KnipiC SLdVRo, L5utL)aDft
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN IANCUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 278
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 28, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
V Španiji je bilo vsega skupaj 25,879 cerkev C]mmnoP nnkndnii 7iman flavplanrla?! Pol'aki so napadli že*ko armado in po maniiem in kapel poruienih in 11,000 duhovnov ubitih OlOVeiieC prillUUIlJl ZUpdU UCVCkUlUd. boju zasedli vet čeških okrajev ob meji
La Coruna, 26. novembra. — Odkar je rdeči element v Španiji, ki paradira pod imenom "lo-jalisti," dobil nadvlado, je dal porušiti 25,879 cerkva, privatnih in javnih kapel v 37 različnih škofijah Španske.
Poročila niso še točna glede ubitih duhovnov, toda skoro je gotovo, da je bilo v omenjenih 37 škofijah ubitih od 40 do 70 odstotkov vseh duhovnov. To poročilo je pravkar izdala v javnost organizacija Pro Deo International Commission.
Barbarizem lojalističnega divjanja se je zlasti pokazal na malem španskem otoku Minorca. Na tem otoku se je nahajalo 11 katoliških župnij, ki so štele 40,000 prebivalcev. Cerkve so imele 110 duhovnov, izmed katerih jih je bilo 58 umorjenih.
Poročilo nadalje ostro kritizira izjavo španskega mi niste rskega predsednika Negrina, ki pravi, da španska ustava garantira svo-
bodo vesti in izvrševanja vseh verskih obredov.
"Ktikšno spoštovanje do vere obstoji danes v okrajih, kjer imajo rdeči svojo vlado?" vprašuje poročilo. "V mestu Barceloni obstoji ena sama mala kapela ,ki je namenjena gorjanskim Baskom. Mesto šteje nad milijon prebivalcev.
"Katoličani prebivajo takore-koč v katakombah kot nekdaj prvi kristijani. Nobenih drugih maš ni kot one, ki se darujejo v privatnih hišah po duhovnih brez cerkvene obleke, ki rabijo navadne mize za oltarje in navadne kozarce za kelihe, kar jim je papež začasno dovolil.
Medtem pa organizira general Franco v onih krajih, kjer so rdečkarji vero skoro iztrebili. Semenišča so rdeči odpravili, toda v zasedenih krajih je gen. Franco postavil že troje semenišč, v katere se je takoj vpisalo 1,700 semeniščnikov.
Stalna japonska armada nadzira Japonce
Tokio, 26. novembra. Japonska vlada se bavi z načrtom, da ustanovi in organizira na Kitajskem stalno japonsko armado, ki bo postavljena na strategičnih točkah in o kateri so Japonci mnenja, da bo močna dovolj, da odbije vsak kitajski napad. Poleg tega bo imel cesar v Mandžuriji, ki je popolnoma pod japonskim vplivom, armado, bro-ječo 400,000 mož, ki bo zadostovala, da krije Japoncem hrbet doli proti Jugu. Vsi kitajski poskusi, da ;se ponovno polastijo važnega mesta Cantona, so se izjalovili. Kitajci so tepeni do skrajnosti in ne morejo nikjer več nastopiti v večjih ai'madah. Japonska vlada je nadalje Kitajcem prepovedala rabo vojnih zrakoplovov ali kakoršnihkoli vojnih ladij.
-o-
Ogromen ogenj Sinoči je začelo goreti v petnadstropnem poslopju na 1006 Webster Ave., kjer ima Kane Mfg. Co. svoje poslopje polno Pohištva, katero kompanija prodaja na debelo. Požar je bil tako silen, da je prišlo na lice mesta 16 ognjegasnih kompanij. Računa se, da je požar povzročil do $200,000 škode. Kako je nastal ogenj ne vedo, toda vpeljana Je bila preiskava.
Odmevi iz ohceti
Znano je, da ima^o vozniki avtomobilov, ki vozijo ženine in neveste, tovariše in tovariši-Ce na ohcetni dan navado, da Pi'av glasno trobijo po mestu. Mnogi ljudje temu zamerijo. Te dni je bilo deset takih voznikov prijetih, in sodnik Ko-vachy, ki je sodil, menda tudi ni prijatelj ohcetih, kajti sleherni voznik je moral plačati "a sodniji $5.70 kazni.
Važna seja
Vsem zastopnikom društev, ki ®o sodelovala za časa konvencije SDZ pri prireditvah, se naznanja, da se vrši redna seja v torek 29. novembra v uradu S.
Z. Pričetek točno ob 8. zvečer.—Tajnik.
Zgubljena ura
Fina ženska ura zapestnica je kila najdena v nedeljo zjutraj na vogalu Addison Rd. in St. Clair Ave. Lastnik jo lahko dobi ako zglasi na 1125 E. 71st St.
V novembru mesecu, 1939, bomo v Clevelandu volili župana. Demokratično mesto Cleveland je imelo od leta 1916 samo enega demokratskega župana. V letu 1916 • je bil tedanji demo-
kih idealov, zlasti brez idealov, kot jih pozna predsednik Roosevelt v demokratski stranki.
še zlasti se je tako godilo v Clevelandu tekom zadnjih 12 let, ko je na čelu stranke Burr W.
kratski župan Newton D. Baker Gongwer, starinarski politikar,
Nemčija je zaplenila 20 odstotkov premoženja
Berlin, 26. novembra. Nemška vlada je danes odredila, da se zapleni 20 odstotkov premoženja vsem Židom, ki posedujejo $2,-000.00 ali več denarja. Ta denar se mora plačati v štirih obrokih in je del kazni v svoti $406,000,-000, katero je Nemčija naložila nemškim Židom. Nadalje se naznanja, da se namerava Žide v Nemčiji potisniti v posebne mestne dele, in bodo morali prej ali slej te kraje zapustiti in odpotovati v tujezemstvo. Ako ne gredo, tedaj bodo naciji napram Židom začeli z uničevanjem in sicer z "ognjem in mečem."
--o--
Bravo, Miss Vidmar
Zgodaj zjutraj v nedeljo se je pripeljala Miss Nettie Vidmar, sestra policijskega prosekutorja Mr. Wm. J. Vidmarja, proti domu na 18735 Chapman Ave., kjer družina stanuje. Miss Vidmar je imela s seboj $460.00 v gotovini in $54.00 v čekih. Vodi gostilno na 1024 E. 185th St., kjer menjava tudi čeke. Ko je Nettie hotela stopiti iz avtomobila se prikažeta dva mlada lopova, ki zahtevata denar. Korajžna Nettie je pa začela kričati na vse grlo, in kljub temu, da jo je eden lopovov udaril s kolom po glavi, je kričala in kričala, česar sta se roparja ustrašila in pobegnila za plotovi proč. Korajžna Nettie je tako prihranila denar.
Odvetnik obsojen
Odvetnik Ben Bowers, star 41 let, je bil na Comomn Pleas sodniji obsojen te dni v 20 let zapora, ker je osleparil enega svojih klientov. Prilastil si je na ne-postaven način $558.00 denarja neke osebe, katero je zastopal na sodniji. Obsodbo nad odvetnikom je izrekel sodnik Frank J. I^au-sche.
pozvan od tedanjega predsednika Woodrow Wilsona v Washington, kjer je prevzel vodstvo poslov tajnika vojnih zadev, in od tedaj pa vse do leta 1933 ni imel Cleveland več enega demokrata, ki je bil izvoljen županom. Bil je Ray T. Miller, ki je dobil izvolitev v najbolj črnih dnevih depresije, ko se je nanj vsulo skoro 100,000 brezposelnih, ki so od njega zahtevali dela, katerega jim ni mogel dati, pa so ga sramotno zapustili že pri prihodnjih volitvah.
Od tedaj pa vse do danes ima Cleveland zopet republikanca za župana. Imeli smo političnega klovna Davisa in sedanjega ari-stokrata Burtona, ki zna od demokratov dobivati javna dela, a v zahvalo napada predsednika Roosevelta in njegove lojalne prijatelje pri volitvah.
Brez vsakega dvoma je in vsej Ameriki je znano, da je mesto Cleveland, oziroma njega prebivalstvo, demokratično in to v ogromni večini. Demokratje so imeli v Clevelandu večino tekom zadnjih 50 let, toda vsakokratni demokratski voditelji stranke so bili izkoriščevalci oportunizma, sebični kramarji, ljudje brez vsa-
ki ne ve, da se svet suče naprej, in ki je še danes prepričan, da je stranka ustvarjena, da deluje za NJEGA, ne pa za v korist in blagostanje naroda.
"Imenujte se kar hočete," je dejal nekoč Roosevelt, "če ste republikanci ali demokrati, toda če mislite, da ste tu za izkoriščanje ljudi, bodo ljudje z vami prej ali slej pometli.
"Jaz sem demokrat," je nadaljeval predsednik Roosevelt, "ker sem prepričan, da ima ta stranka principe in ideale kot nalašč za prospeha naroda. Par ljudi ne tvori stranko, pač pa ves narod, ki želi od vodstva stranke, da vodi upravo dežele kar je v danih razmerah najbolj mogoče pošteno."
Na te besede bi morali voditelji demokratske stranke v Clevelandu misliti, namesto, da bi mislili na osebna korita, osebno bogatenje, s čimur povzročajo v stranki nezadovoljstvo in ji pripravljajo politično propast.
Ko smo imeli v novembru mesecu volitve za governerja v državi v Ohio je lahko sleherni državljan jasno videl, kdo ima večino v Clevelandu: republikanci J
ali demokrati. V Clevelandu je bilo 70,000 več demokratskih glasov oddanih kot republikanskih, toda kljub temu moramo trpeti, da nam vlada v Clevelandu župan republikanec, ki je po vseh svojih idejah nasproten velikemu demokratu Rooseveltu.
Vzrok temu je skrajno sebično, zanikerno, malomarno, sa-mepašno in koritarsko vodstvo demokratske stranke, kakor je bilo zadnjih dvanajst let izvajano v Clevelandu. Osebe naj prvo, z njimi korita, ideali in narod pa daleč--za plotovi! Tako so demokratski voditelji delali v Clevelandu.
Toda kljub temu je Cleveland še vedno silno demokratičen. Pokazal je to pred dobrimi tremi tedni, ko je oddal 70,000 glasov v večino demokratom. Ali ne bi lahko prišel čas v letu 1939, ko bi šlo teh 70,000 glasov večine vseh oddanih glasov za demokrata kot z,a župana v Clevelandu?
Tu nastane vprašanje, kdo so kandidati za župana, ki zatrjujejo, da so demokrati. Sposobnih, idealnih, ljudskih tribunov za demokratski županski urad v Clevelandu danes nimamo, če izvzamemo Ray T. Millerja.
In prihodnji kandidat za župana mora biti mož prežet demokratov izvoljen prihodnjim županom mesta Clevelanda. Vi in mi bomo o tem lahko še govorili in pisali.
Varšava, 26. novembra. Med poljskimi in češkimi četami je prišlo ob meji do spopada, tekom katerega so baje češki vojaki metali kamenje na poljske obmejne straže. Poljska vlada se je pritožila v Prago.
In predno je prišel odgovor so poljski vojaki dobili povelje, da zasedejo kos češke republike ob meji. Ozemlje meri kakih 120 kvadratnih milj. Poljaki so to
naredili kljub protestu od strani Nemčije.
Poljaki so zasedli takozvani Časa distrikt, katerega bi imeli Poljaki dobiti okoli 1. decembra, kot je bilo domenjeno na sestanku v Monakovem. Pokrajina Časa se nahaja ,v zapadni Slovaški.
Časa šteje 5,000 prebivalcev, čehoslovaška vlada se je pritožila v Berlin in v Rim in pričakuje se nadaljnih dogodkov.
Na Holmes Ave.
Prosi se vse starše mladih pevcev, da se gotovo udeležijo izredne seje v torek 29. novembra ob 7. uri zvečer, ker so na redu zelo važne zadeve. Obenem se prosi tajnike drugih zborov, da nam naznanijo, ako ima kdo prireditev 12. februarja. Naš zbor mora preložiti koncert iz 29. januarja na 12. februarja. Prosimo, da so nas obvesti. — Mladinski pevski zbor na Holmes Ave. ,Fr. Celin.
Huda zima
V Clevelandu je bilo od Zahvalnega dneva naprej sicer precej mrzlo vreme, toda večjih snežnih žametov nismo imeli. S težko zimo so se pa borili ljudje bolj proti zapadu, zlasti pa na vzhodu in v državah Nove Anglije, kjer je ponekod zapadlo do 20 palcev snega. Obenem je pritisnil tako hud mraz, da ga zlepa ne pomnijo. Pota so še sedaj po mnogih krajih nedostopna. V Pennsylvaniji, New Jersey, Rhode Islandu, New Hampshire, Vermont in v Maine so dosedaj dobili 80 trupel. Ljudje so radi nenavadnega mraza zmrznili.
-o-
Župan umrl
y sosednjem Lorainu, Ohio, je v soboto preminul poznani župan George Bretz, demokrat, ki je bolehal eno leto. Bretz je bil poznan po svojem boju napram družbi, ki je oddajala elektriko Lorainu. Družba je računala mesečno $1.00, če ste rabili elektriko ali ne. Bi-etz je temu nasprotoval in je v svojem stanovanju raje rabil sveče za razsvetljavo kot da bi plačeval $1 na mesec za nerabljeno elektriko.
Smrt v Johnstownu
Mr. Gabrenja nam sporoča, da je v soboto v Johnstownu, Pa., umrla znana slovenska pionirka Mrs. Ana Slabe, stara 60 let in doma iz Zerovnice pri Cerknici. Pokojna je bila znana daleč naokoli po svojem dobrem značaju in blagem srcu. Zapušča moža in osem otrok. Pogreb ranjke se vrši v torek v slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda v Johnstownu in na ondotno slovensko pokopališče. Več njenih prijateljev in sorodnikov se poda na pogreb iz Clevelanda in drugih naselbin. Bodi ranjki Slovenki mirna ameriška zemlja! Naše iskreno sožalje prizadetim!
Papež je boljši
Rim, 27. nov. Papež Pij XI je presenetil v nedeljo kakih 500 ogrskih romarjev, katere je osebno pozdravil in se z njimi razgovarjal kakih 10 minut. Romarji pripovedujejo, da je bil papež jako bled, toda kljub svojim 81 letom precej čil in videti mojster svojega gibanja. Zdravniki so izjavili, da je papež preživel mirno noč in da se primeroma dobro počuti.
Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev po raznih naših naselbinah
Za slovesno otvoritveno slavo avtomobilske razstave v Chicagi, so bila štiri mlada dekleta različnih narodnosti izbrana "kraljicam razstave." Med temi je bila imenovana tudi Miss Jugoslavia, katero je zastopala mlada rojakinja Miss Martha Ann Primozich, hčerka ugledne družine Franka Primozicha, ki je drugi glav. podpredsednik Za-padne Slovanske Zveze.
V Pueblo, Colo., je preminula
pro-, les, ki je bil poznan pri Slovencih, ker je svoječasno zagovarjal nekega Ivana Kakerja od Glas Svobode, katerega je tožila pošta Zed. držav radi nekega jako nesramnega dopisa v časopisu.
Anton in Katie Oražen sta v Sugarite, New Mexico, slavila pred kratkim svojo srebrno poroko.
Smrtna kosa
V soboto večer je po sedenjlet-Margareta Igan, doma nekod od ni hudi bolezni preminula znana
Vstopnice k banketu
Vstopnice za banket, ki se vrši 4. decembra ob priliki proslave ujedinjenja Jugoslavije in odlikovanja od strani Jugoslavije zaslužnim osebam ,se dobijo poleg že pri omenjenih, tudi v sledečih prostorih: Za West Park pri Mrs. Frances Koželj, v prodajalni na W. 130th St., za New-burgh pri Anton Meljaču na 7820 Union Ave., v Collinwoodu pri John Terčku na 15505 Holmes Ave., pri Mrs. Juliji Bre-zovar, Mrs. Mariji Hrastar, Mrs. Rose štrajnar, v Euclidu Frank Štefančič, Frank Kosten in Frank Rupert ter pri vseh uradnikih in zastopnikih organizacij in klubov, ki se zanimajo za prireditev.
Smrt na zapadu
Mrs. Jennie Hrvatin, 19711 Arrowhead Ave. je dobila iz Kellogg, Ida., žalostno vest, da je tam preminul Matt Tomažin (Thompson), ki je živel v Ameriki 45 let. Tu v Clevelandu zapušča nečaka Domen Tomažina in več sorodnikov, v Kelloggu pa soprogo. Naj bo ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Iz Floride
Robert Sternen pošilja iz Miami, Florida, najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. V gorkejša kraje se je moral podati radi zdravja.
Za brezposelne
Dne 1. januarja bo začela država Ohio s sodelovanjem zvezne vlade izplačevati podporo brezposelnim. Do te podpore so upravičeni oni delavci, ki so bili zadnje čase odpuščeni od dela. Natančnosti o postavi nam niso še popolnoma znane, toda v vašo korist je, da če ste brez dela, da se obrnete na urad Ohio State Employment Service, ki se nahaja v City Hall. Tam naredite nemudoma prošnjo za brezposelno podporo in tam dobite tudi vsa nadaljna pojasnila. Eno je gotovo, da čimprej se boste oglasili v omenjenem uradu prej bo vaša prošnja za brezposelno podporo prišla v poštev.
-o-
Smrtna kosa
Pretekli četrtek je na farmi v Thompson, Ohio, umrl Milo Ci-mesa, star 49 let. Rodom je bil iz Hrvatske, odkoder je prišel v Ameriko pred 38. leti. Tu zapušča soprogo Stano, rojeno Raple-novich. Pogreb se vrši danes zjutraj iz August Svetek pogrebnega. zavoda na 478 E. 152nd St. ob 8:30 in v cerkev sv. Nikola na 36. cesti. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Na srnjake
To bo pečenke! Na srne so odšli v Pennsylvanijo sledeči: Jas Debevec, John Dolenc, Jim šepic, Ferdo Jazbec, Chas. Lampe, dr. ffm. Urankar, Christ Mandel, Tone Baraga, Ciril Kunstelj, Jim Slapnik Jr., Frank Kramer. Lovili bodo v gozdovih pri Sheffield, Pa. želimo jim lepega uspe-lia in pa srečne vrnitve.
Zaroka
Mr. in Mrs. Max Kobal, 815 London Rd., naznanjata zaroko hčerke Olge z Mr. Viktor Požar, 7811 Rosewood Ave. Naše iskrene čestitke!
Kolpe in Martin Simonič, star 43 let in bivši ameriški vojak. Slednji zapušča tri hčere. Istotam je umrla tudi 13-letna Marta Barbar, rojena v Ameriki. — Preminula je v Pueblu tudi sestra redovnica Josephine Godec, ki tem zapušča starše, ki so doma ic Dobrepolja, tri brate in dve sestri.
V bližino Grayling, Mich., je prišel na lov neki Peter Papič, iz Detrcita, in boječ se, da ga kateri lo-vor pomotoma ne bi smatral za zverii.9 ko bi zjutraj v polmraku kolovratil po gozdu, je splezal na drevo in tam čakal. Neki lovec po imenu Cross je pa opazil, da se nekaj premika na drevesu in je ustrelil, misleč, da je medved. Papič je dobil nevarne poškodbe. Crossa so aretirali.
Pri volitvah v Rock Springsu, Wlo., sta bila izvoljena dva Slovenca in sicer Jos. Galičič ml., ki je bil ponovno izvoljen na demokratski listi v urad okrajnega prosekutorja. V mestni odbor v Rock Springsu pa je bil izvoljen rojak Matt Leskovec iz druge varde.
Nekaj zanimivih podatkoy o poslovanju K. S. K. Jednote od 1. julija, 1934 do 30- junija, 1938, priobčuje "Glasilo KSKJ.
V	omenjeni dobi je imela Jedno-ta vseh dohodkov $2,861,909.71, stroškov pa $2,033,022.74. čisti štiriletni preostanek je $828,-886.91. čisto premoženje Jednote šteje $4,160,474.80. V članstvu je K. S. K. Jednota v, isti dobi napredovala za 2,255.
V	Pittsburghu, Pa., je preminul Peter' Balkovec, star 51 let in doma iz Balkovcev pri Prelo-ki v Beli Krajini. V Ameriki je živel 33 let in zapušča tu ženo, tri sinove dva brata in sestro.
V	Buenos Aires, Argentina, je vlak ubil rojaka Karla Trampu-ža. Ranjki je bil star 37 let in doma iz Kostanjevice na Krasu.
V	stari domovini zapušča starše, brata in tri sestre. — V istem mestu je umrl rojak Frank Pečenko, star 40 let in rojen v Bri-jah pri Rihenberku na Primorskem. Tu zapušča ženo in dva mala otroka.
V	Chicagu je pred nekaj dnevi umrl odvetnik Leopold Salti-
Frances Rugelj, rojena Kropin, stara 51 let .stanujoča na 6523 Bonna Ave. Tu zapušča žalujočega soproga Ignaca, sina Jas. in sinaho Stello, hčer Mary poročeno Zupančič in več sorodnikov. Ranjka je bila rojena v vasi Gornja Dobrova, fara Trebnje na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Ivano poročeno žrjav. V Ameriki je bivala 18 let. Za dobo štirih let je družina bivala v Gross, Kans., zadnjih štirinajst let pa v Clevelandu. Hči Amalija je umrla pred letom in pol. Pokojna je bila članica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Bodi ranjkiženi ohranjen blag spomin. Preostalim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje !
K molitvi
Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ se prosi, da pridejo v torek 29. nov. ob 8 zvečer v želetov pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave. k molitvi za pokojno sestro Franpes Rugelj, v sredo naj se pa udeležijo skupnega pogreba. Tajnica.
Ogromna parada Dne 9. januarja, 1939, najbrž ne bo nobenega republikanca v Clevelandu. Vsi bodo odpotovali v Columbus, kjer se bo vršila ogromna parada, ko bo novi governer republikanec Bricker zaprisežen. Republikanci že deset let niso imeli governerja v državi Ohio. Več telefonov
Telefonska družba naznanja, da je bilo letos v Clevelandu vpeljanih že nad 8,000 novih telefonov, kar je tudi znamenje, da so se časi deloma izboljšali. Družba dobiva dnevno nadaljna naročila za nove telefone.
Vrnitev iz domovine
S parnikom Normandie se je včeraj vrnil iz obiska v stari domovini naš dobro poznani Mr. Steve Pirnat. Prav dobrodošel!
* WPA administracija je odredila, da se zniža število WPA delavcev v New Jersey za 4,000.
*Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
f
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 278, Mon., Nov. 28, 1938
Japonska trdovratnost
Odkar je postalo hebrejsko vprašanje v Evropi akutno in je Hitler razkosal Čehoslovaško, je časopisje v Ameriki nekoliko ponehalo pisati o položaju na Kitajskem, oziroma o japansko-ameriškem vprašanju, dočim je civilna vojna v Španiji popolnoma pozabljena. Vendar administracija v Washingtcnu s paznim očesom motri vse, kar počenjajo Japonci na Kitajskem in od časa do časa prihaja na dan z ostrimi protesti, ki so pa skoro neslišni, odkar je pozornost večine naroda obrnjena proti tekočim dogodkom v Evropi.
japonska je te dogodke izkoristila tako, da ne odgovarja več točno protestom velesil, kadar se slednje čutijo prizadete radi nasilnega japonskega nastopa na Kitajskem, kjer imajo, oziroma so imele Zedinjene države, gotove predpra-vice, podeljene naši vladi od Kitajske in potrjene od .Japonske.
Zedinjene države predvsem zahtevajo "odprta vrata" na Kitajskem. To pomeni, da smejo Kitajci svobodno trgovati s Kitajci in enako tudi Kitajci z Zedinjenimi državami. Med Ameriko in Kitajsko so obstojale vedno prav ugodne trgovinske razmere, in Kitajska je bila ena najboljših odje-malk ameriškega blaga, dočim so tudi Kitajci prodajali obilico svojih predmetov Ameriki. In Zedinjene države upravičeno zahtevajo, da je tudi v bodoče enako.
Še potem, ko so Japonci začeli z vojno proti Kitajcem, trgovina med obema deželoma ni ponehala. Tekom leta 1937 so Zedinjene države kupile na Kitajskem za $59,000,000 bla-^ga, dočim so Kitajci kupili v Zedinjenih državah kar za $99,-000,000 raznih predmetov. Leto prej je znašalo trgovinsko razmerje med Kitajsko in Zedinjenimi. državami celo $200,-000,000 na leto.
Vsakdo ve, da japonska vlada ni prijazno gledala to trgovinsko stališče med Kitajci in Amerikanci. Japonci so bili mnenja, da smejo Kitajci kupovati samo od njih, in to je bil eden originalnih povodov, da so Japonci zavojevali Kitajsko. In ako Japonci končno Kitajce absolutno porazijo, tedaj bodo gledali, da Kitajci ne bodo nikjer drugje kupovati kot na Japonskem. $200,000,000 vredna trgovina med Kitajci in Amerikanci bi se preselila v japonske roke.
Naša trgovina z Japonci je seveda mnogo obilnejša kot pa s Kitajci. Lansko leto so Japonci kupili v Zedinjenih državah za $288,000,000 blaga, dočim so Zedinjene države na Japonskem kupile v letu 1937 za $195,000,000 raznih predmetov. Ako Zedinjene države zahtevajo, da se nadaljuje njih trgovanje s Kitajsko, tedaj Japonci lahko rečejo: dobro, ako želite kitajsko trgovino, tedaj naše ne dobite, kar bi se Ameriki poznalo letno za $300,000,000.
Tozadevno bo mnogo odvisno kaj bo naredil prihodnji kongres, ki se zbere v januarju. Razmerje Zedinjenih držav, kar se tiče trgovine z Japonsko in Kitajsko, bo na vsak način igralo usodepolno debato v kopgresu. Toda kakor hitro gre kongres predaleč, bodo Japonci skušali se maščevati in začeti kupovati drugje. In baš to imajo ameriški vodilni uradniki v mislih, ko odločno zahtevajo od Japoncev, da ostanejo "odprta vrata" glede trgovine s Kitajsko.
Težava pri tem je pa še sledeča: kadarkoli ameriški državni tajnik Hull protestira pri japonski vladi glede krivic Japoncev, mora svoj protest nasloviti na japonski urad za zunanje zadeve. Ta urad pa protesta ne more rešiti, pač pa gre protest v urad na visoke japonske generale in admirale, ki so danes gospodarji položaja na Japonskem.
Kaj naj Zedinjene države v takem položaju naredijo? Protestirajo in protestirajo, ko je že danes znano, da japonske oblasti ameriških protestov več ne upoštevajo? Začeti vojno z Japonsko? Tega bi se ameriški narod z vso močjo branil. Ostalo bo kot doslej pri vseh diktatorskih državah: demokratične države se morajo podati, diktatorji pa praznujejo zmago, pa naj bodo odprta ali zaprta vrata za ameriško tujezemsko trgovino.
Čujejo se odmevi
Piše Anton Grclina
Oni dan smo brali nezaslišano novico v časopisu, da je namreč neki avtomobilist povozil v predmestju Clevelanda velikega srnjaka- Križ božji, saj jo ni sam primahal iz Pennsylvanije ali Michi-gana? Nemogoče! Zato bi človek sodil, da je srnjak skočil z avta, koga je lovec vozil iz Michigana misleč, da je mrtev, To bi ne bilo nič čudnega. Saj je tudi našemu uredniku oni dan ušel zajec, z vrvice, na kateri je visel že 24 ur na garaži. Absolutna resnica.
Se reče, če si ga ni kak solovec izposodil za svoj ajmoht.
>* * >»
Je že tako dandanes. Mož bere zvečer iz /časopisa naglas: "Narodi morajo imeti pravico, da delajo kar hočejo, nihče jim ne sme ukazovati." žena pa hitro pristavi: "Res je to, ampak dokler se tega ne izvaja, k h ko .rreš v kuhinjo in pomiješ črepinje."
v	*	v
"Matevž, Matevž, pusti vendar pijačo. Kaj ne veš, da pijača počasi ubija!" svari župnik pijančka. Ta se pa odreže: "Nič ne de, saj meni se nikamor ne mudi."
Vzradoščen se počutim, ko berem v naših listih pod naslovi: Pomembna proslava, ali: Proslava 20 godišnjice dana ujedinje-nja.
Taki dopisi prihajajo iz velikih jugoslovanskih kolonij, kakor so: Chicaga, Garry, Pittsburgh, New York, še nikoli poprej se ni slišalo toliko zanimanja za praznovanje ujedinjenja obletnice države Jugoslavije, kakor se je začelo oglašati letos, domovini na čast in bratom v domovini v veselje.
Dovolite mi, da.se ob tej priliki oglasim tudi iz naše največje jugoslovanske metropole, kjer bodo sobratje Jugoslovani praznovali na isti način kakor bodo to storili drugod po ameriških mestih. Ni bilo lepo za nas, da se do danes še nismo odzvali takemu praznovanju. Saj smo vendar največji ljubitelji matere domovine, ki nam je dala življenje in zmožnosti, da smo mogli po svetu. Mi, pravim, ki skorc vsvak dan mislimo na domovine in vedno govorimo o njej. Vsak dan beremo novice iz domovine in sledimo življenju naših doma, Nepretrgana so poročila iz domovine v vseh naših jugoslovanskih listih. Naj se kdo ponesreči, naj kdo umre, naj kdo praznuje svoje obletnice in jubileje, vse to nas zanima. Kakor da živimo v domovini smo ž njo v vednem stiku; srce naše hoče živeti tam, dasi je naše telo tukaj.
Kaj žene toliko naših rojakov in rojakinj v domovino? Pa še več in več bi jih šlo, če bi le mogli. Ko se vračajo, kako nam prinašajo zaželjena poročila. Nobene stvari se bolj ne veselimo kot sporočil od naših dragih doma. Mnogi imajo narejene načrte za več let naprej, ko nameravajo obiskati domovino; Tudi naša mladina se je pričela ogrevati za domovino, da bi videla, kje so vendar tisti srečni kraji, o katerih vesta toliko lepega povedati cče in mati.
Da, da, domovina bo ostala v srcu in v duši do zadnjega zdih-ljaja, ker nam je bila rodna mati, s katero smo preživljali naša detinska leta.
Oprostite! Začel sem pisati o praznovanju, toda ta domovina me je potegnila v misli na rojstni dom. Toda ali se tudi ne vjema s tem, kar nameravam tukaj napisati? Seveda se! Praznovanja v počast domovini so ravno to, kar dolgujemo naši domovini, stari materi, da ji izkažemo zasluženo čast. Ob godovih smo jim hvaležni za njih žrtve in trud, ker so nas odgojile v življenje, tla smo kar smo. Ni torej vprašanje o tem, če nisi ti ali jaz estal v domovini, da bi zato domovina ne bila vredna najine hvaležnosti, katero ji sveto dolgujemo.
Ko sem popisoval življenje naših pionirjev, so mnogi rekli: meni ni bilo treba iti v Ameriko, meni je bilo bolje doma; tukaj sem moral začeti skrbeti zase, dema mi ni bilo treba.
Nikogar ne bi smelo biti med nami, da bi rekel, da domovini ničesar ne dolguje. Da, vsi smo domovini dolžni biti hvaležni in jo spoštovati. Res, da živimo mnogo srečnejši v novi domovini, katero imenujemo našo nevesto, toda življenje, zmožnosti in sredstva nam je dala naša stara mati domovina, da smo zamogli priti sem in da smo kar smo. K temu je v mnogih ozirih pripomogel nauk, dober zgled in priporočilo tvoje rodne telesne matere in očeta. Vse to moramo prištevati materi domovini v za-služenje. To velja nam toliko časa, dokler se zavedamo, da smo odvisni od nekoga, ki nam je bil vzgojitelj in naš hrani-
telj, kateremu je bil naš blagor pri srcu.
Ta domovina-mati še živi, še teži in hrepeni po nas. Dasi je sama mnogo siromašne j ša kakor smo mi, vendar je kakor tista mati, ki si sama odtrga grižljaj kruha in ga da otroku. Ali nismo brali ravno te dni, kako mati domovina kliče za nami, da bi jo ne pozabili. Vpeljala je celo praznik, posebno nedeljo, na kateri dan se vse jugoslovansko ljudstvo opominja, da se spomni na brate, ki so odšli iz domovii v svet. Celo v pratiki je zaznamovan ta dan, "izseljeniška nedelja" za praznovanje za nami, ki smo odšli iz domovine.
In ali ni domovina vselej, kadar jo obiščete, ista dobrosrčna in ljubeča mati? Res je res in veliko ji je na tem, da se izkaže vsem, ki se vrnejo nazaj v domovino, iskrena in ljubeča.
Sedaj pa preidem na točko našega praznovanja. To našo domovino lahko imenujemo našo v kolikor se hočemo nazi-vati potomce naše nove države Jugoslavije. Toda ravno v tem pa ne pojmujemo ali se ne zavedamo, da smo udje, da smo sinovi in hčere lastne države. Ce že storimo toliko v namen, da obiščemo našo domovino in o nji, govorimo in radi beremo, pa se za to, da je to naša država niti ne zmenimo. Pa še več, celo radi ne slišimo, da nam jo kdo imenuje: Jugoslavija. Dočim tako zelo cenimo svojo staro domovino, pa tako malo damo na to, da je to zelo imenitna, z vsem dobro preskrbljena, najbolj interesantna in zanimiva za izletnike, dežela, kjer se producira več kot se potrebuje in je za njene podanike živ-Ijenski obstanek bolj i od vseh drugih držav v Evropi. Kdor je potoval po Jugoslaviji in drugih evropskih deželah, mi bo to potrdil.
In kako je glede potovanja po Jugoslaviji danes in kako je bilo nekdaj. Jugoslavija ni tako majhna država, toda kamor potuješ, se počutiš domačega. Povsod en jezik, povsod domače govorjenje, gostoljubnost in prijaznost. Ce si sam vljuden, boš našel vljudnost povsod v Jugoslaviji. V trumah potujejo naši ljudje v •Jugoslavijo in ko se vračajo se zadovoljni! izjavljajo, da so bili z vsem spoštovanjem in vso gostol j ubnostj o povsod sprejeti.
Mati domovina ni kriva in je nikdo ne bo mogel dolžiti, da ni do svojih skušala storiti vse, kar bi bilo v takih razmerah mogoče. Kdor se ne čuti napram domovini tako kot pišem tukaj, ta je moral po nepriliki naleteti na nekaj, za kar ni mati domovina kot taka odgovorna.
Domovina se je nam vselej izkazala naklonjeno do vseh, ki so se vračali nazaj na obisk. Domovina je pripravljena iti roka v roki tudi v bodoče z vsemi, ki so v tujini. Domovina sprejema z veseljem tudi vse tiste, ki se vrnejo nazaj v njeno naročje za stalno. Domovina se izkazuje tudi hvaležne vsem, ki v tujini ne pozabijo na ime domovine in se jo spominjajo. Zato je tudi že večkrat naklonila raznim osebam v tujini odlikovanja.
Domovina ravno v teh dneh kliče na ves jugoslovanski narod, naj ne pozabi na te, ki so odšli v tujino. V ta namen je posvetila en dan v premišljevanje in spomine pa vse, ki so odšli iz domovine. Kaj bi mogla storiti domovina še več kot je storila! Ali ni vse to živ dokaz, da se domovine spomnimo tudi mi? Ravno to je cilj in'namen prireditve na 4. decembra v hotelu Statler,
da s tem pokažemo tudi osta-> lim narodom, da znamo ceniti grudo, iz katere smo prišli. Vsak zaveden Amerikanec nas bo spoštoval, dokler bomo tudi mi spoštovali grudo, iz katero smo prišli v Ameriko.
Drugi narodi, ki so nam enaki ali so še manjši, se poslužujejo istih idej za domovino in svojcev s ponosom. Narod, kakor smo mi, je lahko ponosen nase in na svojo nekdanjo, sedanjo Jugoslavijo. Dokler še ni bilo Jugoslavije, smo tarnali in hrepeneli po lastni državi. Ujedinila se je mogočna država, ki nosi v Evropi častno ime in ker imajo Jugoslovani več kruha kakor ga imajo stanovalci njenih sosednih držav. Pa na tako državo ne bi bili ponosni? Za ime take države kot je Jugoslavija je častno prirediti spomenico ujedinjenja za vsakega Jugoslovana, ki je bil rojen v njenem okrožju.
Nikomur si ni treba domišljati, da ni prostor za to praznovanje primeren in da za nas ne odgovarja. Bil sem že večkrat povabljen na enaka praznovanja v druga mesta: v Chicago, Gary, Pittsburgh in vselej se je vršilo v velikih hotelih in ob velikanski udsležbi. Ravno nekaj takega vsi potrebujemo, da se izobrazimo v tem, da vidimo, kako se drugi ljudje obnašajo in slišimo njih govore. Ni to vsak dan, tudi ne vsako leto. Ob takih prilikah se udeleženci vsedejo okrog miz v tako družbo, kakor jim je ljuba. Vsaka skupina se lahko vsede k svoji mizi in se zabava po svoje. Program je vselej zanimiv in ga vsak rad posluša. Vse to mine ob pravem času in ljudstvo se vrne veselega duha ter polno zado-voljnosti na svoje domove. Zakaj naj bi v take prostore zahajali samo bogati ljudje? Zakaj naj naše žene vedno in vedno v kuhinji tiče, druge pa, ki nimajo nobenega zasluže nja, pa naj v belih rokavicah okrog miz cigarete kade. Ce ne verjamete, pa pridite, da boste videle in videli, da je vse to res.
Spomini na preteklost
Cleveland (Newburg), O. — Pred približno 44 leti se je po par letih bivanja v Ameriki vrnil v rojstno vas Brezovo reber Karol Bobnar, ki je bil takrat v najlepših fantovskih letih, lepe postave, brke ponosno nasukane, na telovniku pa zlata verižica z tolarji in medaljončki. Sosedje so radovedno hodili okrog njega in ga spraševali, kako je v Ameriki. Ker je vedno hvalil, da je najboljša dežela na svetu Amerika, so posebno ženske skrbele, kaj mu je bilo vendar, da se je vrnil nazaj iz tako prijetne dežele. Karol se je pa samo smehljal, rekel ni pa nič. Gotovo si je mislil, da sam pač ve vzrok, pa ga ne pove.
Ko je šel v nedeljo k maši v Ajdovec in se z drugimi fanti ustavil pod lipo pri cerkv.i, so se dekleta spraševala druga drugo, kdo je tisti fant, ki vržinko kadi in tako radovedno gleda po dekletih. Kot blisk se je razneslo med ljudmi, da je Stuparjev Karol prišel iz Amerike. Dekleta so si popravljale rute na glavi, izpod čela so se jim bliskala očesa in ustnice jim je krasil prijazen nasmehljaj. šumele so po-štirkane grnerke, bele čipke so se zibale po mečih, svileni pan-keljčki so se ovijali okrog pasu. Na prsih pa se jim je bahal lep šopek domačih cvetlic.
Med temi dekleti je bila tudi Jurjeva Korliila iz Gornjega Ajdovca, ki je tudi včasih malo po-biisknila po fantih, ne vedoč, da so Korlove oči večkrat počivale na nji.
Par dni zatem jo Karol potrkal pri Jurjevih. Karolina, ki je bi' x šivilja, mu odpre, misleč, da je prišel naročit nekaj srajc. Hitro poišče mero, da mu jih
umeri. On pa ji pravi:
"Nisem prišel, da mi napraviš srajce, ampak sem prišel z drugim namenom." Srce je dekletu razbijalo ko kovaško kladivo same radovednosti, kaj ji bo zali fant povedal. Po kratkem molku ji Karol reče:
Saj me menda poznaš in veš, da sem se povrnil iz Amerike."
"Oh, čemu si pa prišel iz tako dobre dežele?" ga posvari dekle. Saj veš, kako se tukaj živi in da se mora noč in dan.samo garati za skromno življenje. Mar bi bil v Ameriki ostal."
"Saj bom šel spet nazaj! Ti, ali bi šla z menoj?" jo vpraša Karol.
"I, zakaj pa ne, če je božja volja tako?" odvrne vsa rdeča Ka-rolinca.
No in par mesecev za Karlom .e je odpeljala proti Ameriki tuli Jurjeva Karlinca. Tukaj sta se poročila, zredila šest otrok v ftarodnem in katoliškem duhu. Karol je pred dvema letoma umrl, njegova žena pa, s katero sta ves čas lepo in prijateljsko vozila zakonski čoln, živi sedaj pri svoji hčeri, Agnes Žagar, ki je vdova po pokojnem Andreju Žagarju.
Pred par tedni je Karolina obhajala svoj godovni dan. Njeni otroci: Agnes, Rudy, Mary, Ana, Karol in Viljem skupno z ožjimi sorodniki so ji napravili en vesel dan. Kot se je sama izrazila, ni bila še nikoli tako vesela. Vsem skupaj se je prav toplo zahvalila. "Samo tega ne morem zapopasti," je rekla, "kako ste ^se to napravili, da nisem o tem iič slutila. Malo se mi je sicer judno zdelo, ko me je sin Rudy vozil okrog, da se mu nič domov r.e mudi. Jej, kaj se vse lahko napravi z človekom," je vsa zadovoljna vzdihnila.
Primož Kogoj je slavijenki čestital, želeč, da bi še veliko takih dni učakala. Pohvalil je otroke, da lepšega niso mogli dati svoj i' materi za njen god kot to, da so se zbrali s svojimi družinami sorodniki okrog domače mize in skupno (čestitali svoji mamici za god ter združili svoje želje, da bi še dolgo živela. To je nekaj tako lepega in milega, da lepšega ne more dati ves svet.
Karolina Bobnar je vkljub starosti še močne postave, vedno pri delu in ljubeča mati svojim otrokom in vnukom pa prijazna stara mati. Naj jo ljubi Bog še dolgo ohrani pri zdravju in življenju. Njenemu možu, Karol Bobnarju in njenemu zetu, Andrej Žagarju, pa naj bo lahko ameriška zemlja in njiju djuši naj se veselita v srečni večnosti. | Iskrene pozdrave vsem čitate ljem.
Apolonia Kic
Zapisnik
prve seje podružnic Slovenske moške zveze, katera se je vršila v Barbertonu, O., dne 30. oktobra 1938.
Začasni predsednik Fred Udo-vich otvori sejo ob 2:10 popoldne z govorom, v katerem poroča namen današnje seje in apelira na vse zastopnike, ela sprožijo ideje, katere bi bile koristne za Slovensko moško zvezo.
Nadalje se vpiše v zapisnik zastopnike, ki so navzoči. Zastopniki za št. 1, Barberton, O. so sledeči: Jerry Zupec, John Lintol, John Klančar, Frank Vi-rant in John Ujčič.
Št. 2 iz Chicaga, 111. ni zastopana.
Št. P) iz Clevelanda, O. zastopana po: Anton Rudman, Charles Benevol, Frank Zagorc, Fr. Pire in John Horvath.
št. 4 iz Girard, O. zastopana po sledečih: Anton Gabrošek ml., Anton Jelene, Raymond Ivan-čič, John Anžiček in Anton Gabrošek St.
Sprejeto, da ostane za danes in do zaključka sestanske seje sledeči odbor: Začasni predsednik Fred Udovich, začasni tajnik Jacob Casserman, začasni zapisnikar Vinko Lauter. Za podpred-
sednika današnje seje imenuje predsednik Anton Rudmana.
Sklenjeno, da se zapisnik sestanske seje da v javnost in sicer v dnevnik Ameriško Domovino.
Predsednik prebere pismo, katero je sprejel od brata Svetka, ki je član št. 3, iz Clevelanda, O. Brat Svetek piše, da zaradi zadržka v Clevelandu mu ni mogoče udeležiti se današnje seje; nadalje želi Slovenski moški zvezi mnogo uspeha in v slučaju potrebe je pripravljen pomagati po njegovi najboljši moči. Pismo se vzame v naznanje.
Predlog stavljen in sprejet, da predsednik prebere pravila, katere je sestavil ter se po teh pravilih vsaka točka posebej ovrže, popravi ali vzame v naznanje. Vsa pravila, ki jih je predsednik sestavil, so bila odobrena, razen par točk, ki so bile popravljene na priporočilo zastopnikov. Sledi odmor 10 minut. Predlog stavljen in sprejet, da se na današnji seji voli gl. odbor. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Predsednik poda svoje priporočilo glede volitev in obenem priporoča, da bi nam začasno zadostoval samo en podpredsednik. Preide se na volitev gl. odbora.
Nominiran in soglasno izvlo-ljen za predsednika Fred Udovich.
Nominiran in soglasno izvoljen za gl. podpredsednika Anton Rudman.
Nominiran in sogllasno izvoljen za gl. tajnika Vinko Lauter.
Nominiran in soglasno izvo>-ljen za gl. blagajnika Jerry Zupec
Nominiran in soglasno izvoljen za gl. zapisnikar Frank čič.
Nadzorni odbor: Nominiran in soglasno izvoljen za predsednika nadzornega odbora John Lintol. Nominiran in soglasno izvoljen za drugega nadzornika Charles Benevol. Nominiran in soglasno izvoljen za 3. nadzornika Anton Gabrošek ml.
Sprejme se predlog, da dobi vsak član pravila zastonj. Pravila gredo v tisk šele potem, ko dobimo naš čarter in vse potrebne listine za skupno poslovanje Slovenske moške zveze po Zed. državah ameriških.
Asesment se začne pobirati od podružnic šele potem, ko so iste sprejele svoj čarter.
Začasno vsak odsek pomaga kriti stroške gl. urada in vse druge stroške, ki se tičejo dobitve dovoljenja skupnega poslovanja-
Gl. predsednik apelira na skupno delovanje vseh podružnic, da se Slovenska moška zveza kar najhitreje mogoče organizira.
Gl. odbor bo porabil vse svoje moči, da se bo dobil čarter kal' najhitreje mogoče.
Ker je bilo s tem vse potrebno dogovorjeno, sobrat gl. predsednik zaključi sejo ob 5:30 zvečer-Zatem je sledila večerja in vesela zabava.
Vinko Lauter, zač, zapisnikar SM^--o--
* Vprašajte za nagradne listih Progresivne trgovske zveze.
M. Gillette, demo-
........ loioc. ,je bil. izvoljen
senatorjem, erprav je predsednik Rooievelt rekel, da: lin. nt■ vidi rad ponovno v Wuthinytonu, ker je nasprotoval ver predsednikovim
nameram.
Guy' krat iz
mmrn
ZAPISNIK
redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne 12. septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(Nadaljevanje)
S. D. Z. posestva:
Pregled zapiskov 22 raznih zvezinih posestev je pokazal sle-
deče :

1938 DEC.
iMi^lŠlIS® lju j jlu ~
SL5J[6|l7j[LL,_
nimmimim
s»
JL
m i m
311
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Skupna cenilna vrednost ..........................$219,200.00
Skupna posojila .......................................... 117,400.00
Posojila znašajo 53i/2% cenilne vrednosti. Datum teh posojil je od leta 1922 do 1930
Izguba na dosedaj prodanih posestvih je $24,070.00. Odbor ne more priporočati drugega, kot da se ostala posestva proda kakor hitre mogoče, ker se večajo stroški popravil, obresti in davkov.
Posojila na vknjižbe (Mortgages):
Pregled raznih posojil v vseh skladih jasno kaže sledeče:
a)	člani plačujejo bolj točno na obresti in na glavnico od leta 1936 naprej kot kdaj poprej.
b)	Mnogo teh je zaostalo s plačili pred letom 1936, da te zaostale svote dosedaj še niso vse poravnane.
c)	Mnogo posojil je, katerih odplačila obresti so bila točna, toda na glavnico ni nobenega odplačila, dasi so nekatera posojila stara nad 15 let.
d)	Več posojil je v knjigah, ki so jako nevarna radi zaostalih plačil v preteklosti in radi premajhnih odplačil.
Priporočilo tega odbora je, da! glavni odbor v bodoče bolj strogo nadzoruje vse dolžnike, ki ne spolnjujejo vseh pogojev njih posojil, ker je boljše za članstvo S. D. Z., da se izgubi kak stotak sedaj, kot pa da se čaka, da naraste ta svota v tisočake.
To poročilo predloženo delegaciji 9. redne konvencije z namenom, da bi mogoče bilo v korist in napredek Slovenske Dobrodelne Zveze v bodočnosti.
John Pollock, predsednik; Anthony C. Skuly, tajnik;
Leo C. Svete, Mary Durn, Joseph Kogoy, odborniki.
Dodatek priporočila:
Ker je konvencija med tem odločila, da ne bomo imeli samostojnega glasila, se priporoča, da gl. odbor povrne denar, ki spada v bolniški sklad in se sedaj nahaja v upravnem skladu. Upravni sklad je dovolj velik in vplačila zadostna, da se sklad vzdrzuje. V dobi med leti 1935 in 1938 je bilo izredno veliko stroškov radi spremembe sistema uprave, nabavili so se stroji in oprema. Vsi ti stroški bodo sedaj odpadli in ker razen tega prvoletni smrtninski asesment gre v upravni sklad, bo sklad dovolj močan.
Glavnemu upravnemu odboru še priporoča, da v bodoče vsak asesment, ki se opusti članstvu, opusti direktno, to je, da se ne pošilja čekov in se s tem troši denar upravnega sklada po nepotrebnem. Naj se še nadalje prirejajo sestanki društvenih uradnikov, toda pri teh sestankih se naj opusti takozvani prigrizek, kateri stane lepo svoto denarja.
Vsi izdatki naj se vknjjžujejo bolj pravilno, da se ne bo vpisovalo vse pod rubriko "oglaševanje."
Ta priporočila so dana v najboljšem namenu in prepričanju, da bodo v prid organizaci je in članstva. Ako kdo izmed Vas delegatov želi pojasnil sedaj, sem pripravljen jih podati in istotako tudi ostali odborniki.
John Pollock.
Brat Okorn glede mladinskega sklada pojasni, da tistih 15% gre vsako leto tajnikom kot nagrada za njihovo delo z mladinskimi odseki. Brat Traven pojasnjuje, da je vknjižen asesment št. 289 na pravem mestu in obljubi dokazati potom knjig. Pride vprašanje sklada posebnih plač. O tem stavi vprašanja sestra Zalokar. Brat Traven pojasni ,da se smejo v računu rednih plač vknjiževati samo plače na konvenciji izvoljenih uradnikov oz. gl. odbornikov, pomoči v uradu pa spadajo pod sklad posebnih plač, ker tako priporoča zavarovalninski department. Dalje brat Traven pojasnjuje glede vknjiženja obresti in kapitala pri plačilih. Glede mladinskega sklada pa pojasni, da je mogoče vzeti največ 25% za upravne streške tega sklada. Na priporočilo tega odbora, da se povrne iz upravnega sklada novemberski bolniški asesment. pa pojasni, ako to sedaj storimo ne bomo niti megli kriti konvenčnih stroškov. Brat Pollock je mnenja, da se bo sedaj sklad opomogel, ker je urad opremljen in ne bo izdatkov za to. Sledi odmor.
Ob 10:50 nadaljujemo sejo. Brat Penko govori o 2c iz mladinskega sklada za športe kot priporočano.
Omeni, da se je sedaj tistih 15% ali okroglo 900 dolarjev rabilo polovico za nagrade tajnikom in, polovico pa v svrho reorganizacije ml. oddelkov. Svota 900 dolarjev bo premajhna; priporoča pa, da pustimo teh 15% izključno za mladinski oddelek sam. Brat Dolenc vprašuje gl. tajnika, čemu vedno odgovarja pomožni tajnik na vprašanja, stavljena na gl. tajnika.
Govori glede spregledu obresti posameznim dolžnikom. Brat Pollock pojasni, da ni nikjer zapisano, da, bi se bile komu odpusti-1-3 obresti, ki jih je bil dolžan. Obresti nekateri plačujejo, nekateri zopet ne. Treba je plačevati zaostale davke. Cerkev redno plačuje mesečne 1,000 dolarjev. Sestra Durn izjavi, da ugovor brata Dolenca ni bil upravičen. Brat Pollock naravnost vpraša gl. tajnika, ako so se komu odpustile obresti. Brat Gornik st. izjavi, da ne. Kogoj poroča, da so bile obresti vknjižene vsake tri mesece, toda dolžniki niso bili točni. Abram pojasni, da se je najbrže mislilo znižanje plačil. Resnica je, da so se nekaterim dolžnikom v nujnih slučajih znižali obroki plačila. Dolgove, ki jih je omenil brat Pollock, se nanašajo na prejšnja leta. Tirjali sicer smo, toda ako ljudje niso imeli denarja, ni bilo mogoče ničesar dobiti. Sestra Zalokar preide na račun posebnih plač. Svota 8,800 dolarjev se Ji zdi previsoka. Protestira proti nastavljanju stalnih pomoči in zahteva, da se pomoči volijo na konvenciji. Vpraša glede odplačevanja dolga. Brst Traven še enkrat pojasni način vknjiževanja. Brat Okorn pojasnjuje glede športnega sklada, ker stoji v izdatkih postavka na račun Junior lige. Razjasnjuje, da je v tej postavki vključeno vse športno gibanje pri SDZ sploh. Nadalje pojasnjuje brat Surtz, da Junior Liga nima nobene kontrole nad športnim skladom in da mora za vsak cent vprašati.
D ulj o izjavi, da ima Junior Liga kot taka svojo blagajno, a ta zvr/in drnar gre za vse športe. Ugovarja, da bi se denar iz mla-din ikegn sklada rabil za športe odraslega oddelka. Izjavi, da denar, ki jo sedaj rabil za mladino, ni bil last Zveze kot take, ampak kralj Vi noga sklada. Predlaga, da se denar iz mladinskega "klada rabi samo za mladine.
Brat Kushlan meni, tla je že doVolj pojasnil in predlaga, da se Poročilo vzame na znanje. Podpirano.
Bivt Lokar se oprosti za V/2 ure radi izdaje lista; tudi sestra Zalokar bi se rada oprostilo zd 15 minul; se oprodi. Brat Svete
december
4.—Pevski zbor Jadran priredi varietetni koncert v Slov. domu na Holmes Ave.
4, 11. 18.—Svetovidski oder vprizori igro "Župnik v cvetočem vinogradu."
11.—Društvo Waterloo Camp št. 281 WOW priredi zabavo v S. D. Domu na Waterloo Rd.
11.—Društvo Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
18.	— Slovenska mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Koncert pevskega zbora Slovan v S. D. Domu na Waterloo Rd.
31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
31.—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega leta v S. N. Domu v Maple Heights.
31.—Slovenski dom priredi na Silvestrov večer fino zabavo v Domu na Holmes Ave.
1939 januar
1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma.
7.—Pevsko društvo "Lira" ples v Twilight Ballroom.
7.—Frances	Rupert Cadets, plesna veselica v Društvenem domu na Recher Ave.
8.—Euclid	Rifle klub priredi srnjakovo večerjo in lovski ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Društvo Ložka dolina priredi plesno veselico v Knau-sovi dvorani.
21.—Interlodge	liga, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
28.—Društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ priredi proslavo enajste obletnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
mmumumumummm]»»tii»ii»ttnt»n»»»>niii»»i»iiiiiii»niit:»»»i»nnimmt
Žil TI
Po nemškem izvirniku K. Maya
l:rninin»t::»»»ni:8:n::i»iit:uuunmuw»i»8:nmmmm««mm:
"In pripeljal nazaj v Rugo-vo —?"
29.—Slovenski mladinski pevski zbor iz Holmes Ave. priredi koncert z igro v Slovenskem domu na Holmes Ave.
29.—Koncert Mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
februar
4.—Društvo Collinwoodske Slvnk št. 22 SDZ, abavnieeoz Slovenke št. 22 SDZ, zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
4.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v S. N. Domu.
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, plesna veselica v S. N. Domu.
11.—Društvo	Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češka Sin Sokol, 4314 Clark Ave.
12.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v avditoriju S. N. D.
Pustna sobota. — Maškerad-na veselica Gospodinjskega kluba na Jutrovem, SDD.
17.—Sunny	Ray's orkester, ples v S. N. Domu.
18.—Ženski	klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave.
25.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ, ples v S. N. Domu. marec
12.—Marie Prisland Cadets, nredstava v S. N. Domu.
april
15.—Pevsko društvo Lira ples v Twilight Ballroom.
22.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Ženski odsek Slovenske zadružne zveze priredi plesno veselico ob proslavi 10-letnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
junij
4.—	Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
25.—Skupna društva fare v. Vida, piknik na Pintarjevi farmi.
julij
25.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi.
avgust
5.—Fara	Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
izjavi, da je že vse povedano v poročilu. Pripomniti pa ima, da so knjige urejene zelo pregledne. Brat Penko pojasnjuje bratu Dolencu glede odpusta obresti. Brat Pugelj govori z ozirom na pre nos avesmenta nazaj. Maks Traven pojasnjuje, da se asesment nikdar ni prenesel, ampak da je bil vplačan v upravni sklad. Brat Svetek vprašuje glede zaostalih davkov. Brat Pollock pojasnjuje vknjiževanje postavk v sklade, kamor spadajo. Brat Svetek ponovno vpraša glede popravi). Brat Pollock pojasnjuje, da ima Zveza sedaj še sedem hiš na rokah. Popravila in vzdrževanje teh pa staile več, kot pa znašajo dohodki istih.
Brat Krečič ugovarja, da so postavke za pregled bolnikov prevelike. Brat gl. tajnik pojasni. Poročilo odbora za pregledovanje knjig se vzame na znanje. — Sedaj peroča odbor za farmo. Predsednik tega odbora, brat Terbižan poroča in izjavi, da ni dal tiskanega poročila, ker ni bil pozvan.
Brat gl. tajnik odgovarja, da ta odbor ni član gl. odbora. Brat Terbižan poroča, da je bilo dosti ponudb, toda skoro nobena ni odgovarjala v vseh ozirih. Najbolj vseč je bila še Mervarjeva farma, toda cena je bila taka, da ni bilo mogoče resno misliti, da se kupi. Lastnik je zahteval, da se prevzame dolg na farmi v znesku 4,000 dolarjev in da /veza odpiše dolg na posestvu na E. 61st in Bonna Ave-, v znesku 9,000 dolarjev. Dalje poroča, da je ta farma danes na prodaj za 3,500 dolarjev. Brat Zalar kot član tega odbora bi poročal v tem smislu. Brat Dolenc predlaga, da se to poročilo vzame, na znanje. Brat Gornik izjavi, da ga beli dvoje posestev: Euclid foundry in Mervarjevo posestvo na Bonna, želi, da bi se jih znebili, kolikor hitro mogoče; ako se to zgodi, bo gl. odber laže dihal. Poživlja delegacijo, naj malo razmišlja o tem.
Predsednik pojasni, da bo na dnevnem redu popoldanske seje razno. Brat Dolenc predlaga, da farmarski odbor predloži svoj
račun odboru za plače.
Brat gl. tajnik čita prispelo pošto: Zahvala brata Fran Končana, člana št. 14; Dr. Jutranja Zarja št. 46: Mary Ravnikar, Ma-rv Pav lovci c, Matilda Štrukelj; Mladinski pevski zbor "črički"
F. Giiha, tajnik; društvo Kraljica Miru št. 24 (Dalje prihodnjič.)
Mary Reshik.
~ "Ne. Ne utegnem." "Pa si dejal, da ga boš spravil v Prizren. Za pričo boš moral biti!"
"Prič je dovolj! Sami ga pojdete tožit! Vsi veste, da je Karanirwan Žuti. Sam je priznal, vsi ste čuli. Če nočete, pa bo Stojko poskrbel za kazen."
"Da, bom! Cisto gotovo!" je kruto dejal Stojko. "Moj bo, ko se vrne."
Nečak Ranko je ugovarjal: "Tako dolgo ne utegnem čakati. Effendi bo jezdil za njim spremljali ga bomo."
"O tem se še pomenimo. Vrnimo Se v jazlik!"
Sneli smo blagajno, luknja je zazijala, nekoliko manjša je bila ko blagajna. In tam smo našli vse, kar je uropal Lindsayu in Galingreju. Druga pa tudi nič. Najbrž je sadove svojega "delovanja" spravil drugam na varno.
Zadovoljni smo bili. Lord se je veselo muzal, ko je zagledal c-elo sivoškatlasti cilinder, in Galingre je ves srečen shranil svoj denar.
Pregledali smo še hleve. Našli smo konje vseh vrst, vseh barv in cen, najboljši pa so stali v hlevu, kjer je bil tudi jazlik. Opazil sem lepega rjavca, ko smo peljali Žutega v pisarno. Ni ga bilo več, Ha-lef si ga je vzel, čeprav se mu je zelo mudilo. Tudi za Angleža, ki je moral rjavca vrniti Stoj kotu, sem izbral dobrega konja in za Galingre j a tudi. Dobre konje smo morali imeti, če smo mislili dohiteti Žutega.
Stojko si je še posebej nabral čred6 "prav dobrih konj. Kjaja je ugovarjal, pa na-hrul ga je:
Molči! Ali odtehtajo vsi tile konji smrt sina, ki jo je zakrivil Žuti — ? Prav dobro vem, da si bodete sami razdelili Žutovo imetje, če se ne vrne. Zato si hud! Pa tudi tisti si smejo vzeti svoj delež, ki jih je lopov oškodoval.
Sicer pa sumim, da bi ga sprejel, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Poznam vas! Poskrbel boni, da se ne bo prijetno počutil."
Kjaja je molčal.
Od tistih štiriindv a j s e t i h ljutih napadalcev ni bilo sledu več. Celo ranjenci so izginili iz pisarne.
In tedaj sem se tudi spomnil, kaj pomenijo bese.de "Baš je bilo četiri." Hlev s pisarno je bil četrti v vrsti hlevov—.
Blagajne nismo odprli, ostala bi naj zaklenjena, da bi prišel policijski uradnik iz Prizrena. Kjaja sela seveda še ni odposlal. Strogo sem mu naročil, naj ga nemudoma pošlje in naj poskrbi, da bi Ka-ranirwanovo posestvo prevzel vesten oskrbnik.
Ali je kjaja tako storil, tega ne vem. Dvomim, da je.
Odjezdili smo v Rugovo. Še zmenili se nismo, ali so se vrnili tudi častivredni vaški očanci.
V Kolamijevem hanu je že čakal Halef. In čudne reči nam je pripovedoval.
"Daleč pred menoj je bil," je pravil. "Nisem mogel naglo jezditi po strmem, kameni-tem klancu. Konj ni bil osed-lan, vajet tudi nisem imel, le povodec. Nisem videl, kam se je obrnil, pohitel pa sem takoj v han, ker sem se bal za Riha. In glej ga lopova, na dvorišču je stal in hlapci so pravkar spravljali Riha iz hleva —." "Odpeljati ga je mislil?" "Da! Le za trenutek prepozno bi.bil prišel, pa bi bil Rih izgubljen —."
"Ampak Kolamijevi hlapeji!
Saj vendar vejo kak lopov-je Žuti! Kako da so mu verjeli?"
"Pravil jim je, da se je izkazala njegova nedolžnost in da si ga poslal po Riha."
"Neverjetna predrznost —!"
"Da! Pa tudi Rugovčani so prave šleve! Strašno se ga bojijo, nihče si ne upa ugovarjati."
"Je bil oborožen?"
"Ne."
"Kako pa je bilo, ko te je zagledal?"
"Takoj sem seveda ugovarjal, dejal, da ni res, kar pravi in zahteval, da naj peljejo konja nazaj v hlev."
"In potem?"
"Ni hotel koj ubogati. Pa prijel sem za pištolo in dejal povrh, da si tudi ti že trdo za menoj. In nemudoma se je pobral."
"Kam?"
"Črez most." 'Po cesti na vzhod ali na za-pad?"
"Ceste se vobčs ni držal, kar črez polje je zdirjal v skok in proti gozdu na zapadu."
"Si jezdil za njim?"
"Da. Tako dolgo, da je izginil med drevjem.
Ampak, povej, odkod so se vzeli tisti ljudje, ki so vas napadli v jazliku!"
"Za hlevi so bili skriti, kamor nisi pogledal, ko sem te poslal na poizvedovanje po dvorišču, dragi Halef!"
Zijal je.
"Da da!" sem se smejal. "Ti si vsega kriv! Pa si pravil, da smo mi bili slepi —!
Pustiva to! In glej, da boš pomagal popraviti, kar si zagrešil !"
Ves žalosten je zatrjeval, da ne da miru, dokler ne primemo Žutega.
Šli smo v sobo in tam sem tovarišem obrazložil svoje mnenje o položaju.
"Mudi se. Žuti je ušel. Pa dobiti ga moramo spet. Nemudoma moramo za njim. Vse je moral zapustiti, le golo življenje je rešil. Brez denarja je. Da si ga spet naropa, bo jezdil Hamd el-Amazatu naproti, ki prihaja iz Skadra z Galingrejevo soprogo, hčerko in zetom. Denar imajo s seboj, izkupiček za prodano trgovino. Vse jim bodeta vzela. Če jima uspe, je Žuti spet bogat človek in se morebiti vrne v Rugovo, ko nas ne bo več blizu, ter gladko vse utaji. Nas se ne bo več bal, odpotovali bomo domov, drugih prič pa se bo kakorkoli iznebil. Kolikor poznam njega in tukajšnje razmere, mislim, da bo prav lahko prepričal RugoVčane o svoji nedolžnosti."
"Za božjo voljo —!" je krik-nil Galingre. "Žena, hčerka in zet, vsi so v največji nevarnosti —. Še danes ali jutri jih utegne srečati Žuti—.
ognemo ovinku. Upam, da bomo našli v Rugovi vodnika."
"Vodnika ne potrebujemo. Sam dobro poznam pot."
"Misliš res z nami jezditi?"
"Žutega moramo dobiti, zato poj demo s teboj. Ko obračunamo z Žutim, se vrnemo, poiščemo oglarja in obračunamo šo z njim."
"Zelo bi mi bilo ljubo, če bi jezdili z nami. Ampak ne svetujem vam tega! Pri oglarju vas nujno pričakujejo. Če pridete prepozno, utegnejo uiti morilci, ki so zakrivili smrt tvojega bratranca." "Kako to?"
(Dalje prihodnjič.)
DNEVNE VESTI
Romunski kralj v pogovoru s Hitlerjem
Berlin, 26. novembra. Romunski kralj Kari je imel sinoči pogovor z nemškim diktatorjem Hitlerjem glede političnega in ekonomskega položaja v Severovzhodni Evropi, kjer se nahaja Romunska in Jugoslavija. Kralj Kari se vrača iz državnega obiska v Londonu. V Nemčiji so jako zadovoljni z obiskom romunskega vladarja, o katerem je znano, da se ne vtika rad v tujezemske zadeve, dokler njega pustijo v miru.
-o-
Samomori med Židi v Nemčiji se množijo
Berlin, 26. novembra. Odkar je nemška vlada naložila nemškim Židom ogromno denarno kazen, so se začeli širiti satnomori med židovskim prebivalstvom. Samomore vršijo zlasti oni ži-dje, ki imajo Arijke za žene, da takci omočijo svojim ženam, da dobijo zavarovalnino. Tekom enega tedna so našteli 55 samomorov samo med Židi v Berlinu.
V	ostalem je nemško prebivalstvo mirno napram Židom.
-o---
C. I. O. je začela z večjo organizacijo v Mehiki
Washington, 26. novembra. Congress of Industrial Relation organizacija je začela z resnim delom, da stopi v tesno zvezo z Mexican Federation of Labor.
V	Mehiki je še stotisoče delavcev, ki so brez organizacije in C. I. O. se je ponudila, da pošlje v Mehiko svoje najbolj izurjene agitatorje. Poleg tega se nahaja v Zed. državah tisoče mehikan-skih delavcev na petrolejnih poljih ali v okrajih, kjer se prideluje sladkorna pesa. Tudi ti ne vedo ničesar o organizaciji.
MALI OGLASI
V najem se oddajo
tri sobe, vse ugodnosti, pripravno za dve osebi ali za družino brez otrok. Stanovanje se nahaja med 65. in 74. cesto. Za informacije pokličite ENdicott 0989.	(279)
Effendi, ne obotavljaj se! Takoj moramo za njim!'
"Le potrpi!" sem ga miril. "Ne smemo se prenagliti.
Najprvo moram vedeti, kam pelje pot, nd jo je ubral."
Tisto ti lahko jaz povem!" je dejal Ranko. "Vem, kaj namerava. Sorodniki tegale gospoda prihajajo iz Skadra, kakor sem čul. Cesta gre mimo Skale, Gorja, Pahe in Spaša v Rugovo. Iz Pahe krene proti severu do Spaša in nato proti jugovzhodu v Rugovo, kar je seveda velik ovinek.
Žuti ve za ovinek. In zato vobče ne jezdi v Spaš, ampak naravnost na zapad v Paho. Pot je sicer zelo slaba, ni izvožena, pa ovinku se bo izognil, mesto v sedmih urah bo prišel v treh urah in pol v Paho. Prehiteti nas misli."
"Ali sluti, da ga bomo zasledovali? Najbrž!
No, saj se tudi mi lahko iz-
Irče se stanovanje
tri ali štiri sobe v Collinwodu ali Euclidu. Mala, plačljiva družina. Pokličite KEnmore 4207-J.
(Nov. 26. 28. 30)
Soba se odda
pečlarju, ki ima postelj. Vse ugodnosti. 1126 E. 61st St.
(280)
V najem
se da opremljena soba. Vprašajte na 912 E. 73rd St. (278)
ženska dobi delo
ki zna kuhati in sploh, ki bi opravljala samostojno vsa gospodinjska dela, stara od 30 do 40 let. Vprašajte na 6108 St. Clair
Ave. (Fri., Mon., Wed. x) --.—- ■ 11 ■ 1 ".' ......
Pri nas dobite
vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 6c vsaka, domače kislo zelje po 6c funt. Se vljudno priporočamo gospodinjam.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
Počasi odide iz sobe in se poda po stopnicah tja, kjer so ležale Klarisine sobe.
Franja še ni bila oblečena. Svoje mlado telo je ogrnila s tankim svilenim plaščem.
—Prav za prav te ne morem spustiti notri, papa, — reče ona in samo malo odpre vrata.
—	Govoriti hočem s teboj v važnih stvareh, — odvrne Ja-godkin zamolklo. — Pusti, da vstopim. Pred svojim očetom se ti ni treba sramovati.
Ko je Jagodkin zapazil svojo hčerko, lepo in mlado, ni mogel prikriti svoje ginjenosti, da se bo moral od nje za vedno ločiti.
On jo prime za roko in jo potegne k sebi. Pritisnil je dolg poljub na njeno čelo.
—	Prišel sem, otrok moj, —■ reče on, — da ti rečem zbogom!
—• Zbogom, oče? Ali odpotu-ješ?
—Da, otrok. Kličejo me važni opravki, — odvrne on. — Mogoče je da bom dolgo, zelo dolgo odsoten. Ali boš mislila na mene, Klarisa? Ali me ne boš pozabila, ko ne bom tukaj ?
Franja se zdrzne. Bila je dovolj pametna, da je takoj videla, da se za temi svečanimi besedami skriva nekaj nenavadnega in posebnega.
—A kam potuješ? — vpraša ona. — Ali potuješ tako daleč, da ne moreš vzeti s seboj svoje Klarise?
—Daleč je, zelo daleč, — odvrne Jagodkin drhteč. — Premlada si še, da bi mogla misliti na tc potovanje.
—Ostala bom torej sama, popolnoma sama? — vzklikne Franja. — Oh, oče, dolgočasno mi bo, zelo dolgočasno.
—Boš že našla razvedrila, — reče bankir, a iz njegovega glasa se je slišala bridkost. — Ali ti bo tako težko, da preživiš nekaj časa osamljena na nekaj način v žalosti?
—	V žalosti? Ptuj, oče, kaj govoriš? Ne bodem žalostna za 10 nimam nikakšnega daru. Vesela hočem biti, radovati se življenja. — Veš kaj, spomnila sem se nečesa. Ali smem povedati?
—Govori, otrok moj !
—	Pridružila se bom gospej Bcjancvski, ko tebe ne bo tukaj. Ne moreš si misliti, kako mi ta žena ugaja. Postala ji bom dobra prijateljica!
V grozi je gledal Jagodkin svojo hčerko. Moral je s silo premagovati svojo jezo.
—Ne, otrok moj, — vzklikne on jezno. — Ta žena ni družba zate. Nasprotno, opozarjam te, da se je izogiblješ. Sedaj vem, da je hudobna, da je pokvarjena. Postala bi ti lahko nevarna. Pogubne so njene besede in njen
Lepe obleke izdeluje Anica Rogelj Franks
in
Vernie Sneller Franks
1032 E. 76th St.
Tel. EN-4296. (x)
DOBER PREMOG IN DRVA Dobite pri
SEDMA K
MOVING
C506 St. Clair Ave. IIEnderson 1920 jsLszm
VLOGE v[tej posojilnic
so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
primer.
—Kaj pomeni to, oče? Ko si odpotoval na lov k generalu Knudsonu, si še zelo lepo govoril o njej, a sedaj . . .
—Sedaj sem spremenil svoje mišljenje. Ne vprašuj za vzroke, otrok moj. Poslušaj moje besede. Ali slišiš, Klarisa, ravnaj se po njih!
To govoreč potegne deklico k sebi in jo vroče in srčno poljubi. Božal je njene lase, a pri tem so mu kapale velike solze na njeno glavo.
—Zbogom, otrok moj, — je šepetal on, — zbogom, in četudi ne bom več pri tebi, ostani dobra in plemenita! Misli na mene!
On se iztrga in pohiti iz sobe, ne da bi čakal na Fran j in odgovor.
Hitro je dospel v svojo sobo, vzame plašč in klobuk ter odide iz hiše.
Splazil se je skozi vežo, vedno se boječ, da ga ne bi kdo ustavil. V žepu svojega plašča je imel revolver ter ga ni spustil iz roke, kot da je dragoceno blago.
Bil je solnčen zimski dan.
Zmrznjen sneg po ulicah se je svetljikal, kakor da so posuti sami briljanti.
—Zdi se mi, kot da mi hoče Bog otežkočiti ločitev od itega. sveta, še nikdar se mi svet ni zdel tako lep kakor danes, ko mu moram reči zbogom za vedno.
—Moral bi napisati nekaj besed svoji ženi, toda kaj naj ji pišem? Ona me itak ne bi razumela niti ta moj korak! Bila je lepa, a to je tudi bilo vse.
On najame na oglu kočijo ter zapove kočijažu, naj ga odpelje v bližnji gozd.
—To je moj mrtvaški voz, — pomisli bankir, ko je sedel v voz. — Sedaj se vozim zadnjikrat, želel bi, da bi že bilo vse gotovo.
Nestrpno je Jagodkin čakal, da ga kočija pripelje do gozda. Ko je voz konečno obstal, skoči on iz njega, plača kočijažu in pohiti v gozd.
Vedno dalje je prodiral v gozd in iskal ona mesta, kjer je bilo malo ljudi. Konečno je našel kraj, ki se mu je zdel pripraven, da izvrši svoj načrt.
Jagodkin obstane pred nekim orjaškim kostanjem, in potegne iz žepa svoj revolver. Z drhtečo roko je preiskal orožje. Bilo je nabito. Treba mu je bilo samo pritisniti in krogla mu bo prebila sence.
Toda predno si je nastavil revolver na sence, pogleda on na svojo zlato uro.
— Sedaj je enajst, — zamr-mra on. — Ob dvanajstih ga čaka lopov Kardov! Tedaj ne bom več živ. Tedaj bo ležalo moje truplo osamljeno v tem gozdu.
—Kakšno senzacijo bo izzval njegov samomor!? zdelo se mu je, da sliši šepetanje:
—Ali ste slišali? Bogati Ja godkin se je ustrelil. Pravijo, da bi moral biti aretiran, če ne bi napravil samomor, bi ga poslali v ječo, mogoče tudi v Sibirijo!
—Ta Jagodkin je bil vedno go ljuf, — bo rekel drugi. — Ali ni postal velik bogataš, a prej je bil siromak? Svojih milijonov si gotovo ni pridobil na pošten način.
—Norci! — vzklikne Jagodkin. — Bil sem vedno pametnej ši od vas. Znal sem izkoristiti vsako priliko. Moje življenje je bil neprestan boj. A sedaj končuje s porazom.
—Oh, vseeno mi je! želim, da se me samo ena spominja, želim, da še nadalje živim v njenem srcu. Ti si to, Klarisa! Ti me boš
objokovala. Zbogom, ljubljeni moj otrok, zbogom! Oče ti umira in te blagoslavlja. Moj samomor te bo rešil in ti omogočil, da živiš mirno in brez skrbi.
Nesrečneš dvigne revolver in ga prisloni na sence.
Toda v trenutku, ko je hotel sprožiti, ko je hotel, da mu krogla prebije lobanjo, udari nekdo po Jagodkinovi roki.
Revolver se zmakne, strel po či, toda krogla se zarije v drevo, pod katerim je stal samomorilec.
V prvem trenutku je stal Jagodkin nem od strahu. Toda, ko se je zopet zavedel, zagleda velikega, suhega človeka poleg sebe, obritega obraza z ostrimi potezami.
Bil je to komedijant ki je smeje se stal pred svojim bratom.
Jagodkinova roka je stiskala revolver. Ni' mogel spregovoriti niti besede. Komedijant dvigne svojo palico in udari Jagod-kina po roki, tako da mu je sedaj izpadel revolver iz roke.
Z bliskovito hitrostjo se And-rija Jagodkin skloni in vtakne orožje v žep.
—Ni to igračka za tebe, brat Nikola, — reče on porogljivo.— Tvoja roka je navajena delati s peresom ali dvigati dva prsta v zrak, da krivo priseže, toda revolver ni za njo.
—Ne bodi predrzen! — vzklikne Jagodkin. — Kakšen vrag te je privedel sem, ravno sedaj, v najodločilnejšem trenutku mojega življenja?
—Ni me privedel vrag, sladki moj brat, temveč dobri angel j, ki ni hotel, da bi tako žalostno poginil. Če ne bi prišel pravočasno, bi ti ležal tukaj mrtev v snegu. Odnesli bi te v mrtvašnico, kjer bi ležal na odru poleg vsakovrstne sodrge.
—Ni to družba za tebe, sladki brat. Kaj me gledaš tako jezno in sovražno? Moral bi mi biti hvale:
nje. Jaz vsaj se v resnici veselim.
Jagodkin vzdihne.
—Brat, — reče on z zamolklim glasom, — sedaj, v tem trenutku ti priznavam, da sem grešil in ti delal krivico. Prevaral sem te in jaz se kesam. Smrt je meni potrebna in jaz sem sklenil, da se ubijem. Skoro sem se že rešil tega sveta, ko si prišel ti in mi preprečil izvršiti moj namen. A sedaj ne bom imel več poguma, da se ustrelim.
—	Ali se ti je res pripetila kakšna nesreča? — vpraša komedijant. — če bi se jaz takoj ubil, kadar sem doživel kakšno neugodnost, bi že zdavnaj troh-nel v zemlji. Toda ti si bil vedno srečen in radi tega te more kakršnakoli nesreča tako zadeti.
—	Kakoršnakoli nesreča?! -— vzklikne Jagodkin. — Ne slutiš,
kaj mi grozi?!
—Ne samo, da slutim, vem, za kaj gre, — odvrne komedijant. — Zmanjkalo je denarja v tvojih blagajnah.
Jagodkin začne iznenadeno strmeti v svojega brata.
—Odkod ti je to znano ? — vzklikne on. — Ali si z vragom v zvezi ?
—Z vragom ne stojim v zvezi, — odvrne komedijant, — toda zato z gospodom Ašinovim, Kardovim tajnikom. — Vidiš, brat, če bi bil prej dober z mano, bi ti zdavnaj sporočil, kakšna nevihta se zbira nad tvojo glavo. Toda tako sem samo gledal, kaj delaš in pazil, da ne napraviš kakšne neumnosti.
(Dalje prihodnjič)
* Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
E. A. Smith iz Detroita, je dobil trofejo, ker je bil pri-
Nemški potniški parnik Vancouver, v katerem se je razletela bomba, ki so jo položili neznani zlikovci v ladjo. Sreča je bila, da se je ladja, nahajala takrat v plivti vodi pri obrežju v San Francisco zalivu. Štirje morn ar ji so bili ranjeni.
Hožič se bliža
Lepa in hvalevredna je navada, da ob božičnih praznikih razveselimo svoje drage z darili. One, ki so v starem kraju se najlažje razveseli z denarjem . . • Cene jugoslovanskemu denarju že dolgo niso bile tako nizke kot so ravno sedaj . . . Ker nikakor ni varno pošiljati denarja v pismih, se vsakomur svetuje, da se v ta namen posluži domače tvrdke:
AUGUST HOLLANDER
v S. N. Domu	6419 St. Clair Ave.
• Vsaka najmanjša pošiljatev bode točno dostavljena na dom naslovnika . . . Kollander ima vedno v zalogi jugoslovanske in italijanske znamke.
Skrivnosti ruskega carskega dvora
Na zapadni meji nemške države je posta vilo vojaštvo takele cementne bloke, ki bi bili v slučaju vojne v zapreko bojnim tankom. Preko teh blokov niti tanki ne morejo.
Na desni 'je governer države New York, Herbert Lehman, na levi pa Thomas E. Dewey, republikanec, ki je kandidiral proti Lehmanu in propadel. Kot se vidi, nista možaka nič jezna drug na drugega po volitvah.
Henry Walther je bil v daljni Alaski, ko so mu prijatelji n'aznanili po radiu na kratke valove, da mu je zbolela mati v Chicagu. Pohitel je h ,000 milj daleč, da je našel mater še živo. Slika ga kaže na levi, na desni je pa John premer h! nn o> nn radiu obvestil.
Usoda židovskih družin, hi so bili izgnane iz S a detij e od Nemcev, toda jih češka vlada ni hotela sprejeti. Prebivajo pod šotori in žirijo od usmiljenja dobrih ljudi.