glasilo slovenske narodne podporne jedn0te Subscription 16.00 Ysarir STE V.—NUMBER 276 ni., sobota, 22. novembra (Nov. 22)» 1980 Banke pokajo dalje roti uvozu sovjet *kih produktov Sam&ritani priznavajo, ds prispevki bodo nutlo pomagali ki zdaj apelirajo na delodajalce, ¿e je kaj dela sa 120,000 parov AahvMle, N. C — Zadnja dvs dni je osem bank uprlo vrsta v North Carolinl ki 82 milijonov dolarjev je "sammnllo". Prenapeta semljiška kampanja j« Chicago. — Kaj dola guvernerjeva komisija, ld 2e drugi mesec pobija brezposelnost v Chicagu m Illmoiau? Komisija pravi, da je precej zaposlena, toda etotisofii brezposelnih delavcev niso nič na bo-Ijem. Odbor, ld ima registracijo brezposelnih na akrbi, je te dni najel 76 "ekspertov", kl sortk-a-jo karte registrantoV. Ker je čez 120,000 listkov, je B tam precej dela (hi zaslužka) za "eksperte". Načrt komisije je, da nsjftrvo sondira bivSe delodajalce registriranih brezpcislecev, de imajo te kaj dela. Ako bo trkanje šaman, bodo naslovili apel na vseh 6000 delodajalcev v Chicagu, naj .skušajo razdehtd delo, tako ds bodo stalno uposleni manj delali in na ta način delili delo in zaslužek z brezposelnimi. Western Electric Co., Consumers Company, Dixon Transfer Company in druge družbe so že obljubile, da upeljejo "krajši delovni teden" in vzamejo nove moči v delo. Komisija je v četrtek priznala, da nabiranje denarnih prispevkov ne bo dosti omililo krize. Pet milijonov dolarjev, ld jih nameravajo zbrati — s pomočjo u-poslenih delavcev — bo komaj za najhujšo silo. Glavna pomoč bi bila, da bregposslni dobe delo, toda deUxUW M m* tujo za mfle prošnje usmiljenih Samaritsno*. Nameščenci Sears, Roebuck St Co. 80 ta teden "prostovoljno" prispevali prvih $50,000. Toliko imajo prispevati vsak mesec. * klrje te ministre sa 6« mIHJonov dolarjev Priporoča, skraJSaaJa de-lovaiki Delodajalci v Los Angelom se ne strinjajo z načrti anljekega voditelja « Ion Angeles, CsL — (FP) — "Edina solucija brezposelnostne-Ka problema je v skrajšanju de-lovnika in zvišanju mezde tako, da bo vsakemu delavcu dana prilika do dela", je dejal J. W. Buzzell, predsednik Centralne delavske unije, na konferenci komiteja za pobijanje brezposelnosti. Profesionalni politiki In tovarnarji, ki tvorijo večino v komiteju, niso bili zadovoljni « Kuzzeliovim izvajanjem In so hitro zapustili dvorano. Kot izjavlja Buzzell, delodajalci v Los Angeleau stalno znižujejo mezde ln odslav^jajo delavce Mestni očetje so sklenili, da " prične prihodnjo spomlad s vadbenimi deli pri mestnih projektih, toda povzeli niso nobene akcije za takojšnje omiljedJ« trpljenja družinam brezposelnih delavcev. Same obljube o boljših ^«¡h jih ne morejo nasititi. "Odpomoš bo prilU," je dejsl Buzzell, "šele takrat, ko bodo de-,Av«i prejemsS višje mesde, ko ^o okrajšane delovne ure in ko bo vsakemu brezposelnemu k na prilika do dela. To je edina ^miHiura, da se zviša nakupovalna m of- delavskih slojev." Vojaški opor v RnriJI? London, 21. nov. — "Daily Ez-ima danes poročilo is Ber-da sts se uprla dva bata-''»n* rdeče armade, Id iti bila n» umskih manevrih v Imaflo-deset milj od Modkve. Up?' >* Prišel vsled pomanjkanja «Ml ^ bil Je k mahi zadušen in oe-mol je bilo ubHih In okrog '00 .^tiranih. Rebelnl vojaki t fcdajo desnemu krilu komo-""ttfne stranke. — Oficielna v*t m Moskve odločno zanika to i"Mčflo In pravi da Je vse skopaj zlobna izmišljotina. Slavki aagavKarJiv f POLOŽAJ NA SPAN BREM Buenos Aires, 21. nop. — 8tr moglavljenl argentinski presl-dent Irigoyen se bo moral k matu sar/vsrjsti pred lodtfčem radi ObtoSbe sleparij in korupcije» l*ule Do-X ns ftpsssfcsni Hantandar. Apanija. 21. nov,— Orjaško nemško letalo Do»X Je nšeraj prispelo semkaj Is Francija Polet je trajal nekaj šm tri u rs. Dr. Claude Dornier, «graditelj letala, pravi, da m še al otfVičn za polet v Ameriko. Rio de Janeiro, 21 nov. — Washington I ai Is, padU brazilski predsednik, je denes odpotoval ne Portugalsko. PR08VETA THE EN LIG HTENMBWg QXJMüb IM LASTNINA SU>VENSgB NS JBDNOTB Sa SM» mm M«. NN muH« CUM«* to CI«M n-M w rato M*. NB m pal Mai aa to*. ter ae prej nauči, prej bo konec šrte tanj. Dijak, ki Je nadsrjen, lahko izvrši univerzo v «nem Mu, sko nami i )>otrehen liplt. Predsednik univerz« upa, da |>ovprečna doba Študiranja bo dve leti. Zelo pameten eksperiment, ki se najbri obneae. Najmanjšega razloga nI, zakaj bi dl-Jak tratil čas in denar štiri leta. če se lahko nauči vsegs. kar potrebuje za svoj poklic, v dveh letih. Največja napaka ntaraga učnega sistema je. da se ne osira na individualne spo-sobnoatl, psč ps ima enako mero u vas učsncs. Nesreča je, da po starem kopitu splošnoaU ns upoštevajo posameznika, kjer bi moral biti upoštevan, na drugI strani mu pa nalagajo odgovornosti. Id mu nikakor ne pripadajo. Druga reforma naših šol, slasti osnovnih la srednjih, ki js aujno potrebne, js, da aa lir ključi buak lamed učnih predmetov. Csa bi bil tudi za to. V Indlafti Je neki slikar komercialna aorte naelikal šop trave na reklamni tabli tako realistično, da je krava poli sala Oliko in se saatru pila s barvo, nakar >e crknila l da nihče ne slika tako dobro kranj »klh mešanih potk ob osotah v okolici Clovo- Sheboygan, Wis.—B»jr Sheboygan stara alovenalšg naselbina, nam pričajo, nekatera društva, ki sols obhajala avojo 26-letnko obstanka. Z razvijanjem raznih jedn?t in zvez go se pričela ustanovi jati še nova društva, tako da imamo danes v She-tx>yganu takorekoč preveč podpornih društev. Poleg podpornih društev ima-mo še razno politično, preeeet-na ki kulturne klube t«r pevske in dramsko odsekti, Včaai je opaziti, da članstvo teh organizacij pohtio medsebojno srditost radi predsodkov ali ooeftme svobode. Vendar pa moraOt primati, da to jo brez pomena« Večjega in vašnejšege pomena jo, da sa skoftomo vsi kot eden, kadar js trd* otopiti v vrst» za pravice tlačenih in tr-pi nt enih prstov. V ta namsn so se vsa olovoor ska in hrvatska društva sedini-la ter skupno aranžirala velik protestni shod proti barbarski brutalnosti, katero počenja italijanski fašizsm nod našim narodom v Julijski krajini. Shod js bil sklican na nedeljo dne 9. novembra. Jugoslovana!* narod v Sheboygan u jo pokazal da o-dobrava ta shod g tem, da je na-polnil dvorano Hrvatskega doma do zadnjega kotička. Shoda js predsedoval rojak Matt Mušenič, ki jo posdravll rano*ico v imenu štirinajstih društev, tor predstavil kot prve. ga govornika lupana H. Sohul-keja. župan jo v kratkem govoru posdravll v imenu mosta jugoslovanski narod v Sheboy-ganu ter mu isrekel priznanje. Godba jo zaigrala "My Country" in "Lepa naša domovina." Nato je govoril rev. J. Cherne v menu naselbine tor nam podal kratko zgodovino slovanskega naroda. Zatem je pozdravila publiko v imenu »slovenskega tenstva mrs. Marie Prialan, gl. >redsednlca S2Z, in ae je odprto zrazila. da članatvo Slovenske lanske zveze poadravlja naš korak. Naatopil je pevaki zbor, za njim quartet in napeeled jo prU šel na vrsto solospsv "Zaspen-ček," katerega je pola mrs. Julia Grobelnlk, na glaoovir jo je spremljala mloa Stanza Skok. Mrs. Grobelnlk je šolo velik a-plavz v priznanje. , Zatem ao prišli na vrsto govorniki Prvi ja govoril v hrvatskem jeaiku Theodor Cvstkov, urednik "Novega sveta/' Ta nam je razločno opisal v lepi hrvaščini, odkod izvira beseda fašizem ter pravi namen In pomen fašizma, v katerem ao sdrušuje-jo kapitalisti in imperialist! v mogočno fronto» da tako zdrufto-no uničijo s brutalno silo moč delavskega sloja. Nato jo nastopil s. John Oblak Iz Mllwaukseja. Govoril je v angleškem jeziku in jedrnato ošigosal fašistični rotim v Italiji in Ameriki ter amorlko vele-bankirje, ker gmotno podpirajo Muaaoilnlja In njegovo naatlno vlado. V avojem govoru Je v številkah navedel, kako talki milijoni dolarjev romajo v Rim, a katerimi se podpira gorje delav-skega sloja v Italiji.—Mladi «a. Oblak je s svojim govorom dobil v Shetmyganu najboljše priznanje kot dober In razsoden borec za delavako pravo. Želimo in upamo, da bo mladi Oblak ostal na tej poti. Zadnji ln glavni govornik je naatopil naš znani borec s. Philip Godi na. upravnik "Proevete." Njegovi oeivell lasje pričajo* da je mol v svojem llvljenju prekoračil le marsikatero tmjevo pot. toda njegov glaa Je Še vedno močan in iskren, kadar je treba nastopiti sa pravice tlača-nega ljudstva. Ker ja a Godina doma ht zatiranega oaamlja. nam je marsikatero lalostno. toda reaniOno povedal a svoje rodne grude. Oboojal Je Italijanakl kot ju-goslovanski fašij ter fašizem ca» lega sveta, kjerkoli sa ta pojav Ija. Obsojal je Italijane kot Slo. vence, kateri vohunijo ter izdajajo svoje Ustne brate ln Jih pehajo v dolgoletne ječa, kjer jih fašisti mučijo In trpinčijo, kar je hujše kot tako j tnja smrt V ostalem je primerjal italtjaneki -•i« ura* o našimi trpeomi brati (osival js asvaoča, noj čitajo dobro čtivo, v katerem je nsša rešitev. Po končanem govoru se je či-tala resolucija v slovenskem, hrvatskem in angleškem jeziku, katera je bila enoglasno 4prsfs-ta od množice in katera se glasi: "Pašfeem, Id se ja pojavil v nezdravih povojnih. roamoraW. v Italiji in drugih deželah, Jo iz-rodek šovinistične in mllitori-Htičns zaslepljenosti, ki pszna lo brutalno silo, a katere sa vadr^ žuje na površju ne glede na to, kako nizkotna in baif>arska je U sila. Dokaz temu je nebroj bestijalnih umorov, požigov in dragih dejanj nasilja, ki* jih je fašizem izvršil nad deiavd in kmeti ter njihovimi predstavni-ki v Italiji v zadnjih osmih letih. Najnovejši doka» pa je politični umor štirih mladih Skrosa-cav, ki so bili S. septembra 1*0 ustreljeni v hrbet v Trstu. Radi lepšega so fsšisti odeli ta štirikratni umor a plaščem legalnosti, v roonioi pa je v analih pravosodja loško najti par» šoki karikaturi in traveatiji justice kot. jo bil tjsti tržaški proeeov A na samo to, da je fašizem hladnokrvno in brez trohice sramu izvršil barbarsko eksekucijo še tiatp noč po farsični smrtni obsodbi, paš pa se je petam še sadistično ponašal o tem činom, fc-javljajoč oficielno, da ima "dovolj svinca še za druge hibte." Z ocirom na ta dejstva Jugoslovani v Sheboyganu, Wis., zbrani na javnem shodu dno 9. novembra 1980, najodločneje obsojajo fašizem v Italiji—in povsod drugod, kjerkoli so pojavlja—kot največjega sovral-nika miru, svobode, demokracije, človočanatva in blagostanja ter zdravega napredka vsakega naroda; nadalje najodločneje obsojajo vse one elemente, ki na kakršenkoli način podpirajo fašizem in o tem delijo z njim moralno odgovornoet za vaa njegova barbarska početja»" ) Poslušalci so do konca mimo ostali na svojih sedeših. Nemira v dvorani ni bilo opaziti afcezt celi čaa. Celo-tobačnega oblačka se nI opazilo v dvorani, kljub temu, da je nad 400*bsdb poslušalo govornike. Vladal je torej najlepši mir in red celi čas dbo^ rovanja, za kar gre najlepša hvala jugoslovanskim rojakom In rojakinjam. To jo prvič, da smo se sestali ln združeno nastopili zastopniki 14 društev. 2eleti je, da bi tudi v bodoče ostali združeni v eni močni centralzaciji ter skupno tudi v bodoče delali za blagor nas vseh. L. MUoetntk, ; tajnik odbora zdr. društev. Zahvala "Napreja" Milwaukee, Wis. — Velikanski moralni in finančni uspeh proslave naše dvajsetletnice nam nalaga prijetno dolžnost izreči zahvalo vsem tistim, ki so do tega uspeha pripomogli. V prvi vrsti umetni k u-pevcu Tonetu Sublju, ld nam je a svojim pri jasnim sodelovanjem pri vajah kakor tudi pri koncertu in igri veliko pri-po m o* al do uspeha. Hvala prijatelj SUbelj! Dalje vsem tistim slovenskim časopisom* kateri so našo alav-nost tako nesebično propagirali u videvajoč, da je dvajsetletnica pevskega zhors, najniže isti pripada tej all one j stranki, vredna upoštevanja. S tem je to našo časopisje pokazalo voljo ln zmožnost aa skupni nastop v povzdi-go naše kulture. Pozabiti tudi ne smemo vseh tistih, ki so drage volje pomagali v dvorani, kakor tudi oglaševalcev v programskih knjižicah. Hvala koncertnemu in opernemu pevou Svetoaarju Banovcu sa prisrčne ln vzpodbujevalne čestitke. Zahvalimo se končno tudi o-gromni ranošiei naših prijateljev in somišljenikov is Milwaukee. Sheboygan. Port Wnahlngtoo. Racine, Keaoshs. Waukagan in Orisaga, Id ao Is pro* določene um aapsiaili dvorano. Na to občinstvo ter mirne, trsano in do-rtojno Obnašanje ieteg* smo po vsej pravici ponosni. Prepričani smo. da organloacijs. ki ima aa-slombo pri tako velikem številu prijateljev In podpiratetjev nI zapisana smrti: v*gdna Je. da šivi — in bo Uvela. Zagotavljamo da ho naša naloga ks- ZT* ti «¿bolj poučne i» zaatadve pro- tipfe ter zvija nekaj skrivnega gragle ter vedno kaj ,navega. v šsputako dolgo, d» mi je vzbu-' " hvali vsalio- dil pozornost in radovednost, da Se oakrat mil posebej in vasm obüpaj! Soc. pev. zbor "Naprej". Plank Brmcac, predoed»^ Fnmk Puncer, tajnik; Math Itoaahe, blagajnik. n» zahvalni dan Ohio. — V četrtek TT. nov., tö je na zahvalni dan, upriaerirpevski zbor "Zarja", od-sah sac- klUba št 27, svoj. jesen-«ki koncert. Uprizorila se bo tudi dvodojanka, igra "Grobovi bo-do spregovorili." Soc. pevski zbor "Zarja" je delavska kultura» organizacija, katera goji kulturo ie nad 14 let. Navadno je i mal zbor po-dve koncerta n* leto* spomladanskega in jesenska-ga. Zadnje dve leti jo spravil na oder tudi dve operi; obe sta bili uprizorjeni na zahvalni dan. Tudi letos je imel v načrtu oper» za zahvalni dan, ker jo p» prišlo junija meseca t L do razdora zaradi političnih motivacij in oeebne ambicij oznosti, jo bil zbor primoran nameravano opero opustiti, kar je javnosti že znano.' Vflfeljen je slehoAti Slovenec in Slovenka, da se udefcši njenega koncerta i na zahvalni dan. Ujšitka boste imeli dovolj, ker program je Jako obširen in skrbno izbran. Zaradi slabih da* lavskih razmer je zbor določil zelo nizko vatopnino, in to samo 50c za popoldan in zvečer. Kdor se udeleži samo plesa, plač» 86c vstopnine. Z nizko vstopnino jo dam» prilik» prav vsem, da sa udeležite prireditve delavske kulturne organizacije. Videli boste igro, najbolj primerno «a današnje čaae, katera prikazuje tragedijo gospodarske krfae, o-zirom» posledice za delavstvo. Pridite in opozorite na to prireditev svoje prijatelje in prijateljice. Odbor« Kratki zapiaki farmarja Lernest, I«. — Medtem, ko obnavljam in pošiljam narodni no na PMffeto, vam pošiljam obenefti tudi nekoliko zapiskov svojega dnevnika. Številka Prosvete od 26. okt. t 1. je v resnici vredna svojega ima—Prosveta, kajti g, urednik je pokazal v svoji koloni pod zaglavjem "Mezda ni cilj'%-kot spretnega zdravnika, ki jo vešč pripraviti učinkovito zdravilo za svoje paciente, ki so polni kroničnih bolezni. Ljudje, ki danes čakajo na miloščino, so bili podobni nekdaj opeči mački. Mačka, kadar jo sita mišev, tedaj jih ne mara več, a kadar je lačna, pa miši ni. Popotnik, ki potuje pa neznani samoti v temi bran luči, ao lahko spotakne ali celo pade v brezdno, in če se ni preskrbel vodo in jelom—bo tudi žejen in Veseli zamoremo biti, da ima svet učenjake kot je n. pr. Francoz Georges Claudsn, ki je dobil hič Iz morja, pa tudi na Slovana Rusa ne smemo pozabiti, ki je Iznašel fotograf i čen aparat, a katerim ae lahko vsakdo in vsak čas samega sebe slika, ln to v nekoliko minutah. Dobra ideja je vodno dobro plačana in Ruh jo dobil en milijon dolarjema»! avojo. Ideje pa kot jih ima dr. F. S. Cutler, so pa bolj dvomljive vr-Me. Kot doktorju mu ne maram narekovati primesi aH me terialov, iz katerih človek sestoji, ker on jih mora bolje vedeti In poznati kot jaz revni kmet Ampak svetoval bi mu, da naj Izbere material skupaj, iz kakršnega le obstoji človek, naj ga zamesi in napravi testo ter figuro človeks—pa ga naj postavi pred vroče sotnee s ultraviollč-nlmi žarki, da preizkusi, Če bo Igralo solnce pri tem kmukal nem procesu ln prijavilo mu Iivljenje? Za takšno 'učenost' pa mor» mo biti hvaležni le onim. kateri vse te vrste 'učenosti' podirajo, kajti če bi teh ne bilo. bi bil danes le oel svet onityl. Za doktorja bi pa bilo Wie, ako bi študiral o radiju, o katerem da-nea še popolnoma nič več ne ve kot jaz, namreč da je—kovinski olement. Oni, kateri bi vedel, kaj je šlvljonje, bi vedel tudi. kaj je amrt Prvo nedeljo po volitvah me je neki starodavni prijatelj obla. kal t* blu u ietf». JoUeta. pa so mi 4 ; ^ is- v e« m« um** koc do sedaj tudi v bgfeče, n*ii- * oddaleč reši fc* pe*an ja« in pustfti vprašal naposled, kaj neki ima tako skrivnega? Pa ne bodi len potegne roko s pismom is lepa in mi ga possoM pod nos rekoč:4 "Na, čitaj, pa boš videl, kaj imam skrivnega." In res, či-tai sam. Nekdo mu prsdhadva» da ztf za pravo stranko volti in ga zmerja z "lnanftijem."Ta rtv veš m tega ni razumel, in kako bi? Beaeda je vzeta i» visoke angleščine, je ii vsak dan. Pravilna aa imenuje 'inanity" in pomeni, po naša' praznost ali duševno pomanjkljivost ali slabsst. Ko sem mu to raztolmačil, pa Je bil takoj o-gen j" t strehi. Prav rad bi vedel za vzrok, zakaj se tudi slovensko čaaopis» je ne drži prave in če že tujke rabi, zakaj jih ne zapiše prav originalno? Slovenci, držite se malo bolj slovenščine ali pa če se že poslužujete tujk, ne popačite jih! • Dovolite mi, da se še aolioliko nazaj k modemu pri* jatelju in pismu, mu* da je on tinti, ki prenaša sedlo z republikanskega pa na doasofcrattliega osla in po nehaj letih spst obratno. Dobro. Tudi šalo nekaj veljajo, a tukaj niso pristojne. Vsak dober državljan je z državo in za državo in voli po avojem lastnem prepričanju za najboljše višje drtav nike, poslance ki druge uradni ke. Sedaj pa pridejo vt>raššnja, ali je kaka stranka pod drugim imenom, katera bi mogla dobro vladati, a bi se pri tem izognila demokracije? Ravno tako kot če bi kdo zatrjeval, da jo hrabri vojskovodja vojno dobil tam, kjer ni nič bik). , | Predobro poznam besedo ali izras—demokracija in tako vem tudi njen pomen. Izhaja namreč iz grščine, in če jo delimo na "demo" in "kratein", prvo pomeni ljudatvo in drugo vladanje, torej—lfUdovlada. Torej kdo naj so zanese na kričeče bolj kot som nase, Id niti ne vedo* kaj da so in kaj hočejo. Ljudje, hi vedno vpijajo: dajte, a nikoli p» ne: dajmo, ao nizkotne vrsta ljudje. Človek, če ni samo kruhobo-rec, mora pokazati tudi kot posamezen ud svoje pošteno in koristno delo, in če se ne more ska-zati kot tak, se tudi potem v o-bilnem številu ne bo mogel pokazati. Torej kdor mialt in kdor trdi, da jo tak človek Ijudeki bojev nik, potem jaz trdim, da je vsak novorojenček pravi vitez in varuh ljudstva. Le poglejte kako vpije, maha in brca,z vsemi šti rimi takoj, ko beli dan zagleda; bojuje se in zafcaj? Zato, ker je lačen in da ga mati podojl I Kaj, senzacija naj bi bik) to, kar sta dr. Kuhn in dr. Winterstein Iznašla? Da, senzacija bi bi bila potem, če bi onadva iznašli v istih zeliščih barvilo na-mesto v jajcu. Zelišča kokoš po-zoblje in gre to vse skoai kemični proces, da se rumenjak pobarva. Torej življad, t. j. plrjad in goveda je boljši kemist v tem pogledu kot je najbolj učeni kemist sam. Kemist do sedaj še ni prav ničesar naredil, pač pa zasledil in izločil, kajti vsi minerali in vsi elementi Že obstojajo tisoče—milijone let. V Alkaloid Works, Jcjer sem bil jas več let zaposlen v laboratoriju, so kemiatt poskušali Iz trave in več različnih navadnih zelišč kaj pridobiti, pa ae jim ni poarečilo. In vendar se nahaja v vseh travah in vseh deteljah barvilo, kadar gre akoai želodčni proces in kemikalije. To ops zimo pri kokoših In kravah, t. j. v jajcu in maalu. Tudi v nekaterih žitih je barvilo in to sta pšenica in koruza; v koruzi ga je največ. Kdor se hoče o tem prepričati, le naj pripre dve kokoši posamezno in naj eno krmi a krmilom, ki ne vsri>uje barve, a drugo s krmilom, Id vsebuje bar vo. pa bo pri prvih jajcih videl raallko. Iatotako ae lahko pro-priča pri molznih kravah. Ker se nahajata resnost in smeh v eni in Isti skrinjici ter se preganjata kot mraz la top-lota. ss naj nikdo ne čudi. če se pri takih "novih is najdbah nost smehu poda In izgine ter človek aa vsa glas zaameje SOBOTA, 22. NOVEMBRA ^ Dr. WHHam A. Keever: Ne misli na preteklost! Dandanes skoro ni človeka, ki ne bi ob ž* loval tvoje prsZokio^ inaak^ napak v Z jem «vrenju Toda za o^ga, ki je spoznal pomanin bistvo psihologije, je to nekaj «¡1 vratnega. Sponzal je namreč, da je nesmisel-no jadmovanje nad preteklostjo največja ovira napredka v duhovnem območju. MOttooli si in-karkoli si v življenju, vedno se mereš-osvoboditi stimhov nesrečne preteklo- soeislnimt *n domačimi stiskami-in gospodar-sMini "napakami? Mffdgi dejanski ne ozdravi-je nikoli; ker menijo, da so se kdaj koli pregre šili svojo-bolearn ali njeno i sdravijenje in da je zato iddjMšspe.veaka mešnost okrevanja* Mnogi mislijo, da ne movejo biti nikdar več erečni, ker somefcci pred dolgim časom slabo ravnali s kom, ki je zato bridko trpel in morda cslo "izgubil živce". Zopet drugi meni-je* da i ne morejo veš napredovati v svojem po-s|ovnem življenju, ker jih je pred. davnim čs-aom kdo ogoljufal» jih oropal njihovega premo-žen jahati jim preprečil pričakovane dohodke. * Nespameten ali samo namišljen spomin na napake minulih« časev povzroča trajno duhov-no škodo. "Ah, če M bilo drugače . . Pusti to in misli na avoje delo! Naaprotje negacije je »pozitivnost in pozitivnost je življenje. Zato navajam v naslednjem dvanajst poeitivriitt točk, ki naj izbriieio zadnja ostanke grenkega kesanja in nesrečnih apominofc; Vsak naj pazno in temeljito prouči posamezne točke in kjer sq dotikajo njegovega lastnega življenja, naj se ustavi in naj smatra rečeno za svojo osebno zadevo. Enkratno čitanje pač ne bo zadostovalo za one či-tatelje in čltateljice, ki trpijo na omenjenih ahnptomih. Treba je večkrat prečitati in tako bodo prodrli posamezni stavki počasi v podzavest in slednjič spremenili duhovno stanje v zašeljeni smeri. Iv Nočem, da bi moje zdravje trpelo škodo zaradi misli na katerikoli pregredek v preteklosti in še posebej z ozirom na zdravljenje ali operacijo, ki se mora izvršiti na meni! Življenje je življenje in no more biti bolje nego je, pa naj se zgodilo karkoli v mojem pre-teklem življenju. 2. Uvidevam, da je nespametno misliti na to, da je težka bolezen v mojem preteklem življenju za vodno spodkopala moje zdravje. 8. Dokler živim in sem pameten, živi v meni inoč in energija* ki je merodajna za telesno zdravje. Vsako trptUenje ae prične boljšati, kakor hitro misli duh na popolno zdravje! 4. Tudi Če j« tako zvana bolezen to, kar imenuje svet za neozdravljivo ali kronično ali smrtno, priznavam nfešnost zboljšanja v trenutku, ko se praktično zavem misli, da sta zdravje In ozdravljenje pravilo za vse ljudi. 6. Ker sem spoznal* da je misel ns dolgo trpljenje naj stanovitnejša zmota podzavesti, jo hočem dosledno in vedno zanikati. g. Odpovem se vsem žalostnim spominom na preteklost, na izgube in polom ter sem trdno odločen, da ge ne bom bavil vefi.ž njimi.- 7. Preteklost ne spada več v območje mojih misli. Zavedam se, da je od zdaj naprej sedanjost s svojimi številnimi možnostmi moja. Nova moč se poraja v rnsni, volja po napredku v normalnem raavoju mojega poklica ali dela. 8. Četudi žalosti moj spomin misel na oaebo, ki mi je v prsteklosti storila krivioo sli mi napravila škodo, vendar ji odpuščam vse za bodočnost. . 9. Odpovedujem se vsem bridkostim, otročacijam, nespametnim mislim, ki živijo v moji podzavesti kot posledica zmot moje preteklosti. 10. Da osvobodim svoj spomin mučnih posledic minulih nesreč in za vedno zacelim rane, hočem misliti na ločene prijatelje in sorodnike z iskreno ljubeznijo. V svojem »pominu hočem zvezati lepoto z osebnostjo onih, ki mi niso več blizu in tako so bom vsselil in kessnje bo izginilo. ■ 11. Ker sem spoznal, da so mnogi ljudje, ki se v svojih mislih bavijo preveč s preteklostjo, sužnji svojega žalostnega razpoloženj«, « hočem osvobodili vseh mučnih misli in se popolnoma posvetiti delu In dolžnostim sedsnjo-stl. Današnji človek ima dovolj nalog in inspiracij. 12. Vem, da so mnoge pesmi in drugi n-razi ljudskega čuvstvovanja samo interpretacija izgubljenih nad, žalostnih «tpominov in ss-nje, ki se ne morejo nikoli izpolniti. Žeto hočem vse te stvari izbrissti iz spomins. d* ne bodo škodovale mojemu notranjemu življenj" Konjaka podkev Najdena In pobrana prinese srečo. Odkod ta vrata? Konje ao pod ka val i le več stolettJ pred Krigtom. Rimska bebavost js hob la. ds so bogatini rabili Zlate ali srebrne podkv«. Prijetno je bH potakem iznenaden. kdor je ru-lešd ns taklno pod kovico v cestnem przm»-Razen tega ss je udomačila sega, da »o c<*> ljudje, ki so podkavail svoje konje i drsgoctn» kovino, hote in vedo puščali podkovo ns mestu, kjer se jo odtrgala. Ko j» lord Doneastcr poslanik Velike Britanije, prihajal r Pori« MM., je bfl njegov konj po njegsvem ukazu tako narahlo podkovan, da Je pri tftdnjem * meravanem okretu izgubil po eno sTfbmn po* kovo. V spremstvu je bfl kovsč, H jc ™ mestu pribil novo podkovo. in vm sgod»w se )< mslo dalje ponovila. S tem js hofrl lord Izkazati ljudstvu, ki os je gnetlo ob »Jeg^i fj; kako js nsismerao bogat, t* oe ovetM*"« k * rttOTA, 22. NOVEMBRA. PS08VBT* Vesti iz (Poroéovslsld biro Proavete v Jugoolsvi)L) ure po vlomlfaretirali. Na Gasilski cesti v Siftki ima svojo pi- N1STRI OBIŠČEJO SLOVENIJO Ljubljen«, 6. nov. 1930. J^e čase se po mnogih kra-IniSe države vršijo shodi. To $ nekak znak političnega ja- ■delovanja. Toda shodi ni- .Dlošni, namreč dovoljeni sle- Je vlomil v vežo, odtod v neko J ML ___1. .«1>a __1 - _ 1____ i« w ■ ¡JJKn povsod. Na te shode ^Ejajo ministri in govorijo, Rajo dobre strani tega re-E ter agitirajo za sodelova-Tako eo ee vršili shodi v Voj-vršili »o se shodi v Dal-cjji( vršili so se Shodi v južni |ji, na Hrvatskem — povsod oropali ministri današnje ide. Kakor rečeno, se trudi re-D| da bi poprejšnje strankar-i boje onemogočil za bodctfe | s tem, da bi oanoval v drža-predvsem le eno, državno mko. Ti »hodi imajo menda In, da polagajo temelje tej „vni stranki. Kako ao ti $ho-potekli, ne vemo, ker beremo uradna poročila. , v lovenake kraje ministri doklej i shodi niso obiskali. .Drugod bilo menda bolj aktualno, pri-iti »hodi in jim razložiti, Slo-ija pa ni bila nikoli bogve ka-opoticionalna in zato nas bo-ninistrski shodi obiskali še-adaj. Uradno ae sporoča: r soboto 8. t. m. odpotujejo čer iz Beograda in pridejo v Hljano v nedeljo zjutraj pred-ik ministrskega sveta gene-Zivkovič, minister pravde dr. iktt, minister za finance dr. |juga, minister dr. Svegel in Bister za šume in rude inž. vee. Predsednik ministrskega ■ostane v Lj ubljanf- dva dni, ■tri pa bodo nadaljevali pot Mje, Maribor, Ptuj in Varaž-|— Cez nedeljo odideta med ■od ¿e dve skupini ministrov; I skupini, ki ata bitt v savski »rini, sta se sinoči in davi vr-|v Beograd." Tako uradno poročilo. Ministrski predsednik živko-lle ni doslej kot predsednik He obiskal Ljubljene, šele v eljo pride prvtš, da se pomu-r Ljubljani dva dnL Verjetno |da bodo ministri imeli kake ►de. Ali bodo to javni shodi a-»do le za povabljence^ te bo-|lele videli. Gotovo pa pride intimnega sestanka odločilnih (prejšnjega strankarskega J«nja s sedanjimi ministri. RAZNE VESTI Zupanov oklic za prihod vlad-predsednika. — Današnji ldanski ljubljanski dnevnik venski narod" že priobčuje I. ki ga je izdal ljubljanski »n dr. Pue po sprejemu poro-^da obišče predsednik vlade, »al Zivkovič Ljubljano. V o-« pravi: "Uverjen sem, da I zaznali to vest z največjim Jijem. Saj je gospod prednik vlade najvestnejii izvrše-|j velikih ukrepov Nj; Vel. to Od 6. januarja in 8. o^to-• Oteujujoči njegovo 1 vdliko kfcn do naroda, njegovo od-m in trdno voljo, dovesti nekovino do velike bodočno-|®u bomo pokazali, da znamo njegovo delo. Sprejeli ga «večano ob prihodu, okra-L m° hiše z zastavami ia pri fcMiki bome ob njegovem «nT" serno Ivsn Bajželj, zastopnik za grebške pivovarne. Ponoči krog 2. je žena Bajžljeva zaslišala šum v sosednji pisarni in ko je stopil mož pogledat, je tat že skočil skozi okno s plenom. Tat sobo, prebrskal vse, a nič nažet, potem pa vdrl v pisarno, kjer je ukradel 48,000 Din, tako da je celotna škoda s poškodbami oken krog 16,000 Din. Bajželj je takoj javil zadevo policiji. Komaj poL ure potem pa je neki stražnik zagledal v neki ulici nekega moškega, kako beži Aretiral ga je in pri njem so nsšli 12,000 Din, en tisočak je že izgubil ali pa pravil. Aretirani je Mihael Peča-rič, doma s Primorskega ter je nekaj časa delal pri Bajžlju ter ni dvoma, da je on vlomilec. Pre dali so ga sodišču. Motorni vlaki na prleški progi —JNa mnogih stranskih progah v Vojvodini je železniška uprava uvedla motorne vlake. Zdaj se govori mnogo o tem, da bi tudi prleška proga do Ljutomera dobila motorne vlake. Prebivalstvo ¿e veseli te obljube in želi le, da ne bi bilo treba predolgo čakati, da bi beseda meso oziroma motor postala . Teto usmrtil nehote. — V Ne-delici pri Dolnji Lendavi se je na dan vseh svetnikov pripetila po naključju težka nesreča. Štefan Doninfco, 24-leten posestnikov sin, se je v sobi igral s nekim starim samokresom. Ni pa vedel, da je v revolverju . še neizatre-ljen naboj. Hipoma je počil strel, nekdo je zakričal in hip nato se je zgrudila na tla smrtno zadeta Štefanova teta Hozjan Orša, stara 49 let Krogla ji je prestreli-la aorto nad srcem in je smrt nastopila takoj. Teta se je pravkar pripravljala, da pojde na pokopališče, a je obležala na tleh, da jo čez dva dni prenesejo na pokopališče in zagrebejo.. Sede je umri pri delu. — Ne daleč od Novega mesta, v vasi, ki ji pravijo Na Skrjancih, je prav do zadnjega še čevljaril France Lojk, daai mu je bilo letos že 7« let. Vse svoje življenje je čevljaril, sedel večinoma na svojem tronožnem stolčku r ter popravljal sosedom čevlje in delal nove. Veljal je za vestnega čevljarja, eden tistih starih, ki jih fabriška površna produkcija čevljev ni pokvarila, ampak še vedno pazljivo lepijo in zbijajo prave podplate in izdelujejo trpežno robo. Tudi pred prazniki je imel Lojk še posebno mnogo dela. Za praznike se kmetje radi v cerkvi postavijo in tako je stari Lojk delal polno novih čevljev ,;za k maši". Na večer pred praznikom vseh svetnikov je delsl zvečer že pozno v noč ter zbijal zadnji par. Kadil je lepo iz svoje pipe, zabijal lesene klince v čevelj, ki ga je imel s pasom za-gozde nega med svojima kolenoma. Delal je ln delal, potem ae je nagnil z glavo do mize, naslonil glavo nanjo, pipo pa je obdr-ftef v ustih in čevelj med koleni Tako ao ga našli prihodnjega Ju tra ob dogoreli evetiljki mrtvega Sedel je, pipo J* tiščal v ustih, čevelj med koleni in bil mrtev FIlm za petrloUtne propagi do. Minister za« trgovino je te duška onim mislim ¿„j potrdil pravila za novo j ugodja™. ki so jih polne naše «lovan»ko filmsko družbo, ki «bi .........izdelovala in nebavljsja filme za posojanje. Debrtlke še 1,200,000 Din. Kot prvo dolžnost — pravijo ustanovitelji — smatrajo, da i^h fihn "Otr-te zobe" (genljlv naslov), k Iv čisto jugoslovanskem duhu riše razvoj borbe za fcjedlnjenje ln se konča s našim "osveMenjem s Rokopis je napisal Pfgf-sor. Pregledni! *> gs odločilni jn itd." Sestavljen je že *»m. deputacije ee tzbirsjo, N« intimen obed, kleti v «prejemanje deputacij utonil r SavL — Zadnje * dežuje m vee vede ee V mnogih krajih ee M* n* bi prišlo do poplave, ^■»tla Sava pa je le sahtevala ^ irte v. V Kranj« ob Savi Je it Mohorja prala perilo, i a sta se igrala fantka J*1' Mohor in štiri ln pol ■**ri Zvonko, sin fabrikan i **** Bila aU res| Je dekla nagnala S l* J< hotel &Ufetov fant |k vodi, da bi ae umil, a ee mogel ustaviti ter je jalove, ki eo ga odnesli. n' 1'ilo nobene in fantek ' Tru,Klca še niso mogli dje ki potrdili, da je ideja filma dobra m pravoverna. Zdaj ponujajo 4000 delnic po 800 Mn. Jn-goalavija pač ne bo nikoli filmska dežela, čeprav imamo do-eSj pdfodnih lepot ia tudi igral-eev. Denarja Je premalo. v dajo. Otroci ao nabirali gobe in v iskanju reatepli po gozdu. Desetletni filici je postalo slabo in zgrudila ae je v goadu na vlažni mah ter obležala nezavestna. Lakota jo je vrgla. V gozdu je ležala delj časa. dokler je ni našel neki fant ter skočil sporočit delavčevi ženi Pižkovl, ki je šla potem po otroka, prinesla Elico k sebi domov, jo položila v postelj ter zdramila, nakar ji je dala jesti in piti. Dekletce je prišlo k sebi in poklicali so njeno mater, ki jo je prenesla domov. Tako se godi neši< mladi generaciji v delavskih revirjih. Kaj bo iz take mladine? Država se ne briga zanje, steriH se ne morejo, sami padajo od slabosti. Kdor ima mladino, ta haa armade. Ta mladina bo puntarska, kakor so pun-tarji vsi, Id stradajo. Nov atentat na slovenskega fašista Kmeta — ( urettija. Nove preganjanja. Fašistični tisk prekllnje slovenske nacionaliste » Ljubljana, 6. nov. 1930. Nov atentat je razburil faliate v Primorju. Neznani napadalci so v soboto zvečer napadli s streli iz pušk Slovenca Kureta, ki se je prekrstil v Curetttja in je zvest fašist in pomagač režimu. Nanj kot ifedajalca je bil že lani decembra isvršen napad v Logu blizu Doline. Za ta lanald atentat je bil obtoien pred tržaškim po* sebnlm sodiščem v zadnjem krvavem prooesu Marutič,aki je bil tudi ustreljen. Ena glavnih prič proti tem obsojencem je bil prav ta CurettMCuret. Zdaj je bfl nanj izvršen atentat na istem mestu. V soboto je Kuret, kot občinski stražnik in miličnik, prehodil vaa kraje, ki apedajo v dolinsko občino, potem pa se je ustavil zvečer v Ricmanjih v gostilni Josipa Zivica, ki je njegov sorodnik. Tamkaj ao bili tudi njegova mati, žena in njegov štiriletni sin. Ko so odhajali proti domu, je Kuret vzel svojega fanta v naročje ter ga nesel. Bili ao jedva kakfh 60 korakov od zadnje hiše v Logu, ko je. nenadoma padel strel iz sazede. Strelu ao aledili še drugi. Zena, ki ae je kmalu nato onesvestila, pravi, da je bilo najmanj 16 strelov. Streli so Kureta in sina zadeli, a jp niso emrtnonevarno ranili. Kureta je zadelo dvoje ali troje strelov v levi bok in roko, sina pa je zadelo troje strelov v desno nogo. Rane pa niso hude. 1 Napadalci ao izginili v noč ln JMj niso prijeli. Oba ranjenca so prepeljeli v tržaško bolnico, kjer ju fašistični voditelji stalno o-biskujejo. Atentat je prišel feii-stičnemu tisku menda kot naročen. Zdaj spet lahko rohnijo, govorijo, da je s tem dokezeno, de je med Slovenci v Primorju tajna teroristična organizacija, ki jo je treba za vsako ceno in z vsemi sredstvi najti, odkriti ter zatreti. Oblssti pa so odredile, da varnostmi organi preilčejo vee sumljive kote in prebrskajo vse sumljive hiše ter posepro vae eu-mljive ljodi. ;\ Fašistični organi vedo, kaj pomeni ta ukaz: nov naval na slovenski žlvelj. In padli eo po Slo vencih ter Jih zapirajo, zaslišuje^ jo, pretepe j o In zahtevajo od njih priznsnj. Obenem faŠlatični tisk trdi, da je ta napad očitno v zvezi z napadom na učitelja Sottoaantia v Vrhpolju. Vae, ki so Jih tedaj zaprli v goriške policijske zapore, ima še adaj poli cija v rokah. In kako ravna italijanska policija, nam Je dobro Taki atentati na posamaane o-sebe so res po navadi brez hssltf Toda če vrši nekdo aistematilno nasilje, je rszumljlvo, da zsduAe ni srd zatiranih Slovencev najde ventil v takih osdbno-teroriatič< nih maščevsnjih. Zato razume mo take napade. IHaenavreva jajca Dinoaavrl ao velikanske, okorne in mogočne mesojede živeli — zgolj Igvsnodoni so se hrsnlli z reetlinsml r- ki ao živele v Jur ski ts kfsdni dobi. Dosegale ln preeegals sc 26 m dolžine Amerišks universa e Prineetonu je nedavno odkrila v Južni tani okamenela jajca dinosavfW. la vekih rwlrjlh. - Sestric I» f ÄTv TvÜvIjíi!neksters • čevljev dolga. V t ie zsldi^ da je **rka odp«-| rrtri je to prva najdba te vrste X-lavca. dcbni zgodovinarji se ujeflMjo v tem, de ee js sin Marije Ia JoUiu rodil pod vlad* cesarja Tfccrijs štiri leU pred rešetkam nsšegi ga štetja. Nstančnl etični piši mladega sirakegs prereka so brez dvoma v znetnl meri prlpo-mogli k temu, da rimsko cesarstvo si moglo dolgo rdmUU. ker je propadi» Iz not r» njih vzrokov Jezusovih peci f lat ič je bilo ogromni branik civilizacije, so mogli barbari razrušiti. 6.) «22. Hedžira, t. j. uspešen Mohamedov beg Ia Mekke v Me-dino. Ce bi bil mladega kameli-nega gonjača kak stražnik njegovega meeU tisti znameniti večer t*il, tedaj ee ne bi nikdar pojavil oni fanatisem naohame-danatva, ki je v sapadnih dešeleh vzbudil nezaališno versko navdušenje in je poatal povod križarskih vejn. Ia brce križarskih vojn bi bil goapodaraki in duhov, ni raavoj Evrope tako počasen, da bi šele pet ali šeat atoletij posneje lahko rekli, da ae je končal srednji vek. 7.) 1364. Prva uporaba smodnika. Iznadba smodnika je ena najvažnejših iznajdb v zadnjem tlaočletju; nji gre bvala, da ja razvoj socialnih razmer dobil demokratično obliko, ki našo dobo tolikanj.loči od prejšnjih vekov. Nemiki menih Schwarz, kl je svoje kemikalije mešal toliko čaaa, de je dobil močno rasatre-livo, je a avojlm izumom izenačil kmeU v volneni obleki s vitezom v jeklenem oklepu. Posledica tega je bila, da je jel fevdalni al-s tem nagle razpadati.' 8.) 1617. Lutber uspešno in javno kljubuje moči rimskega škofa (papeža). Kar je smodnik storil za preproete ljudi v polltič nem avdtu, to je iavriilo 96 tez avguštlnakega meniha Luthra v duhovnem oeiru. Namesto enega aistema absolutnih reenic sta bi la poaihmal dva. To je bil začetek erečnega raavoje, ld Je alonel na tem, de je človežtvo na vee "abeoiutne resnice" zrlo s neza upanjem. Tako je naatala v človeški duši potreba, da sama odloča, katere reanice ae Ji vidijo prave in katera naj kot napačne zavrže. 9.) 1063. Zmaga nad Turki, ki ao oblegali Dunaj, Ce bi bila o-bramba Dunaja menj odločna ln če poljaki kralj Jan Sobieakl ne bi bil tako isboren poveljnik konjenice, ¿e bi torej Turki dobili v peat Dunaj, to moctiSčo se padne Kvrope, bi sapsdni narodi položej, v kakršnem eo bili balkanski narodi do novejšega čaea vsaj za tri eto l<*t. ■ 10,) 1769. James Watt Je dobil patent ss avoj izboljšani parni stroj. V 16. in 17. stolstju so bili ljudje — s gospodarskege vidika — še zelo podobni svojim ared-njeveškim prednikom. Neznatno, vendar neverjetno izboljšanje» ki ga Je dosegel James Watt pri parnem rtroju, je naposled dalo Človeštvu nadomestilo za človeške roke. Začela ae Je moderna lnduatrija. 11.) 1791 — Mirabesnjeva amrt. Ca bi Miraubeau (Mlrabo), prvi vodja francoske revolucije, živel še nekoliko let, bi bil najbrž rešil francosko krono, ln če ne bi padli Bourbonl, bi bil potek rf> volucije docela drugačen. Evrop-skl prestoli bi oetali trdni in noben Napoleon ne bi ustvaril pr vega tipa moderne centralizirane države. Krize 18. etoletja a< Je razvila z Mirabeeujevo bolea nljo. 12.) 1017 Padat ruske vlade Kerertskega. Za naa nI daljnoae-žpejšega datuma v novi zgodovini od dneva, ko Je zmagal boljševizem. Ta aila Je doeegla, da ae Azija in Afrika otrese evrop-akega vsruAtva, a to Je atvar, ki Jo bomo prej ali slej vsi občutili ns svoji koži In v Isstnem že pul Redukcija Nashua, N. H. — Medtem, ko nekatere avtoritete izjavljajo, da ne bo več nueulnlh redukcij v tekstilni industriji, je Nashua Mfg. naznanila, da bo znižala mssde zs pet odstotkov. Družbe dblju-buje stalno deU» delavcev, če pri stanejo na redofcrtjo. Sedaj dela-jo samo tri dni v tednu. , HUrks elskirlčarjev Reading, Pa. — Pri Keystone Engineering Co. ae zastavkell e-lektrižerji, ker je drušba odkloni- II na ure. ^ Slišal arm, da je Mio v ve šr> irgmino vlomljeno. TrpHe veliko škodo? — Ne, nesreča nI Slomška Narodni 0 P otipoma Jednoti 1 '"""wií ukovr. n. Mo iser v trun USaoIs »MT-ftS Ss. Lavašals Avn CMeaga, III T»L ReskfoH IH4 GLAVNI ODBOR S.N.P.J. I__* ^ UPRAVNI ODSEK: ' VINCENT CAINS AR, prsdasdnik.....*fl»7 8. Lawndaia A vs., CMeage, ni IBD A. VIDSR, gL tajnik.........BS67 S. Uwndale A vs., Chtoage, III •LAS NOVAK, tajnik boL odd.lke... .MŠ7 S. Laimdals Ave^ Cklssao. IU JOHN VOCEICJQL gL blszajnlk.......8SŠ7 g. Uvndsl« Ave., Ckisage, UL PIUP GODINA, upravi ulj giaaUa..«S57 S. Uwndals Av.., Chlcugo, IU. JOHN MOLEK, urednik gUilla......2M7 8. Uwadals Ava.. Chicago, IU ODBORNIKI ANDREW VIDRICH, prvi podpr^Utdnik, S69 RusseU A vs., Johastewa, Pa. DONALD J. LOTRini, drugI podprsda., IU37 S. Trusihull A vs., OMeago, IIL JOHN J. ZAVBRTN1K, gl. sdrsvnik........3784 W. Mth St. Ckisafs. Ri GOSPODARSKI ODSEK i PRANK A UBS H, predisdnik..........1124 8. Crawford Avo„ Ckieago, IU J(HIM OUP...............................38S4 W. S7th St., Okisago, III JOSEPH 8I8KOVIGH................100( S. 74th Mmt, Cleveland, OUa POROTNI ODSBK i JOHN OORAEK, pr*d»©dnlk...,......,,..414 W. Hay St., SpHagflelš, «1 ANTON ŠULAK»............. ....................Rok >T, Arm*. Kana JOHN TRČEU..................................Boa 147, Strabaoo, Pa FRANK PODBOJ................................Ros II, Park Hill, Pa. PRANCR8 ZAKOVfiEK.................101« Adams «t, No. Ghioa«o, IU OKROŽNI ZASTOPNIKI r • GEORGE 81IREKAR, prvo okro«js.......M7 Mala A vs., W. Allqulpps, Pa JOHN LOKAR JR., drugo okroljs........«M E. Ifttnd Bt, ClsveUnš, Okla PRANK KLUN« tretjo okroljo.................Bos «M, Cktahobm Mlaa J08BPH BRATKOV1CH, «otrto okroljo..........R. R. S, IMttsburg. Kana FRANK KLOPČIČ, peto okrožja......................P. O. Diaes, Wya NADZORNI ODSKKt PRANK IAITK, prodsodnik,.................... W. Mtk BU Chisago, IU ALBERT HRAST..................1016 W. Plorse St., Milwaakoo, Wia. MICHAEL PLESHB..............110 MadUon Av... N. 8., PUtakargk, Pa vaA MIA. sol* vta"Ua>< M^w>tM' kl VSS naWAHNB MiTlirir 111 MfMi M'N I'MM"?^» yftskli^ _____ JSW t MmMMilal SMS. mJ m sOUMk m M VM raiToZaa iM^Mmuti v ai ....... «Asea mJ m nST AlSIvTTU ssNSa adhk m ssl Mlllki* as JaSa Mes «taka. vsi Doren ta Srosl leM. OSMsalls. SM i s stwMmWmm. Ol m soai* •• -raesvsTo." hm a ftiuiW^Mwti'hr** St SSMM OffW» SmU feo i bmJS«aJoieU' »iŽ.niVI S? aaoa «f *É Wsm «mW Is sás»M«n u «m h*mi sinke. Mtsoasi mu» srsm «m jniams s an nvsass^v etfim shseM fe® issm ss mm m. "" Opazke Iz CltviM Piše Tena Podgoričsn Cleveland, a— V metropoli po vsej verjetnosti prišli v enak čedalje bolj napredujemo. Pred- vsem na polju gojitve lepe ns-Mne pesmi. Dokas sU "Zarji" ln njih napredek bi bil eeoetal -—ena delavska, druga purgar sks. Med obema ps ae bijs ne-izproaen boj, kar Je tudi zneme» nje napredka. Gre za Ime. MoJe mnenje v Um oeiru Je, da bi bilo najbolje, če oboji apremene imena v toliko, da bo klub Imel "Jutranjo Zarjo," purgarjl pa "Večerno Zarjo." Saj razumete? e $ Purgaraka "Zarja" proteetl-ra, češ, da nI republlkanaka siti osebna. Nji je aamo In edlnole za alovenako peaem In kulturni napredek. Baš zato, se Je odcepila od originalne "Zarje", katero ae ueUncvill ti šmenUnl socialisti, ki ne raaumajo, kaj je purgarako-republikanskl napredek. Nestrankarskih republikancev nI težko resumeti ,,. o IsU "Zarja" (purgaraka) pere avojega člana Vatro Grllla, češ, da on nI delal na odcepitvi, tem veš Je Igral vlogo iakrenega pomlrjevalca, katerega velika zasluga je, da Je prišlo do razdora šele" letos. KeJ vae ne zvemo T In nespretne štren, kl bržkone ve, v katerem grmu ttCI zajec, pa trdi, da sU baš U veliki siovensko-republlkanakl "rodoljub" In njegova cenjena ae-atre "pomirjevala" Uko, da Ja prišlo do razkola, kar Je bila menda njuna vroča želja. Nu, U ae Jima Je Izpolnila , ,. vprašanje je le, ali bo mili nered "pravilno" razumel naše rodoljube in znal ceniti njihovo "nesebld-no požrtvovsnje" za narodov "napredek"? ., . ro I/oglonarska drhal v Rt. Clelrs-villu, O., Je na dan premirja ns-padla neko greeerijo ter Jo bom. bardlrala s fiHsskimi bomliaml, ki povzročajo solzen je; to zato, ker je MU odprta dotlčnl dan. kar el pctriottčno Voditelji dr-heli so znsal, udeležbe pri napadu ne Uie, vendar-kaznovsni ne bode. Isčnl brezposelni delavci demonstrlrejo, jih rexga-nis (Millrlja a koliekl in Jih me-rm v Ječe, ampek legionešl lahko mečejo bombe v imenu eto» i>r, L ee 4JIÉ ^ m f\mnsms pnporofi srsjii sv* . Washington, D. C. — Mary Anderson, directories svesnega šenskegs depjrtmenta, Ja Izjavila, da je krajši delovnlk bres snkuvan ja m« zd absolutno potre, ben, de se Zdruiene drže ve Izvle-čejo is krizo, ki je naetala vsled Industrijske depresije. Rearan ledine skttvaeetl New York. - IzJsvJJaJoč, "ds je glavna noU»ga stranka zgraditev revolucionarnih unij Trade Um-n 1 mty lige," J r " munlatična -trsnka v New ku izdsls poziv, da oe tivnoeti stranke MutfMu. VW 4 31 Ivas J m KRUHA BI MU DAU! Mja Ms Pa ti ne vež. Mrtva «i ... in mrtvi ne vidiio zle, ne čutijo gorja, ne občutijo kriviš, ne ¿oli Jih človeške zlobe, hinavščina in pokvarjenost, ne menijo ae za ponižanja ... Mrtvi -o mrtvi! In blagor jim! Bfcfor tudi "bi, mati, ker si mrtvel Koliko hudegsti prihranila amrt! In blagor tudi menJJki me boleča ost krivic in zla kmalu ne bo mogla več --. . . . Obsojenčev pogled JespUvsl sUl na revni leseni koči, ki ae ponttnp stisksv sTnci dveh košatih orehovin ^nj^vbW obraz Je zbeial otožen naamehljaj. V tej koči je prvič uzrl luč aveta in lepi obras svoje «na-tere, v nji je preživel ^ «M Mfc B Ni bilo bogve kako aijajno šivljanje — mnogokrat je bil sam donw. iMdtem ko je meti garala na poljih bogatih kmetov, «U je pri-sluttla borni kruhek sebi in «^J* £ le tega primanjkovalo; ni imel Igrač in leptti oblekic kot otroci premcÉnih kmetov, eoeedov, a zato je bil vaeeno srečen. Saj je imel mater, ki ira je tako toplo ljubila in njena ljube»» Ja odtehtala vse tiste dobrtos, ki jih on, nesskon-ski sin kmečke sirote, ni bildeUšeo. Ksko srečnega ae je počutil v njeni bližini, četudi je bil včasih lačen!. In kaJu> si Ja la-lel, da bi ona vedno ostala pri njem, da M ogenj njenih ljubečih očea nikdar ne ugsonH! Ps ni bilo tsko. Zaman js otrok upal in seiei, da bi mati ostala frrl njem: smrt se ne briga za otroške ielje. Nova slika. Spomladi je bilo. Vse Je bilo v sslsnju in cvetju. V gozde in vrtove ae je naselilo tisoče krilatih pevcev, kl so s neumornim petjem pozdrsvljsll prerojenje narave. Vse je klilo, brstelot cvetelo, vse se Ja veeelilo novega šiv-Ijenja. Le v leseni koči v zatišju kraj vasi ni bilo veselja fcalost Js rssprostrls svoj plašč nad nJ6, zakaj smrt js trkala na duri. Ns revnem lešišču v temsčni sobici js ležala mlada lena, njegova mati. Njen obras je bil bled, shujšan in vanj so bili vrassni ostri sledovi bede, trpljenje in skrbi, v njenih ugašajočih očeh je pa trepetala grenka šalost "Moj sin," je šepetala otroku na uho, "moj ljubljeni otrok, kako nerada te zapuščam! Kako nerada umrjem — tako mlada! Ps ni drugače. — Teško mi Je, strašno teško, ko te za-puičam samega, bres koga, kl bi te ljubil, ali kaj, ko si ne moram pomagsti: butara, ketero je tlvljenje naprtilo na moja šibka pleča, Je bila preteška in jsz osm omagala pod njeno tešo. Zdaj bom morala oditi tja, odkoder ni povratks. Nerada, s moram! Ti pa, otrok moj ljubljeni, hrabro prenašaj teško breme življenje, da no omsgsš pod njim kot sem jss in — ne kolnl njega, ki te je pripravil na svet — tvojegs očeta! Tvoj oče je!---" Ihtenje ji je vselo nadaljnje beeode in ms- lo posnsjs Js šlvljenski blesk njenih oči ugssnll v solzah najgronkejše boli. sesa Obaojenčevs glsva je klonila na prsi in po njegovih bledih licih je zdrknilo dvoje debelih solz. Oh, msti, koliko ssm izgubil s teboj! Edino bitjo, kstsro ms je ljubilo, me umelo, čutilo in trpelo z menoj 1 In kdo Je kriv tvoji preranl smrti T Kri vies, lat, hlnavščlns, lloemerstvo ln zloba, kl so usuinjile človeštvo! In moj oče — sli ——mmmmmatsdM A. P. Cehov: ni tudi on kriv tvoje smrti? On, ki si rekla, naj ga ne kol ne m, on, ki me Je spočel in pogu-M1 tebe sebi v zabavo in naslado? Da, ampak tudi on je otrok rasmer in navsezadnje: ali je bil kaj elabši 6d oetalih? Prav niči Milijone ljudi Je ns svetu« Id niso nič boljši od njegst Zato gs ne bom klel! — Tiste prekljnjajmo, U is nas ustvarjajo to kar smo, mesto da bi is ims ustvsrili popolnejše ljudi 1 Ps praklinjanjs, ae ssleie. Vstati bi Mlo treba, oe Vsestt na sodni stol in soditi! Ps to šs vse pride, ssj človeštvo menda ne bo vedno spslo. Ds bi se 10 kmalu prebudilo ter se rešilo iz močvirja, v katerega so ga potianlli služabniki krivice, globe, teme in nerade--- ee • • Slika ae širi. Od rodne koše Js pohitel obeojenčev pogled tja k domačiji njegovega dobrotnika Stisksčs. Met Js bil dobrotnik tiste vrstš, ki da zrno, a nazaj vssme, to Je isšme, seveda iz tistega, kateremu da, če le mogoče vssj sto zrn — kjer Je preživel dobršen dsl svoje mlsdosti. Čuden dobrotnik si bil, Stisksč! Vzel pi mene — otroka fcr*a ošeta, siroto bras mstere — k sebi, češ, saj revše ni ssmo krivo svojo neereče, torej bi ne bilo lepo in krščansko, če bi ga pustili, da pogine sls in nevoi^e kakor ksko sspuščeno ičene! — Res je, da je oin nezakonske matere, ampak s tem še ni rečeno, da valed tega človek, nstvsrjen po Mji podobi, ravno tsko kot jss ali ti. In navsesadnje: aH je otrok kriv, da Je tako? Kaj še. Zato: bodimo prizaneelji- vi napram sirotku In ponudimo mu prijsteljsko roko v pomoč. Tsko s1 govoril, Stisksč in ljudjs so te h vsi 111 kot krščanskega mois, kot nekskšnsga usmiljenega Samaritana številka dve, kot človeka plemenitega sres in duše. Ps si to po-hvslo zaslužil? In ali so bili tvoji nameni či-šti, nesebični? Prisnsj, ds so bili tvoji nameni, ki si jih imel s menoj, sek> umazani in sebični ln da Je bila hvala, o kstsro so te obsipali sovaščani tudi trabušasti, rdečelični gospod župnik, nezaslužens. Saj ss ša spomi-njaš, ksko si računal ns dobiček, ki ga boš imel s menoj, ne? "Fant mi ne bo povzročil preveč stroškov, koristi mi ps lahko mnogo," si si mislil. "Pojedel ne bo dosti, obiske tudi ne bo dosti potre-boval — kake ponošene cunje bodo dobre zsnj — zalegel pa mi bo zadosti. Dokler ne odra-ate, mi bo koristil kot psstir, posnsjs pa mi bo dsial kot hlapso in — ksr je glavno — plače ne bo zahteval. Nu, ko bo enkrat odrastel, potem oeve ne bo hotel zastonj delati, ampak kot njegovemu dobrotniku, tako rekoč drugemu očetu, mi ne bo treba fanta plačati tako kot bi moral plačati kakšnega drugega. Saj mi bo še is hvalešnosti delal ceneje kakor bi morda delal drugim. Saj Ja še žival hvsležns svojemu dobrotniku, ps bi človek ne bil .. ." Tako si računsl in tvoji računi se ti niso uneoli: Iztisnil si is mene kar nsj več je bilo mogoče. Komaj je jutranjo zarjs zagorela sa gorami, žs si ms pognal s mojega bornega ležišča v hlevu ter me spodil na pašo; ko eem prignal kravo domov, oi me nagnal na polje, kjer sem ti kmalu zalegel za malega hlapca; če vi bilo bsš na polju dsls, si me likoriščsl doms ali ps v gozdu. Brez dels ms nizi pustil. ' (Konte prihsdnJU.) ^KOBVIT» spisu, 'preiskuje!. "Kam je listi znak ... In eneaen ostanek tega ia tega Ivorilo o veeelju, nezadovoljnosti leta? aH "Ali je policija nsšlslin srdu. Ko Je prijel v roko pe-neko Ivanovno?" itd. resnik, se mu Je zazdei kakor Vprašaji so z odobravanjem I klicaj; pomočil Je pero v tinto prikhnali s svojimi kljukicami lin se podpisal: "Kolegijski tsj-fa se na mah, kot bi jim kdo nlk, Jeflm Perakladjinlir zapovedal, sprevrgli v klicaje. ' in ko je piaal te tri znake, gs "Hm! V pismih ae to ločilo h« obšel sanos in nevolja, obe-večkrat rabi. Hilostljivi go-1 nem se je veselil in jezil spod!" sli " Vsše blsgorod j* oče «oqi. - ' G. Ničman sa je precej počno poročil. Na svatbenem potovanju je presenetil svojo boljšo pok>- SOBOTA, 22. NOVEl RAD BI UVEDEL kje se nahaja ANDREJ pv.. CEL, doma iz vasi Kilovč« ¿1 okraj Postojne na Notranji To» potom ga obvežčam, d umri njegov brat Frank Fr* in sicer dne 14. nov. 1930 v Ion, Montana. On je imel ing Claim" v Reichle, Mont hočeš isvedeti podrobnosti' se zglaai in piti na sledif slov: John Lovshin, P. o tt vko z novico, ds mu je sagotov- 252, Aspen, Colo.—(Adv ) jen sedež v poslanski Zbornici. mofeička z ra&Sm^Ilirom ^innt če suhOtMrno: "Ako boš k voljen, se boš moral po mojem mnenju prikloniti jako zmerni skupfol. I . • h£ • 1 • ' ' v gjsžsi Šolska cvetka -r Učitelj vprašuje, čigavi so verzi, ki ao Jih dijaki pravkar našli navodens v potopisu: "Ta ni mo-žsk, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni Hudi." Naglo pomoli bsn-Idrjeva hči roko kvišku ter odgovori: 'To Ja rekel mo(j papa, ko je šel lani sam na letovišče POZOR ČEVLJARJI! sem rabil kl kje se piše ts i* vrst mm je prikazal po ljlv mladeničev klicaji so se mu v ogromen Celo In se zlili Peraklpdjln Je ,stresel gUvo ln se Ja nasmehnil. tSA V V SI NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO i Božični večer je. Jeflm Fo-mlč Perekladjin, kolegijski taj. ni j, je odšel spat ves nevoljen in skoraj razžaljen. "Pusti me pri miru, nesnaga nemarna!" se je zadri na ženo, ki ga je vprašala, zakaj je tako slsbe volje. Stvar Je bila taka. da ae je pravkar vrnil a pojedine, kjer je sliAal mnogo neprijetnih in taljivih besed. Od kraja ao go-vorili nasploh o izobrazbi, po-tem ps »o n copate no prešli na Izobrazbo po službah, in tu je padlo mnogo pomilovanja, očitkov in žal radi nikakc isobras-l»e. Nato pa ao. kar ae v ruskih družbah rado dogaja, pre-Ali od aploinosti na poedlnce. "Vzemimo na primer vaa, Jeflm Komlč!" se obrne h Pere-klsdjinu neki mladenič. "VI za-V remste precejšnje mesto . . ksko ste Izobraženi?** Nikakor! Kdo pa pri naa l*če izobrazbe?" gromov i to odgovori Perekladjin. "Pili prav, pa si vat opravil! .. "A kje ate st vi naučili prav pisati r "Navadil sem se. V štlridesa. tih letih službovanja ae roka že privadi . . •• Seveda Je šlo «p», četke malo ttše, delal eem napake, a sedaj sem st že nevadll ls je vat dobro ,. "Kako pa ločila T "To Je Prav tako lahko Postavljam jih prav." "Hm . . ." mu je ugovarjal mladenič, Prlvada ln isobras-ba nI isto. To je islo mslo, čs vi ločils Is prav postavljste . . . to je malo! Vedeti morate, zakaj jih poatavUste! Ds! A U vsša nezavestna ... reflektorna ortograflja ni vradns plšksvegs boba. To js mehsnično delo in nič več." Perekladjin je molčal in ae celo nasmehnil (mladenič je bil sin državnega svetnika ln zraven še v desetem uradniškem razredu), aedaj ps, ko js legel, je poeta! nevoljen ln razjarjen. "fitirldeeet let aem bil v službi," je mislil sam pri aebl, "In nihče me nI naival norca, a sedaj ti pride tak kritik! "Nezavesten! . , . ReOektoren"! Ah, naj ga vrag vzame! Mogoče znam več kot ti, čeprav nlaem bU na tvojem vseučilišču!" Ko je na Ime kritika Izrekel vee psovke, ker jih je poznal ln ae ogrel pod odejo, se je umi. ril. 'Jas že vem ■. in rasu Je dremajoč premi ž!Jeva!. Toliko menda Ae vem. ds n* bom napisal dvopičja tam kjer Je trebe vejico. Da, tako grt U reč, dragi moj fsnt . Človek mora prej kaj prašivtt in biti v službi, šelt potem boš «mIH a ta rt ljudi T V zaprtih očeh isapanega Pe. mkladjlna Je skoti kopleo mrač nlh in rogajočih se oblakov kot mtUor preletela ognjena vejica. Za njo druga, tretja in kmalu je bilo vse osadje, ki st mu širilo v domišljiji, pokrito s kopicami vejic . "Naj še te vejice vrag vssme!" ... je premišljevsl Perekladjin, ko je občutil, ksko pristno mu omedlevajo udi od bil skovltegs sna. "Saj jih razumem, zs vssko ti najdem prostor, če hočeš ... in to ... z za- tjo, a ns samo tako . vejice poetavljsjo ns rasns mesta, kjer trebe in ni trabs. Pi šejo ee pred "ksteri" ln "da". Oe pri popisu nsštevaš uradnike, jih ločiš s vejico. Saj vem r Zlate vejice eo se zasukale ln isginlle. Na njihovo mesto so priletele ognjene pike. "Piko ps postaviš na koncu spisa. Kjer ee je trebe dlje od-dshniti od čltanja. Um je že pike. Za vaeml daljšimi atavki mora biti pika, da tajniku pri pitanju ne lilese smrkelj! Sicer se pa nikjer drugje ne piše plin . . Spet ao pridrvele vejice . Mešajo ee s pikami, vrtijo ae — in Perekladjin vidi cele kupe pik z vejicami in dvopičij. "Te tudi poznam," al je mlelll "Kjer je vejice premalo, a pika prtvtč, Um zapišem podpičje. Pred "no" |n "valed" ae smorom piže podpičje. No, in dvopičje? Dvopičje ae pe piše aa beaedaml "aklenlll amo" in "rešili emo'*.— Vejice, dvopičje eo ugaentla. Prišla je vraU na klicaje, ki eo prileteli is oblakov ... "Glej čudo: vprašaji Ce bi jih bilo ne tisoče, bi vsem vftvi miru v portugalskem tmpe- M. . . riju. Običsjno plačo bo prejsmal Klicajev I .proedorenjeiii našega maržala Iv in »n«-1 Riearda Xaviera Cabrala da Cun-ha. Zgoü sa nsia vojjaj Dano v naši prastoUd 81. avgusta 1814 po rojstvu nsšaga gospoda Jteu- ■_ I sa KriaU". Najzanimivejše pri Ja nasmehnil. I vsej stvari je to,da se je podpol- "Za vraga, kaj js vendar kovnik Sveti Anton vpisal med to . . pomisli Perekladjin. I lgtlnite ¿iane portugalske arma "Jutri moram vstati ss k rani msši, a še zmerom mi roje po glsvi ta neumnost '.. Fuj! No, kedsj ga rabimo^ Tu imsš sedaj prlvado 1* Tako si si privadil roko)' V štiridesetih' letih niti zapioal enega klicaja! Ah? Perekladjin ae Je prdcrižai in zatianU oči, pa jih takoj sopet odpri; na temnic ozadju Je bil še vedno klicaj. "Fu/n Ns U način ne usp» vso nočl.lUrfuial" se obrne k ženi, kl so Je hvsllla, da Je študirala v zavodu. "Ali veš, dušice, kedaj v spisih postavljamo klicair ' , Kako ^0 bi vodeU! Niso» 00 zastonj sedem let učila v aa-vbdu. Ta znak pišemo, kadar se obrsčsflpo do kogs, pri vzklikih in kadar hošemo pokazati našo jezo, veselje, novoljo in druifa čuvstvs!" f Kolegijski Ujnik se Je ismi- 01 , ' Stirideiš let je pisaril ^>iss, ns tisoče Jih Je napisal, na de-settieoče, pa ss ns ap(Hninjs vrstice, ki bi izražala sanos, ne- vol Jo ali kal podobnega... |n drtiga čuvstvs . , ." premišljuje. Ali so V spisih sploh potrebna )caks čuvstvs? Saj jih lahko pišdl tudi bras čuvotevl Zopet se Je prikazal mladeni-ŠSV. obras, isss ognjenega klicaja. Zlobno ee mu Je režal. Pe-rt'kladjln.so Js vzdignil in sedel ns posUljL Začela ga je boleti glava ln po Mu mu je tekel hladen snoj. V kotu je nežno brlela avetlljka in pohištvo Je bik) videti nekam svečano, čisto, povsod Je bilo posnati toplo ionsko roko, le ubogega uradnika je mrazllo ko da ima tifua. Klicaj mu ni sUl samo pred sapr-tirni očmi, smpak tudi pred njim v sobi, poleg ženine toalete ln mu porogljivo kimsl . . . Pisalni stroj! 8troj!" mu je šepeUI privid in dihsl s svojim hladom prOtl njemu. KUda bres zsveeti t Uradnik ss Js pokril s odejo, toda pod odejo ln ugledal privid, «kril jo obraz, za lenine rame, s Izza ramen Je gledal nanj privid. Celo noč oe Je mučil o-bogi Perekladjin In še podnevi ga privid nI zapustil. Povsod gs Je videl: ko se Je obuval, v čevljih, v skodelici a čajem ... "In druga čuvstvs" — Je premišljeval. Ampak res je, da si bilo nikakik čuvstev. Pojdem v upravo, da es podpišem. Ali boš to delal o kakimi čsvetvl? Torej, tako . . . Stroj, kl čeetl-ta ... Ko Je Perekladjin stopil na ulico in poklical kočljaša, ae mu mi asi stroji in orožjem, trgovina Is 14 1st aa iti dsls. Prodsm radi slebtga zdrav-ja sa nisko etnt. , Vsč ss lava pri lastniku: John Ttrris, Motion, Ind.—AdvJ" - — (AŠV.M POZOR ROJAKI! 5 FUNTOV Rauscher jeve vrste ■ kranjskih klobas, mo poitnine prosto, sprejema naročilo in $1.71 I Naročila In denar poiljiu nai •tvo! Višits nSm, sko sta : Mlaa, oljni sli i Za one Id so tlabegs tam ▼ tato. kar i hi Mtan« S MSI ,mmm 11 kakor M pravi ^ j. „.u, rratarjt uctodal