je med drugim pokazala z dogodki v Pekrah. Tistikrat se je izkazala tudi "morala" JLA, ko so speciaici na pogajanjih ugrabili pogajevalca Miloševiča, kar je nekaj nezaslišanega. Janša v knjigi razgrinja zanimivo podrobnost, da so od obveščevalnega vira zvedeli za načrtovano ugrabitev, vendar niso verjeli v resničnost podatka. Zaseda na Karteljevem Doslej nepoznana stvar je tudi zaseda, ki jo je JLA pripravila Janši in Bavčarju na Karteljevem pri Novem mestu. 28. maja naj bi Bavčar in Janša nastopila v neki oddaji zagrebške televizije. Pot je JLA sklenila izkoristiti za ugrabitev. Na karteljevskem klancu naj bi vozila pričakala posebna enota vojne policije, ugrabila oba ministra in ju s helikopterjem prepeljala v zagrebški zapor. Vojaški tožilec je že imel pripravljeno obremenilno gradivo. Načrt je propadel, ker sta ministra ostala v Ljubljani. O zaroti ju je obvestil tajni obveščevalec, vendar tudi tej novici niso verjeli. Sele po vojni se je potrdilo, da je bilo res vse pripravljeno za tako dejanje. Napetosti so rasle, vojna je bila pred vrati, Beograd je postavljal ultimat za ultimatom, vendar Slovenija ni klonila. Odločitev, da se izpelje dejanski prevzem oblasti, je bila kljub sporom med strankami poenotena in delo s pripravami na osamosvojitev je steklo s polno paro. Slovenija je bila pripravljena na prevzam oblasti. Določeno je bilo, da bo do prevzema prišlo 25. junija. Ta datum je bil največja državna skrivnost, saj je v javnosti veljalo, da bo dan osamosvojitve 26. junija; vsi armadni načrti za zasedbo slovenskih meja so bili tempirani na ta dan. Beograd za pravi datum ni zvedel pravočasno. Ko je informacija prek diplomatskih poti pricurljala do JA, je bilo že prepozno za spreminjanje načrtov. Zanimivo je, da Janša, ki sicer v knjigi navaja vse akterje s polnim imenom, tu ne pove, kdo je skrivnost izčvekal, v knjigi je le napisal, da je datum osamosvojitve izdal "najpogumnejši" slovenski politik nekemu tujemu diplomatu. 25. junija je jrarlament sprejel vse potrebne ustavne akte in zakone ter razglasi deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije ob že znanem zavlačevanju nekaterih prenoviteljskih in liberalnodemokratskih poslancev, talcoj po sprejetju so se začeli uresničevati načrti za prevzem oblasti in v nekaj urah so bili prevzeti carinski objekti, mejni prehodi in letališki nadzor letenja. Se istega dne ponoči se je v Beogradu sestal ZIS na izredni seji in Markovič je podpisal ukaz o vojaškem zavzetju mejnih prehodov. Armada je dobila pooblastilo za akcijo; začela se je vojna za Slovenijo. Vojna je dobro obdelana že v številnih drugih knjigah, zato o tem delu knjige ne bomo pisali, povejmo le, da Janša zapiše še marsikatero zanimivo podrobnost in ravnanja nekaterih posameznikov, ki niso dojeli zahtev trenutka. Tudi to danes razburja. Največ zamere pa si je veijetno Janša nabral z zaključkom knjige Ugašanje Demosa, v katerem je podal analizo strankarskih razmerij. "Vsi glavni igralci so še živi in vsak lahko pove svojo zgodbo ali pa vsaj doda svoj drobec," je zapisal Janša. Presojo prepušča prihodnjim letom, ko imenovanje tega ali onega ne bo imelo več dnevnopolitične teže. "Ne delam si iluzij, da se vse, kar sem opisal v knjigi, ujema s prepričanjem ali vedenjem večine. Objektivni so dokumenti, opisi in ocene pa so nujno subjektivni in odsevajo stališče tistih, ki smo se skupaj od blizu spremljali in doživljali, predvsem pa seveda moje mnenje," pravi avtor v uvodu ter prepušča končno sodbo bralcu. MILAN MARKELJ * * E'' glavna kmetijska panoga, naj bo v kmetijski proizvodnji poudarek na pridelovanju krme. Strokovnjaki so prepričani, da bi s pametno kmetijsko politiko in preudarnimi strokovnimi ukrepi tako rekoč na vseh kmetijskih področjih v novomeški občini in na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju lahko v sorazmerno kratkem času dosegli veliko več, kot kmetijstvo daje sedaj. Vzemimo za primer živinorejo kot glavno kmetijsko panogo v občini. Prireja mleka je za evropske razmere zelo manjhna: povprečno okoli 2.000 litrov na kravo letno, prav tako je nizek prirast pitovnih govedi. Vzrok vidijo strokovnjaki predvsem v vrsti in kakovosti krme. S kakovostno krmo in primerno tehnologijo bi bilo moč mlečnost povečati na 3.500 1 po kravi na leto. Pri tem pa je jasno, da bo treba imeti tudi trg za prodajo toliko mleka, kajti v Sloveniji že sedaj proizvedemo več mleka, kot ga porabimo, z mlekom in mlečnimi izdelki pa so zasičeni tudi tuji trgi. Z lastno krmo in upoštevaje sodobne normative bi bilo moč na Dolenjskem ponovno oživiti oziroma bistveno povečati rejo prašičev, perutninarstvo, rejo kuncev, ki bi lahko postala tržna in celo izvozna dejavnost, možnosti so v ribogojništvu, sadjarstvu, vinogradništvu, čebelarstvu in še kje. Kraljestvo šmarnice Po splošnem prepričanju in na prvi pogled velja novomeška občina za vinogradniško lepo razvito. V občini je okoli 1.400 ha vinogradov in kar okoli 80 odst. vseh kmetij v občini ima vinograd. Kljub temu je vina za prodajo bolj malo. Večino ga popijejo doma, prodajajo ga le tisti vinogradniki, ki imajo več kot 30 arov vinograda. Poleg tega veliko vina, ki ga pridelajo vinogradniki v novomeški občini, sploh ni primernega za prodajo. Žalostna je 11 i * 'im'' M M resnica, da je le kakih 500 ha zasajenih z žlahtno vinsko trto, največ vinogradov pa je strogo "sortnih" - sama samorodnica, po domače šmarnica. Temu primerna je marsikje pivska in tudi vsakršna druga kultura. In to kljub zakonu o vinu, ki že 10 let prepoveduje ne samo promet z vinom samorodnic, ampak tudi gojenje takih trt. Četrtina vseh vinogradov je v lasti ljubiteljskih vinogradnikov, se pravi, da so to vikendaški vinogradi, od katerih ne gre pričakovati ne resne tržnosti ne vinogradniškega in vinarskega napredka. Je pa za obnovo primernih še okoli 400 ha vinogradov, za napravo novih vinogradov pa še okoli 900 ha površin. Seveda bi morali na vseh vinogradniških površinah saditi le za dolenjski vinorodni okoliš priporočene in dovoljene sorte, predvsem pa oi si morali dolenjski vinogradniki prizadevati za vrnitev ugleda in veljave znamenitega cvička, ki je poleg terana edino avtohtono slovensko vino. V prizadevanjih za razvoj kmetijstva v novomeški občini, na Dolenjskem in v Beli krajini ni moč zaobiti znanja, brez katerega set. -. 4 tudi na tem pomembnem področju ni napredka. Prav tu pa je dolenjsko kmetijstvo zelo šibko. Jasno je, da 6 pospeševalcev ne more "pokrivati" 8.000 kmetij, kolikor jih je v novomeški občini. Vpis v grmsko kmetijsko šolo pa je tudi daleč pod tistim, ki bi zagotavljal, da bodo kmetije dobile šolane in strokovno usposobljene mlade gospodaije. Kakorkoli že, s strokovnega stališča so stvari jasne in razvidne. Naravne danosti in druge razmere v novomeški občini, na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini omogočajo bistveno večjo in boljšo kmetijsko proizvodnjo. Po strokovni plati za to m ovir. Na vrsti je politika. Jasno je treba povedati, kaj od kmetijstva v teh krajih občina in država pričakujeta, kaj, koliko in kdaj sta za to pripravljena dati. Brez tega ne bo nič. Na svetu ni urejene države, ki ne bi tako ali drugače redno, stalno in učinkovito pomagala svojemu kmetijstvu. S hrano je kot z muziko: za malo denarja je je malo in še slaba je. ANDREJ BARTEU >: A. BARTEU Krivda neizpolnjenega ukaza Upokojeni polkovnik letalstva Ivo Martinovič iz Brežic je ostal brez državljanstva in brez pokojnine. Pravi, da med vojno ni deloval proti Sloveniji, kot mu pripisujejo, nasprotno, preprečil naj bi nekaj hudih stvari. Zdaj se počuti kot brez krivde obsojeni. V Brežicah živi upokojeni polkovnik letalstva Ivo Martinovič s svojo družino. Imajo občutek, da so na svetu ostali popolnoma sami. Država Slovenija Ivu ne da državljanstva in ne pokojnine. Nekateri donedavni prijatelji ga nočejo poznati. Slovenski in hrvaški mediji so ga obtožili, da je kot častnik na pomembni funkciji v 5. letalskem korpusu v Zagrebu soodgovoren za lansko bombardiranje v Sloveniji. Martinoviča sprašujejo, zakaj ob lanskih junijskih dogodkih v Sloveniji ni zapustil zvezne armade. In ne verjamejo mu, ko pravi, da je preprečil bombardiranje Slovenije, ker je ostal v času slovenske junijske vojne in še po njej v armadi na odgovornem mestu. Martinovič je prejel celo vrsto negativnih uradnih odgovorov. Zaprosil je za državljanstvo Republike Slovenije. Prošnjo so v republiškem sekretariatu za notranje zadeve zavrnili. V obrazložitvi je rečeno, da je Martinovič v času armadne agresije na Slovenijo opravljal funkcijo načelnika štaba letalskega korpusa v Zagrebu in je soodgovoren za večino letalskih akcij, ki jih je jugoslovanska armada izvajala na območju Republike Slovenije na način, ki pomeni grobo kršitev mednarodno priznanih norm. Obrazložitev navaja, da Martinovič ves čas ni živel v Republiki Sloveniji, zaradi česar za pridobitev državljanstva Republike Slovenije ni izpolnjen eden od temeljnih pogojev zakona o državljanstvu. Poleg tega je ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da bi "glede na ugotovljeno dejansko stanje sprejem imenovanega predstavljal nevarnost za varnost države." Zoper to odločbo se je Mar- Čevljar na kolesu Ko je Jožetu Nosetu z Dolenjih Šušic padel oče, je bi Jože še Jožek, star okoli pet let, in za vojsko in vse okoli nje ni kaj dosti vedel. Tudi očetove podobe se ne spominja, ko se je poslavlja! in potem za vedno izginil v grmenju soške fronte. Kje in kako je padel in kje ležijo njegovi posmrtni ostanki, Jožetu ni uspelo nikoli izvedeti. Saj so iskali po tistih množičnih grobiščih, kjer se vrstijo križ za križem in ime za imenom - menda naj bi bilo to pri Lokvicah - a pravega niso nikoli našli. Zato pa je Jože še kako dobro na lastni koži spoznal, kaj je vojna, še prej pa tudi, kaj je trud za vsakdanji kruh in preživetje. Ta mesec bo praznoval osemdesetletnico življenja, mineva pa tudi že sedemdeset let, odkar se je moral tako rekoč postaviti na lastne noge. Mati, vdova iz prve vojne s štirimi otroki, se je vdrugič poročila in rodila v drugem zakonu še pet otrok. Tako Jožetu, ki je bil nekako srednji iz prvega gnezda, ni preostalo drugega, kot da gre že pri desetih letih od hiše. Živel je pri sorodnikih v Velikem Podljubnu, pomagal pri delu in hodil v šolo na Ruperčvrh. Nekoč, ko je nesel gospodarjeve čevlje v popravilo k sušiškemu čevljarju Fabjanu, ga je ta pobaral, če bi se hotel pri njem učiti za čevljarja. Kaj več si deček seveda ni upal želeti. Štiri leta se je učil, eno leto več kot drugi, saj mu je mojster dajal celotno oskrbo in stanovanje. Postal je pomočnik in borba za kruh se je nadaljevala. Delal je pri različnih mojstrih, največ pri Henigmanu v Dolenjskih Toplicah, za zaslužkom pa je odhajal tudi dlje od doma. Kar sedel je na kolo in se zapeljal do Ljubljane. Zlasti tistega prvega kolesarjenja v slovensko prestolnico se dobro spominja. Odpeljal se je po dolini Krke do tinovič pritožil pri vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Glede na negativne državne odgovore je videti, da ga na vsak način skušajo prikazati za nevarnega. V vabilu na zaslišanje glede državljanstva so ga opozorili na prisilno privedbo, če se ne bo udeležil zaslišanja. Ali ni malce čudna predpostavka, da bi se hotel izogniti zaslišanju v zvezi z državljanstvom, ko pa je za državljanstvo zaprosil sam? Martinovič pravi, da napačno navajajo, da ni ves čas stanoval v Brežicah. V negativni odločbi ga imenujejo načelnik štaba, kar pa, kot trdi, ni bil, ampak je bil načelnik letalske podpore. Ivo Martinovič, po starših Hrvat iz Dalmacije, je zaprosil po vsem tem tudi za hrvaško državljanstvo, vendar ga ni dobil. Da bi bila zadrega še večja, ga imajo v nekaterih dokumentih vpisanega kot državljana Srbije, kar je odkril šele pred kratkim. Negativno so mu odgovorili tudi, ko je zaprosil v Sloveniji, naj mu država Slovenija izplačuje pokojnino, ker je od federacije prevzela obveznost izplačevanja pokojnin nekdanjim častnikom. Tako je Martinovič eden tistih nekdanjih častnikov bivše JLA, ki ne dobijo pokojnine. Grožnja, da bo ustreljen Vse to je za Martinoviča grenko spoznanje, toliko bolj, ker sam živi z drugačno resnico o svoji vlogi v petem letalskem korpusu in v armadi na splošno. O tej pravi med drugim tole: "2. julija so odstavili poveljnika 5. letalskega korpusa generala Marijana Rožiča in na njegovo mesto postavili dotedanjega križišča v Ivančni Gorici. A je tam zgrešil in nadaljeval pot proti Trebnjemu. Po nekaj urah vožnje je le vprašal kmeta ob cesti, kako daleč je še do Ljubljane. Ta ga je začudeno pogledal in mu povedal, da vozi v napačno smer. Jožetu ni preostalo drugega, kot da je pot nadaljeval in prišel zopet domov. Zato pa so bila njegova druga pota bolj uspešna. Večkrat je potem s kolesom še krenil do Ljubljane, Zagreba in Maribora in na svojih popotovanjih marsikaj doživel. Tik pred vojno se je poročil s Karolino in na Sušicah sta si zgradila hišo. Medtem je že divjala vojna in Jože je delal v Henig-mamovi delavnici v Dolenjskih Toplicah. Vse več so delali za partizane, nato pa so se pričeli seliti sem in tja po topliški dolini in naprej do Starih Žag, ob nemški ofenzivi pa so se umikali - kakih petdeset mož po številu -- z vsem orodjem in materialom v kočevarske vasi na planoti. Tam so stroje poskrili, sami pa se razkropili. Do takrat Jože še ni prijel v roke puške, bil je le civilni delavec v partizanskih delavnicah. Kmalu zatem pa so ga prišli iskat domov in postal je čevljar in borec v 4. bataljonu Gubčeve brigade. Ta je zasedal položaje tudi na Javorovici. Kasneje ga je tam zamenjal bataljon Cankarjeve brigade in na tem položaju tudi žalostno končal. Jože se bitk ni udeleževal, le v kakšno patrolo in rekvizicijo so ga poslali. A je kljub temu dal prošnjo, da bi ga premestili nazaj v delavnice. načelnika štaba polkovnika Ljubomirja Bajiča. Istega dne naj bi jaz prevzel dolžnost v. d. načelnika štaba 5. korpusa, vendar sem jo zavrnil. Pozneje sem ugotovil, da je šlo za spletke generalskega vrha. Zakonsko nisem rukoli bil v. d. načelnika štaba, ker so dva dni pred mojim imenovanjem s posebno depešo imenovali za načelnika štaba nekoga drugega. To je bilo nekaj umazanega. Jaz sem bil žrtveno jagnje. 4. julija mi je Bajič prinesel depešo vrhovnega poveljstva iz Beograda. Depeši sem se uprl. Rekel sem, da je ta ukaz zločin in da si bom prizadeval, da ukaz ne bo uresničen. V depeši je bil namreč ukaz o rušenju pošte, skupščine, stavbe RTV v Ljubljani, šole organov za notranje zadeve v Tacnu in še nekaterih objektov. Groza me je bila, da bi širši krog ljudi videl, kaj je generalskemu zboru v Beogradu padlo na pamet. Depešo sem sežgal, da ne bi videli še drugi, kaj vse lahko nekdo ukaže. Tako ukaza nisem uresničil. Tudi drugače sem se upiral ukazom, ki so prihajali iz predpostavljenih komandnih mest. Veliko ukazov sem zavrnil," trdi Martinovič. Kot pravi, je posredoval tudi, ko so bili v Cerkljah na letališču specialci iz Niša. Ko je eden od njih padel pod streli ostrostrelca, so se hoteli maščevati. Sprehajali so se v civilu po Brežicah in kaj lahko bi se znesli nad tukajšnjim prebivalstvom. Ker jim nihče na letališču ni mogel več poveljevati, je Martinovič posredoval v Beogradu, da so sem poslali nekoga, ki jim je potem poveljeval. Martinovič je preprečil napad niške specilane enote na blokade celjske vojašnice, umik zveznih miličniških enot z Jesenic s pomočjo specialcev in helikopterski desant na kadetnico v Mariboru. "Sreča je, da sem imel tako dobrega sodelavca podpolkovnika Jožeta Jeriča, poveljnika letalske enote v Cerkljah. Pošiljal mi je informacije o načrtovanih bojnih nalogah armade in na tej podlagi sem preprečil nekatere bojne akcije JLA. Nekatere ukaze svojih nadrejenih je onemogočil Jerič, nekoč se je to zgodilo tik preden so posegli specialci." Tako pravi Martinovič in je ob tem prepričan, da se mu zdaj v Sloveniji godi krivica. Dejansko, čeprav ne tudi uradno, je proglašen za sovražnika Slovenije. Občutek "Sem edini partizan v vasi," pripoveduje Jože. Takrat so bili težki časi in težko je bilo prav izbirati. Večina se ne bi rada udinjala ne eni ne drugi strani. Povsod so bili znanci, sorodniki. Jaz sem po spletu okoliščin prišel k partizanom. Najmlajši brat France je postal domobranec. Ko je bil na dopustu v Straži, sva se nekajkrat na skrivaj videla. Bil je pač brat in nikakršne zamere nisva gojila drug do drugega. Kako je končal, ne vem, domnevam pa, da je ostal v Rogu. Mi smo bili pred koncem vojne dodeljeni prištabnim enotam, z njimi sem šel do Trsta, kjer sem bil en mesec, nato v Ljubljano in šele marca 1946 sem bil spuščen domov." Kako so včasih že malenkosti vplivale na odločitev govori tudi epizoda, ki ji je bil Jože priča Dva partizana sta srečala njegova polbrata in ju vprašala, kje je njun tretji brat, ki je bil prej na košnji v Rogu, a je odšel domov. Povedala sta, da je doma, nakar je eden od partizanov dejal drugemu: "Pazi ju tukaj, jaz grem še po tretjega, pa jih bomo skupaj ustrelili." Ko je ta odšel proti vasi, sta se fanta v strahu za življenje začela ruvati s svojim čuvajem in mu pobegnila proti Sušici. Tedaj se je drugi partizan vrnil in streljal za ubežnikoma. Ni ju zadel. Če sta tisto s streljanjem resno mislila ali ne, Jože ni nikoli zvedel, ve pa, kaj se je zgodilo potem, ko sta fanta prestrašena prišla domov: vsi fantje z očetom vred so se šli prijavit k' Italijanom. Tam so lahko izbirali, ali gredo k bclogradis-tom ali v internacijo. Izbrali so slednje. Tako malo je bilo včasih potrebno, da si ljudi odvrnil od sebe. Čudna so pota usode. Jože jih pri osmih križih že veliko pozna. O njih ima priložnost razmišljati v samoti, kajti v hiši na Sušičah je ostal sam. Sin in hčerka živita z družinama v Avstriji, ena hčerka pa na Jesenicah. Ima pet vnukov in enega pravnučka. Domači ga obiskujejo, celo vinograd v Ljubnem nad Dobindolom mu obdelajo, ko pridejo iz tujine, kajti Jože za težko delo ni več pravi. O, srkne ga pa še kak kozarček, ko sede pred zidanico in uživa lepi razgled po Topliški dolini pod i seboj! TONE JAKŠE ob tem je zanj toliko grenkejši, ker so ga tudi generali proglasili za največjega sovražnika Jugoslovanske ljudske armade. "27. julija lani je general Jurjevič prinesel v Zagreb pismen ukaz, da me morajo zamenjati. Rekel mi je, da sem po drugi svetovni vojni napravil največjo diverzijo v JLA in da bom zaradi tega obsojen na smrt z ustrelitvijo," se z grozo spominja Martinovič. Generalski gnev je polkovnik Martinovič povzročil s pismom. Napisal ga je in naslovil na vse narode in narodnosti SFRJ in poslal vsem enotam 5. letalskega korpusa in vrhovnemu poveljstvu v Beograd. V njem je predlagal, naj v Jugoslaviji JLA razpustijo, če je več ne potrebujejo. Častnikom pa naj zagotovijo druge službe in dostojno življenje. V tem pismu je dejansko tudi obtoži jugoslovanski generalski vrh izdaje ljudstva ter vojakov in častnikov in najverjetneje zaradi tega mu je general Jurjevič zagrozil z ustrelitvijo. Če bi Martinovič zapustil armado junija lani, mu gotovo ne bi bilo treba poslušati generalskih groženj in ne obtožb iz Slovenije in Hrvaške, da je sodeloval v agresiji na Slovenijo. Toda Martinovič, upoštevajoč takratne razmere v armadi, postavlja zadeve v drug okvir, ko pravi: "Najbolj enastavno je bilo pobrati šila in kopita in oditi Toda: ko pogledate okoli sebe, vidite ljudi in ne zgolj uniformirane vojake. Vsak vojak ti je kot sin. Ne veš, v čem jih puščaš, saj sam ne veš, kaj se dogaja. V začetku tudi jaz nisem vedel, kaj se dogaja. Nisem videl ne smisla ne cilja vsega, kar se dogaja. Zaradi tega sem ostal in ostal sem v globokem prepričanju, da na taki funkciji, na kateri sem bil, lahko preprečim mnoge za mojo državo in soljudi hude stvari. In veliko stvari sem preprečil. Jaz bi lahko odšel s tistega položaja, ampak na moje mesto bi prišel drug, ekstremist. Zagotavljam." Martinoviču ne verjamejo, kar bi povedal v svojo obrambo. "Najbolj me boli, da me je obtožil tudi sošolec in prijatelj Jože Butara. Obtožuje me, da sem ukazal svojim pilotom: Tuci po svemu što se kreče.’ Tak ukaz bi bil zunaj vsake pameti in vojaške logike. Ne verjamem, da je tak ukaz sploh bil. Nikdar ga nisem slišal, kaj šele izdal," pravi Martinovič. Ob tem se čudi, za kako pomembnega ga imajo zdaj: "Glede na to, česar me obtožujejo, je videti, kot da v petem letalskem korpusu ni bilo nikogar drugega, ampak samo jaz. Toda imel sem poveljnika Rožiča in poveljnika Bajiča nad seboj. Bil sem jima podrejen. Podrejen sem bil petemu vojaškemu območju. Nobeden ne omenja njiju in drugih. Državljan brez državljanstva Javno mnenje je proti Martinoviču, ki pravi, da so tak odnos do njega povzročili množični mediji tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Martinovič omenja v tej zvezi pisanje Hrvaškega ST, Dela in Dolenjskega lista. "Ko me obtožujete po medijih, pa bi bilo od novinarjev korektno, da me pustite do besede in me poslušate, da slišite torej še drugo stran. Vsaka medalja ima dve strani, ali ne?" Glede na to, kako me časopisi obravnavajo, mislim, da bi bilo normalno, če bi me država že zaprla in sodila. Pravim: ali imate dejstva, če me obsojate? Če me kdo obtožuje, želim, da gre to po pravosodni poti. Za kar sem kriv, odgovarjam, če nisem kriv, bi prosil, ne obtožujte. Sem za argumentiran pogovor o morebitnem kakršnem koli kršenju mednarodnih norm, o domnevni sokrivdi, skratka o vsem, česar me obtožujete brez obtožbe. Naj se soočimo! Naj imam tudi jaz pravico, da povem svoj prav! Potem naj kdo vse skupaj oceni nepristransko, brez emocij, razumsko. Naj oceni, kaj je res. Ne razumem, da je v naši pravni državi lahko obsodba brez sojenja. Zame je to, kar se je zgodilo z menoj v Sloveniji, obsodba brez sojenja." Kljub vsemu se čuti državljana Slovenije, ki ga je svoj čas cenila in ga je nekako imela za svojega: "Prijavljen sem kot rezervni oficir na sekretariatu za ljudsko obrambo. Moja država je Slovenija, jaz druge države nimam. Če tu 25 let živim, žena je Slovenka, sin je Slovenec, kje bom jaz? Star sem 46 let, a 25 let živim tukaj. Poznajo me v vseh treh občinah v Posavju. Imam plaketo skupščine občine Krško in Brežice. Tega mi ni dal predsednik, ampak skupščina. Imam dokaj visoka občinska priznanja, ker smo sodelovali, živeli skupaj. Normalno, da sem tukaj. Če je kje potrebno moje znanje, mislim, da je tu potrebno. Če ga je komu treba dati, normalno, da dajem državi, v kateri sem." Martinovič je po svojem globokem prepričanju ravnal kot rodoljub in kot častnik pošteno. Toda počuti se prevaranega od nadrejenega častniškega zbora in hkrati misli, da je Slovenija z obtožbami do njega krivična. Kot od generalov izdani polkovnik in od države zavrženi državljan zato zdaj pravi: "V armadi sem bil od 1961. leta, se pravi 30 let. Ko sem enkrat dojel, da se je vse to zrušilo, da sem kot vojak izdan od vojaškega vrha, ko sem postal v tem stroju samo številka, ko sem videl, da ti naši 'dragi’ generali ne gledajo, da so za nami družine, žene in otroci, da jim sploh ni mar, kaj je z družinami, da jih na splošno ne briga, kaj je z ljudmi - ni važno, ali so Hrvati, s Srbi ali Slovenci - tedaj se je meni vse sesulo. Popolnoma sem izgubil zaupanje v vojaško organizacijo. Vse vojske na svetu so po ustroju enake. Tako bi bilo spet možno novo veliko razočaranje, življenjsko, oficirsko, človeško, kakor hočete. Zato sem si rekel: v nobeno vojsko več! Toda ves čas poudarjam: če je potrebno moje znanje Sloveniji, moji državi, svoje znanje rad dam. Gratis. Kajti moja življenjska logika je, da tisto, kar znam, moram dati drugemu. Znanje dam tu, kjer živim in kjer mislim živeti. Ne mislim nikjer drugje živeti in niti nimam kam iti." Martinovič ponazarja vso tragiko bliskovitih in težko dojemljivih preobratov v dobrem letu dni. Pisno se je odpovedal srbskemu državljanstvu, za katero sploh ni vedel, da ga ima. Bil je državljan SFRJ, vendar je z razpadom Jugoslavije ostal brez tega državljanstva. Hrvaška, ki ji pripada vsaj po starših, mu državljanstva ne da, ker ne živi v tej državi. Slovenija mu ga ne da, ker ga ima za nevarnega. Martinovič je bil pilot JLA, vendar je JLA razpadla in se ji je on dejansko odpovedal, ko je njen generalski zbor primerjal z izdajalci. Civilist pa ni, ker ga v evidencah obravnavajo kot vojaško osebo na komandnem mestu. Upokojil se je, vendar ne prejema pokojnine. Potem ko je dve pokojnini z velikimi mukami izterjal v Beogradu, pokojnine ne prejema ne " v "Jugoslaviji" ne v Sloveniji. "Zdaj sem pa res nikogaršnji. Zdaj sem državljan brez državljanstva. V armadi sem bil samo številka, Zdaj sem tu spet samo številka. Mislim, da ima kriminalec večje pravice, kot jih imam jaz." MARTIN LUZAR 1 0 priloga dolenjskega lista NAGRADA V ČRNOMELJ IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 24. nagradne križanke izbral STJEPANA SIMONA iz Črnomlja in FRANCA ZAMANA iz Novega mesta. Simonu je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Zaman pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, naj nam čimprcj sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 13. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 26! REŠITEV 24. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 24. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SAPA, KAPA, IMRE, OBRI, SAE, ALAIN, VARSTVO, LU, EKOLOGIJA OČ, ABIDOS, PIKA, ODIJ, STO, ARON, DIJAK, IS, CILJ, ETA LATA KAJENJE, MOLEK, ANA NAV, STAVA Pohlep po zgolj gmotnih dobrinah brez duhovne nadgradnje je čisti nesmisel. L. JEVTOVIČ Smrt vse pobere, brez razlike. F. VILLON Na tem našem planetu denar pomeni več kot karkoli K VONNEGUT Sleherno umetniško delo vsebuje nekaj, kar osvobaja. Zato je tudi cenzor na lovu za njim. P. WAESTBERG Književnosti nič tako ne škoduje kot nestrpnost. V. ŠKLOVSKI Ifienavadni pridelek nagradna križanka 26 UMSKA TEV1LKA 500 DUŠE REKA, OB , KATERI LEŽI ST.PETER S-BURG DOLENJSKI UST DOLENJSKI 1ST OLENJSKI UST ENOCEUČ- JUŽNI IME SKLADATELJA KRUTI RIMSKI CESAR IZRAELSKA LUKA SUKARKA KOBILCA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI HRVAŠKI SKLADA- TELJ (KRSTO) PISALNI PRIPOMO- ČEK SIMBOL ZA DEVTERIJ NEM, IND DRUŽBA ISLAMSKI POSTNI MESEC V VZVIŠENA LIRSKA PESEM UPRAVNA ENOTA BAJESLOVNI LETALEC RUSKA PUACA FR. FIZIK IN ASTRONOM (DOMINIOUE FRANCOIS; NEKDANJI UGANDSKI POLTRK IOI IRSKA REP. ARMADA ŽELEZAR- SKI DELAVEC (OBDELAVA CAGLJEV) VERGILOVA EPSKA PESNITEV KOVAŠKI IZDELEK IILEN rIHAR POČITNICE AVTOR JOŽE UDIR NEPRUETEN OBČUTEK IND. M V RUS! VSEBINA MIŠU DRŽAVA V INDIJI NASTREŠJE ALFI NIPIČ PREKUC BRITANSKI ZGODOVINAR IN REFORMATOR (JOHN, 19.STOL.) ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO GOROVJE V NOTRANJOSTI AZIJE DESNI PRITOK RENA V NEMČIJI KOS POHIŠTVA I zanimivosti iz sveta Plutova polžja farma &.bj bila po vsej Beli krajini ravna polja in če bi bilo tudi dela v tovarnah za vse prebivalce dovolj, bi ljudje gotovo živeli v lagodju, val tradicije, bodisi kmečke ali delavske, pa bi jih brez sprememb nosil naprej. Najbrž ne bi veliko razmišljali, kaj naj bi delali, njihovo delo, vsaj tisto službeno, bi bilo rutina. A ker so časi taki, da ljudje ostajajo brez zaposlitve, in ker je kraška belokranjska pokrajina mnogokrat do kmetov prej mačehovska kot radodarna, morajo ljudje še kako razmišljati, kako bodo preživeli sebe in svojo družino. Ce kdaj, potem je gotovo zdaj v Beli krajini na pohodu inovativnost, a ne uradna, spodbujena z akcijami, ki dišijo po politiki, ampak spontana. Takšen "inovator" je tudi Vinko Plut z Oskoršnice pri Semiču. Ko je ostal brez dela, seje moral na sicer dobro utečeni kmetiji staršev, kjer so prej kljub njegovi zaposlitvi zmogli vse delo, oprijeti še kakšne dopolnilne dejavnosti. Idejo je dobil v Kmečkem glasu, kjer je podrobno pisalo o reji velikih vrtnih polžev. Ker se "semiška fara še vedno po kamenju pozna", kot so imeli navado reči nekdaj, saj kljub obsežnim agromelioracijam vsega kamenja ni bilo moč tzkrčiti, zemlja pa je tudi močno razdrobljena, je takšna dejavnost kot nalašč. Vinko se je Povezal z zasebnim podjetjem Velgrada iz Komende in sklenil desetletno kooperantsko Pogodbo. Pri njem je kupil vso potrebno opre-roo, semena in seveda tudi polže. Podjetje pa oo poskrbelo za prodajo "pridelka". Plut je prvi v širši okolici, ki se je odločil za tovrstno dejavnost. Njegovo polžjo farmo so si prišli ogledat številni obiskovalci in gotovo ne ho več dolgo edini. Toda kljub morebitni konkurenci Vinko vsakemu rad razloži, kako poteka reja polžev. Predvsem je potrebno poskrbeti, da jih ne bi prav nič ogrožalo, pa seveda - sliši se sicer nekoliko smešno - ne bi ušli. Zato so Plutovi najprej skrbno pripravili °grado. Na obod 10 arov velike njive, ki so jo namenili za polže, so v zemljo 40 cm globoko zakopali pločevino, prav toliko pa jo gleda iz zemlje. Nad njo je še ograja iz posebne mreže, ki ima zavcsice, tako da polži ne morejo preplezati ograje. Njiva je razdeljena na pet vrtov, Širokih 4 in dolgih 45 metrov, med njimi pa so hodniki, tako da pri nadzoru in vzrževanju Plutovi ne hodijo po gredah s polži, saj bi jih lahko pogazili. Sc preden so v te grede naselili 16 tisoč polžev, so morali po natančno določenem načrtu posejati belo deteljo, radič, sončnice, °ljno repico in blitvo. Če bi bili polži zelo Požrešni in bi jim hrane začelo primanjkovati, hi jih morali dodatno hraniti s solato, travo in rdečim korenjem. A zaenkrat kaže, da imajo hrane dovolj, dodajati jim morajo le apnenec in marmorjev prah za rast hišic. Vinko še posebej poudari, da za rast rastlin, s katerimi sc prehranjujejo polži, niso smeli dodajati nikakršnih umetnih gnojil. Polži se hranijo z bio hrano in tako so tudi sami bio hrana. Letošnje precej deževno vreme polžem zelo prija, sicer pa jih bodo morali škropiti z vodo. Plutovi načrtujejo, da bi prihodnje leto pripravili za polže še 10 arov veliko njivo, v katero bi dali polže, ki so jih kupili letos, tako da bi tudi v novih gredah zaredili nov rod. Šele jeseni prihodnje leto pa bodo lahko polže prvič pobirali, in to le tiste, ki so jih dobili letos, morda še katerega mlajšega, če se bo pri rasti izkazal. Za bero so namreč primerni le tisti, ki imajo premer luknje v hišici najmanj 28 milimetrov. "Po normativih naj bi polže na 20 arih pobrali v 70 urah. Povabili bomo sorodnike, tako kot na trgatev, pa bomo v enem dnevu gotovi," se nasmehne Vinko. "Menim, da bi se nam po dveh berah moral izplačati strošek, če ob tem ne računam lastnega dela. O tem, da bi si zasluži! s polži za preživljanje, niti ne razmišljam, gre zares le za dopolnilno dejavnost, ki jo je moč opraviti poleg rednega dela na kmetiji. Vem, da bi se še marsikdo oprijel dopolnilnih dejavnosti, problem pa je prodaja. Pridelovalci bi sc morali najprej primemo organizirati, da bi že vnaprej imeli kupca za svoje pridelke. Pri nas bi na primer lahko tudi kisali zelje, mama pa se navdušuje nad rastlinjaki, od koder bi lahko veliko prej ponudili zelenjavo. Vendar pa kmetje, če želimo kaj pridelati, nimamo časa, da bi iskali še kupce. Za to bi moral poskrbeti kdo drug," pravi Vinko, ki ve, da se večina belokranjskih kmetov že zaradi naravnih danosti ne more na veliko ukvarjati s kmetijstvom, zato pa bi bile dobrodošle dejavnosti, pri katerih je sicer potrebno nekoliko več ročnega dela, je pa zato tudi zaslužek večji. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Nova žarnica Ste kdaj pomislili, koliko žarnic vam je od pivih otroških korakov do sedanjih dni že svetilo, koliko je bilo treba kupiti novih in jih zamenjati? Najbrž jih ni še nihče preštel, a malo jih gotovo m. Sedanji rodovi pa se bodo lahko pohvalili, da jih od otroških let do zrelosti spremlja ena sama. Dvoje manjših podjetij iz slovite kalifornijske Kremenčeve doline, kjer se je rodila računalniška industrijska revolucija, je namreč izdelalo žarnico, ki lahko neprekinjeno sveti 20.000 ur, kar pomeni približno 14 let dolgo dobo pri običajni uporabi. "Vse od časov Thomasa Edisona (izumitelja električne žarnice) ni bilo bistvene izboljšave pri svetilih,” pravi predstavnik izumiteljskih podjetij Pierre Villere. Žarnica ima standardni vtični del in jo je torej mogoče uporabiti takoj, brez vsakih predelav napeljave. Deluje pa povsem drugače kot običajna žarnica, ki spremeni v svetlobo le 5 odst porabljene električne energije, ostalo se spremeni v nekoristno toploto. Nova žarnica tvori svetlobo s pomočjo radijskih valov, za to pa porabi manj električne energije kot klasična žarnica. Nakup nove žarnice se kljub nekoiko večji ceni hitro izplača. Nevarni vesoljski popotnik V našem bližnjem vesolju potujejo tisoči in tisoči delcev v nekakšni ogromni jati, ki nas vsako leto proti koncu junija in novembra zasuje s tisoči drobcev, ljubitelji nočnega zvezdnega neba jih romantično preštevajo kot zvezdne utrinke in seveda nc vedo, da ti delci, ki uprizarjajo zvezdni ognjemet na nebu, niso povsem nedolžne stvari. Lahko so namreč tudi malo večji in lepega dne lahko iz jate dobimo katastrofalno nevaren "pozdrav", velik utrinek, ki ne bo zgorel v ozračju, marveč se bo prebil skozi zračni plašč in treščil na Zemljo. Če se bo to zgodilo na naseljenem delu sveta, potem bo katastrofa grozotna, mrtve pa bomo šteli v stotisoče in milijone. Britanski astrofizik Victor Clube z univerze v Orfordu že nekaj časa opozarja na to nevarnost. Zemlja junija in novembra na svoji poti okrog Sonca potuje skozi pas teh delcev, ki jim astronomi pravijo tavridi. Večina delcev je majhnih, v premeru merijo le nekaj centimetrov, nekateri med njimi pa so ogromni, celo taki s premerom dveh kilometrov. Zato jih nikakor ne bi smeli podcenjevati. Clube trdi, da je Zemlja že imela nekaj hudih trkov s tavridi. Eden najbolj znanih trkov je bil po mnenju tega znanstvenika v Sibiriji, kjer je 30. junija 1908 prišlo do slovite tunguške katastrofe. Razlagali so jo na vse mogoče načine, od eksplozije atomske bombe do nesreče vesoljske ladje, Clube p pravi, da je šlo za 45,72 m debel meteorit iz tavridov. Drugi, a Zemlji manj nevaren "pozdrav" se je dogodil leta 1178, poslan pa je bfl Luni. Menih Gervais je neke pozno-junijske noči opazoval nenavaden nebesni . Clube meni, da je bil to oblak prahu, ki ga je dvignil padec miljov debelega meteorita na Lunino površje. Če bi Luna ne kar jih človeški rod pomni. Možno je, da so podobni trki pred desettisočletji povzročili nastanek ledenih dob na Zemlji. Clube s sodelavci je prepričan, da so tavridi ostanek velikanskega kometa, ki je priletel v naše osončje pred 20.000 leti. komet naj bi bil dolg kar 161 km. Komet se je vtiril med Soncem in Merkurjem in zaradi bližine Sonca se je v naslednjih tisočletjih letih počasi drobil na več manjših in večjih delov, la zdaj krožijo v strnjenem pasu tavridov. Kometovo iedro p se morda še vedno drži skupaj. Oube je izračunal, da komet obkroži Sonce v nekaj več kot treh letih in je torej pogost gost. Vendar je le malo možnosti, da bo Zemljo zadel kak njegov del, velikosti tistega iz tunguške katastrofe; kaj takega se lahko pripti le vsakih nekaj tisoč let. Dolgoživost, samomori, nesreče Po podatkih Statističnega letopisa Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 1991, ki zajema ves svet, imajo najdaljšo povprečno življenjsko dobo na Japonskem, in sicer živijo Japonke v povprečju 82,5 leta, Japonci pa 76,2 leta. Na drugem mestu so Francozinje s povprečno življenjsko dobo 81,5 leta. Najpogostejši vzroki smrti so bolezni srca in ožilja, zlasti infarkt in kap, ki povzročita kar četrtino vseh primerov smrti na svetu in sta tako največja "ubijalca" človeštva. V prometnih nesrečah, ki prav tako pobirajo kar hud smrtni davek, je v vrhu majhna južnoameriška država Surinam s 33,5 smrtnega primera na 100.000 prebivalcev, najmanj prometnih nesreč s smrtnim izidom pa so zabeležili na Malti (1,6). Zanimivi so tudi podatki o številu samomorov. Najmanjkrat sežejo po svojem življenju prebivalci Bahamov, kjer so statistiki zabeležili le 13 primera na 100.000 prebivalcev, največ samomorov pa je na Madžarskem, in sicer 32,2 primera na 100.000 prebivalcev. □ priloga dolenjskega lista 11 praktični križ ____________z_ Poletni jopič Blazer oziroma jopič in še kaj je tudi za poletje osnovna zapoved. Ko sonce pripeka, se blazer seveda zmehča v bluzo, dolgi rokavi pa se skrajšajo do komolca. Blazer oblečemo h krilu, najraje kratkemu, ali k dolgim hlačam, namesto tega pa moda letos še posebno obožuje shorts, kratke hlačke, ki jih izpod jopiča skoraj ni več videti. Leta in postave, ki si ne morejo privoščiti ne minice nc shorts, bodo letos rešile zračne hlačnice dolgih hlač. Sicer pa so blazerji za vse okuse. Lahko je daljši, da skrije shorts, ali krajši, le do pasu. Lahko je v body stilu, torej oprijet, ali mehko padajoč in morda celo s pasom. Globok izrez je lahko brez ovratnika, ali pa je ta velik in druge barve, iahko pa je le obrobljen z drugobarvno obrobo. Zapenjanje je enojno ali dvojno, gumbi so lahko še vedno pravi modni dodatek, žepi so veliki, našiti ali všiti, ali pa jih sploh ni. Pravila za pripravo marmelad Prihaja čas priprave sadnih sodov, marmelad, džemov, želejev. Da pa nam bo delo uspelo, se moramo strogo držati nekaterih pravil. Za vkuhavanje je primemo le najboljše sadje. Če ga imamo na domačem vrtu, ga oberimo zjutraj pred vročino, obranega pa ne hranimo do naslednjega dne. Ne kuhajmo ga v poškodovanih kozicah, posode, pribor in pripomočki pa naj služijo le temu namenu. Še posebej pazimo, da ne pridejo v stik z maščobami. Pri kuhanju pazimo, da se med sadje nc jiomcša kakšna krušna drobtinica, ki bo pokvarila marmelado. Za džeme in marmelade so najprimernejši kozarci s prostornino 3/8 litra. Sicer pa moramo vsa vkuhana živila hraniti na suhem, hladnem, temnem in zračnem prostoru, od časa do časa pa jih pregledamo. a13® Skutni žepki Skuta je beljakovinsko zelo bogata in je hkrati nizkokalorična, zato je še posebej primerna za razne dijete. 100 ga masla razdrobimo med 200 g moke (kot pri krhkem testu), dodamo 200 g pretlačene skute, malo solimo in vse skupaj ugnetemo v gladko testo. Če je testo premehko, dodamo po potrebi še malo moke. Testo razvaljamo za nožev hrbet na debelo, narežemo na kvadrate in damo na vsakega malo marmelade. Kvadrate prcf»gncmo po diagonali, robove stisnemo, žepke naložimo na pekač, jih premažemo s stepenim jajcem in pečemo v vroči pečici. Pečene potresemo s sladkorjem v prahu. Nega travnih površin Kako lepe bodo travne površine okoli našega doma, je v veliki meri odvisno od tega, ali jih znamo pravilno kositi. Skoraj vse rotacijske kosilnice imajo možnost za nastavitev kosilne ostrine na različne višine. Po pravilih naj bi travo kosili na višino od 3 do 4 cm. Vendar, če nam je trava že preveč ušla v višino, na to višino ne kosimo že v prvem poskusu, kajti pri taki travi so stebelca na tej višini že ramena in taka je potem nekaj časa tudi travna preproga. Zato kosimo travo višje, v razmiku treh dni pa še enkrat na pravo višino. V oblačnem vremenu kosimo travo lahko tudi nižje, do 2 cm, v hudi sončni pripeki pa nekoliko višje, do 5 cm. Po košnji moramo travo pograbiti. li :WV prec| dopustom Čeprav je z našim avtomobilom na videz vse v redu, bomo že zaradi tega, da bomo bolj brezkrbni in sproščeni, pred dopustom za našega jeklenega konjička posebej poskrbeli, zlasti, če se odpravljamo na daljšo pot. Nekateri servisi in delavnice nudijo strankam pred dopusti zastonjske teste vozila. Neumno bi bilo, če takih priložnosti nc bi izkoristili, saj tako lahko odkrijemo napako, ki bi nam na poti povzročila velike stroške in nevšečnosti, da o prometni varnosti ne govorimo. Če sc bomo odpravili v tujino, je sedaj pravi čas, da pomislimo na mednarodno vozniško dovoljenje, ki ga mnoge države zahtevajo, pa tudi, da pogledamo, če je z našim zavarovanjem vse v redu, zlasti pa ali imamo veljavno zeleno karto. preteklost u gosteh ZGODBA In ih I imititk -f' .U A&toA*''*- .‘».J«* ’ %•»* : - * m ir*4> i K f* * «**■ W» ** •« «.<1 *»>•*•.*<«** \ *p» «■' G» ■ SM«*« *.*«!*» «*J fi*m*#H> ■ * m'k y*-» ta4tftMi»t * «fcfcvMa« W«*. Hji - > * p A tl H* •Mm*’ vaša zgodba/vaša PODOBA INDIJANSKEGA ŠKOFA - Eden velikih in pomembnih dolepjskih rojakov je tudi Friderik Irene j Baraga (1797-1868), misijonar med Indijanci Otava in Cipeva v Severni Ameriki. Friderik Baraga je bil rojen v gradiču Mala vas in krščen v baročni župnijski cerkvi v Dobrniču. V spomin na ta dogodek so ie leta 1897 nad krstnim kamnom vzidali spominsko ploščo, nad iyo pa postavili Baragov doprsni kip. V neobaročni stilni maniri ga je izdelal akademsko šolani kipar Alojzy Progar, po rodu iz Mirne Peči, ki je živel in ustvaijal v Celovcu. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Nič izbirčni - Kako malo ponosa imajo dolenjski fantje vidi se najočitneje iz tega, ker si jemljejo ne le za ljubice ampak tudi za žene kurbe in celo javne vlačuge, zlasti če imajo kaj novcev pa tudi brez cvenka se včasih to zgodi Posebno vdovci niso nič izbirčni in ne dosti tudi fantje, ki nimajo več staršev in njihovega ugleda, vpliva, sveta in straha. Dobroživstvo in zapravljivost - Za čudo veliko je na Dolenjskem otrok, ki so zapravili podedovano premoženje z dobroživstvom, igro, ljubicami baharijo, nepremišljenimi špekulacijami Sele lani jeli so ubožavati tudi skrbni in varčni gospodarji po presilnih davkih. Mojca: Moja Pridejo trenutki ko mi je tako hudo, da ne vem, kaj bi počela. Zazdi se mi, da je nevredno živeti. V srcu me prične stiskati in moja duša se počuti vpeto v težke spone. Tedaj stečem stran, stran od ponorelega sveta tja, kjer si predstavljam, da so moja nebesa. Stečem na pot, po kateri sem pred dvanajstimi leti hodila vsak dan. Tu rastejo bukve, na vsako sem vrezala začetno črko njegovega imena. Na desni teče potok V njem je vse polno kamnov. Včasih sem se tu veliko igrala. Zdi si mi da je bilo to včeraj, toda minilo je že toliko let. Na levi je veliko podrtih vej in grmičevja. Še vedno je tu štor, na katerem sem presedela toliko ur. Ni dolgo tega, kar sem bila zadnjič tu, tedaj je bd še sneg in svoje skrivne votlinice nisem mogla odpreti. Stopim poleg kamna na katerem je vklesan veliki M. To je moj kamen. Odmaknem ga, odstranim važo in že zagledam vmtca lesene škatle. V nji imam vse posodice, s katerimi sem se včasih igrala. Ko sem jih sklenila spraviti, sem izkopala jamo, jo obložila s polivinil-nimi vrečkami in vanjo postavila leseno škatlo. Vseh posodic nisem mogla zložiti notri, ob vsaki, ki sem jo morala zavreči, pa sem potočda solzo. Ure in ure sem se pred leti igrah tu, kuhala iz blata in gline specialitete, ki sem jih metala ribicam, a te so se vedno razbežale. Po igri sem posodice skrbno pomik in jih posušik na soncu. Moje "domovanje” je bilo vedno lepo pospravljeno, čeprav nisem nikoli nebesa nikogar povabila sem, vedno sefh se igrala sama. Tu sem lahko presedek celo dopoldne in popoldne in nihče me ni motil, nihče ni vedel za moje skrivališče. Ko sem postala starejša in sem pričela odkrivati skrivnosti knjig sem jih prebimla na štoru. Pogosto sem bik tako zamaknjena v branje, da nisem slišala glasu, ki me je klical. Sedem na štor. Po tolikih letih je še vedno cel Vse moje otroštvo je tu. "Kako je vse hitro minilo!' si rečem na glas, V mojih nebesih pa se ni nič spremenilo." Pogledam v nebo. Nebo je sinje modro, na njem pluje par obkkov. Kako rada bi stegnila roko in si jih dotaknik. Poletek bi z njimi in morda bi našla prava nebesa. Zadnje poletje sem hodih v svoj kotiček tako zaljubljena, da nisem poček ničesar drugega, kot vrezovak začetnice njegovega imena na bukve. Še vedno sanjam o njem, pa čeprav ga že dolgo nisem videla. Po licu mi stečejo solze* Zaradi njega mi je tolikokrat hudo. Vse, o čemer sva sanjarila, se je razblinilo v nič. Ostale so samo črke, vrezane v bukve, in lesena škatla, v kateri je moje otroštvo. Čeprav mi je hudo, sem tudi vesek: imam nekaj, česar drugi nimajo, imam svoja nebesa. Pričelo se je nočiti, morah bom domov. Pospravim posodice in že grem po potkiv med bukvami. Preštevam jih. Šestnajst jih je in prav toliko je vrezanih črk Domov se vrnem potolažena, s tiho radostjo v srcu. I so so ox so i N crai a er* Š GX “I (S a CP so CC< 05 tSJ ena I 05 Marija: Tfdjbdr Že dolgo je tega, kar mi je moja pokojna mama pripovedovala, kako so v starih časih, ko še ni bilo ne vlaka ne avta šli so tudi s konji, hodili peš v Karlovec na sejem kupovat svinje in živino. Gospodar se je pogosto odpravil nakupovat svinje tudi za soseda, da je tako še kaj zaslužil. Tako je nek gospodar odšel v Karlovec, kupil več svinj in na sejmu poiskal mešetarja (rekli so jim tudi trajbarji). Izročil mu je svin- je, naj jih prižene do Metlike. Svinje so res še nekako hodile uro ali dve, potem pa so bile utrujene in niso hotele naprej. Tmjbarju šine v glavo zamisel, skoči v bližnjo trgovino in kupi hude paprike ter jo da svinjam pod rep, in svinje so šle ko blisk, da jih trajbar ni mogel dohajati Kaj zdaj? Natrese še sebi paprike v hlače in tekel je tako, da je še svinje pretekel. Ko priteče do svoje hiše, pokliče ženo: "Mare, Mare, ustavi svinje! A ne znam, de ču se ja.” h Kili Mi < BO BO : f; V' • m a l 05 M BO N Gd I S CD CC< 05 Lg % ' c? 05 1 I 1 2 Brižinski spomeniki r V Bavarski državni knjižnici v Mucnchnu hranijo latinski kodeks, ki nosi oznako Cim 6426 in vsebuje 169 kasneje oštevilčenih pergamentnih listov, na . • katerih so rokopisi 26 pisarjev, ki so za potrebe brižinskega škofa Abrahama zapisali cerkvene govore, pridige, uvode za posamezne praznike v letu in obredna besedila. Vsa časovno opredeljiva besedila so nastala v obdobju od leta 972 do 1039, gre torej za dragoceno staro knjigo iz zgodnjega srednjega veka, ki pa med nji podobnimi ne bi prav posebno slovela, če ne bi vsebovala nekaj posebnega, nekaj nadvse pomembnega za slovenski narod in sploh vso slovansko skupnost. Med pergamentnimi listi kodeksa so namreč tudi listi, na katerih so v minuskulami pisavi zapisana besedila v starem slovenskem jeziku. Gre za tri zapise, ki jim danes s skupnim imenom pravimo Brižinski spomeniki, in sicer za dva obrazca splošne spovedi ter pridigarski opomin k pokori in spovedi. Po vsej verjetnosti so to prepisi izvirnikov, ki so nastali sredi 9. stol. Brižinski spomeniki so torej najstarejši znani slovenski in slovanski slovstveni in jezikovni zapis, za Slovence še toliko pomembnejši, ker potrjuje našo tisočletno vpetost v zahodni kulturni krog. Vse od leta 1807, ko so Spomenike odkrili, se je z njimi ukvarjalo veliko jezikoslovcev, zgodovinarjev in drugih strokovnjakov; bili so velikokrat opisani in prepisani, razlagali so jih kot hrvaške, slovaške, češke, kot tekste v stari cerkveni slovanščini, pisali so razprave o njih, tako da je do danes bibliografija 0 Brižinskih spomenikih lepo narasla. Najpopolncjša in najbolj tehtna znan-stvenokritična izdaja Brižinskih spomenikov pa je izšla te dni v počastitev prve obletnice slovenske osamosvojitve. Izdali so jo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, njen Znanstvenoraziskovalni center in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, založila pa Slovenska knjiga. Izdaja podaja zunanji in vsebinski opis Kodeksa Cim 6426 s paleografsko in historično problematiko, sledijo diplomatični, kritični in fonetični 1 prepis Spomenikov, prevodi v sodobno slovenščino, latinščino, nemščino in angleščino, nato pa še slovar vsega besedja, oris raziskav, bibliografija, poročilo o faksimiliranju ter povzetki v tujih jezikih, seznam okrajšav in imensko kazalo. Prava bibliofilska poslastica najnovejše izdaje Brižinskih spomenikov pa je faksimile, ki je priložen znanstvenokritični izdaji. Gre za doslej tehnično najpopolncjši faksimile, ki v barvi, obliki, velikosti in vseh podrobnostih povsem ustreza izvirniku in je tako odlično nadomestilo izvirnika za znanstvene in študijske raziskave. Dostopnost Spomenikov je zdaj veliko večja, sam izvirnik pa sc bo bolje ohranil za poznejše rodove. Faksimile je natisnila specializirana založba ADV iz Gradca, ki slovi po svetu prav po tiskanju faksimilov. MILAN MARKELJ Napoj indijske poezije Naše poznavanje indijske poezije, kot sicer sploh indijske literature, je zelo siromašno, pri večini povprečnih bralcev skromno zoženo ceo na eno samo ime, na pesnika Rabindranatha Tagoreja. Res pa je, da boljše poznavanje do zdaj v glavnem tudi ni bilo omogočeno. V slovenščino je namreč prevedene še vse premalo indijske poezije, da bi se z njo lahko bolje seznanili. S sodobnim pesnjenjem v Indiji nas seznanja knjiga Milana Štanteta Eden je ta svet, ki je izšla pred kratkim pri Tasičevi založbi Karantanija v Ljubljani. V njej nam avtor v slovenskem prevodu predstavlja 51 pesmi 40 pesnikov in pesnic. Gre za izbor, utrinke iz sodobne indijske lirike, za predstavitev tiste poezije, ki nastaja v Indiji zadnja desetletja. Zal v knjigi ni podatkov, ki bi kaj več povedali o avtorjih in njihovih delih. Knjiga boleha še za drugimi pomanjkljivostmi. Tako ni nikjer navedeno ime prevajalca ne izbora in ne avtorja spremne besede in lahko le predvidevamo, da je to Milan Štante. Skoraj nedopustno pa je, da nista nikjer navedena kraj ne leto izida. Škoda je tudi, da avtor knjige ni zapisal, iz katerega oziroma iz katerih jezikov je prevajal. V spremni besedi namreč navaja, da se v Indiji govori kar 172 jezikov, ki imajo 723 dialektov. V vseh teh jezikih v glavnem tudi nastaja indijska poezija, čeprav je res, da indijska ustava priznava enakopravnost vsega 15 jezikom. Številni pesniki pesnijo v angleščini. Sicer pa: 'Eden je svet," poje Sub-ramanja Bharati, "vede, morska riba, tajfun, /jasminov cvet, / vse to je eno". "So ie različni obrazi iste stvari," zaključuje pesnik, kot bi hotel povedati, da je tudi indijska lirika le eden od obrazov vesoljne, vendar iste poezije. IVAN ZORAN i;* Marija Pezdirc: V DEŽELI TISOČLETNE KULTURE Pri tem pa vse preradi pozabljamo na anonimne ljudi, ki so vse to ustvarili in žrtvovali vse svoje znanje, sposobnosti in celo življenje, da bi ohranili spomin le na pripadnike tenke vrhnje plasti staroegipčanske družbe. Oster veter obrača prazno pločevinko coca cole in žvenketanje udarja z njo ob kamnite vogale prastarih stavb. Za njo se dviguje v zrak rumen papirček, veter ga v spiralah potiska po peščeni uličici, na kateri so že zdavnaj zamrli vsi koraki. Trije Arabci, ki skrbijo za ostanke naselja, čepijo v zavetju in se grejejo na soncu. Temni obrazi, velike oči in slikovita oblačila žarijo v bleščeči, a hladni sončni svetlobi. Kot veliki pisani metulji so, ki so posedli v mrtev in prazen svet puščave. Slikovite hišice z ravnimi strehami se kot igračke stiskajo sredi samotne pustinje pod puščavskim pogorjem. Toda vasica Šejh abd el — Kurna ni kar tako. Stoletja so tu domovali najbolj predrzni roparji in plenilci staroegipčanskih grobov. Dobro so poznali Dolino kraljev, brskali so pod antičnimi ostanki v Der el — Medini, svoja domovanja pa so si uredili kar v grobnicah tebanskih odličnikov. Še v 19. stoletju, ko so v Šejh abd el —- Kurno pričeli prihajati prvi evropski raziskovalci, so bile prastare, v skalo vklesane grobnice, bogato okrašene z reliefi, hieroglifi in slikami, polno naseljene. V vročih poletnih dneh so bile osvežujoče hladne, v zimskih prijetno tople, zlahka se jih je dalo čistiti, res idealna bivališča. Dolga stoletja so se njihovi prebivalci preživljali tako, da so ropali in prodajali dragocenosti iz grobov, zato vdora belih raziskovalcev niso sprejeli z navdušenjem. Najbolj pogumne in Napoleonove ekspedicije so pregnali s streli iz pušk, počasi pa so se le navadili na vedno nove egiptologe, jim celo prodajali posamezne najdbe, jim pod pritiskom podkupnin ali groženj odkrivali svoja najdišča, skupaj z njimi izkopavali templje in odkrivali še neznane grobnice. Danes potomci davnih plenilcev s taksiji vozijo turiste od znamenitosti do znamenitosti, prodajajo vstopnice za oglede, vljudno odpirajo zaklenjena vrata grobnic, iz katerih so se morali izseliti, in z največjim navdušenjem pobirajo bakšiš za vse svoje usluge. Pisano poslikane fasade posameznih vaških hiš razodevajo, daje njihov gospodar opravil sveto romanje v Meko. Ob eni od poslikanih sten se je namestil starec, pred njim košara pomaranč. Debeli sadeži se bleščijo v soncu, temna košara je odlično ozadje sočnim plodovom. Prodajalec v modri gala-biji, pokrit z belim turbanom, mežika v sonce. Temne roke z lepo oblikovanimi prsti dvigajo posamezne sadeže, jih obračajo in razkazujejo njihovo lepoto in zrelost. Podolgovat naguban obraz, ki ga krasi kratko pristrižena bela bradica, kaže premetenost spretnega trgovca. Ponujanje okroglih sadežev ni vsiljivo, vsiljivost niti ni umestna, saj prelepe pomaranče žarijo kot majhna sonca in pomljajujejo starca. Ko se oči privadijo polmraku, ki vlada v grobnici vezilja in guvernerja Teb Ramozeja, zagledam znani prizor pogrebne procesije. V svečanem ritmu se pomika dolg sprevod, žalovalci nosijo vaze, sandale, škatle, stole in pisalni pribor, ki ga bodo pustili v grobnici. Na koncu dolge vrste nosačev pa monotonijo korakajočih moških figur prekinja skupina žalovalk. Svetlomodre obleke valovijo na vitkih telesih, roke so v obupani rotitveni gesti dvignjene proti nebu, po golih hrbtih padajo dolgi bogato skodrani lasje, iz oči lijejo slze. Koliko žalosti in potrtosti! Na drugi steni so v bel kamen vklesani reliefi, eni najlepših in najbolj prefinjenih v vsej staroegipčanski umetnosti. Plemenite poteze obrazov, lepo oblikovane ustnice, fino zarezane krivulje nosov in velikih oči, okrog slokih teles se ovija bogato gubana draperija in poudaija njihove skladne proporce, ozke dlani z dolgimi prsti se dvigajo v molitev. Virtuoznost neznanega mojstra je iz kamna pričarala pravo kiparsko simfonijo! Zunaj mračne grobnice svetlo žareče sonce in modro nebo. Droban pesek se siplje pod koraki. Nikjer nobenega drevesa, še trave ne. Samo pesek, pisano poslikane hišice domačinov, ki stojijo kot kulise pred puščavskim pogorjem. Med hišami se igrajo otroci, med njimi se vrtijo rumeni psi. Pod vasjo pa se skrivajo številne grobnice staroegipčanskih uradnikov. Čuvaji posameznih grobnic čepijo pred njihovimi vhodi, mežikajo v sonce in čakajo obiskovalce. ... - priloga dolenjskega lista POTA m stn? & Priznanja ob dnevu policije Jubilejni mirnopeški tek Prejeli so ga posamezniki, ki so se še posebej izkazali pri obrambi Slovenije_______________________ dežurni poročaj 0 DOLENJSKE TOPLICE — Na Jasi je bila v petek popoldan, dan pred prvim praznikom slovenske policije, slovesnost, ki so se je udeležili delavci policije, upokojeni delavci UNZ in nekateri pripadniki rezervnega sestava. Zbrane je pozdravil načelnik UNZ Novo mesto Borut Likar in v govoru orisal pot boja slovenske policije za samostojno Slovenijo. Policija se je prva uprla bivši jugoslovanski armadi, danes pa je izuijena in opremljena za vsako intervencijo. Proslava je bila priložnost, da so podelili odličja. Najprej sojih prejeli tisti, V HIŠO PO TOLARJE - 23. junija je neznanec prišel v stanovanjsko hišo Vahida Z. iz Novega mesta. Z njim je odšlo neznano kam tudi 6 tisoč tolarjev. BOGAT PLEN - V noči na 24. junij je neznanec vlomil v trgovino Novoteh-na v Trebnjem. Ukradel je več električnih strojev in trgovino oškodoval kar za 321.666 tolarjev. ODNESEL NI NIČ - Vikend Dušana C. iz Ljubljane, ki ga ima ta v lepih dolenjskih krajih, je imel v noči na 25. junij nepovabljenega obiskovalca. Ta sicer ni nič ukradel, z vlomom pa je naredil za tisočaka škode. KRADLA BENCIN - 25. junija ponoči so metliški policisti prijeli 20-letnega Ivico B. in 23-letnega Petra Š., oba iz Hrvaške, ko sta sredi Metlike iz lade, ki je last Metličana, kradla gorivo. Iztočila sta mu 10 litrov bencina. KOLO ODPELJALO TUJCA - 25. junija zvečer je neznan storilec na hipodromu v Šentjerneju ukradel žensko kolo. Novopečena pešakinja, domačinka Martina V., je oškodovana za 5 tisoč tolarjev. OB KOKOŠI - Neznanec, ki je v noči na 26. junij obiskal kokošnjak Marinke L. v Zaliscu, očitno ni vraževeren. Odnesel je namreč natanko 13 kokoši in s tem rejko oškodoval za 10 tisočakov. IZGINILO ŠPORTNO KOLO - 27. junija je neznan storilec izpred trgovine KZ v Štraži ukradel moško športno kolo. Lastnik Marjan Č. iz Podgore je s tem oškodovan za 7.000 tolarjev in prisiljen v pešačenje. PRIZNANJE BOLNIŠNICI— V lasu agresije na Slo venijo so se še posebej izkazali delavci kirurškega oddelka v novomeški bolnišnici Ob dnevu slovenske policije so za to prejeli srebrni znak. Načelnik UNZ Novo mesto Borut Likar ga je izročil predstojniku kirurškega oddelka dr. Lavu MorelL (Foto: J. P.) ki so pred agresijo med njo in po njej dosegli pomembne uspehe pri izvrševanju nalog in nudenju pomoči organom za notranje zadeve. Za te zasluge so bronasti znak prejeli: Jože Božič iz Dolenjega Suhadola, Jože Bučar iz Meniške vasi, Tomaž Burazer iz Črnomlja, Jernej Krajšek in Žarko Krese iz Novega mesta, Miran Kuljaj iz Gabrja, Marijan Mikec iz Šentjerneja, Zvone Novak iz Novega mesta, Tomislav Plazar iz Trebnjega, Stane Povše z Uršnih sel, Zvone Rožanc iz Jelš pri Otočcu, Genovefa Smrekar iz Gumberka, Aldo Šinkovec iz Regrče vasi, Jože in Lado Tekstor iz Novega mesta, Franc Zorc z Težave dolenjskih prvakov Gasilci s Štrekljevca hitri in spretni, a brez prevoz-_____ nega sredstva ________ ŠTREKLJEVEC — Gasilsko društvo s Štrekljevca pri Semiču je bilo ustanovljeno leta 1935, delo z mladinskimi in pionirskimi ekipami pa je steklo pred osemnajstimi leti, ko je v društvo stopil Anton Malnarič in postal tudi 1 Anton Malnarič nJegov poveljnik. Pred leti so pionirji na republiškem tekmovanju dosegli celo 5. tnesto, člani so bili trikrat prvaki gasilskih društev v obkolpski dolini, sicer pa veljajo tudi za večkratne občinske prvake. Letos pa so člani zasedli na dolenjskem tekmovanju gasilskih društev ■ mesto in s tem dobili vstopnico za nastop na prvem državnem prvenstvu v Velenju, kije bilo 20. in 21. junija. “Od 147 ekip smo dosegli šesti rezultat in le za 1,7 sekunde zgrešili bronasto tbedaljo. V ekipi so predvsem kmečki ■antje, skrivnost uspeha pa je v tem, da štejejo Štrekljevec in okoliške vasice tnalo prebivalcev, zato pa toliko bolj S«. s •• ZAVIL V LEVO, ZADEL FIČKA -“J- junija ob 6.20 se je 37-letni Metod Mežan iz Trebnjega peljal z osebnim avtomobilom golf iz Račjega sela proti Hudejam. Pri tovarni Novoles v Račjem selu je zavil v levo, ker je hotel parkirati pred tovarno, tedaj pa mu je v fičku Ptipeljal nasproti 29-letni Alojz Koprivec 1 Mirne. Čeprav je Koprivec zaviral in se umikal, trčenja ni mogel preprečiti. V posreči je bil Koprivec hudo poškodovan 'n se zdravi v novomeški bolnišnici. Škode na vozilih pa je za okrog 130.000 tolarjev. NEPREVIDNA PEŠAKINJA - 27. držimo skupaj. Zavest pripadnosti društvu je zelo velika,« pravi poveljnik Malnarič. Na štrekljevskem področju živi okrog 600 ljudi, gasilsko društvo pa šteje 200 članov. Tako rekoč ni hiše, da ne bi imela vsaj enega gasilca, ponekod pa so tudi trije ali štirje. Res pa je tudi, daje to edino društvo, ki tukaj drži pokonci družabno življenje. Na Štrekljevcu so pred sedmimi leti zgradili gasilski dom ter dve leti pozneje s pomočjo takratnega sisa za požarno varnost kupili novo motorno brizgalno. Problem pa je prevozno sredstvo, saj je kombi, ki so ga ob pobratenju pred desetletjem dobili od gasilcev iz Stožic, star 23 let in nevozen. »Potrebovali bi nov avtomobil, a kaj, ko so časi za gasilstvo težki. Denar dobivamo iz proračuna, gasilskih društev pa je v črnomaljski občini 36, tako da vsako dobi le tanko rezino. Tudi veselice, ki so nam včasih dajale pomemben zaslužek, niso več donosne. Zaradi vsega tega ne vemo, kako bomo prišli do novega avtomobila. Sedaj le upamo, da še ne bo tako kmalu požara, sicer bomo morali brizgalno naložiti na avtomobilsko ali traktorsko prikolico in jo odpeljati na kraj požara,« pravi Malnarič, ki hkrati zatrjuje, da kljub težavam puške ne bodo vrgli v koruzo. Tradicija gasilstva je namreč pri njih že preveč zasidrana. M.B.-J. PREPROGA JE IZGINILA NOVO MESTO — Časi so očitno že zares hudi, tatovom pride vse prav. 26. junija je neznanec ukradel preprogo, ki jo je Husnija N. sušil pred blokom na Cesti herojev v Novem mestu. Lastnik je oškodovan za 4.000 tolarjev. junija okrog 9. ure je 69-letna Zdenka Berkovič iz Drenovca hodila po regionalni cesti z Bizeljskega proti Drenovcu. Nenadoma se je odločila prečkati cesto, ne da bi se prepričala, ali to lahko varno stori. V tem trenutku je za njo pripeljala z osebnim avtomobilom 42-letna Sonja Majerle iz Ljubljane, ki se je umikala v levo, pešakinja pa je s srede ceste potem skočila naravnost pred avto. Pri trčenju je Berkovičevo vrglo na pokrov motorja in vetrobransko steklo, nato pa je hudo ranjena obležala na cesti. Na avtu je škode za okrog 30.000 tolarjev. Dolža in Peter Žagar iz Birčne vasi. V času agresije so se še posebej izkazali delavci v novomeški bolnišnici, ki so ranjenim nudili vso potrebno pomoč. Priznanje je v imenu bolnišnice prejel dr. Lavo Morela. Zlati znak za varnost in dolgoletno delo v organih za notranje zadeve sta prejela Milan Glavan iz Novega mesta in Božidar Špoljar iz Metlike. Srebrni znak zaslug za varnost so prejeli: Ivan Bukovec,vMarjan Gašperin, Iztok Likar. Janez Šercelj, Matjaž Za- • Ob dnevu slovenske policije je bila slovesnost tudi v Krškem. Načelnik UNZ Krško Rajmund Veber je na slovesnosti poudaril, da žele policisti strokovno zagotavljati vse človeške svoboščine in spoštovali ustavo in zakone, ne pase vmešavati v politiko. Kot poglavitne uspehe posavskih policistov v preteklem letu pa je navedel odgovorno in uspešno sodelovanje v lanski vojni, odkritje cele vrste kaznivih dejanj, vzpostavitev mejnega režima s Hrvaško, pa tudi nedavno odkrivanje ponarejenih tolarjev in odziv na obvestilo o četnikih na Gorjancih. Podelil je tudi priznanja. Zlati znak za pomembne zasluge za varnost so dobili Dušan Ficko, Alojz Zidar, na Holmcu pa iz rok ministra Bavčarja Miha Molan. Znak hrabro dejanje za požrtvovalnost pri reševanju ljudi in premoženja sta prejela Milan Luzar in Franc Volčanšek. Srebrni znak za prispevek h krepitvi varnosti so dobili posebna policijska enota UNZ Krško, Ivan Bajc, A ndrej Bobek, A nton Božič, Milan Bračun, Jože Gobec, Bojan Gričar, Štefan Hren, Milan Krmpo-tič, Albin Namestnik, Natalija Ostrelič, Branko Videnič, Dušan Kerin. Bronasti znak so dobili vaška skupnost Loke, Ribiška družina Krško—Brestanica iz Stolovnika, KS Sromlje, Hinko Brglez, Vladimir Busar, Anton Gašparič, Miran Grubenšek, Slavjca Kralj, Friderik Medvešek, Ivan Muhič, Slavko Planinc, Stane Povhe, Zdravko Radanovič, Branko Tucovič, Martin Burjan, Jože Butara, Tomaž Cizi, Darko Kosem, Anton Kovač, Mirko Kužnik, Marjan Penev, Jože Stibrič, Franc Strgar, Veronika Škul, Branko Urbanč, Miroslav Vidmar, Silvo Volarič, Andrej Zagorc, Janez Zorc. Podeljenih je bilo tudi 13 pohval pa znaki veščin za znanje samoobrambe in streljanja. krajšek in Julij Glavan. Bronasti znak zaslug za varnost so prejeli naslednji rezervisti: Janko Brate, Dušan Kecman, Sašo Koračin, Vojko Makovec in Dušan Vencelj iz Trebnjega, Peter Bukovec, Janez Golobič, Matija Jakša in Danilo Štefanič iz Črnomlja ter Boris Okleščen iz UNZ Novo mesto. Med ostalimi priznanji naj omenimo še bronasti znak, ki sta ga ob dnevu slovenske policije v Holmcu prejela Borut Novak in Franci Povše. J. P. OBMEJNE TABLE V SOTLI KRŠKO - V preteklem tednu so se neznani storilci znesli še nad tremi opozorilnimi tablami “Pozor - državna meja” na meji s Hrvaško. Table so končale v Sotli, storilce še iščejo. »OSKUBLJEN« GOLF NOVO MESTO — V noči na 26. junij je neznan storilec z osebnega avtomobila golf, ki gaje Anica G. parkirala v Kristanovi ulici, ukradel prednji žaromet, zunanje vzvratno ogledalo in steklo smernega kazalca. Lastnica je oškodovana za 15 tisoč tolarjev. PO DOLENJSKI DEŽELI • Nekateri še zdaj skušajo dokazati svoj gnus do JA, ki se je potem, ko se je hvalabogu neuspešno hotela iti vojno, pred osmimi meseci pobrala iz Slovenije. Načini pa so različni Neznanec je v času med 19. in 22. junijem v Češči vasi vlomil v skladišče nekdanje JA in iz njega ukradel 20 bled plošč, 20 litrov opažnega olja, 3 m3 tervola, dve lopah, metli in kladivo. Vendar pa nekdanja JA s skladiščem in z njegovo vsebino nima nič. Ker je slednja “dobila noge", je za 80 tisočakov oškodovan Novomeščan Mario P. • Počasi novomeški Romi očitno le spreminjajo navade. 27-letni občan iz Žabjeka v trgovini v Bršljinu 24. junija popoldne ni zmaknil le steklenice alkohola, ampak tudi šampon, vse skupaj vredno 1.000 tolarjev. Morda je mislil, da bo njegova očitna sla po čistoči tako raznežila lastnika Ivana S., da mu bo tatinstvo odpustil, a se je očitno uštel. Možakar je ročno poklical policaje. Zbralo se je okrog 400 tekmovalcev — Prvič tudi tekmovalci iz drugih držav —Zmagal Etiopijec Ma-konnen Terede MIRNA PEČ — V sončni soboti je po poteh Globodola in Brezove Rebri potekal tradicionalni, letos tudi jubilejni, deseti mirnopeški tek, ki ga poznajo tekači po vsej Sloveniji, tokrat pa je prvič imel tudi mednarodno zasedbo. Na startu je bilo okrog 400 tekmovalcev, kar je nekaj sto manj, kot je organizator pričakoval, saj je tudi letos tekmovanje štelo za slovensko državno in dolenjsko prvenstvo v malem maratonu. Prireditev je bila zapisana tudi v koledarju tekaških prireditev v slogu Alpe-Jadran ter je štela tudi za akcijo TV Slovenija Kaveljc-korenina in za pokal Maraton. Naj večje zanimanje je vladalo za mali maraton, ki se gaje udeležil tudi dosedanji zmagovalec in rekorder proge Mirko Vindiš iz Ptuja. Gledalci, med katerimi so bili tudi ministrica za delo Jožica Puhar, predsednik izvršnega sveta novomeške občine mag. Boštjan Kovačič in mag. Boris Andrijanič, so pričakovali nov rekord in ponovno Vin-diševo zmago. V cilj pa je s časom 1.08:35 prvi pritekel temnopolti Etiopijec Makonnen Terede, Mirko Vindiš je zaostal le za 8 sekund, obdržal pa je star rekord proge. Po teku je povedal: «Bil sem utrujen, kajti pred dnevi sem v počastitev dneva samostojnosti pretekel 1.200 kilometrov okrog Slovenije. S tem, kar sem dosegel, sem zadovoljen«. Zmagovalec je bil navdušen, saj je bila to njegova prva zmaga. »Dolenjska je čudovita. To zelenje ob progi te ne utruja. Tečeš, da bi videl čimveč in čim-prej«, je navdušen povedal Makonnen Terede. Na maratonu, dolgem 21 kilometrov, je bil med Dolenjci še najbolj uspešen Rober Grojzdek iz Krškega, ki je zmagal v kategoriji med mladinci od 14 do 18 let (1:27.23). Med veterani se je dobro odrezal Franc Kocjančič iz Kočevja, ki je v skupini veteranov (4) zasedel 2. mesto. V trimskem teku moških na 10 kilometrov je slavil Novomeščan Matjaž Fabjan, drugi je bil Aljoša Počič iz Dolenjskih Toplic. V trimskem teku za ženske je prva pritekla na cilj Mateja Udovč iz Novega mesta pred Sabino Jovan iz istega kluba. Med mlajšimi pionirji je na 600 metrov dolgi progi zmagal Matej Amaršek iz Bošta-nja, med mlajšimi pionirkami pa je tret-" ja v cilj pritekla Polona Martič iz Bošta-nja. Med starejšimi pionirji je drugo mesto v teku na 1500 metrov dosegel Matjaž Ravbar pred Vojkom Imperlom iz Sevnice. (Med starejšimi pionirkami je najsvetlejši pokal prejela Sevničanka Janja Košar iz Sevnice, druga pa je bila Novomeščanka Mirjam Prus. j. p. TURNIR V MALEM NOGOMETU NA PONIKVAH PONIKVE - DVZ Ponikve organizira turnir v malem nogometu v nedeljo, 5ju-lija, ob 9. uri na igrišču na Ponikvah. Žrebanje ekip bo v četrtek 2. julija, ob 19. uri. Prijavnina znaša 2000 tolarjev. Prijave sprejemajo na telefon: 061 787 1II, ali na žrebanju. MEDNARODNI ZBOR MOTORISTOV V TREBNJEM TREBNJE - Mednarodnega zbora motoristov v Trebnjem, ki ga je organiziral AMD Trebnje - moto klub, seje udeležilo 195 lastnikov jeklenih konjičkov iz Slovenije, Avstrije in Italije, članov 19 moto klubov. Pokrovitelj zbora so bila Tesnila Trebnje. Srečanje ni imelo le družabnega pomena, ampak so se motoristi pomerili tudi v spretnostni vožnji na parkirišču ob osnovni šoli Trebnje. Največ spretnosti so pokazali Sašo Popovič (AMD Novo mesto, Kawasaki) v kategoriji otroci do 10 let; Igor Pancar (AMD Trebnje, Tomos) med motocikli do 100 ccm, Denis Juvan (AMD Litija, Yamaha) med motociklisti do 350 ccm; Darko Katrašnik (AMD Tržič, Kavvasaki) v kategoriji do 750 ccm in Janez Kranjec (AMD Domžale, Yama-ha) med najtežjimi motocikli nad 750 ccm. KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • Ob velikem usephu, uvrstitvi na evropsko pokalno tekmovanje pokalnih zmagovalcev je vodstvo kočevske občinske skupščine pripravilo za igralke in upravo Opreme sprejem. Ob tej priložnosti so igralke kočevskega župana Mihaela Petroviča seznanile s težavami, kijih imajo, ker v Kočevju ni športne dvorane, čeprav je Oprema zanjo že izdelala projekt. Prav tako je bil govor o okrepitvah ekipe, brez katerih uspešnega nastopa v Evropi ne bo, posebna čast za kočevski rokomet pa je, da njihova Stanka Jerič postala članica slovenske državne reprezentance. • Minuli vikend so se upokojenci Novega mesta, Ivančne gorice, Semiča, Grosupljega, Kočevja in Ribnice udeležili tradicionalnih športnih iger v Ribnici. Nastopilo je 150 tekmovalcev, ki so se pomerili v šahu, streljanju, kegljanju in balinanju, ekipno pa sta si prvo mesto razdelili vrsti Kočevja in Novega mesta. • Kot vse kaže, bo imelo Kočevje na- slednjo sezono ob rokometašicah še enega predstavnika v evropskih klubskih tekmovanjih. Gre za odbojkarsko ekipo LIK Tilie, saj je četrtouvrščena ekipa Bleda udeležbo odpovedala, odbojkarske zveza pa je njeno mesto ponudila Kočevkam. Končno odločitev bo klubska uprava sprejela te dni. , M. G-č. MIRNA PEČ ŽIVI ZA SVOJ TEK — Konec tedna je bilo vtem kraju večpomemb-nih prireditev, med katerimi je bil Mirnopeški tek zagotovo na prvem mestu. Mnogi so ob lepem vremenu pustili kmečka opravila in prišli ob progo bodrit tekače iz številnih slovenskih mest (Foto: J. Pavlin) MURN PETI MURSKA SOBOTA — Tukaj je bila v nedeljo 6. dirka za DP v motokrosu. Pred 2.500 gledalci seje v treh kategorijah pomerilo 47 tekmovalcev. V razredu do 125 ccm seje najbolje uvrstil Jure Murn, kije tudi v skupnem seštevku po vseh dirkah na petem mestu. Rezultati: 80 ccm: 1. Kragelj (Orehova vas), 2. Koščak (Šentvid pri Štični), 3. Jelen (Kamnik), 4. Rogan (Sotina), 5. Lang (Murska Sobota); 125 ccm: L Kampuš (Radenci), 2. Vesenjak (Orehova vas), 3. Fortuna (Šentvid pri Stični), 4. Cerar (Fam Lukovica), 5. Murn (Novo mesto); 250 ccm: 1. Sitar (Sitar team Lj.) 2., Juhant (Kamnik), 3. Simčič (MEL N.m.), 4. Mlinarič ( Lenart), 5. Jelovšek (Sl. Konjice) PO LEVSTIKOVI POTI LITIJA - Množični pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža ne bo več edina prireditev. Letos prvič bo 22. avgusta organiziran pohod z naslovom Dediščina Levstikove poti, kjer bodo morali udeleženci prav tako prehoditi celotno pot, vmes pa bodo na zanimiv način s pomočjo vprašalnikov spoznali arhitekturo, zanimive objekte, krajino in drugo dediščino tega območja. Število udeležencev je omejeno, prijave sprejemajo najkasneje do 20. julija in sicer tako, da k prijavi priložite ta tekst iz Dolenjskega lista in vse skupaj pošljete na naslov Levstikova pot p.p. 34, 61270 Litija. Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu (061) 881 -269. 15. TURNIR ZA POKAL GORJANCEV GABRJE - Nogometni klub Gabrje organizira v nedeljo, 5. julija, jubilejni petnajsti turnir v malem nogometu za prehodni pokal Gorjancev. Za prva tri mesta bodo visoke denarne nagrade in pokali. Nagrajeni bodo tudi najboljši igralec, strelec in vratar. Ekipe se lahko prijavijo na dan turniija ob 8. uri. Jaka zmagal na triatlonu VVAIDRUNG - V soboto je bil v avstrijskem Waidrungu, v osrčju Alp med Innsbruckom in Kitzbuhlom, mednarodni triatlon v t.i. »sprint razdalji«. Udeležilo se ga je tudi novomeško zastopstvo, kije odlično opravilo 0,5 km plavanja, 28 km kolesarske vožnje in 5,5 km teka. Še posebej to velja za 15-letnega Jaka Šventa, ki je zmagal v konkurenci mladincev s časom 1:25:08. Plavanje v gorskem jezeru VValchsee je Jaka opravil po pričakovanju dobro in prišel med 81 tekmovalci vseh kategorij iz 4 držav iz vode na kolo. Tu je nato precej mest izgubil, kar pa je nadoknadil z dobrim tekom, kjer je prehitel tudi oba mladinca, ki sta bila do takrat še pred njim. Šventu bo to gotovo dobra spodbuda pred odhodom na evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo 18. julija na Nizozemskem, pred tem pa ga čaka še en test to soboto v Kamniku Zanimivo je, da se je tega triatlona udeležil tudi bivši odlični novomeški odbojkaš Andrej Prah, ki je v triatlonu našel izvrstno možnost nadaljevanja udejstvovanja v športu. Svoj talent je Andrej nedvoumno dokazal z uvrstitvijo na absolutno 19. mesto. Sicer pa bodo imeli novomeški tekmovalci zelo pestro sezono, v kateri bodo nastopili na vseh domačih tekmah vsak konec tedna, na nekaterih tekmah v tujini in vseh uradnih domačih prvenstvih. Gotovo bodo Igor Kogoj, Jaka Švent, Jani Avsec, Tone Strniša, Andrej Prah in nekateri mlajši triatlonci igrali pomembno vlogo v igri za najvidnejša mesta. Najzahtevnejši triatlonski projekt sezone v Sloveniji pa pripravljajo ravno No-vomeščani, ki bodo 15. avgusta organizirali tekmo v srednjem triatlonu (2-76-20) s plavanjem v Krki na novomeški Loki in ciljem na kopališki jasi hotela Grad Otočec. ANDREJ ŠVENT PRVO DRŽAVNO ZMAJARSKO PRVENSTVO TOLMIN - Od 16. do 21. junija je v Tolminu potekalo prvo državno zmajar-sko prvenstvo. Zaradi slabega vremena so bile le štiri tekmovalne discipline. L prelet: Tolmin - prva obratna točka: Log Čez-soški, druga obratna točka: Soča - Tolmin. 2. prelet: Tolmin - Log Čezsoški - Tolmin. 3. prelet: Tolmin - Log Čezsoški - Tolmin - Most na Soči - Tolmin. 4. prelet: Tolmin - Log Čezsoški - Soča - Most na Soči -Tolmin. Tekmovanja seje udeležilo 12. ekip, v katerih je bilo okrog 30 zmajarjev. Klub za prosto letenje Novo mesto so zastopali: Jože Simončič, Matjan Primc, Boris Jerele in Franci Hosta. Iz novomeškega kluba za prosto letenje se je posamezno najbolje uvrstil Jože Simončič, na deveto mesto, iz kluba Krila Krško pa Andrejčič na trinajsto mesto. Ekipno so se uvrstili: 1. Delta Ljubljana, 2. Let. Škofja Loka, 3. Klub zmajaijev Maribor in 4. 36 KOLAJN — Navkljub temu da jesevniškim karateistom na nedavnem 1. državnem prvenstvu v kalah v Trbovljah zaradi spleta okoliščin spolzela iz rok medalja, je vodstvo sevniškega kluba nadvse zadovoljno s preteklo tekmovalno sezono. Kot pravi trener selekcij mlajših in starejših pionirjev (na posnetku) ter kadetov, Jurij Orač. so od septembra lani na večjih tekmovanjih osvojili kar 36 kolajn, od lega 9 zlatih, 12 srebrnih in 15 bronastih. Konec prihodnjega tedna bodo zaključili sezono na Otočcu. (Foto: P. P.) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Prepovedal je romanje na Brezje HEB Republiški inšpektorjih je ustavil pred vasjo Kočevske Poljane in jim prepovedal nadaljevati pot — Romarji zahtevajo opravičilo Takšen naslov bi mogoče brali v časopisih pred tridesetimi ali dvajsetimi leti, nikakor pa ne danes. Pa vendar berete prav. Pismo sem napisal na zahtevo romarjev, okrog petdeset jih je bilo, in ker mislim, da se kaj takšnega v »svobodni državi« ne bi smelo več dogajati. Iz Semiča smo odšli v soboto zjutraj ob 7.15 minut. Za prevoznika smo izbrali domačina, ki ima lastno obrtno dovoljenje v Nemčiji. Že po desetih minutah nas je zaustavila pred vasjo Kočevske Poljane policijska patrulja z republiškim inšpektoijem za ceste Ivanom Reharjem, kot se je predstavil. Njegov pomočnik in šoferja je bil novomeški inšpektor Matjan Žnidar. Predvideval sem, daje to pač rutinska kontrola, toda začelo se je zapletati. Šofer Zamida po izjavah inšpektorja Reharja ni imel nobenega dovoljenja, da nas romarje vozi na Brezje, daje tuj državljan, da vozi tuj avtobus. To meje začudilo in prosil sem za pojasnilo. Inšpektorje prinesel neka skripta, kjer je bil ta zakon podčrtan. Prebral sem in ugotovil, da tam piše, da se ne sme voziti po Jugoslaviji. Prosil sem za ponovno pojasnilo. Inšpektor je razlagal neke amandmaje in nam na kocu prepovedal nadaljnjo vožnjo. Skušal sem razložiti na lep način, da smo pač v Sloveniji, da Pritožba na pisanje iz Ribnice Novinarju Glavonjiču oči-tajo netočnost Gospod Milan Glavonjič, kadar pišete novinarske sestavke, bodite točni. V Dolenjskem listu z dne 11. junija na primer pišete o kočevskem rudniškem jezeru, vendar površina, ki jo navajate (146 hektaijev) ni pravilna. Celotna površina jezera znaša le 120 hektarjev. Površno ste ocenili tudi načrte, kijih je naročila in plačala Oprema Kočevje. Ti so bili javno razstavljeni v Likovnem salonu Kočevje že pred leti. Vaše pisanje učinkuje negativno. O kočevskem umetnem jezeru ste pisali v Slovenca, Nove novice in Dolenjski list. Pisali ste tudi o Kolpski magistrali, kije široka le nekaj več kot tri metre, vendar ni duha in sluha o magistrali. Prosimo vas, da v bodoče o resnih problemih ne pišete z levo roko, saj nas imate bralce že krepko za norca. Ne pišite novic, ki se niso nikoli zgodile, n.pr. v Slovencu ste pisali o krvodajalski akciji in navajali netočne podatke. Verjet-no nas hočete s pisanjem zavajati ali kaj podobnega, resnih namenov ne morete imeti. Sosedje iz Ribnice in člani študentskega kluba vozim romaije, stare in onemogle ljudi na Brezje, da bi rad čimprej naprej, da če smo napravili kako napako, plačamo kazen, toda vse zaman. V njihovem spremstvu smo morali na avtobusno postajo v Novo mesto. Imel sem občutek, da smo največji kriminalci. Kaj takšnega nismo doživljali niti v najbolj svinčenih časih. Na avtobusni postaji sem prišel do telefona in začel iskati ministrstva, od katerih bi dobil dovoljenje. Bila je sobota dopoldan in nikogar nikjer. Znova sem poskušal omehčati inšpektoija, vendar vse zaman. Dejal je, da le izvršuje zakone. Tudi romaiji so že prilezli iz avtobusa, ura je šla že na deveto, postajali so nervozni; nekateri so se jezili, kam smo prišli in kaj smo volili. Končno sem dobil zvezo z domom Slavka Hanžla, namestnika ministra za promet in zveze. Po krajšem prijaznem pogovoru nam je dal ob 9.05 minut ustno dovoljenje, da lahko romamo naprej na Brezje. Stvar seje spet zapletla, ker šoferju niso vrnili dokumentov.Dokumente smo dobili šele ob 9.25. Komentar k takšnemu početju je odveč. Debeli dve uri zavlačevanja in pravega boljševističnega postopka je bilo za romaije preveč, zato zahtevajo opravičilo. V imenu romatjev SLAVKO KALAN IZJAVA Zaradi indirektne in neformalne prepovedi delovanja bo naša stranka NAPREDNA NARODNA STRANKA CENTRA prenehala delovati in se s tem pridružila drugim strankam izven-parlamentame opozicije: Socialradikal-ni stranki Slovenije, Komisiji za človeške pravice RS, Ekološkemu zboru, desničarskemu meščanskemu gospodarskemu lobiju in levičarski študentski Komunistični partiji Slovenije ter njihovim podorganizacijam in podjetju d.o.o. Dr. MAREK LENARDIČ humanekolog mednarodni znanstvenik in konzultant VIDEMSKO PLANINSKO DRUŠTVO IZDALO PETO ŠTEVILKO GLASILA Te dni je Planinsko društvo Videm izdalo peto številko glasila Odmevi s hribov, ki jo ureja uredniški odbor pod vodstvom Lojzeta Štiha. Številka vključuje številne sestavke, kar kaže, da je videmsko planinsko društvo, ki mu predseduje Vinko Novak, eno izmed zelo delavnih. Glasilo Odmevi s hribov so z risbami opremili mladi planinci iz OŠ Leskovec, finančno pa so jo z oglasi podprli številni obrtniki iz Krškega in okolice. SLAVKO SMERDEL Ob 50-letnici belokranjskega odreda Narodnoosvobodilni boj bo ostal v vsej naši zgodovini med največjimi napori za ohranitev lastne bitnosti Velik je prispevek Bele krajine v tem boju. To ne izpričuje le 1250 v tem boju padlih in žrtev fašističnega nasilja, pač pa tudi velika povzročena materialna škoda tej, že do takrat zaostali agrarni deželici med Gorjanci in Kolpo, kjer pa so imeli ljudje pri največkrat skromno založenih kaščah in zidanicah za partizana vselej odprto srce in roko. V Beli krajini je bilo od prvega do zadnjega leta narodnoosvobodilnega boja več posebno pomembnih zgodovinskih dogajanj. Od kapitulacije Italije, s kratkim presledkom med nemško ofenzivo oktobra in novembra istega leta, je bilo najbolj trdno in najtemeljiteje v narodnoosvobodilnem smislu organizirano svobodno ozemlje, pravi zametek mlade slovenske državnosti Na tem ozemlju je skoraj vse do osvoboditve živelo in delovalo slovensko politično, vojaško in upravno vodstvo z vsemi takrat delujočimi ustanovami To pomeni da je moralo prebivalstvo Bele krajine poleg bremena boja proti sovražniku nositi še posebej breme vzdrževanja nekaj tisoč priseljenih pripadnikov ustanov in raznih služb slovenskega vodstva ter beguncev, ki so sem pribežali iz raznih krajev Slovenije in Hrvaškem. V svobodni Beli krajini so nastajale partizanske enote in odhajale osvobajat dele okupirane Slovenije. Sem so prihajale enote na krajše oddihe po hudih bojih, da so izpopolnile svoje razredčene vrste zaradi v boju padlih tovarišev in uredile bojno pripravljenost ter se upososobile za nove boje. Tu so nastajale in delovale vojaške institucije, ki so pripra vljale in usposabljale potrebni kader za bojne enote, tu so nastajale in delovale politične or- ganizacije, vključene v narodnoosvobodilni boj. Mnoge med njimi imajo domicil v črnomaljski in metliški občini- XV. divizija NOVJ, Belokranjski odred, SNOUB Ivan Cankar, II. bataljon I. brigade VDV, XIV. zaščitna brigada VSNOV, V. SNOUB Belokranjska Vojno šolstvo — oficirska šola GS NOV POS, Aktivist OF Belokranjskega okrožja. Partizanski pevski zbor, Varnostno obveščevalna služba za Belo krajino. Njihova zgodovina ni zgodovina le zmagoslavja in samih uspehov, ampak zgodovina nečloveškega trpljenja tisočev ljudi, ki so vsak dan smrti zrli v oči lačni, slabo obuti in oblečeni, vojaško in politično ne dovolj izkušeni Vsako izkušnjo so morali plačati s krvjo, vsak poraz pa jim je pomenil napotek za iskanje vzrokov zanj in njegovo odstranitev. Skozi vrsto večjih in manjših uspehov pa se kot rdeča nit vleče nepremagljivo hotenje po svobodi in pravičnejši družbeni ureditvi Prav to hotenje je bilo vzrok, da smo Slovenci ostali na svoji zemlji in v odločilnem trenutku tudi zmagali Zgodovina se je v nekem delu žal ponovila. Tudi v bližnji preteklosti smo morali naše nepremagljivo hotenje po svobodi in samobitnosti ponovno dokazati in si spet z žrtvami priboriti svobodo in samostojnost Borcem domicilnih enot in prijateljem Bele krajine je namenjeno srečanje ob 50-letnici Belokranjskega partizanskega odreda v nedeljo, 6. septembra 1992, v Črnomlju. Do takrat bo Dolenjski list v vsaki številki objavil kratek historiat ene od prej navedenih domicilnih enot pod skupnim naslovom »Enote NOV z domicilom v Beli krajini«. V današnji številki bo objavljen sestavek o histo-riatu šolstva v NOV Slovenije. JANEZ KRAMARIČ Lastninjenje in denacionalizacija ZZB Slovenije je za odpravo krivice iz povojnega obdobja, vendar tudi za odpravo krivice iz 2. svetovne vojne — Za večji pokojninski sklad ŠOLA POD PLA TNENO STREHO — Tabor Zveze prijateljev mladine iz Novega mesta, ki je postavljen na prostoru Doma slovenskih pionirjev v Dolenjskih Toplicah, je minuli teden že dobival pravo podobo. Oživili so ga učenci četrtih razredov šole iz Predvora na Gorenjskem. Učenci so bili takšnega načina druženja s svojimi učitelji nadvse veseli, lepo vreme, kopanje v bazenu in sprehodi v gozdu jim bodo ostali v trajnem spominu. V naslednjih počitniških mesecih bo v tem prelepem koščku Slovenije letovalo še 500 mladih iz vseh koncev domovine. (Foto: J. Pavlin) Nova številka Pionirjevega glasila Izšla je letošnja 2. številka Pionirja, glasila kolektiva GIP Pionir Novo mesto. Časopis izhaja že 26 let in zadovoljivo seznanja 3.050 zaposlenih v podjetju in njegovih 9 delniških družbah. Ze naslovnica tokrat pove, da skrb za inovacijsko dejavnost po 17 letih v Pionirju ni zamrla, celo dopolnjujejo jo z novimi domislicami. »Ideje so znanje, znanje je bogastvo« — s tem geslom vabi glasilo sedelavke in sodelavce. Lani so akcijo, ki je prejšnja leta trajala vsakič samo v maju, razširili na celo leto. Uspeh je bil zadovoljiv, predlogov je bilo več kot v prejšnjih obdobjih. Zdaj so zbiranje koristnih spodbud in idej za nadaljnji razvoj podprli med zaposlenimi še s paketom lepih nagrad. Razen DODATEK K »PRED PETDESET LETI S KOLI NA TANKE« Članek o meni s tem naslovom je korektno napisan, moti pa me le prvi odstavek, v katerem med drugim piše, da nekateri ugibajo, da naj bi po vojni pobijal v Rogu. Iz nadaljevanja pisanja se sicer jasno vidi, da v povojnih pobojih niti nisem mogel sodelovati, ker sem na Kočevsko prišel šele jeseni 1945 (poboji pa so se dogajali spomladi). Kdor pa teh datumov ne pozna dovolj natančno, bi lahko menil, da so tiste govorice celo resnične. Vendar niso, jaz za poboje niti nisem vedel niti nisem bil nikoli na krajih, kjer seje to dogajalo, saj sem o vsem tem zvedel šele s televizije. Sem pošten in human do vseh, ki imajo poštene nazore. To pišem torej samo zaradi že omenjenega stavka, ker želim, da je preklican. Poleg tega pa bi tudi hotel vedeti ime tistega, ki je o meni govoril tako laž. MILE OPAČIČ Kočevje tega, da vsak resen koristen predlog oz. idejo nagradijo z denarjem, ki znaša 10 odst. poprečne plače v Pionirju, bodo letos z žrebanjem podelili avtorjem praktične nagrade. Najboljše tri predloge bodo še posebej nagradili s kar dragocenimi uslugami iz domače operative. Glasilo tokrat piše o zgrajenem prvem zasebnem hotelu na Poljskem, s katerim sije Pionir še povečal zaupanje v tej veliki državi, kjer že poznajo njegove hitre in kvalitetne gradnje. Žaupa-na mu je izdelava projektov za veliko bolnišnico v Sibiriji — v Pitjah v tju-menski oblasti, ki je od Moskve oddaljena toliko, kolikor znaša razdalja od Moskve do Londona. Tam bo zrasla bolnišnica z 270 posteljami. Zanimivo je branje o gradbenih načrtih Pionirja v Latviji in o ras ta vi njegove »rastoče bio hiše« v Zagrebu, kjer so že naročili prvih 20 takih hiš za Veliko Gorico. Članki in vesti poročajo še o Pionirjevih dejavnostih na raznih gradbiščih, o obisku sejma Bauma 92 v Muenchnu pa o prejetem republiškem priznanju civilne zaščite ter o razgibani dejavnosti agencije Pionir-Tours. Na 12 straneh objavlja časopis kar 32 fotografij in karikatur. V. K. KRVODAJALSKA AKCIJA V ŽUŽEMBERKU LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije pripravlja za julij in avgust več krvodajalskih akcij. Na Dolenjskem bo krvodajalska akcija 31. avgusta v Žužemberku. Za krvodajalsko akcijo se lahko prijavite pri občinski organizaciji Rdečega križa, v delovni organizaciji pa pri aktivistu RK, odgovornem za krvodajalstvo. Izvršni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je sprejel stališča do osnutkov Zakona o dena- Znanje — pogoj za uspešen razvoj Ob novi številki Utripa Krke Da objaviš na 20 straneh tovarniškega glasila 25 resnih sestavkov, razmišljanj, poročil in anketo, razen tega pa še 20 fotografij in precej kratkih novic ter zahval, hkrati pa pritegneš bralčevo pozornost, da »svoj časopis« temeljito prebere in spet zve o domači hiši veliko novega — za to je potrebna kar precejšnja sposobnost in dolgoletna dejavnost v obveščanju. Kaže, da ima »Utrip Krke«, glasilo tovarne zdravil, to vprašanje dobro rešeno. Potrjuje ga tudi zadnja, 4. številka, ki pritegne celo razvaja-nega bralca izven tovarniških vrat. Uvodnik razmišlja o skrbeh mlade slovenske države, kije v nesreči priskočila na pomoč hudo prizadetim južnim sosedom, kljub temu da ima sama doma nešteto težav. Ko opisuje Krkino dejavnost v tujini, Boris Česen zanimivo predstavi delo tovarniških strokovnjakov v nekdanji Sovjetski zvezi. Od Vladivostoka ob Japonskem morju do Kijeva, Petrograda, Alma Ate v Kazahstanu do Minska v Belorusiji navezujejo Krkini predstasvniki koristne stike in razgovore v novih podružnicah novomeške tovarne zdravil. Korenite politične in gospodarske spremembe v novi Skupnosti neodvisnih držav teljajo od Krke docela nove načine vzpostavljanja in utrjevanja ekonomskih stikov. Kaže, da to delo zelo uspešno poteka. O strokovnih vprašanjih vedno enake kakovosti izdelkov ter ovojnin zanje razmišlja tokrat dipl. inž. Silvo Oblak, namestnik direktorja kontrolno-analit-ske službe v podjetju. Največ prostora je Katja Štimac namenila v novi številki pogovoru z magistro Elico Rustja, direktorico sektorja za raziskave in razvoj v Krki. Že skoraj trideset let dela znana strokovnjakinja v podjetju, od tega kar 25 let pri razvoju novih proizvodov. Po njeni izjavi gradi Krka svojo bodočnost na tehle temeljih: na sedanjem izboru zdravil in v prihodnje povečani proizvodnji surovin-aktivnih substanc, na inovativnosti in še večjem vlaganju v raziskovalno ter razvojno dejavnost ter na povečanju proizvodnje zdravil z novimi lastnimi proizvodi in specifiko. »Generacije, ki prihajajo, morajo biti sposobne sprejemati in uporabljati najnovejša znanja in skupaj z izkušnjami starejših zagotavljati Krkin razvoj,« trdi mag. Elica Rustja. TONE GOŠNIK Šolstvo v NOV Slovenije Narodnoosvobodilna vojska Slovenije je nastajala in se razvijala v razmerah hudega boja z močnim, dobro organiziranim in oboroženim okupatorjem. V takih okoliščinah je vloga starešinskega kadra veliko zahtevnejša in pomembnejša kot tedaj, ko armada nastaja v miru in se usposablja za boj, ter stopi vanj že pripravljena. Partizanski starešine so morali pritegovati ljudstvo v narodnoosvobodilni boj, organizirati enote iz njega in te enote voditi v bojih, ki so bili veliko težji in bolj zahtevni kot v klasičnih vojnih razmerah. Za vse to so jim bili potrebni ustrezno znanje in izkušnje. Tako je bila izgradnja starešinskega in drugih kadrov brez dvoma med najpomembnejšimi nalogami vodstva narodnoosvobodilnega gibanja, bila je pomemben del ustvarjanja in graditve oboroženih enot. Njihovemu izobraževanju so posvečali ustrezno skrb od samega začetka narodnoosvobodilnega gibanja. Že poleti 1941, ko so prve partizanske enote šele nastajale, so v okupirani Ljubljani organizirali sanitetne in radiotelegraf-ske tečaje, nakar so udeleženci odhajali v že ustanovljene enote in štabe. Dokler ni bilo možnosti za ustanovitev vojaških šol, se je kot oblika usposabljanja starešin partizanskih enot uveljavilo objavljanje strokovnih člankov v glasilih, ki sojih izdajali vodilni organi narodnoosvobodilnega boja, ter izdajanje ustreznih priročnikov. Tako je že poleti in jeseni 1941. leta izšlo več takih člankov v Delu, glasilu Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, in v Slovenskem partizanu, glasilu Glavnega poveljstva slovenskih parti- zanskih čet. V začetku leta 1942 pa je to poveljstvo izdalo že dva prva priročnika, namenjena starešinam, in sicer z naslovom Kratek tečaj za partizanske poveljnike in Partizanski politkomisar. Ko seje narodnoosvobodilna vojska Slovenije dokaj razvila in je v svoji sestavi poleg odredov in brigad imela že prve divizije, v njene vrste pa so v večji meri vstopali aktivni in rezervni oficirji bivše jugoslovanske vojske in izobraženci, so nastale ugodne razmere za ustanavljanje vojaških šol. Prva je začela delovati oficirska šola Glavnega štaba Slovenije, in to 3. avgusta 1943. Nato so postopoma organizirali oficirsko šolo pri 9. korpusu in Vojski državne varnosti ter podoficirske šole pri štabih divizij, 7. in 9. korpusa in 4. operativne cone. Tako so v času narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji delovale tri oficirske in deset podoficirskih šol, nekatere daljši, druge krajši čas. V njih se je skupno usposabljalo 7633 slušateljev. Poleg teh so v NOV Slovenije organizirali še druge šole in tečaje: politične, sanitetne, veterinarske, radiotelegrafske in pevovodske. Vse to šolstvo je nedvomno veliko pripomoglo k uspešnemu narodnoosvobodilnemu boju na Slovenskem. Največ kadrov se je izobraževalo v oficirski šoli Glavnega štaba Slovenije in v podoficirski šoli 7. korpusa. Obe sta delovali na Dolenjskem oziroma v Beli krajini. Med vsemi vojaškimi šolami sta bili najbolj razviti. Oficirska šola Glavnega štaba je imela 15 oddelkov: pehotni, artilerijski, inženirski, za zveze, radiotelegrafski, radiotehnični, višji ofi- cirski, obveščevalni, tankovski, inten-dantski, politični, za izgradnjo vojaške oblasti, sanitetni in prometni. Začela je delovati v nekdanji kočevski vasici Gri-čice pod Rogom, iz katere so se konec 1941. leta izselili kočevski Nemci. Po kapitulaciji Italije je bila nekaj časa razmeščena v semiški gorici, nato v Črmošnjicah, od začetka leta 1944 dalje pa v svobodni Beli krajini delno v Metliki, delno v Črnomlju. V njej se je šolalo skupno 3198 slušateljev. Razpustili sojo v Ljubljani kmalu po končani vojni. Podoficirsko šolo 7. korpusa so ustanovili 1. junija 1944 po razpustitvi tovrstnih šol v divizijah. Najprej je delovala v Ambrusu v Suhi krajini, nato krajši čas v vasi Hrib pri Loškem Potoku, v začetku novembra pa seje preselila v Semič. Tuje ostala do konca aprila 1945, ko so jo razpustili. V njej je bilo deset oddelkov, v katerih je opravilo pouk 1459 partizanov. Manjši del kadrov narodnoosvobodilne vojske se je šolal tudi zunaj te, in sicer v nekaterih političnih in drugih šolah, ki so delovale v Sloveniji. Od leta 1944 dalje pa so se slovenski partizanski starešine in borci šolali tudi zunaj Slovenije. To so bile letalske, tankovske, mornariške in nekatere druge šole in Vojaška akademija, delovale pa so delno v okviru NOV Jugoslavije, in sicer v že osvobojenem Beogradu in Dalmaciji, delno pa v okviru zavezniških armad v severni Afriki in v Sovjetski zvezi. V šole zunaj Slovenije je odšlo 1190 partizanov. Večina teh je končala šolanje po vojni. POLDE ŠTUKELJ cionalizaciji in osnutka Zakona o privatizacij podjetij. ZŽB Slovenije v načelu soglaša z osnovnimi izhodišči osnutka zakona, strinja se, da je potrebno odpraviti krivice iz povojnega obdobja, hkrati s tem pa je nujno odpraviti tudi krivice in škodo, prizadejano v času 2. svetovne vojne. Skupščina je ugotovila, da v procesu lastninjenja družbenega premoženja gre tudi za premoženje, kije bilo nacionalizirano tujim državljanom kot povračilo vojne škode, in za premoženje, kije bilo pridobljeno z reparacijami in drugimi oblikami kompenzacij vojne škode. V to kategorijo sodi tudi premoženje, ki je bilo zaplenjeno kot vojni dobiček. Zaradi vsega tega skupščina predlaga ustanovitev posebnega republiškega sklada za povračilo vojne škode, v katerem naj se izdvoji zgoraj navedeno premoženje. Od državnih organov zato pričakujemo dosledno izvajanje L, 2. in 87. člena Zakona o denacionalizaciji in zahtevamo, da storijo ustrezne korake. Opozarjamo tudi na poskuse špekulativnega pridobivanja državljanstva Slovenije, da bi se po enem ali drugem zakonu ponovno pridobilo premoženje, kije bilo zaplenjeno kot imovina državljanov sovražnih držav. V zvezi z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki se nanaša na prenos delnega premoženja na pokojninski sklad, predlagamo, da se ta poveča za 20 odst., saj je družbeno premo-ženjue nastalo z delom več generacij današnjih upookojencev. Poleg tega se število upokojencev povečuje ob hkratnem zmanjševanju števila zaposlenih, ki olačujejo prispevke v pokojninski sklad. V skladu s predlaganim bi bilo potrebno preoblikovatti 5., 9. in 32. člen ter dodati nov, 31 .a člen v osnutku Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Čim prej pa je potrebno vzpostaviti tudi posebno strokovno medresorsko komisijo, ki bi bi pripravila in zbrala celovito gradivo z vsemi odškodninskimi zahtevki do Zvezne Republike Nemčije. Predsedenik IO ZŽB IVAN DOLNIČAR ZASKRBLJENOST Slovenke, Slovenci, odprimo oči in poglejmo, kaj se danes v Sloveniji godi. Slovenija postaja država Neslovencev. Demokracija hira, umira, ker jo bivše 45-letno enoumje zatira. Slovenci, postavimo se v bran, da ne bo prepozno in slovenski narod nazaj Balkanu prodan. Vse kaže tako, če ne bomo budni, enotni, da še hudo bo prišlo. Mala Slovenija se prenaseljuje, kriza, brezposelnost povečuje, ruši se demokratično izvoljena oblast, kar nobenemu sistemu ni v čast. Vse bivše leve parlamentarne stranke, da bi dobile močno volilno bazo, so izsilile za Slovence sramoten zakon o državljanstvu. Neslovencem so dobesedno vsiljevali slovensko državljanstvo, pri veliki slovenski brezposelnosti se vsakodnevno izdajajo delovna dovoljenja in enoletna dovoljenja za bivanje tujcev. Slovenci pa molčimo, tiščimo glave v pesek in še kar naprej podpiramo to enoumje in zlo slovenskega naroda. Če sem že začel, da Slovenija postaja država Neslovencev, potem naj tudi končam, da je tukaj Slovenija, da smo tukaj Slovenci doma, da Slovenci drugega doma nimamo, zato mora Slovenija ostati slovenska država. Slovenijo bomo ljubili, opevali, častili, branili, tako so nas oče in mati učili in tako bomo tudi mi svoje otroke vzgojili. TONE FRANTAR narodni demokrat Ljubljana NA IZLETU Trinajstega junija smo se upokojenci kljub turobnemu vremenu odpravili na izlet. Z dvema avtobusoma smo se odpeljali skozi Brestanico, Senovo in Koprivnico v Podčetrtek, kjer smo si ogledali Atomske Toplice. Kmalu smo spoznali tudi najstrejšo zeliščno lekarno. Tam nam je prijazen menih dajal napotke, kako se uporabljajo zeliščna zdravila. Ogledali smo si zelo staro, lepo cerkev, ki jo trenutno obnavljajo. Naši pevci so v cerkvi zapeli več cerkvenih pesmi. Poslovili smo se z nakupom spominkov in se odpeljali na bližnji hribček, kjer ima mlad kmet okrog 100 jelenov lopatarjev in muflonov. Prideluje pa tudi veliko količino šampinjonov in gnojilo, ki ga proizvajajo kalifornijske gliste. Poslovili smo se od prijaznega mladeniča in se odpravili na kosilo in zabavo. Bil je to lep izlet. GABI LOVCI NAMENILI KOS SRNJADI BEGUNCEM NOVO MESTO - Vse lovske družine, ki spadajo v Zvezo lovskih družin Novo mesto, so namenile kos srnjadi za begunce, ki prebivajo v novomeškem zbirnem centru. Lovci so sklep sprejeli na svoji skupščini 17. junija, po enega srnjaka bo prispevalo 21 lovskih družin. razne jušne m J Knorr kocke * ^ z oznako nagradna igra pošljite do 31. 7 1 992 • na naslov Nagradna igra Knorr P P 16 61112 Ljubljana Žrebanje nagrad bo 3 8. 1992 Imena dobitnikov bodo objavljena v reviji Jana in časopisih Nedeljski dnevn.k. Gorenjski glas, Primorski dnevnik. Dolenjski list. Večer m Slovenske novice TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 2. VII. SLOVENIJA 1 ?„45 -12.55 in 16.25 - 0.40 TELETEKST 0.00 VIDEO STRANI 10-°0 PROGRAM ZA OTROKE 10.10 PEDENJŽEP 10.40 DIMNIKARČEK SE POTEPA PO SVETU, 1/13 10.50 VSAK REGRAT DOBI ENKRAT LUČKO 1105 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: KOSTNI MOZEG ‘L30 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE STROJEV: MOTOR, 4. del 2.00 POROČILA .“•“•j TV DNEVNIK BIH, ponovitev :~0 VIDEO STRANI 16.40 VIDEO STRANI 16.50 NAPOVEDNIK ■55 ŠPORTNA SREDA, ponovitev L50 EP VIDEO STRANI ' " POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE S. Rozman: OBLAČEK POHAJAČEK, 1/4 18.25 EP VIDEO STRANI ‘«■28 ZE VESTE..., svetovalno - izobra-ževalna oddaja £05 RISANKA 9.20 NAPOVEDNIK 0.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 TVARIETE 2135 TEDNIK DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT * POSLOVNA BORZA ff-00 NAPOVEDNIK 23-05 SOVA 23.05 DRAGI JOHN, amer. nanizanka, 10/22 23.30 IGRA, NIZ IN ZMAGA, angleška nadaljevanka, 2/3 SLOVENIJA 2 1445 Video strani - 14.55 Wimbledon: vitevj ^ 1800 R1 ' V" ^ (P°n°' K ) Regionalni programi - ™per: Slovenska kronika -19.00 Modro Fpietje (španska nadalj, 8/38) - 19.30 2n Sn'n I® ' 20.05 Video lestvica - Um , ■« s,edeh napredka - 21.30 Ssasa W- ,,d'4d Tenis, polfinale (posnetek iz "■mbledona) - 1.40 Video strani petek, 3. vn. SLOVENIJA 1 9-05 - 0.55 TELETEKST o?n „yiDEO STRANI '30 □ in°GJ3AM ZA OTROKE 9-30 SKRIVNOSTNI otok, angleška nadaljevanka, 4/6 ,0 0 K0 3E POMLAD, 5/6 0 50 vdevLEDEH NAPREDKA’ P°no' 12.00 POROčila B0RZA’ P°n0ViteV 12.05 DNEVNIK BIH, ponovitev 2.50 VIDE0 STRANI 4m mDE0 stran1 napovednik 10 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 20 GOSPODARSKA ODDAJA: 17 ss i0-000 OBRATOV, ponovitev Z53 POSLOVNE INFORMACIJE 8-00 DNEVNIK 1 10 PROGRAM za otroke 18.10 EBU DRAME ZA OTROKE: EMMY 19 m n8,/5 EURODISNEYLAND £0 Risanka Zil napovednik ■30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, 20 F°RUM U W.M. Thackeray: SEMENJ 2l.4o SovaV°STI’ angl' nada,i ’ 8/8 ROSEANNE, 5. epizoda amer. 27 m nan*zizanka t* Ba1""' sport ^■40 SOVA: 22 40 IGRA, NIZ IN ZMAGA, angl. nadalj., 3/13 23.40 KVARTOPIREC IN PROSTITUTKA, amer. film SLOVENIJA 2 17fin £'m0ledon: tenis, polfinale (m) -al„i 8ova (ponovitev) - 18.25 Region-|ir,.n.,Progranii - Maribor: Slo-venska i ,'Aa -19.30 Dnevnik BiH - 20.05 Jazz n1,„!'les ‘ 20.30 Intervju - 21.20 Slovenski taln;Mln ' 21-50 Umetniški eksperimenti. Pro8ram: Studio City - 22.50 Uto lt0 1 ln Solisti Veneti (ponovitev L dela 233,erta iz stolne cerkve v Piranu) -, I enis, polfinale (posnetek iz "nbledona) - 0.35 Video strani ^°BOTA, 4. VII. Slovenija i n , " 1-30 TELETEKST „•50 VIDEO STRANI ®*> IZBOR 0.40 RADOVEDNI TAČEK »■55 LONČEK, KUHAJ!: JABOLČNI ZAVITEK 10.10 MODRO POLETJE, Ponovitev 1. in 2. dela španske 1 j i „ nadaljevanke '3 zgodbe iz školjke 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BIH, ponovitev 12.50 VIDEO STRANI 13.20 INTERVJU, ponovitev 14.10 NAPOVEDNIK 14.15 KOLIKO POZNAMO BIBLIJO?, ponovitev kviza 15.15 TRI ZGODBE, slov. film (ČB) 17.00 TEDNIK, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 S. King: ZLATA LETA, zadnji del amer. nadaljevanke 19.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 ONA + ON 21.35 SOVA MURPHY BROWN, 31. epizoda amer. nanizanke 22.00 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA: 22.30 IGRA, NIZ IN ZMAGA, angleške nadaljevanke, 4/13 22.35 AMERIŠKA SRHLJIV KA, ameriški film 1.00 NOČNE URE, 16. epizoda amer. varietejskega programa 1.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.45 Video strani - 14.55 Wimbledon: tenis, finale (ž) - 16.30 Sova (ponovitev) -18.00 Da ne bi bolelo -18.15 Angleščina v poslovnih stikih - 18.30 Alpski večer (1. oddaja) - 19.00 Kremenčkovi - 19.30 Dnevnik BiH - 20.05 Klasika - 20.30 Kraja za bogove (franc, film) - 22.10 Tenis, finale (posnetek iz Wimbledona) - 23.10 Video strani NEDELJA, 5. VIL SLOVENIJA I 7.40 -13.20 in 14.55 - 0.30 TELETEKST 7.55 VIDEO STRANI 8.05 PROGRAM ZA OTROKE 8.05 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.00 KLUB KLOBUK V ČA-TEŠKIH TOPLICAH 10.35 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL ZAGORJE, 2. oddaja 11.05 KRONIKA, ponovitev kanadske poljudnoznan. serije, 11/26 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.10 KREMENČKOVI, ponovitev 12.40 ALPSKI VEČER, ponovitev L oddaje 15.10 VIDEO STRANI 15.20 PROGRAM ZA OTROKE EBU DRAME ZA OTROKE: EMMY, ponovitev 15.45 NAPOVEDNIK 15.50 OREL JE PRISTAL, angl. film 17.50 EP VIDEO STRANI 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz., 1/13 19.00 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 VELIKE TRGOVSKE POTI: SOLNA POT, angl. dok. serija, 5/8 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 NAPOVEDNIK 23.05 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 12. epizoda IGRA, NIZ IN ZMAGA, angl. nadalj., 5/13 SLOVENIJA 2 12.25 Video strani - 12.35 Sova (ponovitev) -13.50 Napovednik -13.55 Športna nedelja: 14.00 Formula 1; 15.30 Wimble-don: tenis, finale (m) - 1930 Dnevnik ORF - 20.00 Slovenija za Bosno (posnetek koncerta, 2. del) - 20.30 Brezdomci (angl. dok. serija, 1/4) - 21.25 Ljubezen nam je vsem v pogubo (1/3) -22.15 Mali koncert - 22.25 Športni pregled - 22.55 GP v atletiki (posnetek iz Osla) - 0.55 Formula 1 (posnetek) - 1.35 Video strani PONEDELJEK, 6. VII. SLOVENIJA 1 9.05 -12.10 in 16.20 - 0.35 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI 9.30 PROGRAM ZA OTROKE 9.30 L Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK, 3/10 10.00 OBLAKI, SONCE, DEŽ IN VETER, L oddaja 10.10 SEMENJ NIČEVOSTI, ponovitev angl. nadalj., 7/8 11.10 IV MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 16.35 VIDEO STRANI 16.45 NAPOVEDNIK 16.50 SLOVENSKI MAGAZIN, ponovitev 17.20 OBZORJA DUHA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.45 ALI BODO PREŽIVELI? MAHAGONIJEVA ZVEZA, angl. poljudnoznan. serija, 377 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 POLITIK NOVEGA KOVA, angl. naniz., 13/14 21.05 Milan Jesih: NASMEHI, izvirna TV igra 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 NAPOVEDNIK 22.40 SOVA: IGRA, NIZ IN ZMAGA, angl. nadalj., 6/13 HEMINGWAY, evropsko-amer. nadalj., 1/8 SLOVENIJA 2 16.30 Video strani - 16.40 Sova (ponovitev) - 17.55 SP v jadranju “Evropa” (posnetek iz Izole) 18.25 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika - 19.30 Dnevnik KP - 20.00 Videošpon - 20.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija - 21.00 Sedma steza - 21.30 Ciklus filmov L. Bunuela: Dnevnik sobarice (franc, film, ČB) - 23.05 Studio: Kriminal - 23.35 Video strani TOREK, 7. VH. SLOVENIJA 1 8.50 -12.10 in 15.45 - 0.50 TELETEKST 9.05 VIDEO STRANI 9.15 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.10 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: KRI 10.35 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE VIDEOZAPISOVALNIKA, 5. del 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 DA NE BI BOLELO, ponovitev ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev 12.00 POROČILA 16.00 VIDEO STRANI 16.10 NAPOVEDNIK 16.15 DNEVNIK SOBARICE, ponovitev franc, filma 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.40 MOSTOVI 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 OSMI DAN 21.20 NOVOSTI ZALOŽB 21.35 AMBASADORKIN SOPROG, franc, nadalj., 1/13 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA: BREZ ŽENSK MENDA NE GRE, angl. naniz., 6/6 IGRA, NIZ IN ZMAGA, angl. nadalj., 7/13 GLASBENI UTRINEK: B. Smetana: VLTAVA SLOVENIJA 2 15.25 Video strani - 15.35 Sova (ponovitev) - 17.20 Svet poroča - 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 19.00 Modro poletje (španska nadalj., 9/38) - 19.30 Dnevnik ZDF - 20.00 V službi rock n rolla - 20.30 Glasba, show in cirkus - 21.30 Omizje - 23.30 Svet poroča (ponovitev) - 0.10 Video strani TERME TOPOLŠICA, HOTEL VESNA zelene počitnice v dolini meseca POČITNIŠKI PROGRAM ZAJEMA: POLNI PENZION V 1/2 SOBI PLAVANJE V TERMALNEM BAZENU MERITVE KRVNEGA TLAKA IN TELESNE TEŽE KONZULTACIJO PRI ZDRAVNIKU SPECIALISTU VSE DRUŽABNE PRIREDITVE, KI POTEKAJO V HOTELU REKREACIJO IN ANIMACIJO POD STROKOVNIM VODSTVOM (GIMNASTIKA V BAZENU IN TELOVADNICI, TRIM STEZA ) CENA: 7 dni = 301 DEM. 10 dni 420 DEM, 14 dni 574 DEM turistična taksa in zavarovanje 1 DEM na dan DODATNE AKTIVNOSTI — z doplačilom: — možnost izletov (Savinjska dolina, Logarska dolina, Golte, A vstrija, kmečki turizem, lokalne zanimivosti...) — šport tenis igrišča, konjeništvo, športni ribolov, kajak, kanu, surfanje na velenjskem jezeru, športno letalstvo in jadralna letala na letališču v Lajšah (3 km od hotela) — ustvarjalna delavnica — tečaj oblikovanja z glino UGODNOSTI: — UPOKOJENC110% POPUSTA — OTROCI DO 5 LET IMAJO BREZPLAČNO BIVANJE — OTROCI OD 5 DO 12 LET IMAJO 40% POPUSTA (na tretjem ležišču oz. če spijo s starši) — ZA BIVANJE NAD 10 DNI — MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE — ZA BIVANJE OD 7 DO 10 DNI — MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel VESNA REZERVACIJE: (063) 892-120 141 049, fax.: (063) 892-212 SREDA, 8. VII. SLOVENIJA 1 9.35 -12.10 in 16.25 - 1.05 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 PROGRAM ZA OTROKE PORTRET MILANA KLEMENČIČA SREČANJE Z ŽIVALMI NAŠIH ALP 10.55 AMBASADORKIN SOPROG, ponovitev franc, nadalj., 1/13 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 16.40 VIDEO STRANI 16.50 NAPOVEDNIK 16.55 BREZDOMCI, ponovitev angl. dok. serije, 1/4 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE ŽIV ŽAV 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK * 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 FILM TEDNA: SKOZI PLAMEN NIKARAGVE, amer. film 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 KRONIKA, kanadska poljudnoznan. serija, 13/26 23.30 NAPOVEDNIK 2.3.40 SOVA: NENADNI USPEHI, amer. naniz., 8/19 IGRA, NIZ IN ZMAGA, angl. nadalj., 8/13 SLOVENIJA 2 16.00 Video strani - 16.10 Osmi dan (ponovitev) - 17.00 Sova (ponovitev) -18.25 Regionalni programi - Maribor: Slovenska kronika - 19.30 Dnevnik KP - 20.00 Športna sreda: Lausanne: GP v atletiki - 23.30 Video strani DOLENJSKI UST Dogodki v sliki in besedi VESELJE V ROMSKEM NASELJU — Romom v Žabjeku se pišejo lepši časi Sredi minulega ledna so prvič predsla vili nove družabne prostore sredi no vega naselja in tokrat so najmlajši Romi s svojimi »civilnimi« učiteljicami pokazali, kaj znajo narediti, otrokom pa so pomagale tudi njihove matere. Ta čas Romi še najbolj pogrešajo svojega »občinskega koordinatorja« Poldeta Jevška, kije odšel med teritorialce. Na slike Duško Balažek imajo rade vse generacije Romov, saj edina med »civili« ob vlada romšiino. V tem jeziku se tako lahko bolj približa tem dolenjskim nomadom in jih vodi civilizaciji naproti. (Foto: J. Pavlin) TEŽKI ČA SI SE Č UTI JO PO VSOD — Varo vanci delavnic pod posebnimi pogoji (DPP) so pridni in dobri dela vci, morda ne tako hitri kot nekateri drugi, zato pa zelo natančni pri izdelavi različnih gobelinov, tapiserij, prtov in ostalih ročnih del in tudi pri sestavljanju, zlaganju ali razvrščanju različnih materialov oziroma izdelkov. Tega so se podjetja in obrtniki včasih za vedali in se storitev varovancev DPP tudi posluževali, čeprav le zato, ker so želeli pomagati duševno prizadetim, ali pa morebiti zato, ker sejim je to finančno splačalo. Danes pa so DPP, da bi si pridobile nekaj denarja in, kar je še pomembneje, da bi lahko bili njiho vi varo vanci s čim zaposleni, prisiljene prek različnih oglasov ponujati svoje storitve. Tako je vsaj z DPP iz Ribnice, katere varovanci so na sliki (Foto: M. L.-S.) PETJE, PLES IN SLIKE — Otroci, ki obiskujejo metliški otroški vrtec, so konec preteklega tedna skupaj s svojimi vzgojiteljicami pripravili pod arkadami tukajšnjega gradu razstavo risbic, ki so jih ustvarili v zadnjem letu. Starše, ki so sijih z zanimanjem ogledali, pa so razveselili tudi s kulturnim programom, v katerem so zapeti in zaplesali (na fotografiji). O razvoju likovnega ustvarjanja pri otrocih je spregovorila ravnateljica vrtca Branka Hauptman. (Foto: M.B.-J.) ti/rwUu>itwr tuja/ BEGUNCI NA NAŠI ŠOLI V torek so na našo šolo prišli begunci iz BIH, ki so sedaj na Sromljah. V naš razred je prišla deklica, ki ji je ime Edina. V začetku smo imeli zaradi jezika nekaj težav, a smo se kmalu sporazumeli. Bila je zelo prijazna in zna že veliko snovi, ki smo jo mi šele predelali. Tudi ona je bila zadovoljna z nami. Obljubila nam je, da nas bo še obiskala. Dali smo ji majhno darilo, na katero smo se podpisali, ona pa nam je dala svoj naslov, da ji bomo lahko pisali, ko se bo vrnila domov. Bili smo zelo veseli, da so nas obiskali begunci in upamo, da bomo ohranili prijateljske stike z njimi. DARJA CERJAK novin. krožek Vrabčki OŠ Artiče JAZ, ŠENTJANŠKI TURISTIČNI VODNIK Če bi bila jaz turistični vodnik v Šentjanžu, bi turistom pokazala spomenik, kije posvečen Milanu Majcnu in Janči-ju Mevžlju. Povedala bi jim, da sta po hrabrem boju proti Nemcem umrla v Murnicah. To je bilo pred petdesetimi leti. Priljubljen je bil tudi Janez Evangelist Krek. Šentjanž je imel rad. Imenoval ga je šopek slovenske dežele. Tudi umrl je tukaj leta 1917. Bilje zaveden Slovenec. Turistom bi pokazala še cerkev Janeza Krstnika, ki je lepa in že precej stara. V našem kraju je tudi šola, pošta, tri trgovine in veliko pokopališče. Ob lepem vremenu pa bi turiste povedla skozi Mumice na Leskovec, od koder je lep razgled na Šentjanž. JASNA LESTAN 6. r., OŠ Šentjanž (Iz glasila Prvi koraki) ČRNA ODLAGALIŠČA V OKOLICI ŠENTJERNEJA Divjih odlagališč bi moralo biti iz dneva v dan manj, a ni tako. V bližini Šentjerneja sta kar dve večji odlagališči. Zasuli sojih že z zemljo, a se je kmalu nabralo novih smeti. Ti smetišči sta v bližini starega sejmišča in v bližini hmeljskih nasadov. Ljudje ne vedo, kje bi odlagali smeti, in jih puščajo povsod. Morali bi se zgledovati po zahodnih državah, kjer je ljudi že srečala pamet, in odpadni material odlagati na posebej urejena smetišča, kjer bi uporabno ločili od neuporabnega. Prihranili bi denar in pomagali naravi. Sedaj se kot otroci zgražamo nad dejanji odraslih in se ne zavedamo, kako kmalu bomo mi tisti, ki bomo odločali o čisti naravi in lastnem zdravju. ALEŠ ŠKRUBELJ 6. a, OŠ Šentjernej (Iz glasila Naša pot) NOTRANJOST ČLOVEKU -ZUNANJOST OKOLJU JELKA že za 1.951.000 SLT Ul osnovnih linov Siiš - iijiornhci okolju prijuziiih [Mftaedfe/ Lesna industrija, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.: 064/631-241,632-209, fax: 064/632-261,631-835 -V * ' L Informativni dan z nasveti arhitekta bo v predstavništvu KRŠKO CKZ 21, tel.: 0608/21-236 dne 8/7-92 od 12.-17. ure. NAŠ NAGRADNI IZLET Učenci tretjega razreda smo pridno pisali spise in risali risbice o vlakih. Naš trud ni bil zaman, nagrajeni smo bili z brezplačno vožnjo po Sloveniji. Odločili smo se, da se z vlakom odpeljemo v Ljubljano in si ogledamo živalski vrt. V četrtek smo odpotovali. Ta izlet nam je bil zelo všeč. Zahvaljujemo se Železniškemu gospodarstvu Ljubljana za nagrado. Učenci 3. r. OŠ Tržišče 20% POPUST za vodoinstalacijski material 15% POPUST za radiatorje Jugoterm 10% POPUST za elektroinstalacijski material 5% POPUST za belo tehniko Popusti veljajo pri nakupu nad 5.000 SLT in do 12. julija! 10% POPUST za ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG samo še ck> konca junija! Metalka Trgovina PRODAJALNA METLIKA tel. 068 58-115 @ metalka .v/ ;>> SRK •V. vX 1 i 1 I s? I I I i 1 i i ■& KLJUČAVNIČARSTVO Cegelnica 49a i:;068/25065 68000 NOVO MESTO % s S: S £ objavlja prosta delovna mesta 1. strojnega tehnika 2. KV varilca 3. KV ličarja 4. KV ključavničarje Pogoji: Pod točko 1. končana 4-letna srednja šola in 5 let delovnih izkušenj Pod točko 2., 3. in 4. končana 3-letna poklicna šola in 5 let delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. s#' VELIKA RAZSTAVNO-PRODAJNA AKCIJA VSE ZA VAŠ DOM V AVLI OSNOVNE ŠOLE GRM NOVO MESTO od 4 — 7. julija 1992 po najnižjih možnih cenah in ugodnih pogojih nakupa SPALNICE, DNEVNE IN MLADINSKE SOBE, SESTAVUIVO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO, MIZE, STOLI, DRSNA IN HARMONIKA VRATA, STREŠNA OKNA, SVETILA, TRGOVINSKA OPREMA, AKUSTIKA IN TV TEHNIKA, PREGRINJALA, VOLNENE DEKE, PRTI IN POSTELJNINA. TOVARNAPOH^TVA Brežice, STOLARNA Dobrepolje, UK Kočevje, PIONIR Novo mesto, SIMSON Bočna, ZLIT in BPT Tržič, TVO Škofja vas, PRESTIGE Levec in ELBA Novo mesto. Izkoristite enkratno priložnost prihranka tudi do 50% v AVLI OSNOVNE SOLE GRM Novo mesto od 4. — 7. julija 1992 vsak dan od 9. — 19. ure. UGODNA PRODAJA SEDEŽNIH GARNITUR IZ GOVEJEGA USNJA V času od 25. junija 1992 do 15. julija 1992 vam v prodajalni NOVE OPREME v Slovenj Gradcu in Novem mestu nudimo naslednje ugodnosti: SEDEŽNE GARNITURE V USNJU - PARTNER (T, D, K, F) - LARA (T, D, F) - LARA (T, 2 F) SEDEŽNE GARNITURE V BLAGU - SATURN (T, D, F) - SATURN (T, 2 F) t ZA VSE OSTALE PROIZVODE VAM NUDIMO PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU 15% POPUSTA. INFORMACIJE: SLOVENJGRADEC, NOVA OPREMA, Stari trg 304 Telefon: 0602 44-185, 42-051 NOVO MESTO, Adamičeva 2, Telefon: 068 22-802, 28-135 HCKC VI NAM — Ml VAM_ Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. Janez Molek SERVISNO PRODAJNI CENTER obvešča cenjene stranke, da bodo avtoservis in trgovina v Gradcu ter trgovini v Metliki in Novem mestu zaprti od sobote, 4. julija,do sobote. 11. julija. Prosimo za razumevanje! SERVISNO PRODAJNI CENTER ■ SERVISNO PRODAJNI CENTER ■ SERVISNO PRODAJNI CENTER aana Možnost dostave na dom, dajatve do registracije približno 47%. Posredovanje pri prodaji rabljenih vozil, odkupi, izvedeniške cenitve. Uno od 10.120 DEM Tipo od 13.900 DEM Tempra od 15.800 DEM Croma od 21.500 DEM AMI d.o.o.. Ljubljanska c. 27, Novo mesto tel/fax: (068) 26-010 Delovni čas: od 9. do 15. ure Peugeot 405 GLI — cena do registracije 26.300 DEM. DOBAVA TAKOJ! | j avtIKtart * 1 AVTODELI l ZASTAVA 101, 128, 750, P-126 • JUGO • GOLF • TOMOS • po naročilu vam v najkrajšem možnem času priskrbimo pločevino in ostale dele za vsa zahodna in japonska vozila. Stalno na zalogi oljni, zračni filtri ih filtri za goriva 90% vseh vozil. Amortizerji MONROE, disk ploščice FERODO, avtoprevleke. Dobite nas vsak delovnik od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure na C. komandanta Staneta 6 v Novem mestu (podhod Alpine). Tel. (068) 23-432. Trgovina Trebnje, tel. (068) 44-044 GRANIT - MARMOR GLAVNI TRG 25 TEL. 0608/81-669 SEVNICA MANA’ turistična agencija pooblaščena agencija za KOMPAS HOLIDAYS GLOBTOUR SLOVENI JATURIST in boljše privatne agencije Turistična agencija PARTIZANSKA 7, NOVO MESTO telefon: 068-28-136 - OBDELAVA, MONTAŽA IN TRGOVINA - IZVAJANJE KAMNOSEŠKIH DEL V GRADBENIŠTVU - IZDELAVA STOPNIC, POLIC, MIZ, KUHINJSKIH IN GOSTINSKIH DELOVNIH PULTOV ^ — IZBIRA 60 RAZLIČNIH VRST GRANITA IN MARMORJA_______________________ s s s s > s N S s N S $ * SLOVENIJA * ISTRA POČITNICE V TUJINI MAN/« turistična agencija PLANINCI in LOVCI najboljši planinski in lovski čevlji po tovarniških cenah na obroke CELOTNA TURISTIČNA PONUDBA NA ENEM MESTU MANA turistična agencija AKUMULATORSKA DELAVNICA BLAŽO TASEV Partizanska 11 Novo mesto Obvešča cenjene kupce, da ima na zalogi poleg vseh ostalih znamk akumulatorjev tudi omejeno količino akumulatorjev za motorje vseh vrst znamke YUASA iz uvoza. UGODNE CENE! Odkup starih akumulatorjev! Tel. (068) 23-826 Delovni čas: od 7. do 16. ure ob sobotah od 7. do 13. ure UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah svetlo sivi temno sivi z belimi odtenki beli Možne tudi druge barve. 390 SLT m2 450 SLT m2 600 SLT m2 Mogoča dostava na dom in tudi polaganje »KOŠMRLJ«, d.o.o. Meniška vas 7, Dol. Toplice tel. (068) 65-557 NAJCENEJŠI AVTO OD NAJCENEJSEGA DO 15. 7. 92 vozilo aleKp- 2141 z ladinim motorjem moč motorja 57,40 KW, prostornina 1570 ccm, 5 vrat Cena s popustom samo 508000 sit (do registr.) NOUA, d.o.o., NOVO MESTO, UL. TALCEV 2, TEL. 22-258 IIIIIRIIIIIIIlilllllliMIIHlillMIIIIIIIIlllllllllllltlllllllBII I PRODAJALNA tttini tttax MARI|A ILOVAR MULIAV 61295 Iv. ll|A I IAVA 22 gorica. tH (061) 781-081 Vse iz jeansa, trenirke, majice in bermude v prodajalnah MINI MAX-a na: Muljavi 22 a in na: Partizanski 5, Novo mesto REPLAY, DIESEL, CASUCCI, CARRERA, TAVARNER, WAM-PUM, QUARRY, MASH, WILD, UNICO 10 — 20% popusta možnost tudi obročnega odplačevanja! Obiščite nas! Prodajno skladišče — trgovina s konfekcijo in galanterijo Pod Trško goro 27 tel. (068) 20-585 vas vabi k ugodnemu nakupu sezonskih artiklov. Cene so ugodne in nižje do 40%. Pričakujemo vas vsak četrtek in petek od 9. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. Priporočamo se za obisk! »IRIS« Kozmetični studio MAJA Baragov trg 1 Trebnje ki posluje v obnovljeni stavbi v centru Trebnjega vam nudi nego obraza in telesa, vključno s pedikuro, limfno drenažo, celutronom in aroma terapijo. Obiščite nas ali nas po 20. uri pokličite po tel. (068) 47-220. Delovni čas: od 10. do 13. ure in od 14. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure. Ob ponedeljkih zaprto! Se priporočamo! Iv! .v. Iv! .v. Ivi •M* !•!•! •M* Iv! •Iv X'v... »ktktssktsts*:®? 1. dirka za dp Slovenije v gorsko hitrostnem avtomobilizmu za nagrado TOP RACING SEVNICA 11., 12. julij Uradni trening od 9. ure dalje, dirka ob 13. uri v organizaciji AVTO TOP & RACING d.o.o. in AK DONIT OLIMPIJA Oglejte Si Spektakel! mMmMmmmmmmmmd ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Canon servis — trgovina FOTOKOPIRNI APARATI TELEFAKSI FOTOKOPIRNI PAPIR P0TR0ŠNI MATERIAL ugodne cene! SNS Jedlnščica 27. 68000 Novo mesto ® fax: 068/26-004 Spoznaj tisto, po čemer spoznaš vse! (Staroindijske Vede) DUHOVNA UNIVERZA V NOVEM MESTU Center za duhovno kulturo iz Ljubljane vabi na informativno-vpisne dneve DUHOVNE UNIVERZE, in sicer 2. in 7. julija ob 18. uri v hotelu Metropol v Novem mestu ter 2. julija ob 18. uri v Skupščini občine Črnomelj, Trg svobode 3. Informacije po tel. 061 /556-822. BETONAL TREBNJE proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona • Tel. (068) 45-650 Cenjene kupce obveščamo, da lahko pri nas naročijo kvalitetne betone • 45-651 in storitve betoniranja po konkurenčnih cenah. Za takojšnja plačila nu- • 45-652 dimo 5% popusta! Po izjemno ugodni ceni vam nudimo nakup novih vozil Renault R 4 in R 5 iz programa Revoz, z brezplačnim tehničnim pregledom. Še vedno odkupujemo stara vozila po sistemu staro za novo. Opravljamo servisne usluge za vozila Renault, Zastava — Fiat, Volksvvagen ter tehnične preglede in vleko vozil. Posebnost v juliju je akcija »priprava vozila za dopust«, ki zajema brezplačni preventivni pregled vozila, kontrolo vseh tekočin in menjavo olja. Ugodne cene in kvaliteta opravljenih storitev so jamstvo za naše zadovoljstvo in varno vožnjo. PIONIR AVTOHIŠA, Ločna 48, Novo mesto Servis (068) 22-613 Tehnični pregledi (068) 23-449 Trgovina (068) 24-629 li^JD^MOra 5 5 : I trgovine vas obveščajo, da imajo v mesecu juliju VELIKO AKCIJSKO PRODAJO. Za nakupe do 50.000 Sit 10% popusta, od 50.000 — 150.000 Sit 15% popusta, nad 150.000 Sit 20% dodatnega popusta, in to: za uvoženo in domačo keramiko, kopalnice, kuhinjska korita, kuhinje, jedilnice, regale, kavče, usnjene garniture, štof garniture, pograae, postelje in se veiiKO drugega. SALONI: Krško CKŽ 100 (31 -302), Novo mesto, Resljeva 2 in Partizanska 21 (22-305, 28-950) ter v Sevnici (81 -734) SE PRIPOROČAJO! I : : r i ouioiMhpUi d.o. o. Cenjene stranke obveščamo, da je poslovalnica podjetja AVT0K0MPLET d.o.o. na novi lokaciji v Smolenji vasi 51, teLfax: (068)25-325. Dejavnosti: — servisna delavnica, ročna avtopralnica pri Novoteksu v Bršljinu — posredniška prodaja vozil — komisijska prodaja vozil — sistem staro za novo — odkup rabljenih in karambolira-nih vozil — cenitve vozil U TEM TEflNII UAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V I CIVI I tunu VM O £.ANIIYI A prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 2. julija - Oton Petek, 3. julija - Tomaž Sobota, 4. julija - Uroš Nedelja, 5. julija - Ciril, Metod Ponedeljek, 6. julija - Marija Torek, 7. julija - Metka Sreda, 8. julija - Evgen LUNINE MENE 7. julija ob 3.43 - prvi krajec kino BREŽICE: 3. (ob 20.30) ter 4. in 5. 7. (ob 18.30 in 20.30) ameriški avanturisti- čni film Komandos iz predmestja. ČRNOMELJ: 2. in 5.7. (ob 21. uri) angleški verski film Črno ogrinjalo. 3.7. (ob 21. uri) ameriški psihološki triler Ko jagenjčki utihnejo (film prejel največ Oskarjev za leto 92). 5.7. (ob 19. uri) ameriški pustolovski film Hook - Kapetan Kljuka. MEH IKA: 3.7. (ob 19. uri) ameriški pustolovski film Hook - Kapetan Kljuka. 3.7. (ob 21. uri) angleški verski film Črno ogrinjalo. 5.7. (ob 21. uri) ameriški psihološki triler Ko jagenjčki utihnejo. NOVO MESTO: Od 2. do 6.7. (ob 18. in 20.30) ameriška ljubezenska drama Primc plime. 7. in 8.7. (ob 18. in 20. uri) ameriška pustolovska drama Hudson Hawk. .V.V. kmetijski stroji KOMBAJN Zmaj 810 za pšenico ugodno prodam. ® 42-144. 2859 HONDO KOSILNICO), greben 90 cm, potrebna manjšega popravila, in 20 m novih gasilskih cevi prodam. © 44-205. 2860 KOMBAJN, FAF 2, 88 m, dobro ohranjen, prodam. Peter Mrgole, Kleno-vik 35, Škocjan. 2907 ŽITNI KOMBANJ Claas, 2,7 m, prodam. Silvo Šavorn, Bušinja vas 25, Suhor. 2911 SNOPOVEZALKO za bes prodam. * 49-594. 2933 motorna vozila R 4, letnik 1985, in LADO KARAVAN, letnik 1987. * (068) 26-669. MAZDO 323 F, letnik 1990, registrirano do 1/93, prvi lastnik, prodam. ® (0608)67-118. 2857 Z 101, letnik 1984, prodam. ® 78-373. 2865 126 P, letnik 1988, registriran do 6/93, prodam, ® 40-164. 2868 TOMOS 50 S, nov, prodam. ® 21-059, zvečer. 2871 JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 5/93, prodam za 4100 DEM. £ 27-693. 2883 126P, letnik 1979, ugodno prodam, 'a. 84-530. 2885 SAMARO 1300,3V, letnik 1987, registrirano do decembra, prodamo. ® 22-082, Košenicc 48. 2887 R4, letnik 1987, ugodno prodam. Pleskovič, Gor. Gomila, Šentjernej. 2894 LADO 1200 S, letnik 1987, ugodno prodam. Nad Krko 11, Otočec. 2900 CITROEN, viso super E. letnik 1982, prodam. Šmarješke Toplice 150. u 73-655. 2904 Z 750, letnik 1985, registrirano do 1/93, prodam, s 76-462. 2909 R4, letnik 1991, rdeče barve, in kombinirani mizarski stroj, s petimi operacijami, prodam. £ 73-069. 2910 R18 TLJ, letnik 1986, bele barve, prodam. ® 20-340, popoldne. 2915 GOLF D, letnik 1989, s štirimi vrati, prodam. Gor. Dole 9, Škocjan. 2917 JUGO SKALA, letnik 1989 ali 1990, kupim. ® 50-208. 2919 Z 101, letnik 1986, in tomos APN 4 prodam. Ferdo Kovač, Tržišče 47a, c (0608)88-856. 2921 VARTBURG, letnik 1990, registriran do 7/93, prodam. Grabnar, Roje 10, Šent-jerej, ® 42-398. 2926 126P prodam po delih. ® 49-374. PRODAM Z 101, letnik 1982. * 068/23-585 (zvečer). obvestila NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, e (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, £ (0608)67-578. 2703 BAKRENA IN NERJAVEČA PLOČEVINA: Na zalogi imamo bakreno pločevino debeline 0,55 mm v ploščah in rolah; cena 430 SLT/kg ter nerjavečo brušeno pločevino debeline 0,8 mm in 1 mm po ceni 438 SLT/kg, nerjavečo nebrušeno pločevino 0,8 mm in 1 mm po ceni 345 SLT/kg. Informacije po telefonu (061) 262-230, fax: (061) 265-165. i= zavarovalnica triglav,, poslovna enota Novo mesto NOVO NOVO NOVO Zavarovalnica Triglav, d.d., nudi obrtnikom — podjetnikom in kmetom kooperantom v Posavju, zavarovanim pri Območni enoti Krško, in tistim, ki to še bodo, nove ugodnosti. Skupaj s Scholierbank iz Avstrije Vam nudimo možnost najema deviznega kredita pod ugodnimi pogoji. GZS — Območna zbornica Posavja ter Obrtna zbornica Krško Vas vabita, da izkoristite možnost kredita pri omenjeni banki za hitrejši gospodarski razvoj območja Posavja. Vse potrebne informacije dobite pri pooblaščenem podjetju ORION, d.o.o., Ljubljana, Poslovalnica Krško, Dalmatinova 3, p. Krško, tel. (faks) 0608/33-029 od 8. — 12. ure in Poslovalnica Ljubljana, tel./fax. (061) 51-064, tel. (061) 50-780, od 8. do 17. ure. Pričakujemo vas! Z Zavarovalnico Triglav, d.d., boste hitreje dosegli svoj cilj. Uredimo hitro in kvalitetno! DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Bud/a, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 50 SIT, naročnina za 3. trimesečje 690 SIT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.380 SIT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DEM (ali druga tuja valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 950 SIT, na prvi ali zadnji strani 1.900 SIT; za razpise, licitacije ipd. 1.100 SIT. Mali oglasi do deset besed 600 SIT, vsaka nadaljnja beseda 60 SIT. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št. : 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; teleta* 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamno. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ŽALUZIJE-ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. c (068)44-662. 2797 PK PIVKA LKP Cerknica obvešča, da na obratu Marof pri Cerknici prodaja težke kokoši in peteline za meso po ceni -kokoši 450 SLT, peteline 500 SLT. Prodaja od 29.6. do 4.7. od 7. do 17. ure in od 6.7. do 15.7. od 7. do 15. ure, razen nedelje. 2882 PURANE težke pasme, stare šest tednov, prodajamo vsak dan. ti 48-366. 2908 CENJENE stranke obveščam, da bo elektromehanična delavnica za previtje elektromotorjev in popravilo ročnih elek-tričnoh strojev zaradi letnega dopusta zaprta od 6.7. do 20.7.1992. Se priporočamo. Ivan Priselac, Drska 64, Novo mesto. 2912 Kovinska galanterija Konček Franc Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278 Mlajše dolenjske upokojenke z lastnim prevozom, vabljene k dobremu zaslužku. Pridite v restavracijo Domen pri Šmarjeških Toplicah v torek, 16. julija,ob 20. uri. LogiCom Računalniški inženiring Tel.: (068) 22-552 GARSONJERO 24,07 m2 s centralnim ogrevanjem v Brežicah, Ul. 21. maja 20, prodamo ali zamenjamo za 1-sobno stanovanje z doplačilom. SDK Krško, tel. 0608/21-216. Opremljen lokal, primeren za poslovne prostore, trgovino ali podobne dejavnosti, v centru Novega mesta, oddam. Tel. (068) 21-608 od 15. ure dalje. NOVO - BABY SITTING Starši iz Novega mesta in Trebnjega pozor! Kdaj ste bili nazadnje v dvoje v kinu, na večerji ali na obisku pri prijateljih? Vsega tega si ne morete privoščiti, ker nimate varstva za otroke? Vaših težav je konec! V podjetju TON-SON smo odprli agencijo za varstvo otrok na domu. Vse informacije in naročila na tel. (068) 85-882, vsak dan po 15. uri. NOVOTEHM Mffl NA ZALOGI TAM 122 T 8 B tov. cena 3,400.000 sit Citroen: C 15 — furgon-podalj. 1,270.000 sit BX 15 TGE 1,080.000 sit BX 16 TZS 1,210.000 sit AUDI 80 izjemna cena 1.765,315 sit do registracije Fiat: PANDA 750 L 8.820 dem TIPO 1,8 SX 16.182 dem TEMPRA 1,8 I.E. 19.724 dem CROMA 2,0 SI.E. 23.117 dem PICK UP BZ 1,3 13.000 dem PASSAT: B/D, TD od 1600 do 1800 ccm konsignacijska prodaja v Metliki Škoda: FAVORIT 135 L 126/P 7.200 dem 306.749 sit do registracije Hyndai: (tudi na leasing) LANTRA 16 V 1,6 10.535 usd PONY SEDAN GLS 1,5 8.215 usd PONY HATCHBACK 1,5 7.164 usd ugoden kredit! Dajatve plačljive v sit po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila vozila. Telefon: (068) 28-066 ^ NOVO - NOVO""' SIEMENS SLUŠNI APARATI s povračilom ZZZS Pridite naglušni — — in odidite z več življenjske radosti — — v manj kot eni uri — — s slušnim aparatom SIEMENS vsako sredo od 9. — 12. ure f OPTIKA Novo mesto Komandanta Staneta 12 tel. 23-110 ©MFiKš/KJ V inf. tel. (064) 73-313 od 19.30 do 20.30 J Stanovanje v Novem mestu vzame v najem tričlanska družina. Tel. (068) 51 -480. posest HIŠI v Čatežu, Razlagov breg 17 m 23 (v bližini Čatežke ulice), prodam. Cana Pešut, Razlagov breg 23, Brežice. 2863 ENOSTANOVANJSKO HIŠO, celotne površine 188 m2 (klet, pritličje, mansarda), primemo za vikend, prodam. *(068)87-597. 2864 SMREKOV GOZD, 8582 m2, tik ob glavni asfaltni cesti čez Gorjance (na Vah-ti), zelo primeren za odvoz lesa, prodam za 7500 DEM. ® (061)576-633, od 18. do 21. ure. 2867 ZIDANICO z majhnim vinogradom na Stari gori nad Semičem v Beli krajini, na lepi in dostopni legi, prodam ali zamenjam za eno leto star osebni avto golf. ® 25-900. 2888 PO UGODNI CENI prodam zazidljivo parcelo pri Šmarjeti. ® 24-149, dopoldne. 2896 STAREJŠO HIŠO, potrebno adaptacije, prodam. Vsa potrebna dokumentacija urejena. Šifra: »BREG« 2906 NOVEJŠI VINOGRAD in starejšo zidanico, 8 km iz Novega mesta, ugodno prodam. ® 27-861. 2914 prodam KOMODOR C 64, z literaturo in potrebno opremo, ugodno prodam. ® 22-476. 2856 KOZO z mladičem in dva starejša uporabna pralna stroja - Gorenje po 3.000 SLT prodam. ® 20-367. 2858 SONČNE KOLEKTORJE IMP -180 x 25, nove, in solarni modul - 20% ceneje prodam. ® 57-318. 2870 POČITNIŠKO PRIKOLICO, s tremi ležišči, tip Adria 450, letnik 1986, ugodno prodamo. ® 21-967. 2872 DVE PEČI na trda goriva, dobro ohranjeni, prodam. ® 47-757. 2874 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. ® 24-226. 2875 ETAŽNO PEČ, 22 kalorij, in 30 špi-rovcev, 12x 10, prodam. ® 45-015. 2876 DIRKALNO KOLO Maraton, malo vožen, prodam za 12.000 SLT. ® 25-143. 2877 PIŠČANCE BELE, stare štiri tedne, bomo prodajali 11.7.1992. Višček, Račje selo, Trebnje. 2878 PUDLE, žametno črne, stare osem tednov,prodam. ® 73-310. 2880 KRAVO, visoko brejo, prodam. Kirc, Gor. Kamenje 6, Novo mesto. 2881 KOZE MOLZNICE, bele in srnate, prodam, c 26-107. 2884 UČBENIKE za 7. razred osnovne šole prodam. ® 27-935 vsak dan. 2889 VAJE IZ MATEMATIKE,berilo in učbenik SN za 4. razred OŠ prodam po polovični ceni. ® 24-858. 2890 VRHUNSKO gorsko kolo prodam. ® 26-977. 2891 MLADIČE, belgijske ovčarje, stare osem tednov, prodam. ® 25-416. 2893 MOTORNO ŽAGO, komelitko, prodam, o 65-086. 2895 NEMŠKO OVČARKO, čistokrvno, staro devet tednov, prodam, a (0608)82-755. .. 2897 KUPPERSBUSCH, nerabljen, ugodno prodam. ® 21-263. 2902 KOZE z mladiči prodam. ® 52-970. 2903 POHIŠTVO za predsobo, novo, ugodno prodam. ® 24-171. 2905 INDUSTRIJSKI šivalni stroj, eno-igelni in dvoigelni, in luknjičarko prodam. ® (069)56-010. 2928 razno službo dobi REDNO ZAPOSLIMO elektrotehnika, avtomehanika, strojnega ključavničarja z delovnimi izkušnjami (tudi občasno delo na terenu). Servis elektroagre-gatov Matičečič. s: 85-921. 2866 PRIPRAVNICO kuharske in natakarske smeri iščemo, jc 85-150 int. 23. 2886 PRODAJALCE za terensko delo iščemo. £ 21-815 ali 85-039. 2901 DEKLE za strežbo za šankom zaposli bistro. S 23-878. 2913 HONORARNO DELO z odličnom plačilom. Obvezen prevoz. Informacije: Ločna 8a, četrtek ob 19.. 2916 NATAKARICA z gostinsko šolo in s prakso dobi službo. £ 28-520. 2918 ZA DELO ob vikendih vam nudim dobro plačilo. ® (0608)82-781 po 20. uri ali gostilna Pod lipo - Brestanica, v četrtek po 20. uri. 2920 SAMOSTOJNEGA KAMNOSEKA ali pečarja za montažna dela zaposlim. Marjan Štepan, Volčičeva 17, ® 21 -188 2922 ŽELITE izboljšati svoj življenjski standard? Če ste pridni in imate avto, pokličite ® 23-977. 2923 NUDIMO odličen zaslužek. Pogoj osebni avto. ® 24-781, do 15. ure. 2924 AKVIZITERJI, POZOR! Prodaja gospodinjskih aparatov na območju Dolenjske. Informacije na ® 84-869, po 20. uri. 2925 ZIDARSKO SKUPINO za izvajanje zidarskih del (novogradnja) iščemo. Marjan Kambič, Kurirska pot 13, ® 25-801. 2931 OKREPČEVALNICA LAIKOVIČ honorarno zaposli dekle za delo v strežbi. Informacije vsak dan od 13. do 16 ure na : (0608)75-879 ali osebno na naslov: Franc Laikovič, Vel. Podlog la, Krško. 2932 DEKLE za strežbo v bifeju zaposlim, s. (061)783-374. 2934 stanovanja MLADA DRUŽINA s triletno hčerko nujno išče stanovanje v Novem mestu. ® 26-090. 2861 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam, t 24-008. 2869 TRISOBNO opremljeno stanovanje iščemo za dobo enega leta. Pisne ponudbe na naslov: NK Elan Studio D, Roška 16a, Novo mesto. 2879 NOVO dvoinpolsobno stanovanje, nov pletilni stroj z motorjem in Z 750, letnik 1980, prodam. Stopar Mirjana, Slavka Gruma 88. 2899 NATAKAR išče sobo ali garsonjero v Črnomlju, a 51-038. 2927 NOVEJŠE dvoinpolsobno stanovanje v Brežicah poceni prodam. S (0608)61-771. 2930 ženitne ponudbe DOBROSRČNI UPOKOJENEC želi spoznati osamljeno upokojenko s kmf tijo. Imam pridne roke in lepe prihranke. Šifra: »POLETJE 92« 2862 -%wnfiYX- V _ ' r'' ; .* - ; : ,■ ’ : *sf|rT /i Šempeter 2la 63311 ŠEMPETER t Telefon : 063 - 701 - 22S Telefaks: 063 *• 701 \ 033 ' podjetje za izgradnjo računalniško podprtih proizvodnih sistemov , r T / ■ / / / •/ i / i j i ( i - informacijski inženiring - računalniške storitve -strojni oprema programska oprema grafično oblikovanje OSNOVNA ŠOLA BREŽICE razpisuje prosta dela in naloge 2 POMOČNIKOV RAVNATELJA s polovično učno obveznostjo. Kandidata morata izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o OŠ in imeti organizacijske in strokovne sposobnosti za usmerjanje in vodenje inovativnega pedagoškega dela zavoda. Nastop dela je 1. 9.1992. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Osnovna šola Brežice, Levstikova ulica 18. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. (061) 152 822 Vse,, kar potrebujete za dobre komunikacije * *" V- kit ISKRA TELEKOM’ V ŠKOCJANU oddam kletne prostore, primerne za vinsko klet oziroma mirno obrt, potrebno manjše adaptacije, o 76-474. 2873 VPELJAN, moderno urejen gostinski lokal v Novem mestu z odkupom inventarja oddam. Informacije v četrtek od 18. do 20. ure na t 27-296. 2892 Iščemo žensko za pomoč očetu pri bolni ženi v lastni hiši v okolici Novega mesta. Ostalo po dogovoru. Šifra: »ZAUPANJE« V SPOMIN Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, dragi Franci, več v našem domu nL A spomin na tebe vsak dan bolj živi, čeprav le več med nami ni 4. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je za posledicami boja za mlado državo za vedno zapustil FRANCI URŠIČ iz Prečne Vsem, ki se ga še spominjate, prižigate sveče in krasite njegov prerani grob, najlepša hvala. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi DOLENJSKI LIST Št 27 (2237) 2. julija 1992 SALOMONOV 1 UGANKAR | | VSAK DRUGI PETEK ZANKE, UGANKE, KRIŽANKE ZA REŠEVALCE VSEH STAROSTI | N MNOGO BOGATIH NAGRAD ČASOPIS, KI VAM PRIHRANI MNOGO VEC, KOT STE GA PLAČALI •V. .v. .v. •V« .v. .v. .v. •V. .v. .v. !*X .v. .v. .v. .v. .v. .v. .v. .v. .v. .v. .v. •v. .v. .v. # ■■ ■ % ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in praded ter stric \rj er h KAROL SKETELJ Sela 2 pri Beli Cerkvi Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju Splošne bolnice Novo mesto - nevrološkemu oddelku, Strešniku Dobruška vas, Mesarstvu Bobič, Škocjan, Krki - kozmetiki Novo mesto, g. župniku za opravljen obred ter govorniku za tople besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Mineva prvo leto žalosti in samote. 26.6.1991 je umrl dipl. ing. gozd. FRANC TURK s Trate, Kočevje Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli . V 83. letu nas je za vedno zapustila MARIJA GAZVODA Jeričkova mati iz Podgrada 33 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, sodelavcem Zdravilišča Šmarješke Toplice in restavracije Pri vodnjaku za darovano cvetje, govornikoma za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja. bolezen je bila močnejša od življenja. Ob smrti naše drage mame. tamice KRISTINE SLAK iz Trebnjega iskrena hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: otroci z družinami ZAHVALA Življenje s seboj te žene. z njim se boriš in veš, da mu ne ubežiš, da ni rešitve nobene, da te bo gnalo s seboj, dokler se mu zdi in da te odloži morda že nocoj. (M. Bor) V 88. letu starosti nas je zapustil naš ljubi oče JOŽE ŠPILAR upokojeni trgovec in znani čebelar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, mnogim, zelo mnogim prijateljem, krajanom Kostanjevice, Šentjerneja in Novega mesta za vložen trud in nesebično pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Hvala vam za iskreno izražena sožalja in tople besede tolažbe. Vsi njegovi! ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja, v domu ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ded, praded, brat in stric PAVEL KRASNA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se organizaciji ZB, ŽG Sekciji za vzdrževanje prog, Francu Hitiju za pogrebne storitve. Se posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA A dan je črni mora! priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko je bilo se ločili, a vse solze, ves jok zaman. (Gregorčič) V 66. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, stric in tast JOŽE ERŽEN iz ulice Na lazu 12, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vsem sosedom iz ulice Na Lazu in krajanom Žabje vasi, posebno družini Malnarič in Kastelic, Splošni bolnici Novo mesto, dr. Balažiču, govorniku g. Šterbencu za ganljive besede ob slovesu, vsem praporonošem in pevskem zboru Šmihel ter njegovim prijateljem in znancem iz Vavte vasi in Straže. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli od blizu in daleč in ga pospremili na njegovo prezgodnjo zadnjo pot. Vsi njegovi! * ZAHVALA Sem dolgo upal in se bal, povsod sem srečo, mir iskal. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in starega očeta BORISA FINKA iz Željn pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sovaščanom za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta za nesebično pomoč ob težki bolezni. Iskrena hvala g. župniku Metelku za žalni obred, pevcem, lovcem LD Mala gora, podjetju LIK Kočevje in predstavniku KS in vasi za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste imeli dragega pokojnika radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Valči, sin Borut, hčerka Metka z družino, mama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil v 72. letu starosti naš dragi tata IVAN ŠTRITOF iz Sp. Pohance 1, Artiče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter našega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govornikom za besede slovesa, zdravstvenemu osebju za nudeno pomoč, pevcem za zapete žalostinke, g. Žičkarju, praporščakom, lovcem in Lovski družini Artiče za opravljen lovski pogreb. Zahvaljujemo se vsem organizacijam za podarjeno cvetje in tople besede. Vsem in vsakemu, ki sočustvujete z nami, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, hčerki Dragica in Nuška z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Pol življenja je končana, zadnji dom bo ta poljana. Pet tednov se je boril za življenje, a zmagala je kruta usoda. V 44. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat in stric JOŽE OKOREN z Mosta 6 pri Mokronogu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem vaščanom Mosta, pevcem, Metalni Krmelj, intenzivnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, družinama Škarja in Blatnik iz Hrastovice ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi! ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnile se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. Po dolgi in težki bolezni nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast JOŽE ZABUKOŠEK iz Stranske vasi 14 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo še sekciji za vleko Novo mesto, Mizarstvu Gazvoda, GD Stranska vas. Pevskemu zboru Ruperč Vrh in ZB Birčna vas. Iskrena hvala tudi gospodu proštu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi! Franc Gorenc Pravijo, da ni ustvarjalno, ako \ nekdo kritizira kar počez, kako to N in ono ni dobro narejeno, pri tem pa pozablja, če je kaj vendarle tudi sam S postoril da bi bilo bolje ali vsaj J predlagal določene korake in ukrepe v tej smeri Kdove če se niso tudi S pri gasilskem društvu v Trebnjem, H ko so 9. januarja 1985 za predsednika društva izvolili zdaj 54-letnega \ Franca Gorenca, ravnali po preiz-V kušenem receptu, daje treba nerga-‘ čem zavezati jezik s kakšno funkci- Sjo- <* Toda Gorenc je vse prej kot kritizer in nergač, ima pa to lepo lastnost, da pove tisto, kar ga moti, kar naravnost v obraz; sicer mu njegova dobročudna nrav ne dopušča, da bi bil pri tem grob, da bi skušal drugače mislečega užaliti ali celo ponižati nasprotno - navzen žarči mobilizacijsko, da zna pritegniti ljudi k delu za skupne cilje Tako je že po dveh tednih od njegovega prevzema funkcije prvega moža trebanjskega požarne hrambe nastal gradbeni odbor za nov dom gasilcev. Gorenc je šel na oglede po širni Sloveniji in naposled so se trebanjski gasilci odločili za podoben dom, kot ga imajo Brežičarti 9. septembra 1989 so v Trebnjem ob izjemno požrtvovalnem, udarniškem delu gasilcev in s požarnim dinarjem ter podporo trebanjske občine, krajevne skupnosti pa tudi številnih podjetij in obrtnikov dobili sodoben dom, z več kot tisoč kvadratnimi metri uporabnih površin, vreden okrog 900.000 mark. Lani so gasilci malo predahnilj letos pa uredili še okolico in ravno te dni asfaltirali še okrog 2000 m2 po vršin okoli doma V dom, na katerega so Trebanjci lahko upravičeno ponosni, so vtkali skupaj približno 10.000 prostovoljnih ur, posamezniki tudi od 800 do 1500 ur, Gorenc pa se dve leti po končanem šihtu v novomeškem iemveju, ni ukvarjal z drugim kot z izgradnjo gasilskega doma Hvaležen je življenjski družici Faniki, ki 'je prevzela veliko breme v času gradnje doma v domači hiši in gospodinjstvu. Franc, gasilec po duši in dejanjih, gasilski častnik 1. stopnje in dobitnik številnih priznanj ter odlikovanj, je znal pridobiti za gasilstvo tudi tri hčere Dve sta že nižji častnici hči Kristina ki je bila kol višja medicinska sestra več let zaposlena v UKC v Ljubljani je našla delo k Novem mesta bliže doma in bo še lažje kos tajniškim poslom v trebanjskem gasilskem društva Gorenc rad dela z ljudmi in za 'ljudi bodisi v civilni zaščiti kije bila po njegovem k veliko pomoč pri strokovnem usposabljanju ali pri Rdečem križa Že 19-krat je daroval tudi kri Posebej ga veseli delo z mladino. Mentor mladih je pri gasilcih, 4 ali 5 let je bil mentor za pro-slulo usmerjeno izobraževanje tudi v IMV, kjer je sicer delal 20 lei do upokojitve decembra lani Gorenc, sicer po poklicu stavbni ključavničar, je skrbel za linijo pri podvozjih za katrco in pozneje za petico, z 20 do 50 delavci Ko se ozira na svoja mladostna leta na Kala visoko v hribih nad Šentjanžem na Dolenjskem, kjer je kol prvorojene moral biti pri kmečkih opravilih za zgled bratu in sestrama kako preživeti na kmetiji s 4 hektarji bolj skope zemlje, z gozdom vred »Osem ljudi je živelo na našem doma Redili smo kravo in vola ter dva ali tri prašiče En prašič je moral biti zadosti za meso in zabelo za celo leto. Da smo se lažje prebijali nas je nekako reševal mlin na vodo.« P. PERC Klic iz mesta strahov Družina Surla že drugič beži iz Dubrovnika — V temnih zakloniščih je mala Željka spet pozabila hoditi ^iiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiMimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiii -e\ millllllll!llll!!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH|£ NOVO MESTO — V tem letnem času smo z obal jadranskega morja ponavadi dobivali turistične pozdrave. A nič ni več tako, kot je bilo nekdaj. Namesto turistične razglednice nas je iz Dubrovnika prejšnjo sredo dosegel pretresljiv telefonski klic. Oglasila se nam je Alenka Surla, sicer Novomeščanka po rodu, ki že dolga leta živi z družino v Dubrovniku. O njej in o njenijiružini, zlasti pa o triinpolletni hčerki Željki smo že pisali. Po strahovitem bombardiranju mestnega jedra decembra lani se je s sinovoma Gorazdom in Zdravkom ter Željko, ki boleha za cerebralno paralizo, preselila k materi v Novo mesto. Željka, ki se je prej zdravila v Igalu, je Medved odpotoval _______vNemosio Kočevska medvedka je že odpotovala v Nemčijo, kjer jo bodo izpustili — Zdaj love še medveda KOČEVJE — Kočevska je znana kot »Medvedja dežela«, saj po medvedih slovi daleč po svetu. Medvedje poseljujejo to območje že od nekdaj, danes pa jih mnogi nestrokovnjaki ocenjujejo kot hudo nadlogo. V nekaterih državah, kjer so medvede iztrebili, pa jih žele ponovno naseliti. To velja tudi za Nemčijo. Minuli ponedeljek, 29. junija, so na Kočevskem na prošnjo iz Nemčije ujeli medvedko, jo omamili in takoj odpeljali v Nemčijo, kjer so jo že ali pa jo bodo v kratkem izpustili na svobodo. Zdaj bodo ulovili še medveda, moža, ki bo tudi odpotoval na Nemško. Lov v Kočevskem Rogu organizirajo po posebnem sistemu nekega zagrebškega strokovnjaka za tak način lova. Po naročilu iz Nemčije, naj bi medveda imela po okoli 50 kg, vendar je ulovljena medvedka imela kar 92 kg. Na ta način bodo ulovili, kot predvidevajo, še več medvedov, ki jih nameravajo opremiti z radijskimi oddajniki in tetovirati na spodnji čeljusti. Tako bodo lahko spremljali gibanje medvedov in še bolj spoznali njihove navade. O teh medvedih snemajo film. J. PRIMC Pri Miklavžu na Gorjancih Dom pri Miklavžu na Gorjancih ima v najemu Ivan Kos — Eden najlepših krajev na Gorjancih — Veliko stalnih obiskovalcev — Preprečiti uničevanje košenic MIKLAVŽ — Prostrane trate okoli cerkvice sv. Miklavža tik pod vrhom Goijancev že od nekdaj privabljajo izletnike, kar ni čudno, saj je to eden najlepših krajev na prelestnih Goijancih. V začetku tridesetih let tega stoletja si je takratna novomeška podružnica slovenskega planinskega društva v cerkveni hiši pod cerkvijo za odškodnino pridobila dva prostora, kjer so uredili planinsko zavetišče. Tudi kasnejši dolgoletni lastnik domačije pri Miklavžu in edini goijanski kmet, šegavi Nace Hudoklin je izletnike in planince nahranil in, če je bila sila, so lahko pri njem tudi prenočili. V šestdesetih letih je Nace svojo domačijo in kmetijo pri Miklavžu prodal IMV-ju in hišo so preuredili v počitniški dom odprtega tipa. Dolga leta je bil oskrbnik tega doma Ivan Kos, IMV-jev uslužbenec, sicer doma iz Orehovice pod Goijanci. Zadnji dve leti pa ima Ivan dom pri Miklavžu v najemu. Po zadnji dozidavi in preureditvi doma je v njem 20 ležišč, v gostinski sobi z nepogrešljivo krušno pečjo lahko sprejmejo kakih 50 ljudi, ob lepem vremenu, ko je prostor še na terasi, pa še veliko več. Ivanu in ženi Darinki, ki sta od pomladi do zime stalno na Goijancih, pozimi pa ob koncu tedna oz. po naročilu, ob koncu tedna priskočita na pomoč pri delu še otroka, hčerka, ki de-ia v Novem mestu, in sin, ki hodi v šolo v Ljubljani. »Od lani, ko je bila v Sloveniji vojna, je obisk na Goijancih nasploh slabši kot prejšnja leta,« ugotavlja Ivan. »Razšiija-ii so tudi razne govorice, češ da so se tukaj okoli klatili četniki, da so na Gorjancih pristajali vojaški helikopterji in podobno. Sami nesmisli in laži! Ljudi pa so take govorice le odvrnile od izletov in to se, žal, pozna še danes. Se letos so nekateri širili nesmiselne in butaste govorice, v resnici pa je na Goijancih vseskozi gotovo najbolj mirno, lepo in varno.« Ivan je seveda vesel obiskov, žal pa so med njimi tudi taki, ki nimajo lepega odnosa do Goijancev in narave sploh. Namesto da bi se, če že pridejo z avtom, pripeljali do doma in se od tam po tratah odpravili peš, se vozijo kar po travnikih, pod vsakim drevesom je kurišče in prenekatero drevo so taki nemameži ožgali in uničili. Ivan se sicer trudi in za takimi pospravlja in ureja, vendar ne Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj sodobnega. Pokličete nas la-iko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon 068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. Ivan Kos, oskrbnik doma pri Miklavžu na Gorjancih zmore sproti postoriti toliko, kolikor lahko taki nemameži zasvinjajo in naredijo škode. Tako početje bo vsekakor treba preprečiti, če ne bo šlo zlepa, pa zgrda, sicer bodo prelepe trate kmalu povsem uničene. Sicer pa Kosova gostom ponudita dobro domačo hrano, prenoči, kot rečeno, lahko 20 ljudi. Že dolga leta prihajajo k Miklavžu stalni gostje. To so zlasti družine iz šentjemejskega konca. Tudi po 15 jih po teden dni ali kaj takega tabori na tratah, hranijo pa se pri Kosovih. Najbolj zvesta je družina iz Kamnika, ki del svojih poletnih počitnic že več kot 20 let preživlja pri Miklavžu. Reden gostje tudi družina iz Italije, ki preživlja dopuste v Novem mestu. Če že nekaj dni skupaj ne ostanejo pri Miklavžu, pa vsak dan iz mesta pridejo gor — na čaj. Kosova kuhata čaj iz najmanj desetih gorjanskih zelišč. Ljudje pa poleti zelo radi pridejo k Miklavžu tudi zato, ker tam, na višini blizu 1000 m, nikoli ni soparno, ampak je tudi takrat, ko je v dolini neznosno kot v kotlu, poletno prijetno. Še posebej radi prihajajo v začetku julija, ko so pri Miklavžu zrele češnje. Najbolj zvesti obiskovalci Miklavža pa so prebivalci Cerovega Loga, vasi na koncu Pendiijevke, gorjanske doline, nad katero že stoletja stoji cerkev sv. Miklavža. Cerovljani imajo pri Miklavžu svojo cerkev in svojo gostilno. Vrli Cerovljani že ves čas lepo skrbijo za cerkev, opravili so tudi glavno delo pri zadnji obnovi, nedavno tega pa so začeli čistiti tudi ruševine cerkvice sv. Jedrti na samem vrhu Goijancev. A. B. bila deležna v ljubljanskem Kliničnem centru tolike pomoči, daje shodila. Zanjo so zbirali denar celo rojaki iz Berlina. Ko so boji ponehali, se je družina vrnila v Dubrovnik. Alenka nam v sredinem telefonskem pogovoru ni mogla povedati nič dobrega. Obstreljevanje Dubrovnika je že nekaj tednov veliko hujše, kot je bilo lani decembra. Napadalci uporabljajo topove še težjega kalibra z veliko rušilno močjo. Škoda je ogromna in večino časa preživijo ljudje v temi in vlagi zaklonišč. Tisti, ki so še ostali, kajti, pravi Alenka, mesto je tudi takrat, ko sirene oznanijo konec nevarnosti, podobno mestu strahov. Večina prebivalcev seje namreč že zdavnaj umaknila na varno. Vodo dobivajo le v omejenih količinah. Elektrike ni. Najhuje pa je, da se je Željki v tesnobi zaklonišč zopet močno poslabšalo. Letos spomladi smo oznanili veselo novico, da je shodila, sedaj pa ne hodi več. Ko nas je Alenka klicala, se je odpravljala na pot tudi družina Surla. Mož, ki je sicer zaposlen v hotelu La-pad, je dobil deset dni dopusta in poskušali se bodo umakniti iz dubrovniškega pekla preko Gruža na otok Hvar. Če jim bo to uspelo, je povedala Alenka, bodo ostali tam toliko časa, da bo nevarnost minila. Alenka pozdravlja vse bralce Dolenjskega listp in vs^ prijatelje, ki so pomagali mali Željki. Zal pa, meni Alenka, ima občutek, da je mednarodno zavzemanje za Dubrovnik nekako splahnelo in daje mesto na milost in nemilost prepuščeno artileriji barbarov s trebinjske strani. T. JAKŠE Igrajo le lastne skladbe NOVO MESTO — Nekdanji član glasbene skupine Županova torta, Gregor Forte, je že nekaj let na Danskem. Pred dnevi seje v Novem mestu oglasil zato, da bi uredili vse potrebno za gostovanje novomeškega ansambla God damn blues band. V danski prestolnici in drugih mestih naj bi člani ta čas najboljšega kvarteta na Dolenjskem nastopali od 10. do 14. julija. Ansambel God damn blues band je star šele leto dni, v njem pa so sami prekaljeni glasbeniki, ki so pred leti sestavljali skupine Drevored, Pan dan, Bacile in Županovo torto. Vodja ansambla je kitarist Tomaž Zorko;_kitaro igra tudi Marko Turk, Primož Špelko je basist, Janez Klobučar pa sedi za bobni. Igrajo le lastne skladbe, napisane v stilu rocka, jazz rocka in funky glasbo na sodoben način. Ta čas imajo za seboj številne koncerte z gostovanj po slovenskih disko klubih in večjih prireditvah. Trenutno v ebenem najbolj opremljenih snemalnim studiu Luca Tomaža Borsa-na snemajo svojo glasbo, ki jo bodo kot predhodnico poslali na Dansko. Pokroviteljstvo nad potovanjem na Dansko je prevzela Tovarna zdravil Krka. J. P. Gostišče KULI iz Gabija vas v nedeljo, 5. julija od 21. ure dalje vabi na glasbeni večer s HELENO BLAGNE lil &iscotrka hosou Ijram Sarnjr tffljpoljr DISKOTEKA KOSOV HRAM v petek. 3. julija, ob 21. uri HELENA BLAGNE Belokranjci zopet namočeni v sveto olje Napačna informacija lahko povzroči večjo škodo kot tista, ki je ni = VINICA — Sredstva javnega || obeščanja naj bi ljudem prinašala E resnico, nikakor pa jih naj ne bi zavajala. Vsaj v demokratičnih druž-B bati kamor se prištevamo tudi v = Sloveniji, naj bi bilo tako. In riovi-= narji se trudimo, priznam, da bi bilo E zares tako. Če nam kdaj nehote in = nevede spodleti, imamo — če sodim B po sebi — presnelo slabo vest A če hočemo biti še tako pošteni do upo-= robnikov naših informacij, v našem H primeru torej do bralcev, prav tolik-B šno odgovornost kot pisci ali celo še S večjo nosijo tisti, ki nam informacije = posredujejo. Zlasti še, če je novica | objavljena na njihovo željo, in še to-E liko bolj, če gre za neke vrste re-§j klamo, ki jim je še celo plačati ni E potrebno. Takšne odgovornosti bi se moral § zavedati tudi Jože Stegne, ko je kot E eden izmed organizatorjev po tele-B fonu na Dolenjski list sporočil vest o E tem, da bo na sam dan državnosti E 25. junija, v viniškem kampu ena B osrednjih slovenskih prireditev. Gle-| de na to, daje skoraj do podrobnosti navedel kaj se bo tega dne dogajalo = ob slovensko-hrvaški meji ter dej-S stvo, da bodo prisotni tudi visoki § predstavniki obeh držav, je bil zado-§ sten argument da je bila vest o tej WUiiiiiitiiiitiiiiiimimiiiiitmiiiiiiiiiiiimitiiiiimniiiiiitiiiiiuiiiuii belokranjski veleprireditvi objavljena na zadnji strani našega časopisa. Gotovo pa nihče ne bi vsega tega napovedovat če ne bi imel zagoto vila, da bodo vsi ti ljudje v Vinico zares prišli Nihče, razen Jožeta Stegneta Kot smo namreč slišali po radiu in TV 25. junija so bili najvišji predstavniki slovenske države po vseh koncih Slovenije, le v Beli krajini ne. In očitno so si jih v tistih krajih »rezervirali« že pred Stegnetom. Toda posledice Stegnetove napovedi so bile, sodeč po telefonskih klicih, ki so dan po prazniku prihajali na Dolenjski list, strašne. Mnogi Belokranjci, ki seveda zaupajo našemu časopisu, so se odpravili na ve-lesrečanje v Vinico, kjer pa o fešti ni bilo ne duha ne sluha Ne toliko to, da smo — seveda nevede, za kar nam je globoko žal in se opravičujemo —pri Dolenjskem listu izigrali njihovo zaupanje, gotovo jih je bolj skelelo to, da jih ima nekdo za norce. Ob tem se tudi sama sprašujem, če ne bi bilo morda v prihodnje prav, da bi kdaj tudi sami podvomili v organizacijo določenih prireditev, posebno če gre za organizatorje, za katere je znano, da obiskovalcev niso prvič potegnili za nos. Ob tehtanju, katera informacija lahko naredi več škode, tista, ki je ni ali napačna, se mi zdi da slednja In če je pred časom eden od razočaranih obiskovalcev prireditve, katere glavni organizator je bil prav Jože Stegne, v Dolenjskem listu zapisal da jih je Stegne zopet pošteno namočil v sveto olje, lahko dodam le, da tovrstnega namakanja očitno še vedno ni konec. M. BEZEK-JAKŠE SNEMAJO ZA DANSKO — Člani ansambla God damn blues band iz Novega mesta v snemalnem studiu Luca pripravljajo trakove s svojo glasbo za svoje prvo izvenslovensko gostovanje. (Foto: J. Pavlin) POLETJE NA OTOČCU OTOČEC — Poletje je tu in uradna otvoritev poletne sezone na Otočcu bo 3. julija ob 20. uri v motelski restavraciji. V zabavnem programu bosta sodelovala ansambel Šlovenija in plesna skupina Divi-s formation, z nagradami pa Boss. Vabljeni! SVET SPOZNAVA BIO HIŠO NOVO MESTO — Od 21. do 23. junija je bila na Bledu mednarodna poslovna konferenca »Slovenija — vaš partner«, na kateri je sodelovalo prek 200 poslovnežev iz vsega sveta. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je kot glavni govornik na konferenci poudaril nujnost gospodarske povezanosti Slovenije z dnigimi državami, predstavnik Gospodarske zbornice pa je udeležencem govoril o razvojnih vidikih Slovenije. V okviru konference je bila organizirana tudi razstava najpomembnejših razvojnih do; sežkov slovenskega gospodarstva. V tej elitni družbi seje predstavila in zabeležila pomembno mednarodno uveljavitev rastoča bio hiša novomeškega GIP Pio-nirja. KMEČKI PRAZNIK TRŽIŠČE — Društvo mladih kme-tijcev izTržišča prireja v nedeljo, 5. julija ob 14. uri 7. kmečki praznik v Tržišču. Tekmovali bodo kosci, kosice in grabljice, tekmovalci pa se bodo pomerili še v vlečenju voza in držanju vrča. Na voljo bodo dobrote iz kmečkih peči. Lestvica narodnozabavne glasbe c studio ^ Studia D in Dolenjskega lista K-| 'fel >“ V h Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MOJCI KREVS iz Malenške vasi. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (1) Pri plavolasi Katrci - TRIO SVETLIN 2 (5) Oče, voščimo ti - ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTI 3 (4) Lojtrca - PIHALNI ORK. TREBNJE 4 (8) Pleničke je prala - ANS. JOŽETA ŠUMAHA 5 (2) Spet smo se skupaj zbrali - ANS. BR. POUANŠEK 6 (3) Lovska stava - ANS. SPOMIN 7 (-) Ti nisi Uka - FANTJE Z VSEH VETROV 8 (6) Moja pipca - ANS. LOJZETA SLAKA 9 (7) Vesele deklice - ANS. VRTNICA 10 (9) Temna noč - ANS. TONIJA VERDERBERJA Predlog za prihodnji teden: Lepa naša domovina - ANS. SLOVENIJA Glasujem za:...............................*.......................■ g Moj naslov: ....................................................... -j ‘ Kupone po&ljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto Tudi meja je lahko prijetna Na Miklavževih tratah pod Trdinovim vrhom Repičani so bili jezni na novo južno mejo. Bili so prepričani da jih utesnjuje, da jim krade svoboščine, ki so jih imeli dokler je bila Repičevina v sestavu bralske Jugovine. Ko je postala Repičevina samostojna država, so morali Repičani plačevati carino celo za gnoj, ki so ga pripeljali iz Jugovine v novonastalo državno tvorbo. Ob živce jih je spravljalo tudi to, da so se kopali v Zeleni reki z omejitvami na suho pa so lahko potegnili samo tiste ribe, ki na koži niso imele odtisnjene šahovnice. Repiški župan je v Zapoznelem glasu glasno izjavil da se gredo lahko južno mejo tisti iz belega mesta, ki so daleč od nje in jih ukrepi v zvezi z njo prav nič ne prizadenejo. Gospod Izvršnik pa je šel še dlje. Repičane je puntal, naj republiških veljakov ne sprejemajo več s prijaznostjo, preprogami kosili in dobro kapljico, ampak naj jih gledajo prezirljivo, za zaužite dobrote pa naj jim izstavljajo račune, višje in bolj zabeljene kot je njihova resniča vrednost. Klotilda Zračnikova pa je celo predlagala, naj bi imeli republikanci posebne dovolilnice, s katerimi bi sploh lahko prišli v Repičevino, hudo prizadeto zaradi južne meje in režima, ki vlada na njej. Mišja dlaka je manjkala, da niso zahtevali Repičani referenduma, na katerem bi se odločili o samostojni republiki ali pa o priključitvi dežele, daleč naokoli sloveče po gostoljubnosti odojčkih in janjcih na ražnju, k sosednji hrvaško govoreči državi. Pa se je zgodilo nekaj, kar je takšne in podobne nakane potisnilo v ozadje, celo v pozabo. Jožič Repič je izvohal da je kurilno olje v južni republiki veliko cenejše kot v Repičevini Predalnikova je raztrobila, da se da kupiti purane, telečje, goveje in svinjsko meso na oni strani Zelene reke ugodnejše kot v Repičevi dragi Gospa Komolčič je oblekla svojega osnovnošolskega maturanta, sebe, moža in drugo sorodstvo za sto mark Pa ne v trgovinah Repičeve drage, ampak v veleblagovnici na oni stmni reke, ki je nekdaj združevala, zdaj pa ločevala nerazdmžljiva in v bratski slogi živeča naroda. Brez radia, televizije, časopisov in revij je o tem obvestila sokrajane, ki so pričeli namesto v Avstrijo romali med prebivalce kol tamburic in na zastavi narisanih šahovnic. - Hvala Bogu, da živimo tu, Jtjer bivamo! se je križala Klotilda Zračnik - Vsako zlo je za nekaj dobro, je bd pregovorno moder Jožič Repič. - Biti moramo previdni da za to ne izjedo tisti s severa, se je hotela zaščititi gospa Komolčič. - V tem primeru bo konec veselja, je bila pesimistična Predalnikova. TONI GAŠPERIČ iiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiinrič