Štev. 224 TRST, sredo II. avgusta 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN )mA\ oh nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjotra}* ?esamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. 16 stot.) v mnogih Sebukarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Fcstojai, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-♦čini, Dorabergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (16 stot). 09la8i 8e računajo na milimetre v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •cmrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po JO st. mm. Zrn, oglase v tekstu Ii*ta do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-o&aj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratmi oddelek uprave w đa&nosti". — Plačuje s« izključno Je upravi „Edinosti". NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč I za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. SaroSalna na a*4«ljako lxdanj* „EDINOSTI" stan*: letno K 5-20, pol leta 2 60 — ■■ ■ — Ysi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO: ulica Giorgie Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorniuredDik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost« v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranibiKnl ra?un St 841 652. TELEFON 31 11-57. Brzojavne vesti. Dalmatinski deželni »bor. SPLJET 9. „Naše Jedinstvo" poroča, da bo dalmatinski deželni zbor sklican ca jesensko zasedanje med 15. in 18. septembrom. Sestanek italijanskega kralja s cesarjem Franom Josipom. PARIZ 9. Neki takajSoji listi poročajo, ae letošnjo jesen pohodom vojaških vaj cettaneta blizu Gardakega jezera italijanski k -aij Viktor Etnsnuel in cesar Fran Josip. Bolgarski car. BAD GASTEIN 10. — Bolgaraki car Ferdinand te je danes predpoludne odpeljal v .Spital, od kc-der ee je z avtomobilom podal k Sv. Krv>. Kontrola nad Nemci v Rnsiji. PETROGRAD 9. Obla»tnije so prejele nalog, da t najkrajšem času ugotovijo Število nt m*kih reaerasto*, ki so nastanjeni v ruskih baitišk h pokrajinah. Ob enem jim je naio-ž no, da se ugotovi, kcliko in kako orožje imajo ti ljudje pri sebi, Novi raski odposlanec pri Vatikann. RIM 9. Državni tajnik Gutanel je imelo ?an ruikim cdpcsiancem pri Vatikann. —-Njegora neloga bo izposlovtti imenovanje rimsko-katoliškega nadškofa za ruske katolike in škofa v Vilni. Ruska Crnomorska flota v srednje-zemekem morju, PEIROGRAD 9. Iz Sebastopolja javljajo, da je čmomorska flota že dobila dovo-i eo e, da »me skozi Dardanele ter da se za časa sestanka carja z italijanskem kraljem poda za nekoliko dni v sredozemsko morie. Alzacija-Lotaringija samostojna zvezna država ? BERO LIN 9. — Zvezni svet je dovršil razprave, ki so «e vi šile, da se Alzacija-Lotaringija povzdigne v samostojno zvezno držalo, Knkcr se čuje, ae dež li najbrž dc-vcli ra26irjen;e tamo-uprave. O »klepih zvez-Efga tkleoa r-i Se n:Č9«ar znano. Gotovo je p?*, da Alzaciia-Lcta:ingi;a ce poitane neodvisna cd B^roiina, kakcr žele to nje prebivalci. Španska. MADRID 10. — Naznanjeni Stranki v Kataloniji se tiso izvedli. Minister za notranje stvari zag tovlja, da se vzpostavijD zopet uitavne pravice, čim se povrne red. MADRID 9. — Pogajen;a ministra za unanje stvari z odposlanci maroškega sultana >o danes ostali brez vsacega vspeba. Iz Potugalske. LIZBONA 10. Autimonarhične demonstracije niso imele nikakih posledic. Mir je zopet vzpostavljen. Zopet potres v Meksiku. MEKSIS0 10. Včeraj zjutraj je bil v Acapu'cu močan potres, Prebivalstva se ie polastila velika panika. Ponesrečil ni mh&e. Skoda ni velika. Generalni štrajk na Švedskem. STOKHOLM 10. ^Sinoči je pričel štrajk Črkostavcev po vsem Šredtk-m, izvzemsi nekoliko maiib mestec. Vz ic t mu izidejo veliki PODLISTEK Pavlov zločin. (Italijanski episal Giulio Francesconi. — Poslovenil Fran P i r m a n.) Po tem hudem dušnem bo'U je bil Pavel prtrt, vendar je v tem bo;u zmagal, kajti sedaj, ko je bil prevarjen v eni ljubavi, ko ie bil uničen en idajal, sedaj je imela sladiti n:*gDvo življenje drt-ga, nc-žne;ša a Se mcč-neiša ljubav, vstajal je pred njim drugi čistejši idejal. Bil je pctrt po tem dušnem boju, a izšel je iz tega boja kakor zmagovalec, ki ga je z neodoljivo silo vezalo na se življenje, ki je je imel preživeti poleg svoje Ade v ljubezni, ki ni podvržena varanju; življenje, ki je je imel preživeti v neprestani skrbi, da osreči ono revno dete, svojo hčerko, ki naj »e jej nikd&r ne prikrade v srce niti najma* n i sum, ki bi jej mogel odpreti oči in jej razkriti sramoto niene matere. Sedaj, ko ni več ljubil Helene, ko je ni u ogel več 1 ubiti, sedaj je njegova ljubav za malo Ado, petem ko se je radi nje, iz usmiljenja do nje zatajil, sedaj je njegova ljubav za nedolžno dete vsplamtela mogočno, neizmerno. Pri njej je tuđi on postajal otrok. Igral je žnjo po otročje ves dar, in ko je videl dnevniki t Goteburgu, čeravno v zmanjšani obliki. V Stokholmu je sinoči prenehal voziti tramvaj. STOKHOLM 10. — Zadnjo noč so se priklirčili štrajku tudi tukajftni stavci. — V večih malih mestih pa se dela t tiskarnah. List „Socijalni demokrat" izhaja pod naslovom „Odgovor*. Stokholmski in Goteboriki socialistični listi izdajajo male tiskane in heksografirane listke. Promet na cestni železnici se vrši neovirano. Ostali cestni promet je bil včeraj živahneji, pego prejšne dneve. Občinske naprave, kakor plin, električne naprave in vodovod funkcionirajo ncrmćlno. Skozi štraik so prizadete tudi nekatere železniške gradbe. Razširjenje Štrajka na železnice se ni bati. Rsd je bil dosedaj povsodi uzdržan. Alkohola se ne prodaja. — Vojaki čuvajo vse občinske naprave in zgradbe; pri tem pomaga vojakom prostovoljna -meščanska hramb?. R ž, sveži kruh, mleko in druge jestvine se dovaža Duh stokholmske garnizije, kakor tudi ostalih polkov, je izvrsten, Dogodila sta se le dva brezpomembna demonstracijska poskusa v eeveroi Švedski. Razlog itrajka. STOKHOLM 10. — Razlog švedskemu generalnemu štrajku je v mnenju med stavbenimi delavci, ki traje že nekaj let. To leto pa so hoteli delodajalci v tej in še v nekaterih drugih sosednih obrtih znižati pUčo in so radi neugodnega položa a tudi odpustili na tisoče dtlavcev. Zato je itapilo 300.000 deiavcev v štrajk. Kitajska je popustila. LONDON 10. Reuteriev biro" poroča iz Tokija, da je Kitajska umaknila vce prigovore proti gradnji železnice Antung-Mukden. Mož s petimi ženami. BUDIMPEŠTA 9. — Policija zasleduje potovalnega £gectri Emila Gebberta, ki je obdoižen maogoženstva. — Gebbert ima pet žirečih žen, s štirimi ima otroke. Imel je stanovanje v Budimpeftti in štirih d^u^ib mestih na Ogrskem. Policija je slučajno zvedela za strar, Gebbert je izginil. IZ SRBIJE. BELIGRAD 10. — Dunajski in ba-iim-peštanski listi so prinesli veiti, da so se v Bekmgrađu vršiie velike protudinastične demonstracije, kakor tudi, da je kralj Peter težk^ obolii. tako, da je prestolonaslednik iz Rogaške Slatine nujno poklican domov, — Vie te vesti «o tendencijozne izmišljate. BELIGRAD 10. — Predaincčnjem je v cirkiuu Schrnid došlo do burnih demonstracij. Listi so trdili, da je med nameščenci cirkusa več av^trij. častnikov, ki so na ta način zavarovani opravljali vchunski posel. — Sinoči je prišlo na predstavo tudi moogo mladih ljudi, ki so pričeli demonstrirati, tako da so morali podstavo uitaviti. Demonstracije, ki so zav-stte or taav t ijski značaj, so se nadaljevale na u i ci. BELIGRAD 9. „Mali Žurnal" poroča, da sta bila en politični in en finančni komesar iz Moldave zasačena na srbskem ozemlju. Ko sta zapazila stražo itz pričela bežati, ko je pa straža streljala, sta se predala, Oba komisarja so izročili redar*t?u. Konflikt med Turčijo in Gfško glede Krete. KOLIN 10. Neka berolinika brzojavka „Kdln. Ztg. omenja, da so kriva izvajanja „Te m psa" kakor da bi nemika vlada ne odobravala držanja Turčije. Nemčija je svetovala toliko v Carigradu, kolikor v Atenah, zasledovanje mirovne politike. Druzega Nemčiia ni ukrenila. Kriva je pred vsem trditev, da iiitli Nemčija postopati sporazumno z zaščitnimi velesilami. Tako skupno postopanje se ni izvršilo in se tudi ne namerava, Nemčija in kakor se sme pričakovati tudi Av.-Ogrska, bosta iz lastne incijative vedno vse storile za ohranitev miru. ATENE 10. Grški odgover na porto je odšel včeraj popolndne. Kakor ae z&goto?lja, je odgover sestavljen v zelo pomirljivem smislu. KANEJA 10. Tukai vlada veliko razburjenje, kar so zaščitne vlasti prepovedale raz-vešati g ško zastavo ob vhodu kanejskega pristanišča. Tega ukaza se ne spoštuje in tukajšnja vlada se nahaja nasproti prebivalstvu v težavnem položaju. PARIZ 10. Zaščitne vlasti so napresile turško vlado, naj izdela ustavni statut za Kreto. PARIZ 10. „Agence Havas" poroča nasproti drugače se glasečim poročilom inozemskih listov: Ni res, da je francoska vlada ža predlagala Angliji, Ruiiji in Italiji, naj se povabi dunajski in berolinski kabinet za sodelovanje na rešitvi krečanskega vprašanja. Vendar namerava Francija, čim vprašanje dozori, naprositi Nemčijo in Avstro Ogrsko, da se s zaščitnimi vlaatmi vdeležite rešitve krečanskega vprašanja. CARIGRAD 10. — Na podlagi turških iig&av so izjavili poslaniki velesil, naj se porta ne obrača na Grško radi Krete, ampak na zaščitne Telesile. — Kreta je ped varstTom »eletil, ki začnejo s porto v kratkem tozade?na pogajanja. Grški Častniki na Kreti da nimajo z grško armado nikako zveze. Turčija. CARIGRAD 10. Položaj v Jemenu je nevaren. Porta namerava proglasiti tamkaj obsedno stanje in ukreniti odredbe v varstvo meške železnice. CARIGRAD 10. — V Trepezuatu in v Smirni in nekaterih drugih mestih je imel danes pričeti protugrški bojkot. CERIGRAD 9. — Protugrški bojkot se čim dalje bolj razširja. Včeraj so v Rodostu zabrtnili nekemu grškemu parniku, da ni smel razložiti tovora. CARIGRJlD 9. — Obsedno stanje je s sultanovim iradom podaljšano do marca 1911. CARIGRAD 10. Ml-doturšfe? ^rtbor vari pred bojkotom proti Grški, ker je to reakcionarne. V Galipolu so aretirali ljudi, ki ro prilepijali boj kotne lepake. Išl 10. Prelat Weinmayar je praznoval danes svojo zlato mašo. Ob 5. in pol uri je čital mašo, nakar je dvorni župnik škof dr. Mtjer zapel zahvalno pesem. London 10. — Kralj Edvard je ob 3. uri 10 minut popoludne odpotoval v Marijine vari. KoSice 9. Stolna cerkev, v kateri so pred par leti pokopali Rakoczy-jeve telesne Ado veselo, je bil vesel tudi on: v onih trenutkih je celo pozabljal svojo nesrečo. Ali razun teh trenutkov, ko je igraje z Ado pozabljal na vse oitalo, je bil vedno grozno potrt. Res, da ni Helena — o tem je bil pre-prič: d —, potem ko jej je bil on očital njen greh in jej zalučal v obraz vse svoje zaničevanje, res, da ni ona potem več videla Jakoba Rialti. Ali kdo bi bil mogel izbrisati prcilost ? Neizrecna, neznosna muka mu je trgala dušo, ko je odbajaje od dema idoči po stop-njicah moral neizogibno iti mimo vrat stanovanja Jakoba Rialti. Zdelo si mu je, da v besedah „Jakob Rialti, doktor zdravilstva", ki so bile črno tiskane na tablici na onih vratih, mora vtakdo čitati njegovo sramotno skrivnost. njegovo sramoto, ki ga je delala smešnega. Zdelo se mu je vsakikrat, ko je šel mimo, da sliši za onimi vratmi nekako ironično mrmranje in posmehovanje, in v tem mrmranju se mu je zdelo, da najjasneje sliši ponavljanje besede: »Helena, Helena, Helena...* Kolikokrat ga je gaslo, da bi razbil ona vrata, da bi bilo konee njegove muke, da bi izvršil maščevanje, po katerem je koprnela njegova duša. A misel na Ado, misel, da bi s tem pokvaril bodočnost te uboge nedolžne deklice, ta misel ga je vselej zadržala. Odtrgal se je vselej se silo od onih vrat, kjer je puščal vsakikrat košček svojega razdejanega trca, košček samega sebe. In udajal se je zopet ljubavi do svoje hčerke in v tej ljubavi se je čutil očiščenega, v tej ljubavi je zajemal novega pegnma in nado v bedočnost. ♦ * * Nekega žalostnega dne ni mogla Ada vstati iz posteljice. Okrogla ličica so jej bila nenavadno živo rdeča. Modra očesca so se jej Čudno svetlikala. Njeno malo telesce se je pod težko odejo treslo mraza. Pavlu se je, ko je zjutraj pristopil k Adini posteljici, krčevito stisnilo srce. — Kaj ti je ? — jo je vprašal prestrašen. — Boli me tu — je odgovorila Ada in položila drobno ročico na grlo. Pavel je takoj poslal po doktorja Maineri. Ada Je imela davico. — Je li hudo? — je vprašal Pavel zdravnika, dočins mu je vsa kri silila v možgani. — Da! — je odgovoril zdravnik. Pave! je obledel in ni vedel, kaj bi rekel. Debele srage potu ao se mu tresle na čelu. Slednjič je spregovoril: — Ali... bo mogla ozdraviti ? — Upam — je odgovorit zdravnik —, Vendar vam nočem prikrivati, da je slučaj jako težek. Treba vedno paziti nanjo. Grlo ostanke, je v nevarnosti, da se zruši. Poklica to inženirje, da jo podprejo. Kodanj 10. — Kralj je danes poveril sestavo novega kabineta grofa Freisu, voditelju svobodno-konserv&tivne stranke v držav« zboru. Kostnica 10. Stanje groia Zeppelina je tako dobro, da bo bržkone zapustil bolnišnico v par dneh. — Grof Zeppelin je bil bil operiran zb~ g ulesa. „BeleizdnjišKl proces" v Zagrebu. (117. dan razprave.) Zagreb 9. VIII. V odsotnosti dr. Lukinlća je dr. L. Maz-zura predlagal, naj Bekič s&m stavi predloge. Obtoženec Bekič je nato predlagal, da se zasliši več prič, ki naj dokažejo, da je ob prazničnih prilikah vedno razobešal na svoji hiši hrvatsko zastavo, da je orožje javno prodaval. Nadalje naj ;se zaslišijo polioijski voditelj Spcrčič z ozirom na njegov razgovor z Na-stićem, dr. Lazar Car z ozirom na sokoliko organizacijo. Nato je dr. L. Mazzura stavil So nekatere druEje predloge. Predlagal je, da se nabavi zapisnik saborske seje od 18. junija 1888, na kateri je posl. Vrbančič predlagal enakopravnost veroizpovedanj, nadalje zahvalno pi«mo patrijarha Rajačića, ki je bilo preči-tano dne 5. septembra 1861, pred?og dr. Kršnjerega na seji dne 30. junija 1888 z ozirom na ljudski pouk. govor P. Jovanovića iz ieta 1893. v katerem je velikemu županu Budisavljeviču očital njegovo nesrbsko vedenje, govor bana Khuen-Hedervary-ja vpo-rabi cirilica in zastave, interpelacijo Sumano-viča glede srbske zastave in banovega odgovora, listino zagrebške županije od 20. maja 1850, glasom katere je bil napis pečata žu-p*niie latinski in ciriUki, nadalje nekoliko r ciiil skem piimu izdanih odlokov sremske županije. Govornik je vrhutega predlagal, da se zailiši veče števila prič. O bivšem madjaroc-skem poslancu Šoraku in njega vlogi v pre-ceiu je predsednik branitelju propovedal govoriti. Dr. L. Mazzura : Vi me silite, da spravim stvar pred javnost. Potem pa trdite, da postopamo mi nelojalno, češ, da javno razpravljamo o stvareh, ki spadajo v sodno dvorano. Dr. Dušan Miljuskovič je prosil, naj se prirede obtožence iz Dabice. Predsednik je predlog z oziram na tozadevni sklep senata odklonil. — Dr. Miljuiković je prosil, naj se zasliši več prič. Obtoženec: Kala-fatić ie prosil, naj se zasliši nekoliko prič, ki bedo dokazale, da ni imel nikakih tajnih sestankov in da ni vsklikal: „Živio kralj Peter!" — Obtoženec Kutuzav je prosil, naj se zasliši dr, Schossberger, ki naj dokaže, da ni imel nikakih odnošajev g kraljem Petrom. Predsednik je pripomnil, da ne bo v bodoče dopuščal, da bi toliko branitelji kolikor tudi obtoženci osebno stavliali predloge. Po pavzi je dr. Winter predlagal, da se zasliši več prič, ki naj dokažejo, da pravoslavno prebivalstvo ne teži v Srbijo in da se Kala fatić ni udeležil nikakih sestankov. Dr. Hinkovič je izjavil, da je napačna jej gori. Smrt bi mogla nastopiti vsaki hip... — Gospe d doktor !... — Govorim možu: treba je poguma. Ada bi mogla tudi ozdravit'... ampak moja dolžnost je, da vam pivem vse. Smrt, kakor sem že rekel, bi mogla nastopiti vsaki hip vsled zadušenja... — A kaj storiti ? Moj B >g ! — je za-jecljal Pavel. Čutil je, da ga zapuščajo moč*. — Takoj, ko vidite, da otrok težko diha, pokličite me brez zamude. Takojšnja zdravniška pomoč, ko prične težko dihanje, jo more rešiti, a najmanja zamuda bi bila pogubna. Priporočam vam... imejte pogum. Imel ga bom — je zamrmral Pavel in sprovedel zdravnika do vrat. Bil je kakor vničen. Ta nenadna, težka, grozeča bolezen mu je zopet razorala žalostno dušo. — Kedaj bo torej konec mojega trpljenja? — je vzdihnil. — Kedaj bo moje srce zadobilo toliko zaželjeni, toliko potrebni mir? Lotil se je neumorno negovanja Ade: bil je vsaki hip pri njej. A ko mu je misel vhsjala na najhuje, na morebitni slučaj, da bi njegova mala Ada vmrla, tedaj mu je grozna bolest stiskala srce in zdelo se mu je, da vmira on sam. Sedaj ni skoraj več Živel: ni spal, ni jedel: bil je vedno v obupnem pričakovanja izida te nove njegove nesreče. * * * (Pride še.) Stran II EDIKOST" St. 224 V Trsta, dne 11. avgusta 1909 teorija obtožbe, češ, da ni v B >*ni nikakih Srbov. Prav tik« ?e tudi napačna dedukcija, da niso pravoslavni naseljenci iz Bosne nikaki Srbi. Z ozirom na Srbe v Hrvttski je branitelj navedel delo R dulava (3--uiića „Aoolo-giia srbskog naroda v Hrvatskoj ;n S'avo-TA)iur ki jo priporoča drža?nemu pravdniku in sod iču. Nadalje > prosil, nai se spisom priloži letnik ofi:ijelae „Bosne* iz leta 1867, ki ie pod tu-Sko vlado izhaja'a t cirilsk-m ia tur-i i m pi*rau. lite ta ko „S. Crietnik", ki izhaja tudi v cirilskem piimn in v katerem je mani-f desavcvirali lia najvišem me.iu. Vklub temu te na po-d?5gi desavoviraie napučne teorije utemeljuje obtožbo. — Ako 83 ugotou, da ni v Bosni Srbov, teda; cdpado tudi obtožba, da je šrb t?o H-vatske um< tio delo. Z oeirom na Petca Petroviča je rekel, da so prei »kovanja, njegovega hajikajoč ga govora ustavljeni, obtcženec >e cabaia pa Še vedno v zaporu. To je proti kszerskemu pravdnemu redu, — Govornik je navedel tri na to se nanašajoče oiloke iz Accartijeve zbirke. Nezaslišano je, da se obtoženca na nfdogledea čss tukaj drži * zaporu. Predsednik: Koliko Časa boste šeobstrui* ra i ? Dr, Hmkorić: Mi mo-arao staviti «voje predloge, kajti bolje je, da naši klijenti še še t mesecev sed^ ia bodo potegi oproščeni, k-kor da se jih že če* teden dni obhodi. Na podlagi § 250 je predlagal, da se izloči Petrovičeve čine in na> se takoj proglasi razsodba, da ie Petrov ća čim p:e] stavi na svobedo. Nadalje ja pre ilagal, da se zatliši več prič in nridkologa Kuhača z o žirom na be» zakriri sama goljufijo, ako ne naznani tega Do pred štirimi leti s* ai d^gaialo. da bi katera posojilnica veprejemala že včl«rene zadrugar je. Prvi ste počeli to nevredno delo posoiilnict v P. in v B. Mislim, da vede. Bodi zadrug« „Zveze" katerekoli, dolžnost v«ake j«, da odklanja zadružnike, ki ne mislijo izttopiti drugod. Vsaj v tem bi se morale vse zadruge podpirati. Maičevanie bo sicer kedaj občo t o Tisti, ki dajejo zadrugi denar na razpolago ; bodi kakor vloge, bodi drugače, morajo vendar biti na jasnem, da zadružniki, ki jamčijo neomejeno, nico že zapravili vso jamčljivost z drngostrankimi ©b vezami. Neodpustliiv grrh je torej, ako se v tem odru pri nekaterih mladih zadrugah strogo ne postopa. Ako pa b* vsaka zadruga res delala t svo;em, ozkoodmerienem okrožju v smislu rfijff :iren?kih načel: Malo okrožje, mala posojila, za malo časa, do malih obrestih; vse pa le mej dobro^nanimi, potem bi pač ne bila jedna drugej na potu, nego bi se lepo spopolnjevale druga drugo. Šulce deličke pa bi lepo pomagale v «sakem oziru, tudi glede računov malioi. Male zadruge bi same prinesle večje prošnje — na vknjižbo — tem večjim, v me«tu obstoječem zadrugam, Snloh pa : Mali trgovec ne igraj na b^rzi; veliki trgovec na prepusti drobno razpečava-nje maišemu. Tako načelo naj bi vladalo tu4i mej zadrugami. Veseli m», da je stvar nekdo sprožil. _ J. A—k. Dnevne vesti. Čehi in Slovenci v Trstu — Krkor ie razvidno že iz naše včer&išme notice, naa je naš preveč icapresijoni'tičeTi dopisnik krivo infoimirai o nekjm p-edavanju, ki se je baje vršilo med tukajšnjimi Čehi, Nismo imeli ni-kakega povoda dvomiti na verodostojnosti našega dopisnika. N^ bomo od svoje itrani preiskovali, da li smo biii bona ali m?;la fide mistificirani ; nihče pa ae ne raduie bolj nego mi, da temu ni tako, k^kor je fclo v našem dopisu navedeno. Sinoči pa je d "šla v naše uredništvo deputacija tukajšnjih Č:hov, ki nam ie pojasnila svoje stališče, katero mi s?daj tudi popolnoma umejemo. Pogrnemo se zato v eni prihodnjih številk na razmerje med Cebi in Slovenci v Trstu in nadsj?mo se, da bo ta neljuba zadeva konečno rešena v obojestransko zadovoljnoat in v korist slovenstva ob obal'h sinje Adrije. Veselica v korist „Lege nazionale" v Portorose. Včerajšii „Piccolo" priobčuje dopis iz Portorose pri P;ranu, v katerem poroča, da ie je vršila tam veselica v korist „Lege nazionale", katere so se vdeležili nemški kopališki gosti, mejtem ko se Čehi ne le niso vd'težili veselice, marveč so ostali oni dau demonstrativno v svojih stanovanjih. Temu navproti smo mi doznali, da odgovarja to poročilo popolnoma resnici, s to razliko, da to izostali od veselice ne-le Čehi, ampak tudi Poljaki, katerih je jako veliko v Portorosi. Toliko Čehi, kolikor Poljaki, katerih je v Portorosi 90°/o vseh gostov, so bili od slovenske strani opozorjeni na raznarodoralen namen „Lege nazionale" in so tudi res pokazali svoj slorauski čut s tem, da se omenjene uitraitalij&nske prireditve niso 7deležili. Človek bi mislil, da ie vendar nekaj povsem naravnega, da se Slovani ne bodo vde-leževali prireditev, ki so naperjene proti istim Slovanom. No „Piccolo" in njegov ieformator se, kakor že večkrat, tako tudi takrat kregata z logiko. Tega menda vendar ne bo zahteval „Piccolo* da bi se edeleževali Slovenci i a Hrvati, proti katerim je naperjeno delovanje „Lege nazionale", veselic, ki so prirejene na koriit temu društm. No, in Čehi ter Poljaki so ra?nctaki Slovani, kakor Hrvati. Treba pač, da se tudi Italijani tprijaznilo z mislijo, da smo Slovani eden in isti narod. Je pa pr; tej prireditvi tudi nekaj dru-zegj. Portorose je mednarodno pokopališče in zdravilišče, Zastcpane so tam vse narodnosti, a najmanje gotovo Italijanov. A kder pride v tak kraj, pride zato, da bi užival mir, a ne, da bi se ga razburjale z narodnimi ter politiškimi prepiri. Z\to ie naravnost nezaslišano, da se predrznejo Italijani v takem, povsem mednarodnem zdravilišču prirejati veselice v korist italijanekonarodnega proti Slovanom naperjenega bojnega društva, ter vabiti na tako veselico tudi Slovane, ki imajo narodnih in politiških bojev še v domovini preveč, in ki gotovo niso prišli sem doli na jug zato, da bi podpirali Italijane v borbi proti tvojim slovanskim bratom. Sploh smo mi disedaj obračali vse premalo pažnja temu lepo razvijajočemu se kopališču, kakor sploh celi okolici Pirana. — Ne smemo pozabiti, da ie okolica Pirana izključno slovenska. A neka družba, v kateri ima glavno besedo dr. Cimadori — (In zopet Cimadori! Ali mora res biti ta povsod zraven ? Op. ur.) je nakupila že velik del zemljšč, ki so se uahajala v rokah slovenskih kmetov, ter tako potisnila Slovence od morskega obrežja proti notranjosti dežele, Treba bi bilo tu kaj ukrenit: v obrambo slovenske posesti in slovenske narodnosti. Vsem nam je še v živem spominu revolucija, ki so jo uprizorili Pirančani pred leti proti slovenskim napisom na tamošnji sodni j i. .Isti finatiki, kakor so bili takrat, so tudi še danes. Pa, ko bi ta svoj narodni fanatizem in šovinizem kazali le v svojem Piranskem gnezdu, naj bi še bilo. A oni bi hoteli to isto izvajati tudi v Portorosi. ki spada eicer pod piransko občino, a je obkoljena večinoma od Slovencev. Tako smo vide!i še pred kratkim n. pr. neko tablo z capisom v 4 jezikih italijansko, nemško, češko io slovensko, ki je pa na nsnmljiv način izginila. B žkone so tu delovale kake tajne sile. Nemščino se še trpi poleg italijanščine, a da bi se pripust lo tudi kak slovanski je^ik, ni niti govora ! Oicbtto pa se terorizira sioventkega kmeta, ki ne sme niti eloven. govoriti. Priporočamo našim poslancem, da obr&eio pri razdelitvi občin svojo povornost tudi .Portorosi, katero smatrajo piranski občinski mogotci za nekako molzno kravo ? Novi tržaški župan dr. Aifons Valerio se ie rolil v Trs u 18. julija 1852. Oča mu je bil tvgov: c in industrijalec Angolo Valerio. Obiskovat ^ tržaško komunalno gimaazijo, a juridične i udi je je leta 1874 djv;š«l na gra-Sfcm vseuČilišSu. Pct^m je kakor konc pijent stopil v oiietniško pisarno dr. Tonicelii-ja, kjer je oatai do leta 1884, ko je poital samostojen od-e'nik. Leta 1897 je bil izvoljen v me.tni zaztop, iata 1906 je postal pa podžupan. Od leta 1850, k) je Trst dobil sadanji staiuS, so b'li shd^či župani: Modo d<* Tommr.8ini do leta 1861, potem Štefan deT Conti do 1863, (odvetni« dr, Julij Base^aio. ki je bil izvol en ne pa potrjen), dr. Karol Poreuta do 1869, kitereg^ let'* mi je sledil od etaik dr. Maksimilijan d' Angeli, Od 1. 1879 do min. ponedeljka so bili štirje župani: odvetnik dr. R hard Bazsoni, odvetnik dr. Ferdinand Pittari, odvetaik dr. Karol D^moieri in odvetnik dr. Saipio Sandrinelli. Cesarjev rojstni dan. Prihodnjo sredo dno 18. t. m. povodom rojstnega dna casar-jevega bo ob 9, uri ziutrai v baziiiki sv. Jnšta pontifikalna maši z zahv&lno pesmijo. Nadvojvodinja Marija Josipa je prišla sinoči s sinoma Karolom Fran Josipom in Maksimilijanom v Miramar, kjer ostane dlje časa. Ves čas njenega bvmja bo mira-msrski park zaprt občinitvu. Povišanje v službi. — Djvčni uprav.tjlj Andrej Rocco je imenovan višim d*včaim upraviteljem v področju finančnega ravnatelj stva v Trstu. Notarjev v Avstriji je 1098. V podro5iu višega deželnega sodišča tržaškega 98 naha>a za okrožje deželnega sodišča v Trstu in okrožnega sodišča v Gorici notari j ska zbornica v Trstu, ki šteje 28 notarjev ; 7 jih je v Trats ; v okrežju okrožnega sodišča v Rorinju je 14 notarjev, od teh 2 v Rovinju. Od 667 nota rijskih kandidatov koncem leta 1908 jih odpade na Trtt 21, na Rovinj 3. Zaveza avstr. jugosl. učiteljskih društev — Program XXI. glavne skupščine Živa?© avstr. jugo«l. učiteljskih droštev dne 15., 16 in 17. avgusta 1909 v Mariboru. I. V nedeljo dne 15, avgusta 1. Ob 11, in pol ur. predpoludne se:a upravnega odbora v ma i dvorani „Narodnega doma**. Daevni red : e) Poročilo o delovanju vodstva „Zaveze"; b) določitev poročil-za delegacijo ; c) predlogi i i nasvesti, 2, Ob 3. ur* popeludne zborovan delegacije v mali dverani „Nsrodaegi doma". Dnevni red: a) Predtednite ctvori zrorova nje b) legi timiranje delegatov m delegati m ; c) tainikovo poročilo o delovanju Zaveze i Zavezinih društev ; č) hlag^mkovo poročil in poročila upravnikov Zavezinih listov ; d) poročilo računskih pregledovalcev za let > 1908 (§ 15. posl, reda) : e) volitev treh pre g'edovalcev računov (§ 15. posl. reda); f > določitev letnih doneskov Z*.vez;nih članov (§ 7. lit. a Z iv. pravil); p) določite i Tzporea za glavno zborovanje (§ 24. Zav. pravil); L; določitev časa pnhoduji glasni sku - ščini Zaveze (§ 22, Zav. pravil); i) volite vodstva in upravnega odbora Zaveze (§§ 8—13 Zav. (pravil); f) predrgi in nasvet. 3. Ob 8, uri zvečer koncert v veliki dvoiatii „Narodnega doma". (Vabilo in vz:n>red kon certft se natisne p^ebe-)- IE. V ponedeljek j dne 16, a gosta, 1. Ob 10. uri predpoludne i slavnostno glavno zborovanje v proslavo štiri-«desetletnice državnega šolskega zakona veliki dvorani „Narodnega doma", Slavnoitci govor govorita gg, dr. Ljudivit Pivko in Eo-'gelbert Gangl. 2. Od 1. uri banket v resta jvracijskih prostorih „Nerodnega doma", — III. V torek doe 17. avguits. — Izleti v Savinjske planice, na Pohorje ali n-* Kozjak. Vodstvo Zaveze. Tajnik : Prpdsed.: Drag, Česnik L, Jelene. Društvo poštnih uradnikov. — Povodom navzočnosti predsednika društva poštnih uradnikov, kontrolorja Fibicb-a z Dunaja je pr-redila težaška podružiica v petek, 6, t. m. družbeni večer v reitavraciji „Belvedere" p: d gradom. — Prediedoval ie poštni kont olnr Pogatschnigg. Kontrolor Fibich, burno pozdravljen, je v skoraj dveuroem govoru pojasnjeval razmere poštnih prom^tsih uradnikov (napredovanja v službi, vprašanje poštoih prak-tikantov, dopuste, nedeljski počtteV, službeno pragmatiko itd.). Višji oficijal Amtauser ie pro il predsednika za posredovanje gled1 popolnjenja več mest višjih kontrolorjev v Trstu. Oficijal Titzko je omenil najemne pc-godbe za stanovanja v Trsta in velike stro- V Trstu, dne 11. avgusta 1909 ,EDINOST4* št. 224 Stran TTT Ske katere oo7zrcča^o uradnikom premestitve i'. Testa v kako drrg5 m9«to vt?ed tega, ker m~'ta uradcik v takih sinčaiih na podlagi na-eDit:e pogodbe plačevati stanovanje v Trato r^vadno do 24 avgusta dotifinegi leta. — Predsednik obljubi, da se bo ta zadeva t prihodnji odborovi seji razpravljala in potem skupno z ostalimi u.-*dniškimi druitvi v Trstu 11 iriio potrebna koraka v tom ozira. Konečao je kontrolor Pogat«chaigg pevabil navzoče, naj se v čim večjem iteri'u ndalež« tova- 7 škega sestanka po&toih u rad a »kov v L ubij asi dae 8. t. m. Delavsko podporno društvo v Trsta ori-r^di v nedeljo dne 15. avguita 1909. obletnico blagoslovljena društven« zastave. Zjutraj ob 8. uri bode sv. maša v cerkvi sv. Antona novpga, koje se vdeleži društvo i srporativno z zastavo i« grd bo na čelu. Pri ?-a§i poje pavski zbor „Čitalnice" pri sv, Jako bo. Pooolcdoe ob 5. uri bode veselica v i rostonb „Konsumnega društvau pri sv. Jakobu« pri koji sodeluie pevski zbor „čitalnice'4 pri sv. Jakobu in sv. Ivaaska naredna godba. V »pored ob e^a 14. točk. — Prosta za-h »a.«Veto prtina k veselici 50 stet. Začetek točno ob 5. uri pop, Sokol na Opčinah. V nedeljo ob 5. uri p'jpoludu« se je ttš)1 na vrtu društvene gostilne ustanovni obćai zbor odsakn Tržaškega $okcla na Opčinah ob mnogoštevilni udeležbi. Posebno je ugajalo, da se je zbrale na vrtu toliko naraščaja, ki je paz'jivo poslošai ic?a?a-ir* go-ornikov. Zborovanje je otvoril pred-ebdnik prip-avljalneg: odbora b-at H-»b. Sosič 3 kirst*im r»ozdravo;n ter dal besedo bratu Dr. Irgoliči., kateri je razložil poslušalcem v k:asB4h n^vdaše^h basedah poaeu sokolske ideje in glavne pogoja Sokcvttra: bratstvo, enakost, svoboda. CHvernik je govoril iz srca in prepričanjem, kar je xelr» vplivalo na poslušalce, ki so g >*ornika navdusauo aklamir&li. Brat Hrab. S š'6 je poročal c delovanju pripravljalnega cdbora, ki j a v kratkem času nabral 60 članov, med tsmi 40 telovadcev, nad 35 naraščaja in okolu 300 k/on za orodje. Prešlo se je k volit v i odoora, pri kateri so bili r oglasno izvoljeni : Fjrdo Forluga, predsednik ; Hraboslav Soiič, podpresednik; Matko Hro^atin. blagajnik; Iran Tavčar, tajnik; Ivan Mar. Malalan, Ivan 8 šič od Petra, I*aa 7idav odborniki in Ivan Sošič št 167 gospodar telovadnice. Brat dr. Irgilič se ie s^cmiijpl 25 'etnice smrti slavnega Tyrta očeta Sokolstra in na njegov ,,..ziv so rborjvalci zaklicali slava TyrŠovemu spominu. B-at S aič je zakl'uSil lepo vspelo zborovanje z ž ujo, da ne bi ostalo samo pri današnjem navdušenju, ampak da bi se vstrajno i rialo in tako napredovalo, da se bo odsek i z eno leto zamcgtl spremeniti v samoatojno t koUko druatvo na Opfiinah. Tržaški S.koli tj šli potem v gos'i no brata Kalina, kjer se ' pričela živahna domača zabava ob pevanju c Idelka pev.kega društva „Z?onu. Posebno se ie odlikoval brat Bizjak s krasnim solo »parom: „Narodni mizar". Ob pe*an;u in i *vdušrn:b govorih brata B z?aka in dr. I«rgo-lita, kateri je siavil l&rodao p-»sem, je ao prehitro potekel čss in morali smo se ločiti cd prijaznih brtt^-v Ojencev, z željo, da se kmalu zopet snidemo. Openc3m pa kličemo : le caprej po poti, katero ste si znčrt .li v nedeljo, le v3trajno na dalo in zm*.ga b> Vaša. — Na zdar! V Jika poletna veselica v Postojnski jami. Prihodnjo nedeijr, dna 15. avgotta t. 1. ob 3. uri popoladue bo višila let^s prva ve ika poletna 7es?lica v bvetovno-tnani Poatojns-ki jami Kako bi se z*mr:gl:> varjeti, aki bi se v resnici ne irio z očmi, da 89 »kriva p^d zeleno zetnijo rad P^stojuo, po kateri hodiino, datjni, čudaoolini, b«sjni svet, kjer se nah&;ajo krasne dvoran?, čigar stene ce bliščijo, kakor d . to sestavljene iz p.-avrh b'«erov, kjer — ooi zem jo — proizvaja vesele plese tisoče n tisoče 1 ndij. da ee tam n^bajaio angleški vrtovi z ce?eLl;ivimi cveticami, kaker da so izklesane iz kamna, da šu sijaj o potoki in šuintjo vodo pad*, d i se razprostirajo hribi in in doline, se vidigceio spomeniki, obeliski, da se celo uah:;ajo globoko pod Človeškimi nagrobnimi spomen ki še drug , pod katerimi morda polivajo mogečni vtadarji podzenj^ij-skih duhov, katere so najbrža prekanili človeški vsilieži za njihao pcd;emeljako vlado. Vse t.= krt.*ote Sj budo blišćale letos 15. avgusta v krasni przzaičm razsvetljavi. — Več godb bo sviralo v različnih dvoranah tsga bajnega sveta ; izmska re4ta*raci;a in kavarna bosta skrbili ,.a taiesni blagor *lamostnih 3Dstov, Vstopnin*, v jamo se je za ta dan znižala na 2 K, veseiica se bo vršila ob vsakem vremeau. Nhie naj tDrej ne zamudi te ugodne priiike, da si ogieda največji svetovni naravni čud?Ž, zakaj vsakdo bo zrl v :ami naravne krasote, kakoršne se nikjer drugdje ne nahajajo. Nemška junašt a v Simeringu na Dunaju. V Simeringu so uprizorili v nedeljo Nemsi vsled huj»kanja neruskih listov velika demonstracije p-oti češki siavao»ti. Nemci so sklicali v simeriu.k) pivo-arniško gostilno „proti-slavnost*, katere se je udeležilo na riaoče dunajskih nemških nacijonalcev, med njimi državoi posiauec Malik, P.ttoer in niž earstr. deželni poslaoec Hirsch. Češke slavnosti sta ■e udeležla drž. posl. Buflval in MoHraček, Necci so tako nasilno postopali preti Črh-m, da je morala napra?iti policija dvakrat naskek ca nemške divjake in pretapače. Tri osebe ■ so lahko ranjene, šett o«eh so gnali na polic, komisariiet, kjer #o jih zopet — spustili. Proti večeru so se Cehi posamezno razkropili iz svoje gostilne, na kar je nastal m*r. Tržaška mala kronika. Nasilen tat. Prodsiuočoiem ob 11. uri je težak A o to a Zeglar. sUr 25 let iz Tr»ta, skupsj s dvema še nezoanima možem* prebrskava! žepe kočjaža Angelo Caisutti, ki ie vsled pijanosti zaspal na trotoarju ulice 5ar-riera vecchia. Dva mimoidoča voznika sta i'h radi tag& lopovske^a ravnanja hudo okrcsla. A pofitenick Z glsr se ie čutil tako razžalie-nega v svoji časti, da ie s krivcem, ki ga ie našel v Žepu žrtve, ranil ea*ga mentorja. Na to io je pepihnit, a redarji so ga are tirali. Hipna blaznost. — Ivanka Angerinaye-, stara 40 let. iz Gr adca, stanujoča v ul. Par* netc št. 8, je včeraj kar naenkrat vsled oči-▼idoe blaziosti začela razsajati na trgu Bsrriera. Spravili so jo v opazovalnico. Znatne tatvine na ikodo državne železnice. V kolikor «mo prcizvedeii, so v poslednjem času konstatirali znatne tatvine blaga, ki je dohajalo v Trst" po državni železnici in se potem pošiljalo naslovljencem potom južae žsiemice, Zlasti med Trstom in Mirsmarom se je baje kradlo ie nečuveno spretnostjo, kar po cele zaboje. Preskava ;e dosedaj imela negativen uspeh. Nenadna smrt. Rudolf Peresscn. 41-le-tec čsvljar, utacuir.č v ul. Farneto štev, 18, bolan na plučni tuberkulozi, je včeraj, Čim «o ga spravili v bolnišnico, umrl. Koledar In vreme. — Danes : Ti borci j mač. — Jutri: Ki ara dev. — Temperatura včeraj cb 2. uri pop. 4- 29°. Cel*. Vreme »čeraj : lepo, pop. oblačno. Vremenska nnpoved za Primorsko : — Semtčrtj* oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. — Tendenca z« nevihte. Društvene vesti. Predavateljski odsek. Danes ob 5. uri pop. eeja v Čitalnici. — Člani naj se polno-števiiao udeleže ! Glasbeno društvo „Trst< vabi vse gg. pevce in pevke, da se rdairže pevskih vaj ki se bodo vršile redno vsako sredo in soboto ob 8. uri zvečer. Danes pevska vaja. Spremajo se nove pet-ske moči ! Društveni sedež: ul. Coroneo 5. II. Duštveni kapelnik g. I Lah. Dramatično društvo v Trstu. Oni p. n. gg. ki so igrali ža lansko leto, a se za letos še niso priglasili, in tisti, ki imajo veselje in zmožaosti, naj se zglasijo pismeno, ali pa osebno ob popoludanskih oreh pri I * a n u Zoreč, trg Lenardo da Vinci it. 1. I. Akad. fer. dr. „Balkanu ima danes pop. rtdno odborovo »ejo. Zvečer sestanek. Tovariši ! Priditi točno ! Ljudska predavanja. Odbor za Ljud&ka predav^aja ima danes pop. točno cb 6« uri sejo v Čitalnici. Predsedaik. Darovi. — Vesela krokarska družba nabrala na veselici „Z&r-e" 2 K za moško pedruž. dr. s*. C. in M. Deoar hrani uprava. — V ptčežčeuje spomina b'ag. g.e M;Iice B lter-Valentič )e podarja g.a Sabadin ženski podr. sv. C. in M. 3 K. Književnost in umetnost „Ljubljanski Zvon*. Vsebina Številka me-necs avgusta: 1. Vladimir Levstik: Iz atole v sonetih, 2. Ivan Cankar: Pravica za pravico. 3. Joa. Pr?mk : Pomlad. 4 Vladimir i>vst'k : Poizkus o lepem slovstvu v Slovencih. 5. Kravar Meško ! Tebi! 6. Vladimir Levstik : B.agorodje doktor Ambrož Č^nder. 7. Jo c. Premic: Gazela. 8. Tad. St. G.-*bot-ski: Krakovsko gledališke. Posl. Voj. M^e. 9. Pctruška : Pe^etr. 10. Podlimbarski : P -«e*t Ivann Pj-a;«. 11. Vladimir Levstik : P.-sa umft-iika razata^a v paviljonu R. Ja-k'p ča : Sio«. umetniki. 12. Vojea'av M >!e : MeLodua. 13. Književna novosti. 14. Med revijami. 15. Splošni pregled. „Dom in Svet" ima v argu*tovi številki s'edičo vseomo : 1. Lea Fatur: Za Adrijo... Povesi iz vskoško-benečansk'h bojev. 2. Anton Medved: Kako ie v«e drugafe zdaj ! 3 J »sip Puntar: Na poti do vseučilišča. 4. G. Korit-nik ; V tra.-si. 5. G. Kontni k : Moč. 6. G. Koritaik: L;ubezec. 7. P. Jecocim Kicb e-har : EstEDINOST« St. 224 _ V Trstu, dne 11. avgusta 190S eooo Hotel Balkan 70 sob, e!aktr. razsvetliva, llft, kopeli, Cene smerne Pod kaj. & Kogl Hotel Halkan oooo \/a<2ti 17 f2rhri&fcra ;razr. Stsiiuer, Jaki, KoSutnik in Polimer, t 2-, Hem, Ratsi, Zottl in Kleioachrcdt; ▼ 3. dr. K ustanovnem« shodu „Županske zveze*. Branik, Trstnik, Kociper in Eiler. — Žaret Prejeli «mo : V li«tn „Edinott* it. 223, bilo je objavljeno „Vabilo ca ustanovni ihod „Županske zveze*, ki se bo vrSil dne 22. avgusta t. 1. ob 4. uri popoludne v Dutovljah v prosforih g. Ta* čara. Po menenju pi«ca teh vrstic in po mene-n;u županov in podžupanov doljenega Krasa niso Doto rije »redilče poi. okraja Sežana, toliko radi neugodne zveze po železnici kolikor tudi po cestah in poteh. Svetujem torej, nai bi se kakor ihodni kraj določila Sežana ali Eomeo. Dasiravno je .Županska zveza" iako važnega prmena za ves Kras oziroma za ves politični j okraj Sežanski, vendar ni možno pristopiti k tej zvezi radi neugodnega Bhodnega kraja. Želimo pristopiti h tej velepotrebni „Zvezi" pa vendar le s pogojem, da občn*. zbori odborovib sej in vsakovr&tai shodi nsj bi se vi šili po vrsti, v Sežani in v Komnu. „Kronikau iz Podgore. Vsako leto napravi posestnikom, ki noBfdujeio nekoliko rjiv zemlje za tvornico (Ce)uloas) » Podgori, takozvani dim špirita precejšnje škode, po-s? t no na vadnem drevju, ki je skoraj popolnima uničeno. PcŠkodo*arci so se prejšnja leta, da bi jim škodo poplačali, obrnili do tvorniČRfgi ravnateljstva, ki jih je pa po-šii alo od Poncija do Pilata in sicer: na županstvo, obč. cenilce, okr. glavarstvo itd. To je trf-jalo tako dogo, dokler niso biii prisiljeni vodnim potem nastopiti za odškodnino. Seveda, pot:, zsmudo časa ter v§e šikane mora o sami — trpeti. Poškodovane trte. sadne drevje (trdi večkrat zelenjava in trava) prav nič ne raste! Nfši cenilci pa jim cenijo po tačasni vrednosti "tega, več od njih tudi zahtevati re morejo. Jaz, kakor kronist Pod-gtrfiki bi svetoval detičnim poškodovancem, da bi si poskrbeli preizkušenega izvedenca, ki bi jim natančno povedal, koliko bi rodila trt9, koliko sadni drev, kako visoko ozi-rems Široko bi isti zr&itel, ko bi ne bil napaden cd Škodljivega dima ! Ako sedaj rodi drevo ozircma Še živi vršiček 5—10 kg sr djs, 1 i li ne rodil, ko bi bil zdrav in dobro ra-* tel, lebko 100—150 kg in več ? I Grof Attems iz Podgore ptšilja slov. ko onem vse dopise v laškem jeziku I Koloni, pceebao oni v Brdih, si morajo to-mača iskati, da jim .pite prevaja na slovenski ezik. Kai meni g, gre f, da bi ne mcgel - habati z oskrbnikom, ki bi bil zmožen obče-*aii ter urfdovati tudi v slovenskem jeziku ? ! V soboto 24. m. m. je bilo pri g. Tr-T inu neko posvetovanje za ustanovitev N, D. O. v Pcdgori. Udeležba je bila mala, ker lino bili si&bo obveščeni, posebno tisti, ki bi radi ustanovili N. D. O. Ko ie neki govornik jz Gorice razlagal pomen N. D. O. »tft preče] skoč ls dva „'-zot raženca" pokonci, kaker t-va medveda, začela rjoveti, ter proklinjati, ćt v Podgori »o oni gospodarji, ter na svojo „kemando" presovedujejo ustanovitev dru-v^ga društva. Jaz kaker kronibt bi starejšemu medvedu prav nič ne zameril, ker se f e zjutraj, ko vstane že toliko spozabi, da ne .e več za trdno, ali je resnično spal ali ne. Drugi pa, ki se prišteva k inteligenci, ki je ?.a prt hodil dekaj sveta — posebno sosedna Brda, ce vem, kako se je tako daleč »požale 1, da je tudi on zašel med medvede ter ?ačel z njimi tuliti — ? Kakor kronist mi-i m io rudi priporočam, da ima vsakdo ' stop, bodisi k posvetovanju, predavanju ali k shodu r j si bodo ista katerekoli stranke i ali društva. Će žeii pojasnila, naj pr si zanje, fcko želi kaj povedati, naj prosi za besedo, hko žeii vstopiti v društvo ozir, stranko, naj v.'topi, čc ie pa nasprotnega mišljenja, naj se t ho in mirno od«'rani, ter pusti na miru i t 'h te, ki že!e kaj vstanoviti in delati. Priporočam zastopnikom »Narodne de), o r g.1* iz Gorice, da bi k k l i c a 1 i eno prihodnjih nedelj skupaj mi že J^ mladeniče na zaupno posvetovanje, oa isti |:otem izvolijo pripravljalni odbor, ki bi potem nadaljeval svoje delo. Vesti iz Istra. Za ljudsko knjižnico Dolina-Boljunec so r.a prcšoio društev „Prešerua- in „Vodnika" doslej darovali gg. Dr. Bybtr 5 K; „Slo-v»atka Matica" v Liubljaoi 6 knjig. N. N. 2 ki igi, Stanko Vfžintin 5 zvezkov Jurčičevih h p iso v in 2 K, N. N. 4 knjig«, družba pro-t vljaioč obletnico 2. avgusta 2 K 14 stot., de!olii poslanec in župan Jos. Pangerc 21 kn-ig, Anr. P. Sancin obč. tajnik 7 knjig. Nsdaljne darove hvaležno sprejema odsek „Ljudske knjižnice* Dolina Boljunec. Vesti iz Štajerske. Občinske volitve v Vojniku so se vršile minuli petek. Slovenci se niso udeležili volitev, izroljeni so sami Nemci in nemškutarji. V 1. lep* -rsta „pristnih" germanovl Belo mavrico so baje videli nekateri — Msrberžani 3. avgusta. — Redka naravna prikazen je trajala 12 minut. Vesti iz Kranjske. Promet s ptujci v Ljubljani. — Mesece julija je prišio v Ljubljano 6873 tuicev — 1524 več nego meseca juniia in 2245 več n*g<; meseca julija lanskega leta. Razne vesti. Obrtni inšpektorat v Zadru. Trgovinsko miriiterstvo je na ponovne prošnje dalmatinskih poslarcev ustanovilo v Zadru obrtni in* špebtcrat. Voditeljem istega je imenovan in-žer-ir Gvido Malesevič, ki je bil dosedaj voditelj obrtnega inšpektorata v Puli. R97n9 lepa stanovanja, obstoječa iz dveh ndZIla sob in kuhinje, ali 1 sobe, sobice in kuhinje, ali samo sobe in kuhinje, preskrbljene z vodo in plinom so za oddati takoj proti jako nizki najemnini. Hiša Stolfa, Škorklja-Roj an, ca cerkvijo. 1353 CiiHOimnm učenko za trgovino manufaktur OprUJlIltSVIl nega blaga. — Štefan Štekar, nega trgovec, Ajdovščina. 1377 JL 9 TVB9EA Mali oglasi Meblovsno sobo ciale št. 11, III. se odda b 1. septembrom v ulici Commer-2000 Nova gostilna ^TIs^tSTŠ izvrstno belo vipavsko in črno istrsko vino. Dobi se tudi dobrega za želodec: nsmreč okusnega nanr škega Bira, slanine, pišČaicev in drugih raznovrstnih jedil. 1386 Novak Anton odprl je novo slovensko brivnico in se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen obisk. Ulica Sette Fontane Št. 13. Slove nci in Slovani I zanimajte se za vaša podjetja. 1385 ^Idolf Kostorfs skladišče oblek za moška in dedke Trst; Via S, Giovanni 16, I. r, (zraven Bestavracije Cooperatlva ox Đack^r) prodaja na mesečne ali tedenski obrofee obleke in površnike za moške, perilo itd. fiajdogovornejše eene. POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampak v prvem nadstropju - Trst ulico San Giouannl 7,1. natis. od 9. do I. in od 3. do 6. 4-------------k s Heva pradajalalca ur In dragociiostl 0. BUCHER (ex drug Drag. Vekjeta) OOBSO itev. 3* — TS1T nnritl miiiH iriiain lili tuut. ! Izfcor zlatanln«, srebrnln«, draj «cmmU hn I»pnlb ar. Kupuj« In zm«nju|a star« zlata to irekro z novimi predmeti. — SprnjMM urcJbe In popravlja vaakovratna, srebrntna is ?cpn« ur«. Ommm imtra«. , I Edina od c. kr. namestništva avto riz j-vana obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov in vseh mrčesov. stenic in vsen drugih živalic CARLO JENULL Delalnloa In zalega TRST, ulica Tesa C © O • O PRVA TS EDINA pisarna v vojaški stvari s konceslloniran« od ria. c. k. nameatniSti« ulioa Baobi št. 12, II. nad. TJHOD POD PBEHODlSCEM. NOVO POGREBNO PODJETJE S^JSfit MT Z bogato opremoza COPSO Št. 49 (Piazza Goldoni) vsakovrstni pogreb. * v ' in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd. : Velika zaioga : voščenih sveč. Prodaja na deb. in drobno. prvi ura5za revizijo prizive in injor v davčnih zadevah Trat, ulica deU'Istituto IO, IIS., 5. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuj« ,:■■»■ prizive proti pretiranim odredbinam in pogrsšenim klasifikacijam Urad je skrajno zanesijiv in tajen. OSprta o3 9. ure predp. 3o 1. psp, Cene zmerne. Telefon 1395 Gins^ Walduei* h trst - ulica Medla 3 ■ trst ^ Zalega jelovega lesa b prodajo na drobno in debelo. — OKVIBJI iz bukovega in jel. lesa. I Iubora vsakovrstnih cbložanlh ln oatrnženlh I I predmstov iz bnlcavega in Jelovega lesa itd. | Bogata Izbera obložKou. - Lopate za pekarle. II □ Najboljše stiskalnice za grozdje in masline so naše stiskalnice „ERCOLE" najnovejšega In najboljSkeg-a sestava z dvojno ln nepretrgano prltiskulno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse drage stiskalnico. HIDRA VUČNA STISKALNICA. m Najbolje antomatično patentovaoe trtne briralnice SvDhonia" dc|uJei°^ ne ds bi biI°treDa goniti. ===== plugi, stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mL ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, MlIiltiČM Omgallllca Čistilnice, rešetalnice. — Slamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega , iz bornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava. PH- MAYFARTH & Co. Toiana za polledeiiste in ?Me stroje DUNAJ n. Tatiorstr. 7 Odlikora.nl t Teh CeleJ. 16-27. Irst - Ulica Carra9ori 15 - Jrsf. iJLEKS. FKANC MA1ER - TRST ŽGALNICA KAVE telefon 1743. Najboljši vir za dobivanje pečene kave. ] Tcvarne ia ieiavRice pohištva i« stavbenih izdelkov v SOLKANU pri «—- Gorici. lmim iilnalltl ttv t 9«rtea. iri.ktM„ Salku Mizarska zadruga v Solkana ZALOGE: S0UCAN, TRST, via Casemn 4 Osrednje ravnateljstvo. UMI ZALOGE i REKA, Via Pila 2 SPLIT, aaaovoj ohaU Brz.: ZADRUGA - Tr*t| Telef. št. 163! interurtai Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija -K 1,000.000 =-