263997
GRO
naša
skupnost
LETNIK 2	NOVEMBER 1976	številka 11
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
OB DNEVU REPUBLIKE * 29. NOVEMBER *
UREDNIŠKI ODBOR ČESTITA VSEM OBČANOM
Na posnetku je gradnja pos1ovno-trgovskega centra v Ivančni gorici (desno je po slovna zgradba Ljubljanske banke, na levi strani bosta Tabor Grosuplje in KZ Stična zgradila MARKET).
#********■«■*#*****■»
IZ ZDRUŽENEGA DELA
******************
GOSPODARJENJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Gospodarstvo v naši občini izkazuje po podatkih za devet mesecev mnogo boljše rezultate, kot v prvem polletju, če je na poslovanje v I. polletju vplival nov sistem obračunavanja celotnega dohodka, je na rezultate v devetih mesecih vplivala stabilizacijska usmeritev in tisti kvalitetni dejavniki, ki so bili določeni kot glavna naloga v izvajanju stabilizacije s sklepi organov ZKJ in ZKS.^
Kljub neprimerljivosti podatkov z letom 1975 je celotni dohodek višji za 2%, zaposlenost za 5 % po stanju konec meseca, sicer pa za 2 %. Zaradi hitrega oživljanja gospodarstva so zaloge porastle za 34 % in osebni dohodki za 22 %. Osebni dohodki se zaenkrat gibljejo neodvisno od ustvarjenega dohodka, vendar tega pojava ni smotrno ostro kritizirati, saj izraženi kot kupna moč prispevajo k hitrejši gospodarski rasti. Njihovo rast je zato treba zadržati ter jo počasi uskladiti z rastjo dohodka, če k ugotovljenemu dohodku prištejemo še neplačano realizacijo, ki znaša 5 % od celotnega dohodka, ugotovimo, da je gospodarstvo poslovalo uspešno, saj so tudi vse izgube, ugotovljene v I. polletju, že pokrite in je zabeležen sorazmerno dober ostanek dohodka.
Stanje po delovnih organizacijah je različno. Stabilizacijski pristop z neenakomerno ostrino vpliva na pogoje gospodarjenja v delovnih organizacijah. V nekaterih delovnih organizacijah so dosegli vspodbudne rezultate gospodarjenja. Take organizacije so: Pekarna Grosuplje, Splošno mizarstvo. Valjčni mlin, GP Polževo, Stolarna Dobrepolje, Black & Decker, Kovinastroj in IMP TOZD Livarna Ivančna gorica. Pri teh organizacijah smo za uspešnost predvsem upoštevali kriterij, da čisti dohodek narašča hitreje, kot osebni dohodek na zaposlenega. Tudi v delovnih organizacijah Motvoz in platno, KZ Stična, Avtoprevoz Ivančna gorica, ABC Tabor in TOZD Motel Turist Grosuplje, kjer je čisti dohodek naraščal enako hitro ali z manjšim zaostankom za gibanjem'OD, gospodarjenje zasluži uspešno oceno. Komaj tretjina delovnih organizacij sprejetega načela usklajevanja OD z gibanjem ostanka dohodka v letošnjem letu nt uresničila. Likvidnost gospodarstva se izboljšuje, vendar na račun nizke gospodarske rasti. Za hitrejšo gospodarsko rast bo treba v prihodnje zagotoviti tudi večjo investicijsko aktivnost na osnovi sprejetih planov razvoja delovnih organizacij, zatem pa v večji meri kot doslej regulirati obremenjenost gospodarstva. Ta ne sme preseči dogovorjenih okvirov, sicer se bodo spet začeli odpirati problemi nelikvidnosti, inflacijskih gibanj in nestabilnosti.
OSEBNI DOHODKI V III. TROMESEČJU
Poprečni osebni dohodki delavcev zaposlenih na območju občine so v III. četrtletju letošnjega leta znašali 3.923 din. V matičnih delovnih organizacijah, so znašali 4.1oo din, v obratih delovnih organizacij, ki imajo sedež izven občine pa so bili precej nižji in so znašali. 3.284 din.
V matičnih delovnih organizacijah s področja gospodarstva so bili najvišji osebni dohodki v Veterinarski postaji Krim 6.512 din. Pekarni Grosuplje 5.076 din, SGP Grosuplje 4.683 din. Knjigovodskem biroju 4.585 din. Instalacijah Grosuplje 4.57o din. Komunalnem podjetju Grosuplje 4.455 din, IMP TOZD Livarna Ivančna gorica 4.442 din, Black & Decker Grosuplje 4.314 din, Avtoprevoz Ivančna gorica 4.234 din. Motvoz in platno Grosuplje 3.933 din. Najnižje poprečne osebne dohodke so
imeli v Gozdnem obratu Grosuplje 2.864 din, Univerzalu Ivančna gorica 2.945 dm. Štolami Dobrepolje 2.971 din. Motelu Turist Grosuplje 2.973 din, Rašici Šentvid pri Stični 3,120 din in v Rašici Ambrus 3.174 din.
Pri matičnih organizacijah s področja negospodarstva so med boljšimi Dekliško vzgajal išče Višnja gora .s 5,289 din. Posebna osnovna šola pri zavodu Šentvid pri Stični 5.269 din. Zdravstveni dom Ljubljana - TOZD Grosuplje s 5.232 din in Gimnazija Stična s 5.130- din. Med najnižjimi so Vzgojno varstveni zavod Grosuplje z 2,994 din, DVZ Ponikve s 3.125 din in Osnovna šola Grosuplje s 3,824 din.
Med obrati s področja gospodarstva imajo najboljše osebne dohodke v Mercatorju Grosuplje 4.723 din, Elektro Kočevje 4.4o8 din. Novost Radohova vas 4.031 din, Istra Benz Ivančna gorica 3.976 din, Ljubljanske mlekarne 3.899 din, KGP Kočevje 3.799 din in PTT 3.785 din. Med najnižjimi pa so osebni dhodki v obratih Iskra Višnja gora 2.377 din, Krim Krka 2,419 din, Zmaj Šentvid pri Stični 2.842 din, Iskra Dobrepolje 2.879 din in Apnenica Dobrepolje 2.915 din.
Med obrati s področja negospodarstva so najvišji osebni dohodki v SDK Grosuplje 4,977 din in Ljubljanski banki Grosuplje 4.924 din.
(Vir: Podatki iz RAD obrazcev)
MODERNIZACIJA PROiZVODNJE V TOVARNi MOTVOZ IN PLATNO
Tovarna Motvoz in platno Grosuplje je dokončala gradnjo nove proizvodne hale za izdelavo polipropilenskih vlaken. Predvideni sta dve proizvodni liniji, ki bosta v eni izmeni zaposlovali 4 delavce. Preostali prostor bodo uporabili za preselitev konfekcijskega oddelka. Objekt meri 1917 m2 in ima urejeno elektroinstalacijo,protipožarno signalizacijo, telefonsko instalacijo, o-grevanje, prezračevanje in ozvočenje. Tehnični prevzem objekta je bil že o-pravljen. Z dnem prevzema je bila dana v obratovanje tudi nova transformatorska postaja. Tovarna je dogradila tudi 100 m2 veliko kotlovnico za centralno o-grevanje na kurilno olje,
V začetku bo kotlovnica napajala obrat družbene prehrane, garderobo, laboratorij, pripravo dela, novo proizvodno halo in mehanično delavnico. Vse naprave vkotlarni in glavno razvodno omrežje so prilagojene tako, da bo nanje postopno moč priključiti tudi vse ostale proizvodne prostore, ki so predvideni za adaptacijo.
Foto: A. Fioker-
ANTIKOROZIJSKA LINIJA V LIVARNI IMP V IVANČNI GORICI
IMP Ljubljana TOZD Livarna Ivančna gorica gradi vzporedno z že obstoječo halo novo 126,55 m dolgo halo za antikorozijsko zaščito vlitkov. Projekt za
železno konstrukcijo objekta je izdelal Tehnični biro Jesenice, projetk temeljev pa Projektivni biro SGP Grosuplje. Investitor si je že pridobil vsa potrebna soglasja za začetek gradnje. V poskusni fazi obratovanja bo treba z meritvami ugotoviti vpliv hrupa na bližnje stanovalce. Investitor bo moral poskrbeti tudi za primerno hrambo "zaščitnih sredstev in embalaže, tako da bo preprečeno onesnaževanje okolja in podtalne vode.
LJUBLJANSKA BANKA TUDI V IVANČNI GORICI
SGP Grosuplje je v izredno kratkem roku dogradilo v Ivančni gorici novo poslovno zgradbo Ljubljanske banke. Zgradba je paviljonskega tipa, s tlorisno površino 245 m2. Otvoritev objekta bo za 29. november. Izpostava Ljubljanske banke v Ivančni gorici bo za krajane Ivančne gorice in njene širše okolice nedvomno velikega pomena.
VELIK DEL POSOJILA ZA REPUBLIŠKE CESTE JE ŽE VPLAČAN
Občani naše občine, ki so vpisali posojilo za republiške ceste so do 31/10-1976 vplačali že 1,920.899 din posojila. Uporabniki družbenih sredstev, ki so v naši občini vpisali le simbolično vsoto posojila, bodo posojilo vplačali po zaključnem računu za leto 1976.
•a*##***#***#*#*******##**#
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE *#•*«##*#**###*#**#»#*#***#
0 KRAJEVNIH SAMOPRISPEVKIH
7 času od 1/1-1969 dalje je bilo V občini uvedenih 21 krajevnih samoprispevkov za območje 16 krajevnih skupnosti^ za dobo od 3-5 let. V 7 KS je samoprispevek že potekel. Nazadnje bo krajevni samoprispevek potekel v KS Dob in to šele 31/12-1980. Sredstva,zbrana s krajevnimi samoprispevki, so bila namenjena za sofinanciranje modernizacije cest, gradnje vodovodov, šol, vrtcev in zdravstvenih postaj. Zbor KS in družbenopolitični zbor skupščine občine, predtem pa tudi predsedstvo občinske konference SZDL, so pozdravili napore, prizadevanja in materialni prispevek, ki so jih delovni ljudje in občani v posameznih krajevnih skupnstih vložili v dela skupnega pomena. Krajevne skupnosti so bile tudi opozorjene na ugotovljene nepravilnosti pri razpisovanju krajevnih samoprispevkov glede na določbe zakona o samoprispevku.
Ker dejanske razmere v občini nakazujejo potrebo po izgradnji vrsta objektov družbenega standarda, ki jih bo moč sofinancirati le s solidarnostno pomočjo vseh delovnih ljudi in občanov, sta zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine na predlog občinske konference SZDL sprejela sklep, da KS ne razpisujejo novih krajevnih samoprispevkov za daljšo dobo kot do leta 1980, ko poteče zadnji že uvedeni krajevni samoprispevek v KS Dob. Za prihodnje srednjeročno obdobje potrebe narekujejo uvedbo enotnega občinskega samoprispevka.
ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE SE BODO SESTALI 24/11-1976 IN V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI OBRAVNAVALI:
-	splošno porabo v občini Grosuplje
a)	poročilo o izvršitvi proračuna občine po stanju 30/9-1976
b)	odlok o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1976
-	odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in
zasebnih kmetijskih gospodarstev v občini Grosuplje
-	odlok o obvezni splošni in občasni deratizaciji v občini Grosuplje
-	samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja magistralnih in regionalnih
cest v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980
-	volitve in imenovanja
a)	imenovanje predsednika in tajnika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Grosuplje
b)	razrešitev vršilca dolšnosti ravnatelja POš pri Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente "dr. Marko Gerbec" Šentvid pri Stični
c)	imenovanje vršilca dolšnosti ravnatelja POŠ pri Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente "dr. Marko Gerbec" Šentvid pri Stični
*##**#***###■****»*****#*#** IZ DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
■M"******#****#****#*##*#**#*
V KS ŠMARJE SKRBIJO TUDI ZA LASTNO VARNOST
Svet KS Šmarje je na podlagi varnostne ocene v KS za leto 1975, Ki jo je pripravila PM Grosuplje, razpravljal o varnosti svojih krajanov. Ocena ni bila najugodnejša. V letu 1975 je bilo na območju KS storjenih 73 prometnih prekrškov, od tega 14 s povzročeno prometno nezgodo. Beleženih je bilo 67 kršitev javnega reda in miru ter 27 kaznivih dejanj, od teh 16 prometnih nezgod. Za večjo varnost krajanov v cestnem prometu je svet KS sklenil pristojnim organo-m predlagati omejitev hitrosti skozi naselje Šmrje, od železniške postaje do priključka ceste 1/1, na 40 km na uro.
ELEKTRIFIKACIJSKA DELA V KS VIŠNJA GORA
Z združevanjem sredstev in prostovoljnim delom so bile v drugi polovici letošnjega leta v Kriški vasi, Novi vasi in na Polževem zgrajene tri nove trafo postaje. Obnovili so tudi vse nizkonapetostno omrežje, ki povezuje Kriško vas, Novo vas, Pristavo in Zavrtače, ter gradili 5800 m visokonapetostnega daljnovoda. Skupna investicija je vredna preko 1 ,300.000 din. Sredstva so prispevali krajani po 2.000 din na gospodinjstvo, lastniki počitniških hišic po 1.000 dinarjev, Gostinsko podjetje Polževo, KS višnja gora in Elektro Ljubijana-okolica. S prostovoljnim delom so vaščani izkopali vse jame za drogove in postavili drogove za daljnovod, zakar so porabili preko 2.200 ur prostovoljnega dela.
PO NOVI CESTI V LEPŠO PRIHODNOST
V krajevni skupnosti Ambrus so 28. oktobra 1976 slavili pomembno delovno zmago. S poizkusno vožnjo šolskega avtobusa so odprli novo makadamsko cesto Ambrus - Primča vas - Višnje -Bakrc - Brezovi dol, ki so jo začeli graditi v prejšnjem letu. Žal, veselje ni bilo popolno, saj nadvse prizadevnim krajanom še ni uspelo urediti ceste za avtobusni promet na odseku Brezovi dol - Ambrus, kjer morajo zgraditi nov odcep, da bi se f-zognili hudemu klancu pri Tiniču.
Cesta je pomembna zlasti zaradi tega, ker bodo po njej prevažali šolsko mladino iz teh krajev v nižje razrede osnovne šole Ambrus, v višje razrede osnovne šole Stična ter v gimnazijo Stična. Razen tega bo omogočeno tudi zbiranje in odvažanje mleka s tega območja.
K iz-gradnji ceste je vsako gospodinjstvo iz vasi Višnje, Bakrc in Brezovi dol prispevalo po 1.000 din in po 200 ur prostovoljega dela, gospodinjstva iz Primče vasi pa po 500 din in po 100 ur prostovoljnega dela. Brezplačno so odstopili tudi vso potrebno zemljo. Gradbeni odbor pa si ni zaračunal nobenih stroškov.
Predračun za to krožno cesto je znašal 2,750.000 din. Vaščani štirih, vse prej kot bogatih su-hokrajinskih vasi, so opravili 17-600 ur prostovoljnega dela, ki preračunane v dinarje po 20 din na uro, znesejo 352.000 din. Prispevki občanov v denarju so znašali 88.000 din. Delavci TOZD Rašica Ambrus so prispevali 30.000 din,
IMP Ivančna gorica 10.000 din, Varnost Ljubljana 2.500 din in krajevna skupnost Žužemberk 1.000 din. Gradbeni odbor je po vaseh krajevnih skupnosti Ambrus in Hinje zbral 17.980 din prostovoljnih prispevkov. KS Ambrus je iz svojih rednih sredstev, katerim so se odrekle vse druge vasi, prispevala v obeh letih 65-000 din, cestni sklad občine pa je prispeval v obeh letih skupaj 260.000 din. Zbrali so torej 47^.480 din v denarju in 352.ooo din v delu krajanov, skupaj torej 826.480 din.
Poizkusni vožnji šolskega avtobusa je sledila lepa proslava, katero so pripravili učenci osnovne šole Ambrus, udeležili pa so se je poleg domačinov tudi predstavniki občinske skupščine, njenega izvršnega sveta, občinske izobraževalne skupnosti ter krajevnih skupnosti Ambrus in Zagradec .
Posnetka prikazujeta otvoritev makadamske oeste Ambrus - Primča vas - ViSnje -Bakra - Brezovi dol.
Žuljave roke krajanov in solze sreče v očeh prenekaterega domačina so po rok, da bo tudi zadnji odsek ceste, oziroma novi odcep pri Ambrusu za katerega so se krajani Brezovega dola še posebej obvezali prispevati A0.000 din, v krat kem zgrajen.
GG KOČEVJE IMA POSLUH ZA POTREBE KRAJA
Na prošnjo KS Dobrepolje je Gozdno gospodarstvo Kočevje podpisalo pogodbo in nakazalo v prejšnjem mesecu 100.000 din pomoči za modernizacijo cest v dobre poljski dolini.
To podjetje je tudi v prejšnjem obdobju finančno pomagalo pri vseh pomembnejših akcijah v krajevni skupnosti.
RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA IN GRADNJA MRLIŠKE VEŽICE V ŽALNI
Krajevna skupnost Žalna je v mesecu januarju 1976 pričela z akcijo zbiranja sredstev za razširitev pokopališča in zgraditev mrliške vežice v Žalni. Gradnja je bila nujno potrebna, ker je v naseljih Žalna, Luče in Plešivica, ki uporabljajo navedeno pokopališče cca 60 družin brez svojega prostora, staro pokopališče pa je bilo v celoti zasedeno. Stara mrliška vežica pa je bila v razpadajočem stanju tako, da niti obnova ni bila mogoča.
Akcija krajevne skupnosti je uspela v celoti. Zbranih je bilo 179-860,00 din prostovoljnih prispevkov (vsako gospodarstvo je prispevalo 1.500,00 din). Občina Grosuplje je k zbranimi sredstvi prispevala znesek 30.000 din. Dosedaj je gradnja stala cca 230.000 din ter je razliko krila krajevna skupnost iz rednih sredstev. Za dokončanje vseh predvidenih del bi krajevna skupnost rabila še cca 50.000 din, da bi bilo pokopališče v celoti urejeno po predvidenem načrtu.
F. Javornik
V KS GROSUPLJE PRIPRAVLJAJO DRUGI SAMOPRISPEVEK
Na skupni seji sveta KS z obema delegacijama in vodstvom krajevne konference SZDL dne 25- 10. 1976 je svet KS Grosuplje imenoval delovno skupino za izdelavo programske zasnove, ki jo naj bi ponudili občanom za sofinanciranje s krajevnim samoprispevkom.
Ker potrebe znatno presegajo možnosti, so imele komisije pri izdelavi programa težko delo. Končno se je izkristaliziralo, da brez samoprispevka ne bo možno rešiti zlasti otroškega varstva, dograditi kulturnega doma in športnih igrišč.
V Vzgojno-varstvenem zavodu Grosuplje so kapacitete že sedaj presežene preko 30 %. Vrtec pa je v letu 1976 odklonil sprejem 52 otrokom v starosti od 2 do 7 let. V kraju ni organiziranega varstva dojenčkov. Pri tem pa niso upoštevani priseljeni stanovalci v 60 stanovanjskem bloku in novo naselje 70 individualnih hiš, v katera se lastniki že vseljujejo in bo zato pritisk na organizirano varstvo znatno večji že v prihodnjem letu. Grosuplje je v preteklem desetletnem obdobju podvojilo število prebivalcev in vse kaže, da bo porast enak tudi do novega štetja 1981. Zaradi priseljevanja, zlasti mladih družin in rasti naselja je reševanje otroškega varstva zelo pereče. Zato delovna skupina predlaga, da se zgradi nov vrtec za 120 otrok, sedanji pa ostane. Pri prvem samoprispevku se je zgradba, v katerem je bil vrtec zaradi neustreznosti porušila in so se otroci
preselili v nov objekt. S tem so se izboljšali delovni in bivalni pogoji, zmogljivosti pa se niso povečale v taki meri, kot če bi zgradba starega vrtca ostala.
Ker naselje Grosuplje, razen knjižnice, nima nobenega prostora za kulturne potrebe, naj bi se del sredstev iz samoprispevka uporabilo tudi za dograditev bivše stavbe TVD Partizan v dom kulture. S tem bi pridobili prostore za kino dvorano, mladinski klub, društvo, krajevno skupnost in mogoče tudi za glasbeno šoVo.
V programski -zasnovi za sofinanciranje s krajevnim samoprispevkom so tudi športna igrišča. Že na več zborih občanov je bilo v Grosupljem postavljena zahteva, da se za mladino zgradi in skupno z njo igrišča za zdravo športno udejstvovanje. Zanimivo je, da so bile možnosti športnega udejstvovanja v Grosupljem pred vojno večje kot danes (dvorana TVD samo za športno društvo, v Grosupljem je bilo tedaj zelo majhno število prebivalcev).
Višina samoprispevka naj bi bila enaka kot v Ljubljani. V prvih dneh decembra bo delovna skupina dala občanom v razpravo gradivo o uvedbi krajevnega samoprispevka in programski zasnovi, ki jo naj bi po potrebi dopolnili in se odločili o razpisu referenduma.
fc####**#*#**#*#**##*«#########*##**#*#**#*#*####***###*##**#
DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
»•»•a*#**#**##*****#**###**##**#****##*##****###****#****#**#*
S SEMINARJA MLADIH NA POLŽEVEM
V oktobru je bil na Polževem 2-dnevni seminar za predsednike osnovnih organizacij ZSMS ter predsednike in člane komisij pri predsedstvu občinske konference ZSMS Grosuplje. Mladinski funkcionarji so poglabljali svoje znanje o idej-no-politični usmeritvi in organiziranosti socialistične mladine Slovenije, o o-snovah marksizma, družbeni samozaščiti in ljudski obrambi. Beseda je tekla tudi o usmerjenem izobraževanju, o utrjevanju samoupravljanja, uresničevanju ustavnih določb ter o vlogi mladih pri oblikovanju zakona o združenem delu. Del seminarja je bil posvečen temam o delegatskem in skupščinskem sistemu, o mednarodnih odnosih in politiki neuvrščenosti.
STROKOVNO USPOSABLJANJE DELAVCEV UPRAVE SO
Delovna skupnost in družbenopolitične organizacije uprave skupščine občine stremijo, da bi bilo delo občinskih upravnih organov čim kvalitetnejše, zato skr bijo tudi za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje zaposlenih ob delu.
V spomladanskih mesecih je 20 delavcev uprave z visoko, višjo in srednjo izobrazbo, ki v upravnih zadevah vodijo postopek, opravljajo posamezna dejanja ali v postopku odločajo, obiskovalo seminar iz zakona o splošnem upravnem postop ku. Seminar je organizirala Višja upravna šola iz Ljubljane v Grosupljem. Preizkus znanja iz zakona o splošnem upravnem postrpku je v prvem roku opravljalo 18 kandidatov in ga 16 tudi uspešno opravilo. Predavatelji Višje upravne šole so znanje delavcev uprave, ki so ga pokazali na preizkusu iz zakona o splošnem u-pravnem postopku, ocenili v primerjavi z rezultati enakega preiskusa v drugih občinah za nadpoprečno.
To priznanje je prav gotovo jamstvo za še kvalitetnejše delo občinskih upravnih organov v prihodnje.
VZGOJNI CENTER NA ILOVI GORI
V	letošnjem letu je teritorialna obramba pridobila svoj vzgojni center za vzgojo pripadnikov enot teritorialne obrambe. Občinski štab teritorialne obrambe je vzel v najem šolsko poslopje na Ilovi gori.
V	omenjenem vzgojnem centru so se v mesecu oktobru usposabljale na eno oz. dvodnevni vzgoji enote teritorialne obrambe. Organizirana pa je bila tudi dvodnevna vzgoja mladincev - prostovoljcev. Vzgoja je potekala po začrtanem programu za leto 1976. Pripadniki teritorialne obrambe so z vso resnostjo sledili vzgoji in s svojim aktivnim sodelovanjem dokazali, da dobro obvladajo na vzgoji podano gradivo iz vojaških veščin. Uspešno vzgojo pa je omogočil tudi pridobljeni vzgojni center, ki nudi ustrezne učne prostore, prenočišče, kakor tudi pogoje
za organizacijo cenejše prehrane.
Omeniti moramo predvsem velik odziv mladink in mladincev - prostovoljcev enot teritorialne obrambe, saj se je dvodnevne vzgoje udeležilo 17 mladink in 39 mladincev, kateri so z izrednim zanimanjem sledili pouku. Pri vzgoji na orožju so se posebno izkazale mladinke, saj niso v ničenem zaostajale za svojimi vrstniki.
V celoti so bili udeleženci vzgoje izredno disciplinirani in z odgovornostjo izvrševali zadane naloge, ter s tem zagotovili dobro borbeno pripravljenost enot teritorialne obrambe.
Vzgojni center je že v letošnjem letu opravičil svojo nalogo, vendar pa bodo potrebne določene preureditve sanitarij in kuhinje.
DVODNEVNI SEMINAR ZA MLADE ČLANE ZKS
Komite občinske konference ZKS Grosuplje je za nove, predvsem^mlade člane 13. in 14. novembra 1976 pripravil seminar na Polževem. Med mladimi člani ZKS so bili tudi tisti, ki so se ali pa se bodo odločili za vstop v zvezo komunistov.
Na seminarju si je trideset udeležencev pridobilo osnovna spoznanja o razvoju delavskega gibanja, marksizmu, programu in statutu ZKJ ter o našem samoupravnem socialističnem sistemu.
Ob koncu dvodnevnega, delovnega seminarja je aktiv članov ZKS ocenil, da je seminar dobro uspel in dosegel svoj cilj. Člani aktiva so ugotovili, da so takšne in podobne oblike idejnopolitičnega in družbenoekonomskega izobraževanja zlasti za mlade potrebne in jih je v bodoče pogosteje organizirati.
a#**#*##**##**#****##*****#******
JURČIČEVI NAGRAJENCI ZA LETO 1976
*********************************
Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje podeljuje vsako leto Jurčičeve plakete posameznikom, delovnim in drugim organizacijam ter društvom za posebne
uspehe in dosežke na področju vzgoje in izobraževanja3 prosvete in kulture ter telesne kulture in vzgoje v občini Grosuplje. Poleg plaket se podeljujejo fizičnim in pravnim osebam že diplome in denarne nagrade.
Kandidate za podelitev "Jurčičeve plakete" lahko predlagajo delovne, družbeno-politične organizacije, odbori društev, strokovna združenja ter občani občine Grosuplje. Razpis za leto 1977 bo objavljen v "Kaži skupnosti".
Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti je na seji dne 27. oktobra 1976 obravnavala prispele predloge z obrazložitvijo predlagateljev, komisije in izvršnega odbora ter sprejela sklep o podelitvi "Jurčičeve plakete", diplome in nagrade:
-	tov. ŽAGAR Cilki, profesorici na Gimnaziji "Josipa Jurčiča" Stična, za uspehe pri organizaciji, vodenju in uresničevanju vzgojnih smotrov ter za dolgoletno in požrtvovalno delo na kulturnem področju v občini;
-	tov. RUPNIK Marjanu, upokojenemu učitelju iz Zagradca, za dolgoletno in požrtvovalno delo na kulturnem področju v občini;
-	tov. JAVORNIK Milici, učiteljici na Osnovni šoli "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični, za pomembne uspehe pri uvajanju novih oblik in metod vzgojno-izo-braževalnega dela;
-	tov. DREMELJ Janezu, predmetnemu učitelju zgodovine in zemljepisa na osnovni šoli I. SPUB "Toneta Tomšiča" Dobrepolje, za uspehe pri organizaciji, vodenju in razvoju množične telesne kulture in vzgoje;
-	tov. BERVAR Avgustu iz Ivančne gorice, za dolgoletno in požrtvovalno delo na kulturnem področju v občini, ki pa žal, podelitve ni dočakal.
Jurčičeve plakete, diplome in nagrade je nagrajencem izročil predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje tov. Mendiževec Valentin na slavnostni seji občinske skupščine ob počastitvi občinskega praznika.
«***«#*«##««****
POMEMBNI DOGODKI ****************
OBISK V POSOČJU
Predsednik občinske skupščine, glavni direktor SGP Grosuplje, sekretar občinskega komiteja ZKS in predsednik IS SOb Grosuplje so 5/11-1976 obiskali naselji Sel išče in Kamno, kjer odstranjujejo posledice potresa delavci SGP Grosuplje. Delavci našega podjetja gradijo povsem novo vas Sel išče, in sicer pod sedanjo vasjo. Hiše v tej vasi so tako poškodovane, da jih prebivalci ne morejo več uporabljati in živijo v prikolicah. V vasi Kamno oziroma v krajevni skupnosti Kamno pa naši delavci obnavljajo in popravljajo ob potresu poškodovane hiše. Večino hiš bodo usposobili za bivanje s tem, da jih bodo o-krepili z železnimi vezmi in injekcijami iz cementnega mleka. Nekatere objekte v tej krajevni skupnosti pa tudi • rušijo in gradijo nove, vendar izvajajo ta dela tudi delavci drugih podjetij.
Naši delavci so izredno požrtovalni, čeprav delajo v izredno težkih, skoraj nemogočih razmerah. Tu je namreč na pretek dežja, vode iz hudourniških potokov in blata.
Prebivalci in predstavniki krajevnih skupnosti so izrazili priznanje in pohvalo delavcem SGP Grosuplje.
PREDSTAVNIKI NEGOTINA V GROSUPLJEM
Delegacija skupščine občine Negotin na čelu s predsednikom izvršnega sveta te občine je 10. novembra obiskala našo občino. S predstavniki naše občinske skupščine in izvršnega sveta se je pogovarjala o politiki razvoja obrti v občini, o zaposlovanju vračajočih se zdomcev, kakor tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Občina Negotin, ki ima skoraj 65.000 prebivalcev, je pretežno še vedno kmetijska občina, v tujini pa ima približno 7-000 občanov. Ker ne morejo zaposliti vseh vračajočih se zdomcev v družbenem sektorju, načrtujejo zlasti razvoj obrti in zaposlovanje zdomcev v veliki meri tudi v tej dejavnost i.
" NAŠA SKUPNOST " BO RAZŠIRILA KROG SVOJIH BRALCEV
Uredniški odbor "Naše skupnosti" je že pristopil k uresničevanju sklepov in priporočil zborov občinske skupščine glede informiranosti delovnih ljudi in občanov, zlasti pa delegatov. Ugotovil je, da opravlja občinsko glasilo "Naša skupnost" pomembno funkcijo v družbenem sistemu informiranja v občini. Zato se je odločil naklado glasila povečati od sedanjih 1200 na 3000 izvodov. "Našo skupnost" bodo v prihodnjem letu prejemali vsi delegati za zbore občinske skup ščine in skupščine SIS. Prav tako tudi delavci državnih organov, prosvetni delavci, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti pa po posebnem razde lilniku, glede na število zaposlenih oz. število občanov.
Povečanje naklade predstavlja sicer pocenitev posameznega izvoda glasila v globalu pa podražitev, kar pomeni, da bo za redno izdajanje glasila v prihod njem letu treba združiti več sredstev. Izdajatelj glasila bo zato udeležencem samoupravnega sporazuma o sofinanciranju predlagal valorizacijo dogovorjenih zneskov za 50 Krajevne skupnosti in delovne organizacije pa naj bi glasilo sofinancirale v obliki naročila po dejanski ceni izvoda.
•M-##*#****
ŠPORT
# •*******#•
TRADICIONALNI TEK PO ULICAH GR0SUPLJA
Telesnokulturna skupnost Grosuplje in Občinska konferenca ZSMS Grosuplje sta v sklopu prireditev ob občinskem prazniku organizirali tradicionalni 6. poulični tek v Grosupljem, katerega se je udeležilo 199 tekmovalk in tek-
movalcev iz osnovnih šol, osnovnih organizacij ZSMS, športnih društev in vojne pošte Grosuplje.
REZULTAT I :
Pionirke mlajše: 400 m, 37 tekmovalk -	1. Javornik Damjana, OŠ Grosuplje
2.	Lampret Marta, OŠ Šentvid pri Stični
3.	Hrovat Marija, OŠ Stična
Pionirke starejše: 600 m, (3*0 -	1. Jevnikar Mojca, OŠ Višnja gora
2.	Bregar Zdenka, OŠ Šentvid pri Stični
3.	Djordjevič Vesna, OŠ Stična
Pionirke ekipno:	1. Osnovna šola Stična, 2. Osnovna šola Grosuplje,
3. Osnovna šola Šentvid pri Stični, A. Osnovna šola Višnja gora, 5. Osnovna šola Dobrepolje
Pionirji mlajši:	600 m, **3 tekmovalcev -	1. Markelj Lado, OŠ Stična,
2. Škerjanc Miran, OŠ Grosuplje,
3- Cule Jaroslav, 0š Grosuplje
Pionirji starejši: 800 m, 41 tekmovalcev - 1. Škerjanc Janez, OŠ Grosuplje
2. Grabnar Boris, OŠ Šentvid pri Stični 3* Švigelj Tone, OŠ Šmarje-Sap
ekipno:	1. Osnovna šola Stična, 2. Osnovna šola Dobrepolje,
3. Osnovna šola Šentvid, 4. Osnovna šola Šmarje-Sap.
Mladinke :	800 m, 17 tekmovalk - 1. Kavšek Vera, OOZSMS Temenica
2.	Binder Karmen, Gimnazija Stična
3.	Rojec Milena, Gimnazija Stična
Ekipno:	1. Gimnazija Stična I. ekipa
2.	Gimnazija Stična II. ekipa
3.	DV Višnja gora
Mladinci: 1.500 m, 17 tekmovalcev -	1. Slapničar Jože, Gimnazija Stična
2.	Jurčič Ciril, Gimnazija Stična
3.	Zavodnik Franc, OOZSMS Grosuplje
Ekipno: Ekipno 1.-3. mesta Gimnazija Stična
Člani:	1.500 m, 10 tekmovalcev -	1. mesto Kamnikar Tone, 00 ZSMS Stična
2.	mesto Lampret Jernej, 00 ZSMS Muljava
3.	mesto Vranjoš, VP Grosuplje
Ekipno:	1. mesto Vojna pošta Grosuplje
Redakcija je bila končana 22. 11. 1976
Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106).
Tiska: KB biro tisk grosuplje
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9.1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.