p^folua plačana ? gotovim l0to X, 6t. 98 Liubliana. četrtek 25. aprila 1929 Cena 2 Din » Dla. aa 40 Dml Uredoditrei ilos I. TcMca lli^ ji22. »IU. ilk »12s to »IM. jUrtbort AMoModrora eeata 1*. Teklo« II MO (iflii Koccoova tL S. TCMM k*r. BofcopM m m vraAaio. • Ocfaji po carita. Preieraova Teleta« k. 1122, 1121. 1124. 1121. 112«. •ddeieki UoUImm. Preierao* 4. Tetefea fc. 2492. Maribori Uekundrvra aeaS it li TeJetae It 466. PtdraMca Cel]«: Koccoora aflca It 1 Te4elo« ll. 190 tata* prt poit Sek. »vodiki Lhibljam •t U.S42; Praha fitafc 78.180; Wlea Nr. 1 OS-241 Ljubljana. 24. aprila. Od reparacijskih pogajanj v Parizu si je svet obetal veliko več kot pa od {aste razorožitvene predkonference, ki zboruje zdaj v Ženevi. Zgodilo pa se je baš obratno. Reparacjski strokovnjaki so doslej razočarali. Iz Ženeve pa prihaja nenadna in nad vse razveseljiva novica. Docela lasno je, da se razorožitev, ali bolje rečeno, omejitev in znižanje oboroževanja na kopnem in v zraku ne da izvesti če se nadaljuje oboroževalna tekma na morju. Razorožitvena akcija mora obsegati vse vrste orožja in se odnašati na vse države. Dosedanje številne razprave o kopnem in zračnem razoroževanju so se konča-vale brezuspešno prav zato, ker so propadli vsi poizkusi, da se doseže sporazum med pomorskimi silami. Na zahtevo Zedinjenih držav se je vprašanje omejitve oboroževanja na morju izdvojilo iz kompetence ženevskih sestankov vseh držav in se pridržalo izključno v reševanje glavnim morskim silam. Amerika stoji na stališču. da ta stvar ne zadeva suhozem-sk;h aH vsaj pretežno subozemskih držav. Ako se sporazumejo pomorske velesile med sabo — tako sodi Amerika — je stvar s tem rešena tudi za ostale, manjše sile. ki se bodo morale podvreči sklepom gospodarjev oceanov. Vsled tega stališča Zedinjenih držav se razpravlja v Ženevi o pomorskem vprašanju le teoretično, dočim so se prava pogajanja o njem vršila prvotno le med Anglijo. Zedimenimi državami. Japonsko, Francijo in Italijo, pozneje pa celo samo med prvimi tremi, ki imajo največja vojna brodovja L. 1927. je sklical prejšnji ameriški predsednik Calvin Coolidge pomorsko konferenco velesil v Ženevo, ki sta se je pa udeležili poleg Zed njenih držav le Anglija in Japonska. Francija in Italija sta poslali zgolj svoje »opazovalce«. Konferenca se je končala s popolnim polomom. Amerika je tedaj zahtevala popolno Izenačenje z Anglijo ne le po skupni tonaži vseh vrst bojnih ladij, marveč tudi po tonaži posameznih Hpov bro-dov in topovsik'h kalibrov. Zlasti se je upirala angleški zahtevi po večjem Številu lahkih križark. ki jih rabi Anglija ra varstvo morskih potov in svojega ogromnega kolon jalnega cesarstva. Po mnenju britske admiralitete bi popolno številčno in tonažno izenačenje, kot ga Je terjala Amerika, značilo v praksi premoč Zedinjenih držav nad Veliko Britanijo, to pa zato. ker Amerika nima čuvati toliko obal po vseh delih sveta kot Arcglija. marveč so njene prave potrebe omejene le na obrambo domače obale. Zato bi mogle Zedinie-ne države v danem trenutku skoncen-trirati večie pomorske bojne sile na poljubni točki nego britska admiraliteta. ki bi morala pustiti velik del svofh brodov. da čuvajo daljna moria in kontinente. Na ta način bi bila izgubiiena ne-'e sedanja dejanska enakostf obeh anglosaških sil. marveč bi postale Zed:njene države nova. izključna vlada r"ca morja, kakor je bila od poraza šipansike »velike armade« pa do nedavno Argfia. Niti Zedinjene države niti Velika Bri-tanija nista hoteli popustiti v tem kardi-nalnem vprašanju Washington je tudi dokaj hladno odklonil lanski irancosko-angleški načrt pomorskega kompromisa in je začel izvajati svoj orjaški oborožitveni program na morju. Ze se te zdelo. da pride med Anglijo in Ameriko do oboroževalne tekme, kakršne še ni videl svet. Narodi so se zgrozili nad strahotno perspektivo bodočnosti. Tem pomembnejša, tem tolažilnejša je tedaj izjava, ki jo je podal v imenu svoje vlade ameriški delgat Gibson o vprašanju pomorske raozrožitve na sedanji pripravljalni konfernci v Ženevi. Gibson je povdaril, da je Amerika voljna začeti nova pogajanja na temelju svoječasnega francoskega kompromisnega predloga, po katerem bi smele posamezne države zvečati število nekaterih vrst ladij, a bi zato morale primerno zmanjšati število drugih tipov bojnih brodov. Gibson je izrecno naglasih da se je izčrpno posvetoval o stvari z novim predsednikom floover-Jem. ki iskreno želi mir in sporazum. Čeprav sprejema Amerika francoski kompromisni predlog le kot diskuzijsko bazo, se mora priznati, da je led sedaj prebit in da je močno upravičeno upanje v zbližanje med ameriško in angleško tezo in s tem v končni uspeh novih pogajanj za omejitev in znižanje pomorskega oboroževanja. Ustavila bi se strahotna oboroževalna tekma na morju, dosežen bi bil prvi predpogoj za uspeh razorožitvenih prizadevanj na kopnem in v zraku. Seveda se nikakor ne gre udaiati prenaglemu ontimizmu. Zadosn-e že prepričanje. da so se z ameriškim predlogom zopet od-rla vrata k t,\Wi pogajanjem o problemu, ki se ie ro m-lomu pomorske konference treh in francosko - angleškeea pomor skesa kompromisa zdel nerešljiv. Bolgarska vlada se izmotava Šele na ponovno demaršo in intervencijo je sinoči podala odgovor - Odmev v diplomatskih krogih Beograd, 24. aprila, p. Danes dopoldne je jugoslovenski poslanik v Sofiji Ljuba Nešič na podlagi instrukcij, ki jih je sinoči prejel od jugoslovenske vlade, ponovno obiskal bolgarskega ministra zunanjih del Burova. Jugoslovenski poslanik je zaprosil za odgovor bolgarske vlade na demaršo, ki jo je izvršil tekom včerajšnjega dne. Bolgarski minister zunanjih del Burov je vzel izjavo poslanika Nešiča k znanju in ga zagotovil, da bo nemudoma obvestil ministrski svet in mu še tekom današnjega dne sporočil odgovor bolgarske viade. Beograd, 24. aprila. č.Ob 18. Je dospel odgovor bolgarske vlade na nak. nadni korak, ki ga je dopoldne napravil poslanik Nešič pri sofijski vladi. O vsebini odgovora bo izdan vladni komunike. Beograd, 24. aprila, p. Kakor poročajo nocojšnji listi, se v sofijskih diplomatskih krogih odkrito priznava, da je bilo postopanje bolgarske vlade glede demonstracij, ki so bile prirejene ob sprejemu hrvatskega odvetnika dr. Pa-evliča in njegovega tajnika, dokaj nelojalno in da je bolgarska vlada igrala dvolično vlogo. Doznava se, da je neu- godna kritika diplomatskih krogov v I Sofiji prišla do ušes ministra zunanjih del Burova, ki da je nato v privatnem krogu izjavil, da njega osebno ne zadene noben očitek, ker vztraja na dosedanji politiki lojalnega urejevanja in stabiliziranja dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. V podkrepitev te svoje izjave je Burov navajal, da on osebno ni sodeloval ne pri pripravah ne pri samih manifestacijah za dr. Paveliča in njegovega tajnika. Iz Pariza poroča »Politika«: Incident, ki se je prigodil ob sprejemu hrvatskih emigrantov dr. Paveliča in Per-čeca na bolgarski meji in kasneje v Sofiji. ocenjujejo tukajšnji diplomatski in politični krogi povsem mirno. Smatrajo pa. da je bilo postopanje oficijelnih bolgarskih krogov skrajno netaktno in da bi se bila morala bolgarska vlada javno zavarovati in odkloniti akcijo, čije ost je bila naperjena proti sosedni Jugoslaviji. Netaktno postopanje Bolgarske je še toliko bolj nerazumljivo, ker je njena vlada poslednje čase opetovano naglašala. da bo skušala vzpostaviti z Jugoslavijo lojalne in celo prijateljske sosedne odnošaje. Dr PaveJic obtožen zaradi veleizdaje Včeraj ie državni pravdnik izročil obtožnico državnemu sodišču - Zakon predpisuje smrtno kazen ali 201et« no jeco Beograd, 24. aprila, p. Držav, pravdnik državnega sodišča za zaščito države dr. Ucovič je v smislu včerajšnjih konferenc s podpredsednikom tega so. dišča sestavil obtožnico proti dr. Pa-veliču in njegovemu tajniku novinarju Perčecu ter jo izročil predsedstvu sodišča v nadaljno postopanje. Obtožnica kvalificira dejanje dr. Paveliča kot zlo-čin po paragrafu 1. zakona o zaščiti države, točka 1 do 5. v zvezi z zločinom veleizdaje po paragrafu 87 b srbskega kazenskega zakonika. Sodišče bo že Ju-tri razpravljalo o obtožbi. Trdi se, da se bo preiskava in razprava proti obema obtožencema vršila v najkrajšem času v njiju odsotnosti * Določbe zakona o zaščiti države, na katere se nanaša obtožnica, se glase: Za hudodelstvo po kazenskem zakonu se smatrajo tudi ta-le deiania: Člen 1. 1. Pisanje, izdaianie. tiskanle. razširjanje knjig, novin. plakatov ali obiav. ki merijo na to. da se kdo naščuva na nasilie zoper državna oblastva. in vobče. da se ogroža iavni mir ali snravi v nevarnost iavni red. To velia tudi za vsako pismeno ali ustno prooaeando ali naeovarianie dru-eih. da ie treba izpremeniti ooiitični ali so-ciialni red v državi s hudodelstvom, nasi-liem ali s kakoršnimkoli terorizmom: 2 Organiziranje. Dodoiranie društva, ali pristop k takemu, ki bi imelo za namen propagando komunizma, anarhizma, terorizma, ali društva za nelegalno prilastitev oblasti, kakor sploh vse. kar ie navedeno v orednii tcčkl: 3. Dalanle v nalem ali cdsrfoDanle zgradb ali prostorov v kakršnikoli obliki za ostva-ritev česa izmed onega, kar 1« razloženo v goreniih dveh točkah, če le oni. ki le odstopil zgradbo ali prostor, vedel, zakal se bosta voorabliala: 4. Organiziranje, združevanie ali mopa-ganda. ki meri na to. da se povzroči voiaška pobuna, zmeda, neposlušnost ali nezadovoljstvo med vojaki, ah da se civilisti ali voiaki ne odzivlieio svolim voiaškim dolžnostim. aii da se ovira, otežuie ali omeduie proizvajanje, oopravlianie ali Drevažanie vojaškega materijala ali zalagalo voiske z njenimi potrebščinami, kakor vobče vsaka propaganda zoper napravo voiske, nadalie vsaka priprava, vsak poizkus ali vsaka izvršitev. da bi se porušili ali uničili obiekti. ki služijo lavnemu prometu, lavnim inštalacijam in potrebam. 5. Stopanje v zvezo z osebo ali t družbo v inozemstvu za to. da bi se dobila od tod pomoč zaradi priprave za revoiuclln aii nasilno izpremembo sedanjega političnega stanja v državi ali česa druceza določenega v prednjih točkah, kakor tudi vsako podpiranje inozemca ali inozemske družbe po kom z ozemlja naše kraljevine, če dela ta oseba ali ta družba zoper ustroi red ali lavni mir naše države. Člen 2. Kdor učlnl katerokoli Izmed kaz-niivih delani, navedenih v členu I. tega zakona, se kaznuie s smrtjo ali Da z roblio do 20 let Predmeti kazniivih deiani se za-pleniaio. Člen 87 b) Za početje, ki *re na to. da se srbsko ozemlie ali niena del sdoII s tuio državo ali del odtrga od celote: nai se krivec kot izdajnik kaznuie z roblio od 15 do 20 let. Podaljšanje zavezniških pogodb Male antante Zavezniške pogodbe, ki potečejo meseca jumja, bodo z malimi spremembami podaljšane na prihodnjem zasedanju v Beogradu Beograd, 24. aprila, č. Junija poteče rok zavezniških pogodb, sklenjenih med državami Male antante. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, se bodo pogodbe z neznatnimi tehničnimi izpre-membami podaljšale. V tej smeri se že vodijo v Bukarešti razgovori med če- škoslovaškim in jugoslovanskim poslanikom na eni strani ter romunskim zunanjim ministrom Mironescom na drugi strani. Ako vesti ne varajo, se bodo nove zavezniške pogodbe podpisale v Beogradu ali Zagrebu o priliki prihodnjega zasedanja Male antante. Sezonski krediti Narodne banke Za 11. maja je sklicana seja širšega upravnega odbora — Splošna revizija kreditov Beograd, 24. aprila, p. Upravni odbor Narodne banke je razpravljal na svoji sinočnji seji o sezonskih kreditih. Ker je to vprašanje velikega pomena za vse naše gospodarstvo, je upravni odbor sklenil, da postavi vprašanje sezonskih kreditov na dnevni red seje širšega upravnega odbora Narodne banke. Ta seja je sklicana za 11. maj ob 9. dopoldne. Na tej seji se bo razpravljalo o sezonskih kreditih s širšega vidika in bo padla odločitev tudi o sezonskih kreditih, čijih povračilo zapade koncem maja. Na tej seji se bo razpravljalo tudi o splošni reviziji kreditov in skepalo o novih osnovah podeljevanja kreditov pri Narodni banki. Razdelitev dobička razredne loterije Beograd, 24. aprila p. Minister poljedelstva dr. Frangeš je imel danes konferenco s predstavniki razredne loterije. Na konferenci se je razpravljalo o razdelitvi čistega dobička poslednjega razreda. Zatem ie minister poljedelstva ugotovil s predstavniki razredne loterije podrobnosti o sodelovanju razredne loterije pri vpisu delnic novoustanovljene Agrarne banke. Razpis francoskih štipendij Zagreb, 24 aprila p. Francoski konzulat objavlja, da ie francoska vlada, kakor vsako leto, tudi letos razpisala več štipendij za Jugoslovenske dijake, ki so dovršili domače visoke šole in žele nadalievati studi-ie na francoskih zavodih. Tozadevne prošnje je vlagati preko pristojnih šolskih oblasti na ministrstvo prosvete. Interesenti morajo predložiti prošnje opremliene z dokazili dosedanjega študija in osebnimi dokumenti, najkasneje do 30. aprila. Razorožitvena konferenca za zračno vojno Predlog za prepoved metanja bomb na nezaščitena mesta je propadel — Konferenca dostavlja platonično ugotovitev, da s tem ne pooblašča nikogar k takemu načinu vojskovanja Ženeva, 24. aprila s. Pripravljalni odbor I vojna še hujša. Z druge strani ie vojaški TAfn^ihrPrtfl > • Jn...__1.11-. ■ ___1 _ JI_________i t . i • • « razorožitvene konference, je danes zaključil razpravo poglavja o kemični vojni ter obravnaval nemški predlog za splošno prepoved metanja bomb. Ze iz poteka dosedanjih razgovorov je bilo razvidno, da ta predlog v odboru ne bo dobil večine. Glede izida obeh tajnih sej odbora, glede vpraša-šanja kemične vojne ie prečital predsednik splošno sliKO. na katero so navzoči pristali brez nadal.ine debate. Po teh izidih bo prepoved uporabe stTupenih plinov in sličnih bojnih sredstev zavisna od medsebojnih klav zul in bo zaradi tega omejena samo na dižave, ki bodo tako obveznost prevzele Splošna pa bo prepoved bakteriološke vojne. Predlog Rusije, švedske. Nizozemske in Nemčije glede splošne prepovedi metanja bomb za vse vrste letal ie utemeljeval grof Bernstorff s tem, da pomeni metanje bomb neposredno nevarnost za nezaščiteno civilno prebivalstvo In povzroči lahko strašne posledice mestom, ki se ne morejo braniti. Ze na enem izmed redkih zasedanj so belgijski delegati predočili Jasno sliko posledic takih napadov. Bombni napad na Pariz, Berlin ali London bi stal v par urah pol milijona človeških žrtev. Z modernim razvojem avijatike bo postala ta strašna pododbor že pred letom dni priznal, da so letala t bombami eno izmed najvažnejših orožij za napadanje. Razorožitvena konferenca pa zaseda ravno zaradi tega, da bi onemogočila vsak napad. Nato ie bil predlog v poimenskem glasovanju proti glasovom Nizozemske, Švedske, Kitaiske. Rusije iti NemčiJe odklonjen. V dodatnem glasovanju se je enodušno ugotovilo, da se s to odklonitvijo nikakor ne daje pooblastitve za zračne napade na civilno prebivalstvo. Ženeva, 24. aprila p. Predstavniki Francije, Jugoslavije, Češkoslovaške. Poljske in Grčije v komisiji za razorožitev so imeli snoči v hotelu Bergues krajšo konferenco, na kateri so razpravljali o razorožitvenem predlogu ameriškega delegata Gibsona. Zatem so razpravljali o delu razorožitvene komisije Sklenjeno je bilo. da preložilo posamezni delegati ameriški predlog svojim vladam v oceno in odločitev in da počakajo na podrobna navodila svojih vlad. Po tej konferenci Je Imel francoski delegat Massigli sestanek s predstavnikom An« gjlje, Cushendunom zavoljo proučitve raz-orožitvenega predloga ameriške vlade. Važna faza v razvoju sovjetske Rusije Kongres v Kremi ju bo določil nove smernice za politiko napram kmetom — Stalin si pomišlja nastopiti proti desničarjem Moskva, 24. aprila a. V Kremlju Je pričel zasedati včeraj XVI. kongres komunistične stranke Rusije, ki se ga udeležuje nad 300 delegatov s pravom glasovanja in okoli 600 s pravom posvetovalnega glasu. Na dnevnem redu je odobritev in razprava o novem petletnem Stalinovem načrtu za in-dustrijalizacijo Rusije, dalje vprašanje pomoči poljedelski panogi in določitev politike napram kmetom. Predmet razprav bo tudi čiščenje v komunistični stranki, v kateri so pričeli dvigati glavo desničarsko ln konservativno razpoloženi elementi. Splošno se pričakuje, da bo Stalin poskusil Izriniti iz političnega biroja predstavitelje desničarskih oportunistov Teniškega in Buharin«. Po mnenju poznavalcev razmer v ruski komunistični stranki razpolaga Stalin z dovolj Jako večino za sleherni korak, ki bi bil naperjen tako proti desničarskim kakor levičarskim elementom v stranki, ki poskušajo vplivati z nedovoljenimi sredstvi na razvoj komunističnega režima v Rusiji. Zanimivo je pri tem to, da trdijo predstavniki desničarjev in levičarjev, da sloni Stalinova večina le na bajonetih GPU. ki stoji vsa za Stalinovim nasilnim in po diktaturi oseb stremečim režimom. Moskva. 24 aprila d. Na zasedanju XVI. kongresa komunistične stranke Rusije se Je izkazalo, da tajnik političnega biroja Stalin še ne misli podvzeti proti voditeljema desničarjev Buharinu in Tomskemu nikakih korakov Zaradi tega bosta ostala oba še nadalje člana političnega biroja. Na ta način se je izognil Stalin obračunu in mer-ienju moči med pristaši centruma in desničarskimi konservativci Glavni pomen tega sklepa Jt v tem. ker se Je izkazalo, da se Stalin očlvldno pomišlja nastopiti proti konsrrvativcem z istimi sredstvi, kakor jih Je uporabil proti levičarskim pristašem izgnanega voditelja Trockega. Yažna konferenca o pravilniku k novemu trošarinskemu zakonu Pravilnik bo predvideval po dosedanjih zagotovitvah važne olajšave za vinogradnike in vinske trgovce odnosno gostilničarje Beograd, 24. aprila p. Včeraj In danes so se vršile v ministrstvu financ konference glede pravilnika k novemu trošarinskemu zakonu. Konferencam so prisostvovali kot zastopniki slovenskih vinskih producentov g. Lovro Petovar kot odposlanec vinskih trgovcev g. Klotar Bouvler ter kot zastopnika srbskih vinskih producentov, trgovcev in slivarjev gg. Neslč iz Beograda in Bruno Mozer iz Zemuna. Tekom obeh konferenc, Id so trajale nad 4. ure. Je pokazal pomočnik ministra financ g. Gospodnetič veliko razumevanje za Iznešene težnje in zahteve delegacije. G. Gospodnetič Je obljubil, da bo predlagal ministru financ naslednje olajšave: 1) Vino pride pod kontrolo, čim zapusti produeenta, a trošarino se plačuje o priliki vkletenja v kleti kupca, trgovca aH gostilničarja (pri prehodu v druge roke). 2) Trgovci z obratom preko 1000 hI dobe svobodna skladišča, do katerih imajo dostop samo kontrolni organi. Zakonito dopuščene manipulacije se smejo vršiti v svobodnih skladiščih brez predhodne prijave. 3) Transportom bo priznan mesečno pol-drugodstotni kalo, na ime sušenja pa pol-odstotnl odpis. Vinski mošt bo podvržen le kontroli. V zapisnik se vpiše samo količina čistega vina. Pri plafievanju trošarine od vina, ki bo spuščeno Iz svobodnega skladišča v promet bodo dovoljeni primerni krediti z bančno garancijo. Za trošarino od vina v svobodnih skladščih ne bo treba zalagati drugega jamstva kakor blago samo. 4) Na zaloge vina ln žganja, M so bfle popisane 15. aprila, bodo dovoljeni onim interesentom, ki razpolagajo s svobodnimi skladišči, krediti na ta način da na prošnjo lahko plačajo trošarino v obrokih do 1. Januarja 1930. 5) G. Gospodnetič Je obljubil, da bo predlagal ministru financ, naj se pri pošiljkah preko 5 hI Izterjuje trošarina ne od pošiljatelja. temveč od sprejemnika, vendar pa le v primeru, da pošlje trgovec blago po železnici. . . , ,, .... 6) Ako Je lastnik svobodnega skladlSCa obenem posestnik vinograda, kjer vkletufe v lastni kleti svoje proizvode. Je ta klet le pod kontrolo ln se ne smatra za svobodno skladišče, za katero Je treba plačati trošarino. Deputacija Je zatem zahtevala, naj H se trošarina na žganje znižala na ta način, da bi bila za trgovca na veliko lestvica alkoholne stopnje nrirodnega žsrarja to'lka. kakor znaša alkoholna stopnja špirita. Deputacija je protestirala proti temu. da se v državi, ki ima mnogo producentov priročnega žganja, daje prednost Špirita. Nabav- na cena iplrita znaša 8 Din z državno ia oblastno trošarino pa 36 Din, dočim stane prirodno žganje 30 Din s 23 Din oblastne in državne trošarine skupaj 53 Din. Glede te poslednje zahteve pa deputaciji zaenkrat od merodajnih strani ni bilo dano nikako zagotovila Zahteve hercegovskih vinogradnikov Sara jera, 24. aprila, n. Občinski svet v Mo-■tarju je sklenil, da se predloži poljedelskemu ministrstvu prošnja x zahtevo, da se Hercegovina kakor otok Brač proglasi v korist vinogradnikov za zaprto ozemlje. Herce^o-▼inski vinogradniki zahtevajo, da bi bili oproščeni pri izvozu vina državne trošarine v znesku 1000 Din za vagon in 500 Din samoupravne trošarine. Zahtevo utemeljujejo s tem, da hercegovinski vinogradi mnogo trpe uradi trtne uši. Zanimanje angleških finančnikov za Jugoslavijo Beograd, 24. aprila, p. Iz Londona poro-čajo. da se Je tjakaj povrnil naš londonski poslanik Djurlč. Po svojem prihodu le stopil v stike z oglednimi predstavniki visoke finance. Konference našega londonskega poslanika »o v zvezi z velikim zanimanjem, ki ca v poslednjem Času kaželo ugledne londonske denarne skupine za našo država Londonski finančniki so prejeli o naši državi In nlenem sedan'em gospodarskem položaju povsem ugodne Informacije in so voljni stopiti z našo državo v tesneiše finančne stike. Investicijsko posojilo beograjske občine Paril, 24. aprila, p. V tukajšnjih finančnih krogih ee je zadnje dni pojavil predlog o velikem posojilu, ki se namerava ponuditi prestolnici SHS Beogradu. Posojilo bo dano za daljli rok in bo služilo dokončanju velikih investicijskih gradenj beograjske občine. f Koncentracija ministerijalnih uradov Beograd, 24. aprila, p. Ministrski predsednik general Pera Zivkovič je danes pregledal vse oddelke ministrstev, ki so se zadnje dni preselili v nova poslopja, odnosno v nove prostore. Izrazil je svoje zadovoljstvo tiad koncentracijo uradov, ki sedaj niso več raztreseni po vsem mestu in upa. da bo s*daj tudi poslovanje mnogo olajšane io pospe* len«. »JUTROt St. 96 Cetrfek, 23. IV. 1929 Ljubljanski proračun defrnitivno sprejet Ob navzočnosti kvalificirane večine in sodelovanju občinskih svetnikov iz vseh bivših strank - Senzacionalna razkritja prof. Jarca o poskuseni sabotaži obč. dela Značilna izjava obč. svet. Rutarja Razkritja obč. svet. prof. Jarca Ljubljana, 24. aprila. V dveh po (edem ur trajajočih sejah je obč. »vet ▼ ponedeljek ki torek izvedel generalno debato o računskem zaključku za L 1928 in o proračunu za leto 1929. ter začel t današnji seji špecijalno debato. Kmalu po 5. uri je žrpan dr. Puc otvoril sejo m konstatiral sklepčnost. Pozdravil je občinskega »vetnika prof. Jarca, ki je dasiravno ie n« popolnoma restavriran od svoje nezgode, prišel na današnjo sejo. da »odeluje pri sklepanju o mestnem gospo« darstvu. živahno odobravanje in ploskanje ▼seh navzočih občinskih svetnikov je po« zdravilo došlega občinskega svetnika prof. Jarca. Kraljev protektorat nad ljubljansko univerzo Nato je župan dr. Puc sporočil, da je Nj. Vel. kralj odločil, da sprejme protek« torat nad našo univerzo in dovolil, da no« ti naslov našega najvišjega prosvetnega hrama ime Nj. Veličanstva kralja. (Nav» dušeni živio klici.) Mislim, da se zavedate, le nadaljeval župan, važnosti te odločitve. Vsako leto smo imeli doslej težkoče, ter ■e nam je pretilo, da se hoče ukiniti naša najvišja znanstvena institucija. Nj. VeL kralj je pokazal svoje zaupanje v našo uni« verzo s tem, da ji je dal ime, s tem smo p« tudi rešeni skrbi Predlagam, da pošlje« mo Nj. Vel. kTalju nastopno brzojavko: »Ma svoji te ji dne 24. aprila, je občinski tvei ljubljanski z radostjo sprejel vest, da je Vaše Veličanstvo dovolilo, da univerza v Ljubljani nosi v svojem naslovu visoko ime Vašega Veličanstva. Občinski svet ljubljanski je globoko hvaležen Vašemu Veličanstvu za ta dokaz naklonjenosti, do naših nafviijih narodnih Institucij in Ide* alov. Smatra obenem to naklonjenost za odlikovanje našega mesta in zato Vašemu Veličanstvu hvaležno izraža svojo neomaj• no udanost.< Občinski svet je z navduše» nnm ploskanjem in burnimi živio klici spre« jel predlog g. župana na rnanje. Specijalna debata o proračunu Nato je župan dr. Puc otvoril specljal« no debato o proračunu mestnega zaklada za leto 1929. Referent finančnega odseka obč. svet. Ivan Tavčar ja poročal, najprej o računskem zaključku za 1. 1928. in nato o proračunu. Naglašal je, da je bil proračun v finančnem odseku iprejet brez vsakega ugovora navzočih čla> nov. Vsi predlogi, ki so bili iznešeni od ttrani članov finančnega odseka, so se ko* Ukor toliko upoštevali, razen pTedloga obč. svet. Urafnika o obdavčenju vrednosti za« r2di devalvacije hipotek, katerega pa vodi odsek v evidenci. Očitek, da ni bilo tako je torej neresničen. Nato je poročevalec pojasnjeval posamezne postavke proračuna mestnega zaklada. K točki o občinskih davščinah je predlagal tri nove davke, ln sicer: 1. davek na nezarldane parcele, ki se bo stekal v stanovanjski fond. Izmera dav« ščine znaša za vsak kvadratni meter po 5 Din, odnosno 1 Din. kar je odvisno od lege dotične parcele. Nadalje je predlagal 2. občinsko davščino na zavarovalne po* lice proti požaru, ki znaša 10 odst. od za» varovalne premije. Ta davščina se bo ste« kala v fond za mestno gasilno brambo. 3. takso za predelavo stanovanjskih pro> ttorov v poslovne lokale. Ta taksa se bo plačala ▼ izmeri 2T0 Din od vsakega kva* dratnega metra. Zato so pa predvidene premije za predelavo poslovnih lokalov v stanovanjske prostore. Predlagane občinske tfavščine so prora« čunjene: Mestna trošarina na . . . Odškodnina za pobiranje drž. trošarin« Tehtarma . . . , Uvoznina . . . . Težnina . . . , Tržna pristojbin« . * . < Mestarina ..<»*< Gostaščina ...»»< Kanalska pristojbina . . , Portaini davek..... Davščina na prenočišča, k! je znižana od 30 na 15 odst........ Davek za predelavo srtano« vanjskih prostorov . . Davek na zavarovalne pre« mije ...... . Prirastkarina ..... Davščina na nezazidano parcele ...... Davščin« na listke elek« trič. cestne železnice . . „ 370.000 Davščina na vozila. . -. . „ 400 000 Občinske takse...... 350.000 Opominarina ..... „ 50.000 » « » . f » Din 14,282.130 183.548 „ 130000 „ 4,000.000 „ 1,030.000 105000 10.000 „ 2,900.000 650.000 30.000 400.000 100.000 250.000 500.000 120.000 Din 25,140.678 Občinske doklade na državne davke so proračunjene na 7.200.000 Din. K sklepu svojega poročila je predlagal poročevalec finančnega odseka, naj občin« ski svet sprejme računski zaključek za 1. 1928. in proračun mestnega zaklada za 1929 v obliki kakor ga predlaga finančni odsek. 2upan dr. Puc Je otvoril debato. Obč« svet« Likar naglaša, da je kupna moč konzumenta padla, zaradi tega tudi lanski rroračun, sestavljen na bazi gotovega konsuma, nI uspel. Prehrana še vedno nI na tel višini In v takem obsegu, kakor pred vojno. Govornik je proti Indirektnlm davkom na kon-zumne predmete, ter zahteva, da se morajo ti davki revidirati Zato je tudi protiven. da se v letošnjem proračunu navijajo davki za 2 milijona več. nego lansko leto. Zaradi tega ne more glasovati za proračun. Nato Je povzel besedo obč. svet. prof. Jarc. Zaradi bolezni se ni mogel udeležiti sej finančnega odseka, zato se ne spušča v meritum. Pojasniti hoče, zakaj je omogočil sklepčnost občinskega sveta. Prišel sem, je naglasil govornik, da se zavzamem za avtonomijo našega mesta (bravo-klicl, ploskanje) in da omogočim, da bo občinski svet s kvalificirano večino sprejel svoj proračun. S tem bodo preprečeni temni načrt! In Intrige, tem boli. ker so te Intrige čisto posebnega značaja. Cul sem, da se ]e od Izvestne strani stavila g. županu oferta, na] bi se ustanovila nova grupaclla, tako rekoč nova stranka z nekaterimi gospodi lz bivše SLS, pri čemer na] bi se delalo na Izključitev z. Korošca. Proti taki miselnosti le naperjena današnja moja navzočnost: Proti komlsarMatu za avtonomijo naše bele LJub-IJane. (Živahno ploskanje.) Obč. svet dr. Rožič je imel včeraj zanimiv govor. Res je: Grunt mora iti na kant, ki menjava svoje gospodarje. Bil sem poslan v to zbornico, da pomagam ustvariti koalicijo dela. Orehi, ki so se tukaj očitali, ne izvirajo iz naše dobe, nego lz prejšnje dobe. G. Ivan Hribar se je v seji obregnil ob prejemke delavstva in Je naštel mnogo slabega v mestnem gospodarstvu. G. Hribar le pozabil, da bo moral občinski svet popraviti njegov regulačnl načrt. Kdo le zidal Tivoli? Kdo le zidal ponesrečeni Mestni dom? Kdo le zidal ljudsko kopel, ki ]e v posmeh? Kdo Je oče teh čudovitih zgradb? (Klici: Hribar!) Bodimo vendar vsaj nekaj skromnejši! Uspeh občinske koalicije je bil, da se Je dvignil kredit mesta Ljubljane, da Ljubljana dobi v inozemstvu in doma posojila. Ako se Je razširila mestna elektrarna, se Imamo zahvaliti lastni korajži, kljub temu, da so dl-ferirala mnenja Izvedencev na tako čuden način. Ob avtobusnem načrtu Vič-Ježica Je bila prva sumnja, koliko provizije je vrglo. Danes bodo rekli, da so nas šest, ki nismo hoteli z g. Sernecom, župan ali pa večina podkupila. Mi smo pripravili, da se razširi tramvaj. Pa obligacijsko posojilo! Bil sem na Dunaju pred Božičem ln tam mi Je ravnatelj neke banke (Ime ravnatelja in banke sta na razpolago), ki je fi-nansirala avstrijska posojila, rekel: »Jugoslavija, danes država, ki se šele razvija, dobiva inozemska posojila za 1 in pol •/• dražje nego druge države. Obrestna mera, ki ste Jo vi dosegli, odgovarja razmeram na denarnem trgu.« Merodajen gospod na vladi se je izrazil, da bi on z obema rokama zagrabil, če bi država pod takimi pogoji dobila posojilo. Danes, ko bo sprejet proračun bi bilo treba, da stremo staromlsel-nost. Prosil bi one, ki so stari politični borci: Kadar bodo prišla na razpravo gospodarska vprašanja, nai pozabijo na politična prllatellstva. ln naj vprašajo le svojo vest Tako bomo vršil! tisto poslanstvo, ki nam ga Je poveril NJ. Vel. kralj po 6. Januarja. ko nam le Izroči! zastopstvo mesta Ljubljane. Globok vtis pro!« Jarčevega govora Izvajanje obč. svet. Jarca so napravila na obč. svetnike najgloblji vtis. Njegovo razkritje o ozadju včeraj in danes posku-šane sabotaže majhne grupe obč. svetnikov pa je delovalo naravnost senzacijonal-no. Sedaj se vidi, da so hoteli gotovi ljudje preko občinskega sveta Izvesti politično strankarsko intrigo ter angažirati neinte-resirane ljudi za interna razračunavanja. Zasluga vseh obč. svetnikov brez razlike mišljenja in nekdanje strankarske orijenta-cije je, da se nakana ki je bila v direktnem nasprotstvu ? nalogam), poverjenimi obč. svetu od Nj. Vel. kralja, nI posrečila. Zaključnemu apelu prof. Jarca je sledilo živahno odobravanje in ploskanje v celi zbornici Proračun sprejet Ker so se ostali prijavljeni govorniki odpovedali besedi, Je župan odredil glasovanje. Pri glasovanju Je obč. svet Rutar kot pripadnik krščansko-socialnega pokreta pre-čital senzacijonalno izjavo Občinska politika bi morala biti Izvzeta Iz okovov ozkega strankarstva in imeti pred očmi ie dobrobit občanov. Konstatirati moram, da se je morala skvarjene politike prenesla tudi v to dvorano. Iz debate o proračunu smo delavci obogateli za nekaj neizpodbitnih dejstev. Doživeli smo, da so bivši iunkcijonarji bivše SLS odobravali in podpirali napade na ljudsko politiko bivše Zveze del. ljudstva- katero je bivša SLS bila proglasila za svojo. Tako postopanje ne odgovarja moralnim pojmom poštene družbe in odločno ga obsojam. S tem pa ne odobravam delovanja nedavne magistratne koalicije. Konstatirati moram nadalje, da se poskuša od nekaterih reakcijonarjev uvesti na občinskem magistratu zopet stari okosteneli predvojni sistem, ki so ga upeljali ravno ljudje, kakor g. Ivan Hribar. To Je nazadnjaški in nesocialnl sistem, ki Je poznal Ljubljano le kot malomeščansko »dolgo vas«. Občina potrebuje življenja, modernega razvoja, predvsem v socialnem pogledu. Zato mora biti naloga nad vse, ki nam Je dana v skrb- dobrobit občine in občanov, da se čim prej razmere urede in da se pod temi vidiki sestavlja tudi proračun. Sedanji proračun ne ustreza dovolj mojim nazorom, zato bom kot krščanski socialist glasoval proti. Glasovanje 2upan Je nato ugotovil, da Je prisotnih 33 obč. svetnikov in le torej navzoča kvalificirana. dvetretjinska večina. Opravičila sta odsotnost obč. svet. Urbas in dr. Go-sar, abstinirali pa so se od dela obč. svet. inž. Sernec, I. Hribar, Jeglič, dr. Jerič, Sabore* Oh®, dr. Ravnihar, Me*«, Krvi- na, Osana, dr. Puntar, dr. Rožič in Musar. Računski zaključek z* L 1928 In proračun mestnega zaklada sta bila nato sprejeta a 26 proti 6 Klasovom. Ravno tako so bila, deloma soglasno, odobrena poročila ln računski zaključki o 6% obligacijskem posojilu, o meščanski Imovini, o amortizacijskem zakladu mestnega loterijskega posojila in o mestnih podjetjih. Na koncu seje Je obč. svet Tavčar opozarjal, da Je danes ljubljanski patron sv. Jurij. Obč. svet ga Je dobro proslavil: odbil je napade na občinsko avtonomijo In manifestiral je za pošteno in redno delo. Govornik Je opozoril tudi na to, da Je danes obletnica obiska zastopnikov zlate Prage ter predlagal, da se pošlje praškemu županu pozdravni telegram, kar Je bilo sprejeto z živahnim odobifivanjem. Z zahvalo obč. svetnikom za požrtvovalno delo je župan ob 20. zaključil proračunsko zasedanje. Novi komandant dravske brigade Beograd. 24. aprila, p. Kralj Je danes na predlog ministra vojske ln mornarice podpisal ukaz o Imenovanjih v vojski ln mornarici. Med drugimi je Imenovan za komandanta dravske peša-dljske brigade brlgadnl general Žlvko Stanisavljevlč, doslej načelnik oddelka glavnega generalnega štaba. Zakon o državnih cestah Včerajšnja seja VZS Beograd, 24. aprila, p. Danes popoldne se je vršila seja Vrhovnega zakonodajnega sveta, ki je nadaljeval s proučevanjem zakonskih predlogov posameznih ministrstev. O seji je bil zvečer izdan naslednji komunike: »Vrhovni zakonodajni svet Je Imel danes popoldne od 3. in pol do 7. sejo. Razpravljal je o zakonskem načrtu o državnih cestah. Seji je prisostvoval v imenu ministrstva za javna dela načelnik tega ministrstva Trifunovič. Razprava o tem zakonskem predlogu je bila na današnji seji končana. Prihodnja seja se bo vršila 26. aprila z dnevnim redom: razprava o zakonskem načrtu o nedržavnih cestah. Kakor izve vaš poročevalec, je Vrhovni zakonodajni svet odobril zakonski načrt o državnih cestah v malone neizpremenjeni obliki, kakor je bil predložen od ministrstva za javna dela. Jutri odpade seja Vrhovnega zakonodajnega sveta. Dopoldne se vrši sestanek med trojico članov Vrhovnega zakonodajnega sveta in načelniki ministrstva javnih del. V razpravi bo zakonski osnutek o nedržavnih cestah. Dr. Štampar se je vrnil iz Nemčije Beograd, 24. aprila, p. Iz Nemčije se je vmil načelnik higijenskega odelenja mi« niatrstva za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Andrija Stampar. Načelnik Stampar je imel v Nemčiji večje število predavanj o zdravstvenih in higijenskih ustanovah ter o higijenski politiki v naši državi Hkratu ie dr. Stampar proučeval najmodernejša higijenska in zdravstvena stremljenja v Nemčiji. Izseljeniški problem Beograd, 24. aprila, p. V kabinetu mm!« stra za socijalno politiko se je vršila kon« ferenca, ki so ji prisostvovali minister za socijalno politiko dr. Mate Drinkovič, naš dosedanji poslanik v Buenos Airesu Griso» gono šef izseljeniškeg« odelenj« ter šef kabineta dr. Batom. Na seji se je razprav« ljalo o okolnostih, pod katerimi se zadnje čase vrti izseljevanje naših državljanov v Južno Ameriko in posebej v neke zdravst« veno malone popolnoma okužene pokrajl« ne Argentine. Sklenjeno je bilo ukreniti vse potrebno, da se izseljevanje v take po« krajine popolnoma prepreči in da se od« pomore izseljenikom, ki so zašli v bedo. Sprejemi pri poljedelskem ministru Beograd, 24. aprila. Kabinet ministra za poljedelstvo objavlja, da bo sprejemal minister občinstvo vsak delavnik od 12. do IU ure. Poslanik Galli od dr. Krnnanu-difa Beograd, 24. aprila, p. Danes Je bila opažena dolga konferenca med italijanskim poslanikom v Beogradu Gallijem in namestnikom ministra zunanjih del dr. Kosto Kuma-nudijem. O konferenci ni bilo izdano za javnost niknko poročilo. Gradnja delavskih stanovanj v Sarajevu Sarajevo, 24. aprila, n. Sarajevska borza dela je razpisala zidarska dela za gradnjo 60 delavskih stanovanj, ker je ministrstvo za socijalno politiko dalo borzi na razpolago kredit 4 milijonov Din. Mestna občina sama je tudi dovolila borzi iz svojih sredstev kredit 4 milijonov Din. Stanovanja prično graditi že meseca maja. Pred zanimivo razpravo v Beogradu Proces proti gen. dir. Stamen-kovrcu in tovarišem Beograd, 24. aprila, p. Preiskava proti bivšemu generalnemu direktorju ministrstva za šume in rudnike Stamenkovidu in njegovim tovarišem je zavriena. Minister za šume in rudnike inž. Radivojevid je zahteval od državnega sveta dovoljenje, da vloži obtožbo in da se izvede postopanje. Državni svet je tej zahtevi ugodil. Za razpravo proti direktorju j Stamenkovidu in njegovim tovarišem vlada v beograjski javnosti ogromno zanimanje. Obtoženi Stamenkovid, ki je bil še ob ustanovitvi naše države siromašen Človek in brez premoženja, spada sedaj med najbogalejBe i beograjske rentnike. t Razprava zoper Suniča zaključena Razsodba bo objavljena šele 1« maja — Državni pravdnik zahteva smrtno kazen, branitelji pa oprostitev Zagreb, 24. aprila, n. Danes ob 9- dopoldne se Je nadaljevala razprava proti Sunidu. Razprava je bila danes končana. Sodba bo izrečena šele prihodnjo sredo 1. maja ob 11. dopoldne. Ker je bilo zasliševanje prič že včeraj zaključeno, je bila današnja razprava posvečena zgolj govorom državnega pravilnika in braniteljev. Državni pravdnik dr. Ruiid Je govoril dve uri ter Je med drugim izjavil, da vztraja pri obtožbi, ker je razprava dokazala, da je obtoženi Josip Sunid storil dejanje z namenom in voljo, da ubije Ristovida. Zagovor, )d generalnega direktor!« osrednletra urada za zavarovanie delavcev v Zagrebu, dr. CHaserla. Na konferenci so bila proučevana razna vorašan:a socialnega zavarovanja, kakor tudi stališča, ki jih napram tem vprašanjem zavzemaio ds-lojemalske organizacije !n delodajalci Končno ie ministeT za sodlalno oolitiko dr. Drinkovič pretresa! z generalnim direktorjem dr. Glaseriem vorašanie preureditv« uprave osredn^ga urada kakor tudi ostalih okrožnfh uradov. Avstrijski krizi ni konca Dunaj, 24. april«, g. Kandidatura dr. Mittelbergerja za mesto kancelarja je od« pravljena. Landbund je na popoldanski se« ji odklonil to kandidaturo iz načelnih raz. logov. V parlamentu se zatrjuje, da so kr» ščanski socijalci sedaj odločeni sestaviti manjšinsko vlado in sicer brez ozira na Velenemce in Landbund V krščansko so« cijalnih krogih računajo stem, da jih bodo ▼ onih vprašanjih, glede katerih je prišlo že do sporazuma v parlamentu podpirali socijalni demokrati. Kdo bo novi kandidat krščansosocijalne stranke, še ni znano. Tudi v Rumuniji preoovedane 1.-majske proslave Bukarešta, 24. aprila, p. Notranjie ministrstvo je prepovedalo za 1. maj vse običajne proslave, povorke in manifestacije. Dovoljena so po predhodnem odobrenju pristojnih oblasti samo zborovanja v zaprtih prostorih. Po razbitju reparacijske konference Pariz, 24. aprila a. VpraSanJ« reparrcUsk« konference »e nahaja »a nrrtnri točki. Vrše p« s« Se privatni razgovori med posameznimi de-*estaci>ami, o katerih vsebini pa ni mezoie zve« deti ničesar točcejšega. Polet „Grofa Zeppelina" Friedriihshafpn. 24. aprila. Včeraj opoldne je odplul ob 1.32 zrakoplov »Grof Zeppelint na svojo druso vožnjo nad Sredozemskim morjem. Zrakoplov vodi zopet kapetan dr. Eckener. Vsi prostori za potnike so oddani, najsi je stala vožnja 200 dolarjev. Večina potnikov je Avstrijcev. Zrakoplov je letel v smeri proti Marseillesu in je bil ob 16. nad Chg-lon-sur-Saone. Od tu je plul v jugozapadni smeri preko Perpignana in Alicanta na Gibraltar. Lisabona, 24. aprila, a. Ob 8. ponoCl Je bil »Grof Zeppelin« zapažen nad Coruno ter je plul v južni smeri ob špansko - portugalski morski obali. Ob 10.30 je preplul glavno mesto Portugalske Lisabono, kjer je napravil več krožnih poletov nad mestom. Zrakoplov je pozdravila eskadrilja portugalskih vojnih letal, ki ga sedaj spremljajo proti španski meji. Lov za zračnimi rekordi London, ZA. aprila s. Dva angleška vojaška letalca »ta davi ob 11. nri startala z letališča Cnaowe!! z orjaškim letalom, ki Je imelo na krovu 1000 salonov bencina. Letalca nameravata vreS distančni svetovni rekord t letali. Polet Je usmerjen proti Indiji. Letalo Je eno-kriiao k posebej rrrajeoo u ta peleit G. Mies pride najbrže v Ljubljano D«naj, 24. aprila, g. Vašemu dopisnika J« izjavil nogometni sodnik Mies, ki je bil, kakor znano, predlagan, da sodi prvenstveno tekmo Primorje : Ilirija, naslednje: Zelo sem bil vzradoš^en, ko sem dobil povabilo, naj pridem v Ljiubl.feino. Zelo se ve« selim, da mi je dana prilika, da posetim in spoznam to mesto. Po možnosti bom sledil temu povabilu, vendar pa to ni odvisno samo od mene, ker Ima izreči svojo besedo še kolegij nogometnih sodnikov. Nameravam v soboto zjutraj odpotovati v Ljubljano, kamor bom prispel zvečer. Žalibog bom moral Ljubljano že zapustiti v nedeljo zvečer, ker moram r ponedeljek ropet nastopiti rrojo službo. Pomlad in snežni viharji v Nemčiji Berlin, N. eprita j. Dočim poročajo )s Jn£a* NemSJ«, da je pričelo drevje cvesti, rlada ▼ zor a tem delu Srednje Nemčije in v severni Nemčiji 5« huda rmta. Na Snežki *o dav< bele-»Ji 14 »top-jii mraza. Povsod lefi nov snet, U sesa slcoraj v dolin«. V Berite« in ob obaM vzhodnega morja »o danes ponovno divjali scej-ni meteži; temperatura je znašale 2 do 3 stopinji nad ničlo. Kakor napovedujejo vremenske postale, še ni pričakovati spremembe na boliš«. Gozdni požari v Franciji Pariz, 24. aprila a. V btiim' Rheinusa io Eper-naya so pogorel! relfki gozdni kompleksi. Po-lar Je nastal zaradi neprevidnosti poljedelcev, ki so srrabiH stel^o. Nesreča pri francoskih vojaških vajah Eptnal, 24. aprila d. Pri vaiaJj balonskega ba-tailofla s« je nenadoma iztrgal i* rok opazovalni ziakoplov. Ker )e bil sunek močen in povsem nepričakovan, }e ostalo v mrežah zrakoplova reka) vojakov, ki so padli iz večje višine na tia. Pri tem se Je e« vojak ubil. eden te Sko ia dva labko ranila. Mednarodno tihotapstvo z opijem Bavana, 24. aprila d. Tajna pollcDa Je ar*« tirala dva kubanska častnika, nekega carinika in osem drugih oseb, ker so obdolženi velikih tihotapstev opija v vrednosti nad 60.000 dolarjev. Ker so v tej aferi prizadeli tudi evropski mednarodni tihotapci. J« pričakovati zanimivih aretacij tudi v Berlinu io Parfzn, loot sedežih mednarodnega tihotapstva c mamili. Hemljski trg 2atec, 24. aprila h. Zanimanje živahno. V 2st-cu Je znašal promet 100 stotov. Na deželi sa Je nakupovaV) mnogo. Cene so znašale od K j 1000 do 1200. i m Kralj botruje 21. otroku ŠL Janž, 24. aprila Družino posestnika Alojzija B e c a D2 j•). leto. Služil je ravno pol stoletja pri železnici in uživa danes celih 285 Din meseine miloščine. Odstranjevanje nevarnega plazovja Hrastnik, 24. aprila. Nevarno plazovje na Brnici z Dacarjevega hriba že dalje časa odstranjujejo in skalovje razstreljujejo. Odstranjevanje in razstreljeva-nje je zelo težavno. Skale razstreljujejo zgoraj, in materijal ee v3ipa na cesto. Zato je cesta zaradi opasnosti zaprta tudi za osebni promet. Odstranjevalna dela bodo trajala Se vež mesecev. Okrajni zastop pripravlja od plazovja do kotline ob potoku, kamor nameravajo vsipani materijal odstraniti, ozkotirno železnico in bodo delavci v vozičkih odvažali materijaL Smrtna nesreča radarja Trbovlje, 24. aprila Včeraj dopoldne se je smrtno ponesrečil v revirju »Agnes« 29-letni rudar Jožef Sel-šek. Porival je voziček v rovu proti jašku, da ga zapelje na dvigalo. Dvigalo še ni bilo na mestu, zaradi česar je zgrmel voziček in z njim Selšek v globočino. gotovo nad 60 m. Obležal je na mestu mrtev z razbito glavo. Pokojni Selšek se Je šele pred letom oženil ter zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka. Selšek je bil dober delavec. Pogostih nesreč so delavci često sami krivi, ker ravnajo pri delu večkrat neprevidno. Podzemsko delo se vrši na akord. Da bi čim več zaslužili, se pri delu žurijo, pri tem pa pozabijo na lastno varnost. Pred kratkim se je dogodila enaka nesreča na za -padnem obratu._ Uboj na Vrhlogih Slovenska Bistrica, 24 aprila Stara pesem: alkohol, izzivanje, pretep, noži — smrtna žrtev. Koliko mladih slovenskih življenj Je že moralo v preranl grob, koliko zla Je že prineslo prekomerno uživanje opojnih pijač! Mesec za mesecem se ponavljajo te tragedije med našim kmečkim ljudstvom, zlasti v vinorodnih krajih, kjer gloda alkohol kot rak-rana na naši mladini. Na Vrhlogih pri Slovenski Bistrici so v soboto zvečer fantje popivali pozno v noč. Med njimi sta bila tudi 19-letni ključavničarski pomočnik Leopold Dolničar, sin železničarja. ter 30-Ietni posestniški sin Fran Sajko. V vinskem razpoloženju je padala beseda za besedo in razburjenje Je naraščalo Še preden Je spoznal Sajko kritičen položaj, že se Je zasvetil odprt žepni nož. ki ga je Dolničar porinil Sajku z vso silo v levo stran prsi. Prerezal mu Je žilo odvodnico in tudi eno rebro. Težko ranjeni Sajko se Je takoj zgrudil na tla. Silno Je krvavel in bilo je Jasno, da zanj nI več rešitve. Še preden Je prišel zdravnik Iz Slovenske Bistrice, Je Sajko podlegel hudi poškodbi zaradi Izkrvavljenja. Dolničarja so orožniki še istega dne aretirali ter odvedli v sodne zapore v Slovenski BistricL Kosti so kradli Ljubljana, 24. aprila h železniških vagonov poleg glavnega kolodvora je jela v poslednjem času zopet zmanjkovati različna roba. Zdaj, ko je ponehal mraz raznim tatovom ni več posebno mar za premog in drugo kurivo, ki ga tudi ne morejo spraviti v denar. Pa se najde kaj drugega! Tam na »rampi« so imeli detektivi zadnji čas priliko, opazovati razne sumllive individuje pri važnih posvetih. tičočih se nedvomno manevrov za vlome v železniške vagone. Posebno agilni in podjetni so se zdeli postopači Tine, Avgust ln Tonček, ki so vsi brez stalnega bivališča in brez zaslužka, pa neprestano žejni Ko se Je oni dan zvečerilo, so se šetali ti trije ptički nekaj časa po Masarj kovi cesti in opazovali mimoidoče. Okrog polnoči pa so se splazili nazaj proti rampi, poče-nili v temi pod prvi vagon, nakar so se oprezno kakor mačke spustili na vagone in pričeli stikati za raznimi predmeti. Imeli pa so neverjetno smolo. Šele po dolgem brskanju je iztaknil Tonček odprt vagon, ki pa Je bil napolnjen s — kostmi. — Eh, dobre bojo . . . Tudi te se dajo spraviti v denar! je menil Tonček. Skočil je iz vagona in poiskal tovariša, ki sta čepela pod nekim bližnjim vagonom in obupano buljila v konice čevljev. — Z menoj, bratca! je pošepetaJ Tonček ln potegnil tovariša za rokave. Sledila sta mu brez besede in kmalu so se znašli vsi trije na vagonu, kjer se je v vrečah nahajalo par tisoč kg starih kosti. — Kar je, je dobro! so se strinjali vsi in pričeli skladati vreče z vagona na tla. Tekom pol ure so odnesli nekaj vreč v pripravljeno skrivališče za kurilnico, kjer pa se je nenadoma pojavila temna senca čuvaja. Sledila je krepka kletvica, z vriskom stroja se je pomešal presenečen vzklik zalotenih tatov. Kakor bi treščilo, so se ta-tiči razkadili vsak v svojo stran, vreče pa seveda pustili na mestu. Čuvaj je vreče odnesel na kolodvor ter jih izročil v varstvo železničarjem. Takoj nato je obvestil o zadevi nekaj stražnikov na kolodvoru, ki so se takoj podali na izsledovanje. Zdelo se je že, da bo ostalo zasledovanje brezuspešno, ko je stražnik France Sevšek nenadoma zapazil v jarku za kurilnico v Linhartovi ulici v klobčič zvitega, dozdevno spečega človeka. Tiho Je stopil do nJega in ga popadel za vrat. Iz jarka je potegnil Tončka, ki ga je železniški čuvaj pozneje na kolodvoru takoj spoznal za tatu kosti, ki mu je bil ubežal čez plot. Tončka, ki je le nekaj časa tatvino tajil, so spravili v zapore, kjer je po kratkem zaslišanju izdal tudi svoja tovariša in povedal, da so imeli namen Izropati par železniških vagonov. Tonček je star šele 18 let. pa Je že preizkušen svedrovec: bil je zaradi takih grehov že petkrat kaznovan. Enako drzna tatova sta tudi Tine in Gu-ste, ki se nahajata sicer še na prostem, a bosta tudi kmalu padla v pest policije. Kdo je Simon Radin? Pred meseci smo poročali o drznem pustolovcu Simonu Radinu, ki se Je naselil v LJubljani ter stanoval pri neki vdovi v Vegovi ulici. Možak, star kakih 35 let, Je pričel kmalu po svojem prihodu v Ljubljano Inseriratl v tukajšnjih listih, da oddaja mesto mehanika v neki tovarni na Hrvatskem. Zahteval je večjo kavcijo ln navzlic temu prejel več ponudb. Posamezniki so mu skoro nasedli in je le malo manjkalo, da ni od treh ponudnikov prejel po več tisoč dinarjev za mesto, s katerim pa nI razpolagal, ker dotična tovarna sploh ne obstoja. Po Radinovl aretaciji Je policija dognala, da je spravila na varno Izredno nevarnega sleparja, ki so ga zasledovale tudi zagrebške in beograjcke varnostne oblasti. Policija je dobila dalje informacije iz raznih krajev Banata, da se je aretiranec pečal tudi z Izrabljanjem raznih naivnih deklet. ki se jim je predstavljal kot bojrat tovarnar in jim obljubljal poroko. Radin Je povsod nastopal pod drugačnim imenom in si ljubljanska policija še sedaj ni na jas- SOVSSAGE Film senzacije. Grozoviti ulični poboji. Vratolomno jahanje. Ki-neške tajnosti. Ganljiv« ljubezenske scene. V glavni vlogi Tini Mac Coy Napeto I Scnzadja! Ob 4., pol 6., pol 8. io 9. ari. Tel. 2124. Elitni kino Matica. nem, kakSno Je sleparjevo pravo Ime. Radin ali kakor se že pač piše, se nahaja v zaporih deželnega sodišča v LJubljani. • Fantiči z ukradenim demantom Zagorje. 24. aprila Industrijski In rudniški revirji so dandanes spričo desolatnih socijalnih razmer pravo leglo najrazličnejših zablod, ki jim je predvsem predana mladina. Starši se pehajo za zaslužkom, deca pa ostane pri tem prepuščena sebi in slabi družbi. Ker nima pravega posla, zabrede v močvaro. Beda in slaba vzgoja otrok brez nadzorstva glasno vpijeta in trkata na vest tudi onih, ki sicer upravičeno sodijo, pri tem pa ničesar ne store, da bi se zajezil s pametnimi odredbami val, ki uničuje našo nado — mladino. Na drugi strani pa baš ti zapuščeni in zanemarjeni otroci uživajo nespametno. a razumljivo zaščito svojih staršev, čes: vse jih sovraži, ker so razcapani; in ker so taki, jim prisoja vsakdo slaba dejanja. Že pred dvema letoma se Je Izvršil v centralno kovačnico manjši vlom. Zmanjkala Je razna drobnarija, med drugim tudi demant za rezanje stekla. Takrat ni bilo mogoče dognati vlomilcev. Ko se Je pred kratkim tak vlom ponovil, je padel snm na četvo-rico mladoletnih, med njimi sta dva še učenca nižjih razredov. Ko so osumljeni začutili vroča tla. so se trije podali sami k orožnikom ter dokazovali, da so nedolžni, hoteč s tem odvrniti sum od sebe. Z navzkrižnim zasliševanjem pa jih Je orožnl-ški narednik njel. Ko so se vedno bolj zapletali so slednjič izdali vse. Prebrskali so dve delavnici ln to ob belem dnevu v času odmora. Ker so tam premalo našli, so hoteli udreti v pisarno v centrali ter so z ukradenim demantom že zarezali stekla, H vodijo vanjo. Njihove načrte pa so še pra vočasno odkrili in nebogljence polovili. »Zakaj si vlomil?« — vpraša orožnik najstarejšega, ki bi se rad izmazal. »Saj nisem Jaz. Onl-le Je dejal: morda Je pa tu notri kaj denarja, pa Je odrinil desko pri oknu in zlezel notri. Jaz sem pa zunaj paca!« . . . Sedaj Je vsa četvorlca ▼ »pad«, kar Je žalostno. Naj bo to opomin vsem staršem, ki naj bolje pazilo na svoje otroke in na družbo, v katero zahajajo. Dobro bi bilo, oddati dva Izmed četvorlce v kako pobolj-ševalnlco aH v uk k strogim mojstrom, ker Je to edina pot, da se fantiči privedejo v pošteno življenje. Dopisi KRŠKO. Glasbena Ma-tfca t KrSkesn Je priredji* prosto soboto is nedetjo s svojim nad 40 pevcev ta pevk močnim mešanim zborom svoj ketal pevski konce«. Poiovioo koncertnih točk J« priučil io dirigiral ravnatelj g. Vutfcovič, drugo polovico p« g. Cander. Vse razmeroma težke skiladbe so bile odpet« s sigurnostjo ki tineao v splošno zadovoljstvo publike, ki )e obakrat napolnita veMko sotoolsko dvorano. — V zvezi > pevskim koncertom Je bila uprizoritev spevoigre eitodejanke, katero Je spremljal krške sakmaki orkester. Spevoigro J« režiirai m igral glavno vlogo strokovni učitelj g. Fr. Sti-piovšek. Med odmori Je zaigral orkester pod vodstvom g. Pfeiferja 3 koncertne komade. Za oba nastopa krški Glasbeni Matici najlepša hvala! — Krška krajevni odbor Rdečega križa bo nudil obiskovalcem družabnega večera, ki je bo vršil v dvoran! v Krškem 4. maja točno ob pol 21„ izreden umetniški užitek. Pri prireditvi bodo sodelovali: Krški salonski orkester (pomnožen), pevski kvartet ter priznani solisti, kakor ga. Levstik-Peršlova, gg. Albert ia Gigi Gatsch iz Kostanjevice (tenor io bariton). Poleg drusresa bo še na sporedu veseloigra »Medved snubač«. Ne zamudite redke prilike ter s« s svojo navzočnostjo oddolžite prepo-frrebncmu društvu. Družabni večer bo pri pogrnjenih mizah. — Vstopnice v predprodaji na razipoiauo v trgovini g. Hočevarja v Krškem. KRANJSKA GORA. Prostovoljno gasilno drh-Svx> v Kranjski go-ri naznanja, da bo na dam 23. Junija blagoslovitev motom« brizgalne v zvezi z javno tombolo in veselico. Sosednja društva se naprošajo, da na ta dan svoje prireditve opoiste. šTh Pomembna šahovska tekma v Gradcu V nedeljo bo vršila v Gradcu re-Slovenijo. Obe pokrajini postavita Po 1' \ OJllI liajLu.JSI l:lnm..>.> 1 inJJ. .Na CtlMlli deski bosta igrala naš velemojster dr. Milan Vidmar in dunajski prvak mednarodni mojster prof. Becker. Ker bodo naši igralci i Gotovo, saj ne poznamo okusnejše pijače. Kava pa vsebuje strup za srce in živce, imenovan kofein, ki Vam napravi lahko trajno škodo. Radi tega pijte kavo Hag brez kofeina. To je prava zrnata kava, ki jo pijejo lahko bolni na srcu in živcih, želodcu in črevesju, da, celo otroci, tako je zdrava. Poizkusite enkrat kavo Hag, ki Vam nudi popoln užitek prave zrnate kave. Dobiva ae ▼ rseh dobrih trgovinah v originalnih zavitkih i Din 14,— k Din 27.—. V kraje, kjer m ie ne doWva, Vam Jo poilje franko po navadni ceni: KAVA HAQ D. D., Martiče-va tt!. 14 B. Zagreb. I. Vzorec prejmete po poSiljatvi Din 1.50 ia tega oglasa. KAVA HAG VARUJE SRCE in ŽIVCE reprezentativno zastopali slovenski Sah, Je ta tekma zeio pomembna za naš sloves v inozemstvu .Nemci bodo zastopani po naslednjih Igralcih: prof. Becker. Apfelbeck. Berghofer, Kokaya, Polzer, Rosenrauch. Schvvarz, Strallhofer, Zaff In Zschok. Razen Strallhoferja so vsi igralci Iz Gradca, le ta Je iz Leobna. Berghofer Je štajerski mojster in razen prof. Beckerja najmočnejši igralec. Od naše strani se poleg dr. Milana Vidmarja udeleže tekme naslednji prvorazredni amaterji: Furlani, Gabrovšek, Kra-mer, Pire (slovenski šahovski mojster), Stupan, Inž. Tekavčič, Ciril Vidmar. Milan Vidmar ml.), Vogelnik ln Zidovec (Karlo-vac). Razume se, da je naša reprezentanca Izbrana zelo skrbno ln so razen Frana Po-ljanca iz Ljutomera zastopani gotovo najboljši sedanji šahisti v Sloveniji. Naša vrsta Je lepo izravnana in med prvim in zadnjim nI posebnih razlik. Za najmočnejšega igralca Je poleg dr. Vidmarja smartati Vasjo Pirca, mladega mojstra iz Maribora. Žl-dovec Je karlovški prvak in bo, kakor upamo, častno zastopal svoj klub. Ostali igralci so vsi že znani z raznih šahovskih tekmovanj in uživajo dober sloves tudi izven mej Slovenije. Upati Je na zmago naše reprezentance. ki pa bo gotovo Imela trd boj ln mnogo truda. Prireditve se lz Maribora udeleži precej kibicev in tudi v Gradcu vlada v šahovskih krogih za to tekmo veliko zanimanje. Kot rezerva spremljata naše moštvo gg. Švab iz Celja ln Konič Iz Maribora. Repertoarji MITRIJAISKA DRAMA. Četrtek, 25.: Utopljenca. Ljudska predstav« po znižanih cenah. Izven. Petek, 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Živi mrtvec. Poslovilna predstava g. Rogoza. Izven. LJUBLJANSKA OPERA, Četrtek, 25 : Zaprto. Petek, 26.: Cigan baron. Premierski abonma. Gostuje g. Iličič. Sobota, 27.: Zaprto. Nedelja, 28.: Cigan baron. Gostuje g. Iličifi. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 25.: Zaprto. Petek, 24. ob 15.: Romeo In Julija. Dijaška predstava. CELJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 26. ob 20.: Stilmondski župan. Gostovanje ljubljanske drame. Poslovilni nastop g. Rogoza. Popravi! V včerajšnji člančič »Ljubljanska opera v Dalmaciji« 6e je vrinila nezmiselna tiskovna napaka: v prvi vrsti beri »glede na različne (ne mrzlične) vesti . . .< Kupujte „Zvezdanko"! Ol tc KOLESA Ako se hočete veseliti pomladi, obiščite mojo trgovino, ker ooste gotovo našli DtT RKOPP in drugih na boljših svefovniti znamk marsikaj v Va*e raz vedrilo. — Velika zaloga vseh v to stroko spadajočih delov po najnižjih cenah. GRAMOFONI COLTJTOBIA, ODEOK in drugih najpopolnejših tvrdk SIVALiM STROJI »tTRKOPP, MINERVA najboljši v materijahi in najlepši v opremi PRODA JA SE TUI>I Ji A OBROKE! — Priporoča se TEHNIK" JOSIP BANJA! LJUBLJANA, LJUBLJANSKI DVOR, Pražakova ulica štev. 19. Naša srčno ljubljena mama, oziroma stara mama, tašča, sestra in svakinja, gospa Ivana Lenassi roj. GRAŠEK posestnica je dne 24. aprila ob 4. uri zjutraj po daljšem, voljno prenaša-nem trpljenju v 63. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek, dne 26. aprila ob 17. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin! Gor. Logatec, dne 24. aprila 1929. 5 o i Globoko žalujoči otroci in ostali sorodniki. Domače vesti • Odhod poslanik« dr. Pltamlca r Wa-shlngton. Včeraj popoldne ob 17-30 se Je poslanik onlv. prof. dr. Leonid Pltamlc na univerzi poslovil od večje skupine svojih slušateljev, ki so mu ob tej priliki poklonili v spomin krasno vezano knjigo Otona Zupančiča ln se dali * nflim fotografirati. Danes zjutraj ob 4. Je poslanik z SOE odpotoval v Pariz io dalje v Havre. odkoder bo dne 1. maja s francoskim pamfkom »11 e de France« nastopil pot proti Newyorku, kamor bo dospel 6. maja. • Arhitekt Vancaj sedemdesetletnik. Tndi v Ljubljani dobro znani arhitekt gradbeni nadsvetnik Josip Vancaš Je praznoval te dni v Zagrebu 70-letnlco svojega rojstva. Udruženje Jugoslovenskih inženierjev ln arhitektov mu Je pri tej priliki poslalo iskrene čestitke, ugledno udruženje dunajskih arhitektov »Wiener Bauhfltte« pa ga Je izvolilo za svojega častnega člana. Vancaš, nestor hrvatskih arhitektov. Je že od leta 1913. častni član nekdanjega Tehniškega kluba v Sarajevu, ki Je predhodnik današnjega Udruženja Inženjerjev in arhitektov. • Slavnostna večerja pri predsedniku vlade generalu živkoviču se je vršila v torek zvečer v beograjskem GardiJskem domu v Top&deru na čast članom diplomatskega zbora, vlade ln osebnim prijatellem ministrskega predsednika. Vabljenih le bilo k večerji okrog 80 osebnosti, med nJim! vsi člani diplomatskega zbora z damami, istota-ko ministri, nadalje beograjski župan, nekateri bivši ministri, nekateri generali In drugI beograjski odličnikL • VoJaSke vesti. S kraHevhn ukazom so imenovani: za vršilca dolžnosti komandanta druge pomorske obalske komande v Šl-beniku kapetan bojnega broda Marijan Polič; za vršilca dolžnosti komandanta strokovnega orožja kapetan fregate Božo Kaf-tanlč; za vršilca dolžnosti komandanta reč ne obalske komande kapetan fregate Stje-pan Banekovič; za komandanta parka rečne obalske komande kapetan korvete Marko Grgič; za vršilca dolžnosti načelnika štaba prve pomorske obalske Icomande na Sušaku kapetan korvete Nikola Krizomali; za komandanta kr. broda »Kobac« kapetan kor vete Muhamed Hromič; za vršilca dolžnosti upravnika Hidrografičnega urada mornarice kapetan fregate Avgust Kuster; za vršilca dolžnosti načelnika artilerijskega oddelka komande Vrbaske divizijske oblasti pa artfljerijski podpolkovnik Valentin Cop. • Za Inženjerja elektrotehnike le s prav dobrim uspehom diplomiral na znani tehniki Charlottenburg-Berlin Toussaint Levič-nik, sin višjega sodnega svetnika Valentina LevJčnika v Celju. Čestitamo! •»Uradni list« ljubljanske ln mariborske oblasti objavlja v 42. številki pravilnik za poslovanje računovodstvenlh oddelkov finančnih dlrekdj in za računovodstveno -blagajniško poslovanje davčnih uprav. • Poroka. V ponedeljek se je na Brezjah poročil g. Hinko Fajdiga, poštni uradnik v Mariboru, z gdč. Ljubico Glaserjevo, poštno uradnico v Ljubljani. Mlademu paru iskreno čestitamo I • Usmiljenim srcem! Dne 20. t m. Je železniška lokomotiva zanetila z iskro grozovit požar, ki Je uničil v trenutku v vasi Ga-tina občine Grosuplje 20 gospodarskih poslopij z vsemi pritiklinaml, orodlem In obleko, živež in krmo. Nesrečni pogoreici obupno zre)o v bodočnost Zadnje slabe letine so jih zadolžile, sedanji požar pa popolnoma uničil. Ničesar razen golega življenja nI bilo mogoče rešiti. Močan veter Je x bliskovito naglico raznesel požar, ki ]e trenutno objel vsa pogorela poslopja. Podpisani odbor trka na usmiMena srca. Priskočite nesrečnežem na pomoč bodisi z denarjem, živežem, obleko ali orodjem. Enako prosimo oblastva ln denarne zavode Izdatne ln hitre pomoči. Škoda Je ogromna. Tu veljaj: Kdor hitro, dvakrat da! — Podpore sprejema župnl urad Žalna in županstvo občine Orosuplje. Za odbor: Josip Šolar, župnik, Žalna; Miha Adamič, župan občine Grosuplje; Anton Ravnikar, kaplan v Grosupljem; Anton Rus, občinski odbornik, Gatina; Alojzij Lampret, posestnik, Gatina. • Smrt Davida Dlmltrljevlča. V torek zjutraj je po daljšem bolehanju umrl v Skoplju upokojeni učitelj David Dimitrij evič, bivši narodni poslanec SDS ln znamenit narodni ln prosvetni delavec v Južni Srbiji. Vso svojo mladost je upokoflenl Dimitrij e-vič preživel v Južni Srbiji v mučni ln ostri nacijonalnl borbi proti Turkom ln proti bolgarski propagandi. Po prevratu le v vsej pokrajini užival nedeljene simpatije ne samo med pravoslavnim, marveč tudi med muslimanskim prebivalstvom. Svečan pokop se Je vršil včeraj popoldne. .Mnogozasluž-nemu pokojniku časten spomin! • Smrt matere Trlfka Grabeža. V ponedeljek popoldne Je v Sarajevu umrla ▼ starosti 59 let ga. Joka, vdova po pokojnem proti Ojorgiu Grabežu ln mati vidovdanske-ga heroja Trifka Grabeža, tovariša Gavrfla Principa, ki je bil zaradi sarajevskega atentata obešen. Pokoinica je bila vzorna narod- zavedna mati. Pogreb se je vršil v to- Itovane pokojnlce bo 26. i m. ob 17. — V Iz Ljubljane «— O. veliki župan dr. Vodopivec se Je vrnil z dopusta In zopet uraduje. Stranke sprejema kakor poprej ob torkih in petkih. e t . , . , . . . , , . . «»— Slovo gospe Vide dr. Baltlfieve. Vče- f VnT^V0 ? "j ,e 1 Jutran*m brzovlakom odpotovala « Alojzij Vodnik, nadkretnik drž. žel. jk 5vo]crmi loprorU) velikemu županu dr Baltlču v Beograd gospa Vida. Na peronu se Je zbralo mnogo ljubBanskega odličnega no rek popoldne tiho ln dostojno, kakršno le bilo tudi življenje te skromne, trpeče ma. tere. * Smrtna kosa. V Gornjem Logatcu le po daljšem trpljenju v 63 letu starosti preminula posestnica ga. Ivana L e n a s s 1J e-v a, rojena Graškova. Pogreb splošno spo- Majka In dete sijeta od radosti, ker pe mesto zopernega ribjega olja okusni prava rešitev. Jemlje se tudi poleti s slastjo. v pokoju. Pogreb priljubljenega pokojnika bo 26. t. cn. ob 16. na pokopališče v D. M. v Polju, Pokojnikoma blag spomin, žakUo-čim nale sožaije 1 * Upokojitev. Profesor bogoslovja na teološkem škofijskem učillšču v Maribora Josip Zidanšek je trajno upokojen. * Proslava 1. mala zabranlena. Policijska direkcija v LJubljani nam sporoča, da je glede na to, da so vse polltlč. stranke raz-puščene tn irJih delovanje ustavljeno ter so vse polltlč. manifestacije prepovedane, tudi vsakršna proslava prvega maia zabranje-na. Posebno se opozarja, da se v proslavo prvega majnlka ne smejo vršiti nikasršni manifestadjski sprevodi, obhod!, zborovanja, zabave ln koncerti z govori aH brez govorov. Istotako je prepovedano razš,rja-nje kakršnihkoli prvomajskih letakov ali posebnih prvomajskih spisov. * 40 letnica smrti Janeza šublca. Danes mineva 40 let, odkar Je umrl naš znameniti slikar, mojster Janez Šubic. Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki bomo počastili spomin slovitega pokojnika v eni prihodnjih številk. * Najboljši In najcenejši tednik Jugoslavija Je priljubljena »Domovina«, ki prinaša vseskozi poučno štlvo In v podlistku izvrstne Kudske povesti. Število naročnikov Je od novega leta dalje naraslo za več tisoč. Pravkar je Izšla št. 17 s prav pestro vsebino, prihodnjič pa začne »Domovina« objavljati jedrnato zgodovinsko povest »VIš-njegorski janičar«. Naročnina na »Domovino« (ki se naroča v Ljubljani. Knafljeva ul. 5) Je uprav neznatna: četrtletno 12 Din, posamezna številka 1 Din. * Slovenski večer v beograjskem radiu. Radio - postaja v Beogradu bo priredila dne 28. t m. »Slovenski večer«. Program se prične izvajati točno ob 5. popoldne. Sodelovali bodo po večini v Beogradu živeči Slovenci, v beograjski slovenski koloniji dobro znani pevci. Gotovo bo ta slovenska prireditev v beograjskem radiu nudila slovenskim poslušalcem mnogo lepega užitka, zato nanjo posebed opozarjamo. * Jurjevo. Sveti Jurij je bil letos klaver-no odet v zeleno obleko. Po dveh deževnih in močno hladnih dnevih je pa le zopet zasijalo solnce. Ponoči se Je začelo Po malem jasniti, davi je bilo še močno megleno, a v dopoldanskih urah je solnce dobilo moč in so začeli žarki blagodejno ogrevati pre-mrznjeno prirodo. Temperatura se je splošno dvignila, le v Kranjski gori in ponekod na Gorenfekem je termometer davi kazal še vedno pod ničlo. Jutranja vremenska poročila so beležila naslednje vremensko stanje: Bohinj. Bistrica +5 C, oblačno, snega 5 cm; Kranjska gora —2 C, oblačno; Jesenice +5, oblačno, snega 2 cm; Tržič +1 C, oblačno; Kamnik +3, megleno: Ljubljana gl. kol. +3 C, oblačno; Celje +5, lepo; Brežice +3 C, megleno; Dravograd +1, oblačno; Maribor gl. kol. +6, megleno; Ljutomer +3, oblačno; Kotoriba +1, megleno; Št. Janž na Dolenjskem +2, megleno; Novo mesto +3, oblačno; Kočevje +6. jasno, in Rakek +5 C, jasno. Po Gorenjskem in drugih krajih zapadli sneg pa je včeraj naglo skopnel. * Naša emigracija ▼ februarju. Po statistiki, sestavljeni v Izseljeniškem komisari-jatu v Zagrebu, se je iz naše kraljevine v mesecu februarju letos izselilo v prekmor. ske dežele 1145 oseb, to je 574 manj kakor v ferbuarju lanskega leta. Izselilo se je la Hrvatske ln Slavonije 314 oseb, iz Vojvodine 310, iz Dalmacije 300, iz Slovenije 96, iz Bosne in Hercegovine 66, iz Srbije 47 in iz Črne gore 12. Izselilo se Je v Argentino 562 oseb, v Zedinjene države Severne Amerike 212, v Kanado 186, v Untguay 74, v Brazilijo pa 51. V staro domovino se je v februarju vrnilo 272 izseljencev. * Zakaj se mučiti, ko pa nI treba, čez noč naj se perilo namoči v raztopini Zenskt hvale, zjutraj pa izpere s Schichtovim ter-pentlnovim milom. — Varujte se ponaredb! * Rlclnovo olje Je eno najstarejših čistilnih sredstev v medicini. Pred nekaj leti je bil izpod ruševin bogate kndlžnice asirskega kralja Aslmrbanibala pri mestu Ninive v Aslriji izkopan kamenit spomenik, ki izvira iz sedmega stoletja pred Kristom in Je na njem vsekano v klinopisu: »Kdor pije rici-novo olje in očisti želodec in črevesje, bo zdrave. Jasno torej, da so že v najstarejših časih ljudje vživali prirodna purgativna sredstva ravno tako, kakor danes rabijo Figo!«, ki se pridobiva iz raznega južnega lekovitega bilja in sadja, kakor iz smokev, oranž itd. Figol se uživa pri obolenjih ln boleznih vseh prebavnih organov, želodca in črevesja ter z nSimi v zvezi pri boleznih ledvic In jeter (žolča), glavobola, pomanjkanja spanja in hemoroidov. Proizvaja ga lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2. ITO zobna pasta najboljša! * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manufaktura. * Tovarna Jos. Relch sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. OTROŠKE MOGAVICE 'ilGOM Najboljše, naftrafnefše, zalo 13 občinstva, kakor ga. dvorna dama Franja Tavčarjeva, g. župan dr. Puc s soprogo vse odbornice Kluba Primork In druge ge. Vidi naklonjene dame ter odborniki športnega kluba »Primorje.« Slovo Je bilo prav gen Ijivo, osobito ko je izpregovorila gospa Aida dr. LebarJe-va toplo odhodnlco. u— Iz gledališča. Premijera drame Bitka, določena za danes drevi, Je Iz tehničnih razlogov preložena na nedeljo 28. t. m. Namestit nje se predvaja burka Utopljenca kot ljudska predstava po znižanih cenah, V soboto 27. t. m. se bo poslovil od gledališke publike g. Zvonimir Rogoz. ki je tekom svojega desetletnega delovanja v slovenski drami ustvaril toliko In tako močnih junakov, da nam ostanejo rrfegove kreacije v najboljšem in najlepšem spominu. Kot poslovilno predstavo si Je Izbral Živega mr-tvcca. Občinstvo, ki Je vsikdar cenilo In spoštovalo delo g. Rogoza, mu bo brez dvoma pokazalo tudi v soboto svojo hvaležnost ln spoštovanje. Predstava bo izven abonmaja. — V ponedeljek 29. t. m. gostujejo trije prvaki praškega Narodnega dl-vadla v dTami »Ana Chrlstle«. Na ta vele Interesanten večer opozarjamo gledališko publiko ln vse prijatelje velikega češkega naroda. — Opera pripravlja uprizoritev Straussove operete Cigan baron, pravo klasično delo, ki precej nagiba na operno stran. V opereti nastopijo naše najboljše operetne moči, dirigira kapelnik g. štritof. Premijera bo v petek 26. t. m. u— Odhod Ide Kravanie v Beograd. Kakor beležijo beograjski Usti, bo gdč. Ida KravanJa v soboto aH v nedeljo opoldne dospela v Beograd, kjer bo prisostvovala predstavi svojega znanega filma »Erotikon«. u— šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto 27. In v nedeljo 28. t m. prekrasno Bernstelnovo triddansko igro »Tat«. Pisatelj Je popisal brezmejno ljubezen žene do moža, za katerega se neprestano boji ln trepeče. Zanj se lepotičl. najdražje oblači, kar jo privede do denarnih zadreg. Podpisuje menice ln končno okrade svoje prijatelje. Z možem, ki razume to veliko ljubezen, odideta za kazen v prostovoljno pregnanstvo v Brazilijo. — Zakonsko dvojico Voysen Igrata gdč. Wrischerleva in g Košak. Ostale vloge so v rokah gdč. Gorju-pove, gg. Petrovčiča, Karasa In Moseria. — Občinstvo vabimo, da si ogleda to lepo igro. — Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu, za nedeljsko predstavo tudi v nedelio dopoldne v Šentjakobski knjižnici. n— Živahnost na ljubljanskem trgu. Včerajšnji tedenski tržni> dan ie bil zopet živahen. Trg Je bil bogato založen z vsemi potrebščinami. Na trgu Je opažati prve arti-čoke in šparglje z Goriškega. Mnogo semenskega krompirja Je bilo pripeljanega iz bližnjih gorenjskih krajev, kjer krompir zaradi dobrih kleti ni pomrznil. Na debelo prodaiajo krompir po 2 Din, na dTobno po 2.50 Din kg. Še vedno je na trgu mnogo domačih Jabolk, zlasti gambovcev. ki jih ponujajo po 6 do 10 Din kg. Salate raznih vrst je na trgu mnogo, toda cene so še vedno neizpremenjene ln ne padajo. Beriv-ko prodajajo po 2 Din merico, prvo domačo glavnato salato pa po 3 Din glavico, dočim se ledenka prodaja po 12 do 14 Din kg. Kupovanje je bilo dokaj živahno. u— Staršem In vzgojiteljem! Ljubljanska skavtska organizacija vabi vse starše, profesorje, učitelje ter sploh široko javnost na sesfaneic 25. t. m. ob 19. v pritličju realke, ker se bo osnoval roditeljski svet naše organizacije. Ker Je roditeljski svet oni, ki nadzoruje in svetuje vodstvu organizacij, Je njegova potreba jasna. Ker na hočem.i nuditi tudi staršem naših skavtov in drugim zdravja in romantike želečim ljudem priliko za intenzivnejše delovanie v naši organizaciji ter za poletno taborenje, hiče-mo ob tej priliki ustanoviti tudi klube po-bralunov ln posestrim (old-skavtov). Oooje je potrebno! Zato prosimo številne udeležbe. — Zmajev steg skavtov v Ljubljani. u— Abstlnenčna akademija. Prošlo soboto se Je vršila v veliki dvorani hotela »Union« velika slavnostna akademija z razvitjem praporov abstinentskih krožkov I.. II. !n III. državne gimnazije. Ob navzočnosti zastopnikov oblastev in ogromnega števila občinstva je otvoril predsednik abstinentskega krožka III. državne gimnazije Ivo Brejc prireditev. Nato je zapel mešani zbor III. drž. gimnazije pod spretnim vodstvom g. prof. Bajuka nekaj prav lepih pesmi. Sledile so deklamacije in godbene točke, nakar je ob burnem ploskanju prikorakala na oder strumna četa 60 mladih Junakov. Po zaobljubi čete sta lomilci ga. dr. BreJčeva in ga. Jenkova razvili prapora. Po odmoru je za. pel pevski zbor I. drž. gimnazije dve pesmi. Kot naslednjo točko Je pisatelj Fr. Milčin-skl, prisrčno pozdravljen od navzočega občinstva, prečital zgodbo o »Skavtu Petru in pijancih«. Po godbenih točkah In dramatičnem prizoru »Slovensko dekle ln alkohol« Je zopet nastopH pevski zbor s štirimi pevskimi točkami, za katere Je prejel g. prof. Bajuk krasen šopek. S svojo letošnjo akademijo, ki je izpadla nad vse povoijno ln Je daleko prekašala v vsakem oziru vse dosedanje slične prireditve, so abstinentski krožki ljubljanskih gimnazij zopet dokazali svojo veliko delavnost ln agilnost. Obenem moramo pripomniti, da sta abstinentska krožka II. in III. drž. gimnazije prvi abstinentski organizaciji v Sloveniji, ki sta dobili svoj lasten prapor. o— Pevski zbor »Soče« bo Imel danes ob 18. pevsko vajo. Prosim, naj nihče ne manjka. — Pevovodja. u— Društvo »Soča« v LJubllanl naznanja članom ln prilateljem. da se bo vršilo prihodnje in zadnle predavanje v tej sezoni 1 m «1« i i Ime pridavatefh ia teme bomo pravočasno objavili. — Odbor. »— Veliko slavnostno akademijo v proslavo treznostnega tedna priredi abstinent-sko kolo »Danica« na ženskem učiteljišču v soboto 27. t m. ob 8. uri v tamkajšnji telovadnici. Na sporedu govori ln deklamacije ter pevske solo točke in orkester. Sodelujejo gojenke In gojenci ženskega in moškega učiteljišča. Vabljeni vsi prlJateBi abstinentskega pokreta, zlasti opozarjamo na to prireditev dijake (-Inje) vseh ljubljanskih srednjelh šol. u— Splašen konj razbil voz. Hlapcu Ivanu Novaku, uslužbenemu na Tržaški cesti št. 24, se Je v torek ob 7. splašll na Celovški cesti pred pivovarno Union v voz vpreženi konj. Ustrašil se je mimo dfrjajo-čega avtomobila in nenadoma skočil čez cesto ter se v silnem diru zalete! v električni drog poleg trafike ob Latermanovem drevoredu. Pri tem se Je razbil prvi del voza, dočim se Je konj utrgal ln zdlrjal proti mestu, kjer so ga ob prelazu železniške proge z veliko težavo ustavili neki delavci. Novak, ki je padel z voza, se Je k sreči malenkostno poškodoval. Gospodar voza ima škode za več sto Din. u— Iz gostilne ukradeno kolo. V vežo Pa-horjeve gostilne v Spodnji Šiški se Je pred-slnočniim pozno zvečer splazil neznan kolesarski tat in speljal Ivanu Burgerju hc Zgornje Šiške 1600 Din vredno, črno ples-kano kolo. Istega dne Je nekdo ukradel izpred Triplatove gostilne na Ambroževem trgu moško kolo, last Ivana Stroiana, sta-nujočega v Hradeckega vasi št. 82. Stro-Janovo kolo le znamke »Peugeol« ter ima tovarniško številko 200.717. o— Zeleni JurIJ na ljubljanskih ntlcah. Ciganska družina, broječa pet glav, je danes praznovala sv. Jurifla. Glavar družine, stari Brajdič, ki Ima že šest križev, Je z ženo, nosečo v povojih dete z dvema cl-gančkoma primaha! z Grada In začel po ulicah proslavljat! sv. JuriJa. Clgančka sta nosila zelene vejice, manjši Je bi! obenem okrašen s cvetjem, večji pa Je na vejo privezal pisan robec. Ciganski JurJevalci so posebno na Vodnikovem trgu med branjev-kami vzbudili nekaj pozornosti in Je stari cigan sproti možato pojasnjeval, da to nI komedija, marveč praznovanje zelenega JuriJa. Iz Celja Celjska redakcija •Jutra* ima telefon Sie> vilko 190, ponoči v nujnih zadevah tt. 191. !— Poslovilna predstava g. Rogoza v Celju. V petek 26. t. m. ob 20. bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z znano Maeterlinckovo tridejansko dramo »Stilmondskim županom«. Obenem bo združen s to predstavo zadnji nastop g. Rogoza pred njegovim odhodom v Prago. Vstopnice v predprodali v knjigarni Gori-čar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. — Vstopnic je še dovolj na razpolago. — Pevsko društvo »Olika« v Celju bo priredilo 4. maja ob 20. v mali dvorani Celjskega doma družabni večer s pestrim programom lepih slovenskih narodnih ln umetnih pesmi. Vabimo vse ljubitelje lepe slovenske pesmi k mnogobrojni udeležbi. Vstopnine ni! — Odbor. — Divjaški kolesar. V nedelio opoldne sta se vračali iz Celja po Benjamin IpavčevI ulici proti domu v Brezovo vas kmečki dekleti Katarina Smodejeva In Julka Šmarča-nova. Ne da bi ga videli ali slišali, ker ni dajal nikakega znamenja z zvoncem, je pridrvel za njima po obcestnem hodniku, ki Je namenjen Izključno le pešcem, na svojem kolesu neki kolesar in z divjo brzino zavo-zil med ženski. Na svojo srečo le Šmarča-nova v zadnjem hipu odskočila na cesto, Smodejevo pa Je kolesar podrl na tla In lo na več mestih občutno poškodoval. Obenem Ji Je popolnoma pomazal ln tudi raztrgal praznično obleko. Smodejeva, ki ie v kolesarju spoznala gotovega Veternika lz Lo-krovca pri Celju, je zadevo ovadila policiji, obenem pa se je dala zdravniško preiskati, ker ima več ran na levem kolenu ln na obeh rokah. e— Delovanie sleparskih dunajskih potnikov v Celju. Pred dnev! so priobčili listi opozorilo Gremiia trgovcev v Celju zaradi sleparskih kupčij številnih dunajskih židovskih potnikov. Včeraj pa je bila vložena na celjski policiji nova ovadba proti tem potnikom, oziroma njihovi tvrdki Schlpper na Dunaju. O »kulantnem in poštenem« poslovanju te tvrdke je že precej obširno poročal mariborski »Večernik«. V Celdu se Je zglasil zastopnik tvrdke Schiper med drugimi tudi pri pekovskem pomočniku Albertu Stiplovšku na Kralja Fetra cesti. Ponudil je Stiplovšku različno fino perilo po Izredno nizkih cenah. Agent je nudil par najfinejših modnih srajc za 300 Din in par isto-takih spodnjih hlač za 290 Din z všteto carino. Kako pa se Je začudil te dni Stiplov-šck, ko Je prejel z Dunaja zavitek, v katerem se je nahajala ena sama sraica In ene same spodnje hlače sredenje kakovosti, poleg pa Je bil priložen račun, da stane sTajca 300 Din. hlače 290 Din, vrhu tega pa ie še mora! plačati carino na obode v znesku 103 Din 20 p. Nedavno je celjska policija aretirala In Izgnala dva taka sleparska potnika tvrdke Schipper, čez par dni pa se jih je Dan« Moudja! Slami rasti komik NIKOLA KOLIN ▼ ogromni dricufld atrakciji: Creqy@ff@ (Kraljica cirkusa.) Ob K7„ y,s. f. Tefetoo 2730. Kino »DVOR«. pojavilo zopet več novih. Ti sleparji rasejo kakor gobe po dežju ln zadnji čas Je že, da se ukrenejo najenergičnejše mere proti njim. Naš! ljudje denarja ne kradejo fn si ga morajo krvavo prislužiti. Iz Maribora Mariborska redakcija ,Jutra, ima telefon itevilko 440 Gostovanje g. Neraliča v Poljski krvi. V najkrajšem času nastopi priljubljeni operni pevec g. Fran Neralič v gledališču v vlogi Bola v Poljski krvi, kjer ima njegov kTasni glas najlepšo priliko, da pride do popolne veljave. Opozarjamo na to gostovanje že danes. a— Materinski dan Pomladka Rdečega križa. V sredo, 1. maja, priredi Pomladek društva Rdečega križa za materinski dan akademijo mariborskih šol. da se naša mladina ta večer pokloni njej, ki je nositeljica živ jenja in vršilka najvzvišenelše naloge življenja. Opozarjamo na akademijo vso našo mladino ln tudi širšo Javnost. a— Ljudska univerza. V petek 26. t m. bo predaval sod svet. dr. Trauner o čarovništvu ln čarovniških procesih v srednjem veku s posebnim ozirom na slovenske kraie. a— Učiteljica flatka Tušek t. V Bohovi Pri Hočah je preminula včerai v cvetu svo-fe mladosti, stara komaj 25 let. učiteljica gdč. Zlatka Tušek, ki Je vžlvala splošno spoštovanje med ljudstvom. Pogreb se bo vrši! v petek ob 10. dopoldne na pokopališče v Hočah. Blag Ji spomin, žalujočim naše sožaije! a— Meso po 6 Din se bo danes od 8. vre rlutraj dalje prodajalo v u^ prt mestni klavnici. Na razpolago je 200 kg govejega mesa, prodajalo pa se bo le konzumentom po 1 do 2 kg. a— Ne odpirajte pisem! Pred mariborskim sodiščem se je vršila včeraj kazenska razprava proti neki poštni uradnici iz L. pri Mariboru, katero Je tožil tamošnll trgovec zaradi odpiranja pisem na PoštL ■ Tekom razprave se je izkazalo, da Se uradnica že pred dvema letoma odprla neko ljubavno pismo ter nJega vsebino prepisala In pri-povedovala svojim znancem. Uradnica je sicer k razpravi privedla kot priče vse pis-monoše, ki naj bi potrdili, da nI bila nikdar sama pri razdeljevanju pošte in da je torej bilo nemogoče, da bi mogla pisma odpirati, vendar je neki pismonoša potrdil, da je prišlo trgovcu v roke pismo, ki Je bilo že drugič zaprto. Trgovski pomočnik Je izpovedal, da se je nahajal na pismu še moker lep. Odprta so bila tri pisma, ki Jih Je dotični trgovec prejel od svojega zastopnika. Uradnica je bila obsojena na 300 Dia gloDe. v primeru neizterljivosti pa na 6 dni zapora. Tej obsodbi bo pač sledila še disciplinarna preiskava. a— Občni zbor CMD podružnice se bo vrši! 29. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. a— Koncerti t mariborskem parku. Olepševalno društvo prireja redne nedeljske koncerte, ki jih poseča občinstvo proti plačilu 1 Din. Odslej bodo prireditelji pobirali posebej še 1 Din za sedeže. a— Polovična vožnja za člane JCL. Kakor mano je prometno ministrstvo dovolilo udeležencem glavne skupščine Zveze JČL, ki bo 28. t. m. v palači češkoslovaškega poslaništva v Beogradu, polovično vožnjo na železnici. Vsak delegat kupi na odhodni postaji celo karto, ki bo veljavna za povratek. Vozne listke je treba žigosati. Delegati iz Maribora, Ptuja In Celja se bodo odpeljali v soboto 27. t m. s popoldanskim zagrebškim brzovlakom ter se bodo v Zagrebu sestali z delegati iz Liubljane ln drugih krajeHr a— Mariborski aerodrom. Včeraj Je odpotoval v Novi Sad in Beograd tajnik maribor skega Aerokluba g. dr. Šestan. V Novem Sadu bo imel daljše konference s komandantom našega zrakoplovstva generalom Stanoilovičem in šefom Društva za zračni promet g Sondermayerjem. Konferiral bo še z drugimi merodainimi faktorji, Id bodo Našim risarjem Kdor nam pošlje najboljšo ilustracijo k spodaj stoječi pesmici, dobi nagrado v vrednosti od Din 50— do Din l00.—. V vseh se člta časopisih in različnft dragih spisih da najboljša je poslada itasa: jtiirim čokolada. Da najboljši je to znaj COLOMBOce/lončaj omogočili, da se gradba aerodroma v Mariboru pospeši. a— Zaplenjen majski spis. Včeraj popoldne je mariborska policija Iskala po Javnih lokalih, trafikah in na pošti majski spis, ki so ga izdale delavske strokovne organizacije skupno s »Svobodo«. Majski spis je bil sicer predložen državnemu pravdništvu, ki je spis cenzuriralo in odobrilo. Ker ima spis rdečo naslovno stran, ga ie sedaj policija zaplenila glede na odlok notranjega ministrstva na velike župane o prepovedi majskih proslav. a— Nove klopi za mariborski park. Olepševalno druš-tvo je naročilo za mestni park 40 novih klopi, ki bodo do Junija nameščene po nasadih. Olepševalno društvo bo popravilo tudi godbeni paviljon. a— Še eno Igrišče za deco. Olepševalno društvo je na svoji zadnji seji sklenilo, da uredi v enem delu parka novo otroško igrišče, ker se je izkazalo, da je sedanje premajhno ln napačno situirano. a— Razočaran nad življenjem se je skušal 59-letni viničar Roman Budler v torek zvečer prostovoljno preseliti v večnost. Domači so ga našli v njegovem stanovanju v hiši št. 186 visečega na vrvi. Nesrečnež Je bil sicer že v nezavesti, vendar pa Je bilo na nJem še opaziti znake življenja. Rešilni oddelek Je obupanca takoj prepeljal v bolnico. Vzroki, ki so dovedll nesrečnega starflta do usodnega sklepa, še niso dogua-ni, domneva pa se, da Je igTala glavno vlogo beda, ki Je zvesta In stalna spremlje. valka vinlčarjev v njihovem življenju. »JUTRO« 5t. 96 — 8 Celrfef, 25. IV. 1929 Iz Kranja r— Pred spremembo pri ekspozituri OUZD. Tukajšnji ugledni zdravnik dr. Edvard Savnik namerava v kratkem času kot šefzdravnik pri tukajšnji bolniški bia« gajni odstopiti. Dr. Savnik je brez divoma dosegel eno največjih, dob zdravniškega službovanja pri bolniški blagajni, »aj de» luje pri njej že od L 1889. nepretrgoma. Kljub hudi bolezni, ki ga je nedavno za» dela, ae je dr. Savnik v zdravju opomogel, d« izvršuje sedaj zopet svojo zdravniško prakso. OUZD je razpisal mesto pogodi« benega zdravnika. Poleg njega sta nastav« ljena pri tukajšnji ekspozituri zdravnika dr. Globočnik in dr. Bežek. r— Občni zbor Kranjske podružnice SPD. Dne 7. maja zvečer se bo vršil v re« tt av rac i j skih prostorih Narodnega doma redni občni zbor kranjske podružnice SPD S običajnim dnevnim redom. r— Preselitev orožniških edinic. Kakor ixvemo, ae preselita orožniška stanica in ▼od i Primskovega v Kranj prve dni maja. Nastanjena bosta v mestni hiši poleg ro« tovža na Glavnem trgu. kjer se že nahaja dalje časa poveljstvo 8. orožniške čete. Iz Tržiča 8— Ravnateljstvo meščanske Sole v Tr« iiiu vljudno vabi občinstvo k mnogobroj« tri udeležbi pri predavanju »O pregledu zgodovine, borbe za samostojnost in poii« tičnega razvoja ČSR«, ki se bo vršilo da« ne-s. v četrtek ob 8. zvečer v telovadnici meščanske šole. Predavanje bo spremljalo 60 skioptičnih »lik. Govoril bo konzul ČSR r Ljubljani g. dr. Resi in sicer v sloven« skem jeziku. Visoki gost je velik prijatelj našega naroda in vnet pospeševatelj slo« venskega turizma. Jutri si bo ogledal Pla« nlnski dom na Kofcah, čigar deležnik je. Iz Trbovelj t— Pretep. V nedeljo zvečer je bila v Sušnikovi gostilni večja družba domačih fantov, ki »o Be pri čaši vina mirno med seboj zabavali. V gostilno so prišli tudi de« lavci, ki so zaposleni pri napeljavanju vo« dovoda na separaciji. Začeli so domačine brez povoda izzivati, na kar je prišlo do prerekanja in nato db pretepa. Delavci od vodovoda so začeli domače fante obdelo« ▼ati z noži. Smrtno nevarno ranjen je bil domačin Bevk, lažje pa čevljar Smodič. Bevk je dobil sunek z nožem med rebra. Gostilničar g. Sušr.ik ml., ki je bil že ▼ gornjih prostorih, je prišel mirit, nakar je dobil še on smrtnonevaren sunek v hrbet. Bevka so odpeljali v rudniško bolnico, go» »pod Sušnik pa leži doma. Ravno tako se zdravi doma tudi Smodič ki je dobil le lažje poškodbe. Žandarmerija je izzivače ln pretepače Filipa Jančarja iz Kamnika, Alojza Jančarja in Ivana Marolta, oba iz Ljubljane, aretirala in jih oddala v sodne zapore v Laško, kjer bodo prejeli zasluže« no kazen. V zadnjem času so se začeli zo« pet pojavljati taki, vsega obžalovanja vred« ni dogodki, ki jih povzročijo v največ pri« merih delavci iz drugih krajev. t— Trotoar ob glavni cesti od lekarne Peharc do Pungarčarjeve hiše še danes ni ograjen. Pod trotoarjem se razprostirajo njive, ki jih imajo v najemu večinoma de» lavci, da pridelajo nekaj krompirja in fi« Jola. Postavljati so začeli kole za fižol, ki segajo do višine trotoarja. Ker ni tam no* ber.e ograje, se lahko zgodi, da ponoči kdo pade s trotoarja in se natakne na ko» le, ki mu mole nasproti. Posebno nevarno je to za otroke, ki prav radi tekajo in plezajo po nizkem podstavku. Okrajni za« stop bi naredil prav, ako bi to ograjo že enkrat napravil, saj podstavek je že na» rej en. Iz Zasroria %— Gozdni požar v bližini zagorske po* »t a je, ki ga je zanetila iskra lokomotive ▼ soboto okrog 11. dopoldne je bil zvečer ob 22. s pomočjo žel. delavcev, gasilcev in prebivalcev pogašsn. K sreči se v bližini naselja Družine nahaja kolovozna pot, kar je pripomoglo gasilcem, da so obvarovali ondotna poslopja. Predvčerajšnjim si je komisija ogledala škodo, ki jo ie požar po» vzročil trem posestnikom. Zahtevajo okrog 20.000 Din odškodnine. z— Promenadni koncert. V nedeljo do« poldan se je vršil pred rud restavracijo prvi promenadni koncert rudniške godbe. Zbrano je bilo veliko število ljubiteljev Tnreffi fmfifflUR 1 [•i/t pBŽffl ZJUTRAJ za izkuhavanfe iSchichtovo Ci*v4 R iLr « V TERPENTIN0V0 MILO glasbe, ki »o z zanimanjem sledili Izvaja« nju krasnih koncertnih točk pod veščim vodstvom kapelnika a. Godina. Želimo, da zopet kmalu prirede koncert. z— Člane Vodnikove družbe opozarja« mo, naj poravnajo članarino do konca t m. Obenem priporočamo onim, ki še niso čl a« ni Vodnikove družbe, da se zgiasijo pri poverjeniku g. Matku Sulinu in plačajo Din članarine, za kar prejmejo lepe in poučne knjige. Šport pa je pranje gotovo Gospodarstvo Poštna hranilnica ln privatniki. Kakor kromovo rudo. Poleg tega iina ie 15 rudm-v drugih državah bi morala Poštna hranilni- kov, ki niso v eksploataciji. Leta 1927. je znašala skupna produkcija 1,876.000 ton pre- Sportni drobiž Upravni odbor JNSa je potrdil nastopno našo reprezentanco, ki bo 10. maja nasto« pila v Bukarešti proti rumunski reprezen« tanci: Mihelčičdvkovič, BeleslintArsenije* vič, Premeri, Gjorgjevič*Marjanovič B., Hi« trec, Perška, Cindrič, Giller. Rezerve: Jak« šič, Gmajnički, Marjanovič. — V repre« zentanci proti Franciji bodo izmenjani oni igrači, ki v Bukarešti ne bodo zadovoljili. — V reprezentanco je torej postavljen znani naš internacionalec Perška. Kakor znano, je bil Perška s sklepom JNSa od 28. novembra 1928 kaznovan z enoletno prepovedjo nastopanja na reprezentančnih tekmah, ker ni nastopil v naši reprezen« tanci ob priliki Slovanske olimpijade ,v Pragi. Na prošnjo saveznega kapetana je bil amnestiran ter postavljen v našo re« prezentanco. JNS je sklenil, da se prične tekmova« nje za nogometno državno prvenstvo dine 2. junija. Bruto dohodki tekme Avstrija : Italija na Dunaju so znašali 100.277 šilingov, t. j. približno 810.818 Di.-., izdatki pa 59.121 ši« lingov, t. j. 472.974 Din. Čisti dobiček je torej znašal 337.844 Din. Vsekakor lepa vsota. A vstri j s ko* i t ali j an sk. i športni konflikt je likvidiran. Predsednik avstrijskega saveza je na zadnji seji sporočil, da je italijan« ski savez vzel na znanje opravičilno pis« mo avstrijskega saveza, ki se je seveda le tikalo italijanske zastave in pomote glede italijanske himne. S športne strani se Av« strijcem pač ni bilo treba, da bi se opra« vičili, kar so končno uvideli tudi Italijani ter s tem priznali, da so bili doacela upra* vičeno poraženi. To je pravi zamotek >irin tablet Pazite na originalni omot' x modro-belo-rdečo pečatno znamko I Izpremembe pravil JPS (Konec.) Ad pravilnik za pHvanje Jn«. Pllv. Saveza: 28. str. 44. 3 4. Olasi: »Ledino plavanje. Pli-vai Je okreniut ledjiim prema vodi i ceiu stazns roora preči plivajiuči na ledjiima. Ko-d ofcreta »a krajevima bazena, plivač se mora dotakmiti Jednom iti dvema rukama pre nego se odbije. Odbiti se mora a kdjnom stava (položaju). 29. str. 45 § 9. Tretja odstavek se menja k s«*eer: »StarteT daje znafc za polazak na sledeči način: »1. Pozor, 2. Hiteč.« Ad pravilnik za skokove Jug. Pliv. Saveza: 30. str. 51 § 1. Na kraju se doda nova tofika in sicer: y) NatJecateJJ mora izvesti »ve sfookov* pro-pisne, inače se smatra, fcao da ntJe sJcakao I grobi poluSeme bodo-v*. Obzmanjrjju $e kSubovl, da 6e se po odhtci T. I. N. Ae od »od. 1930 dalje vršntii interoa-ctonafaa natjecanja n sfcaikanijiu samo sa Senčnim tramtvuJir.ajna, ko! I če od go varati sadašnjfen zahtevama pravila za drve.ne dasfcre. Kut nagiba ne sme biti več j od 2 stnupr.ija. ASK Primorje (labkoatletsfta sekclfa). Redn! treningi v navzočnosti trenerja se vr5e vsak ponedeljek, Četrtek in soboto od pol 17. ure da-ije na igrišču na Dunajski cesti. Atleti pa lahko poljubno trenirajo dnevmo od 1(S. ure dalje. Danes pričefek ob 17. mri. Točno ln vsi. - Načelnik. L. Hrvatski Motoklub (Zagreb) objavlja, da Je moral zaradi tehničnih razlogov odgoditi svojo prvo medklubsko dirko od 21. na 28. t. m. Nove prijave se bodo še sprejemale do 25. t. m. ter jih je tTeba poslati na tajništvo I. Hrv. Mo-tokluba, Zagreb, »Lovački Rog«, Hioa 14. SK Jadran. Danes od 17. dalje trening. Jutri v petek po treningu ob 20. važen sestanek vseh igralcev I. moštva. Nanj se pozivajo tudi naslednji igralci: Januš II., Plevel Cemažar, Kocjan, Antosijevič, Sever. Ker Je dnevni red zelo važen, se vsi navedeni izrecno pozivajo. — Načelnik. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod ▼ Ljubljani, 24. aprila 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj Ca Barom. Temper. Opazovanja Ljubljana 7604 4 Maribor 7,;9 3 2 Zagreb 8. 759"/ 7 Leograd 759-5 4 Sarajevo Dubrovnik Skupile 7. 756-3 13 Split 756-0 9 >»tl»H >»»« M bt « V & > 80 90 80 90 Smer retr« ki brzina ' v m in sek. ! ENE 4 SE 4 S 2 mirno Is s! 0 ® 10 8 1 10 Padarvine Vrsta del dež dei Del v mm 0g< in »0gg< 340 _ 350; »2< 320 do 330; >5< 300 _ 310. Otrobi: baški in sremski 180 — 182.5; banaški 177.5—182.5. + Dunajski svinjski sejem (23. t m.). Dogon: 12.125 komadov, od tega 1218 iz Jugoslavije, 8945 lz Poljske in 949 iz Madžarske. Pri precej' živahnem povpraševanju so se pitane svinje trgovale po čvrstih cenah kakor zadnji teden, mesne svinje pa so se podražile za 5 grošov. Za kg žive teže noti-rajo: pitane svinje I. 2.40 do 2.50, angleške križane 2.30 — 2.55, kmečke 2.25 _ 2.50, stare 2.25 — 2.35 in mesne 2.10 — 2.-50. 4- Dunajska borza za kmetijske proizvode (23. t. m.). Mirno razpoloženje na inozemskih tržiščih je dalo dunajski borzi povod za precejšnjo rezerviranost. Promet je bil še manjši kakor zadnje dni ter je bilo malo kupcev in malo ponudnikov. Čeprav ;e bila tenden ca mlačna nI prišlo v efektivnem prometr do bistvenih sprememb v cenah. Uradni te čaji so 06tali nespremenjeni, le oves se pocenil za 25 grošov. z življenja in. sveta Tuberkuloza se krči, rak pa narašča Pozor pred noro strašno ljudsko epidemijo! Kar napovedujejo zdravniški vestni«] Imočno narašča nova ljudska epidemi« ki že nekaj let sem, se je začelo ures.j Ija — rak. Med tem ko je rak zahteval ničevati tudi pri nas: jetika je na umi«' 1°"7. med zagrebškim prebivalstvom ku, prodirati in širiti pa se je začel rak. Pred kratkim Je izdal zagrebški mestni fizikat statističen pregled, ki kaže, da je tuberkuloza v zadnjih dveh letih začela vidno pojemati. Še 1. 1927. je znašala umrljivost za jetiko 25.57 odst. celokupnega prebivalstva. V na« slednjem letu je padla že na 20 12, kar znači konkretno vzeto, v Zagrebu na tisoč oseb enega človeka. Tuberkuloza je začela pešati kljub temu, da se ni podvzemalo izrednih mer proti njej. Ker natančni vzroki nazadovanja je« tike še niso dovolj raziskani, se do* mneva, da peša tuberkuloza zaradi splošnih izboljšanih zdravstvenih raz« mer; zaradi higijeničnejših stanovanj, zaradi naraščanja prebivalstva v mestu z dotokom zdravih elementov z dežele ln končno po zaslugi športa, ki privaja ljudi k normalnejšemu življenju. To razveseljivo ugotovitev pa kali druga vonstatacija, ki pravi, da se zdravstvene razmere v splošnem kljub temu niso izboljšale. V nasprotju s tu« berkulozo se je namreč ugotovilo, da 102 žrtvi, se je število umrlih lani po« množile na 128 primerov. Odstotek se ie zvišal od 4.84 na 5.96. To daje mi« sliti. NajobupnejSe pri tem Je dejstvo, da se rak širi z mnogo močnejšo pro« gresivnostjo kakor svojčas tuberkulo« za. Tudi strokovnjaki računajo danes s tem, da se bo ta zavratna mučilka in morilka človeštva razpasla mnogo hitreje in močneje kakor pred deset in desetletji jetika. Rezultati bodo po« tem za prebivalstvo še poraznejši ka« kor pri tuberkulozi. Treba je namreč vedeti, da za pobijanje raka še ved« no nimamo zanesljivega sredstva. Rak se seveda širi v mestu močneje nego na kmetih in kakor kažejo ugotovitve, napada najčešče moške osebe, ki se malo gibljejo, med ženskami pa tiste, ki trpe na boleznih organov v spod« njem životu. Edino, kar lahko nekoli« ko zajezi opasno širjenje raka, je do« bro organizirana obrambna akcija, da se bolezen ne razpase v epidemijo, ka« tero bo silno težko ustaviti kadar se bo pričela. Strašna smrt letalca brez padala V soboto popoldne ob 15. url se je pripetila na češkoslovaški aeroliniji Nitra*Bratislava smrtna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev v osebi vo* jaškega pilota Skofepa. Vojaško letalo je letelo takoj popoldne iz Bratislave v Nitro, kamor se je peljal štabni ka* petan Kroupa. Točno ob 14. uri 45 mi* nut je dospelo na mesto. Kroupa je iz* stopil, Skorep pa se je takoj dvignil ln letel proti domu. Kake četrt ure po startu je začel aeroplan iz doslej neznanih vzrokov padati. Prišel je ob ravnotežje. Pilot se je znašel v nepopisni dilemi. Rad bi bil razpel padalo in se spustil k tlom, toda padala ni imel s seboj. V strahu za življenje je zapustil pilot* ski sedež ob krmilu ter se je povzpel na levo krilo aeroplana. Tedajci pa se je aeroplan prekucnil ln Skorep je telebnil z vso težo svoje* ga telesa na zemljo. Sekundo za njim je zgrmel na zemljo tudi aeroplan, ki se je razbil na drobce in je pokopal {>ilota pod seboj Nesrečo je onazova* o mnogo ljudi. Kmalu je prišla tudi uradna komisija, ki je po izpovedih očividcev sestavila zapisnik o doSod= ku in odredila pokop mrtvega pilota na državne stroške. V tem ^rmn tiči zaiec Gospa Cajkovska, o kateri je imel evropski svet neštetokrat priliko sliša* ti, da je hči umorjenega ruskega carja, ie pokrenila sedaj v Ameriki akcijo, ki bo imela, če izpade pozitivno, zelo dalekosežne posledice. Gre namreč za to, da ameriška sodišča odrečejo ali pa priznajo gospe Čajkovski istovet* nost z rusko veliko kneginjo Anasta* zijo. Če ji tega ne priznajo, nič za to, pravi kneginje Anastazije ameriška protektorica in sorodnica, velika kne* ginia Ksenija; če pa se izjavijo v po* zitivnem smislu, postane gospa Čaj« kovska zakonita dedična vsega premo* ženia bivše ruske carske rodbine. Gospa Cajkovska si je že izbrala posebnega advokata, ki je odpotoval v Evropo in popisuje imenje carske rodbine na kontinentu izven Rusije. Mudil se je dolgo v Parizu in je pri* šel zadnje dni v Berlin, kjer izpopol* I njuje svojo evidenco, ki je baje zelo ! obširna. Gospa Cajkovska reflektira na. nemških tleh na posest imenja j Friedberg, ki ga začasno upravlja hes* senski veliki vojvoda. Pravijo, da si je i bolnica v Ameriki v zdravstvenem po« , gledu znatno opomogla in da se je v grvi vrsti silno popravil njen spomin, i aje govori perfektno francoski in an« j gleškl i Dvamesečno življenje brez možganov Na patološko*anatomičnem zavodu prof. dr. Švehle v Pragi so imeli zdrav« niki priložnost opazovati zelo redek, vendar ne povsem nemogoč primer življenja otroka, ki je bil skoro brez možgan in je vendarle živel dva me« seca. Tretji dan po rojstvu so prinesli na kliniko imenovanega zdravnika deklico z nenavadno majhno glavico. Primer mikrocephalije je bil podan že po zu« nanji obliki glave. Otrok je živel dva meseca in je te dni umrl. Zadušila ga je pljučnica. Obdukcija deteta je do« gnala, da je bil otrok skoraj brez mo« žganov. V lobanji so našli le nekaj malih ganglij. Navadno umro otroci v takih primerih že par dni po rojstvu. O tem zanimivem slučaju priredi pra« ško zdravniško društvo poseben disku« sijski večer s skioptičnimi slikami. Ribii samec, ki izvali mladiče v svojih tistih Revija »La Nature« priobčuje po« zornost vzbuiaioče podrobnosti o »mačji ribi«. »Felichthvs felis«, ki živi v obrežnih conah južnega Atlantika in v mehiškem zalivu Najizrednejša ka« rakteristika te ribe je, da vzame sa» mec jajca, ko jih samica izleže, v svo« ja usta. Jajec ni mnogo ali so precej velika. V ustih ribjega očeta so jajca na varnem pred številnimi sovražniki. Jajca hitro rasteio in metamorfoza je izvršena v kratkem času. Ccliusti se ne morejo več zapreti, ali male ribice izletijo v morje šele kadar se čutiio dovolj močne in gibčne, da se lahko izognejo nevarnostim. Samec se ves čas valjenja posti, kadar pa ima usta zopet prosta, se požene po vodi in si poišče obilen plen. da se nasiti. Odgo« vornost za resničnost te senzacije se« veda prepuščamo piscu. Obvladana pa^ni^nia Angleški profesor Marcault. pristaš Freudovih teorij, je odkril, da je sila nevarna stvar, če matere zatajujejo ka* kršnakoli svoja nagnjenja, ker se po* javliaio ta potem v toliko večji meri v njihovih hčerah Prisiljeno čednost* no življenje vodi potemtakem do spri« jenega življenja potomcev. Ta teori* ja je imela dvojen učinek. Ženski svet, ki mu daje tako rekoč znanstveno do« voljenje za nevezan način življenja, jo hvali — ir. se začenia po njej ravnati; tem bolj pa so padli po njej cerkveni i krogi, ki so morali s presenečenjem zvedeti, da se ne maščuiejo samo gre* hi očetov na otrocih, kakor pravi sve* topisemska beseda, temveč še bolj go* Ta par sl id enak po tvoji karlje-ri; ženska, ki Jo vidimo na »liki. Je kabaretna plesalka. njen spremljevalec pa Je pustolovec svetovnega kalibra — Rus Zubkov. Id se Je oženil z mnogo stareJSo sestro bivšega nemškega cesarja. Zubkov In njegova žena ne živita skupaj. Kakor priča ta posnetek, sl izbira rajši mič-aejšo dražbo. tovo njih čednosti Kakor poročajo, bodo priredili razni škofje anglikanske cerkve protestno manifestacijo proti profesorju Marcaultu in njegovi zna« nosti, ki nima rešpekta niti pred naj* svetejšimi verskimi nauki. Borba med oblastniki v Kremlju Vedno bol] s« m nože glasovi, da se moskovski oblastniki. Id so se utrdlU sa načeli boliSevIšklh naukov, razhajajo v svojem miiljerju. Posebno Rykov, Id zavzema nekakšno mesto sovjetskega ministrskega predsednika. In Buharin, nista baje več skladna s politiko Stalina. Naši trije por-treU prikazujejo: RYKOVA BUHARINA TOMSKEGA TomskU |e predsednik centralnega sovjeta strokovnih organizacij. Z letalom na leve in tigre Švicarski letalec Mittelholzer. ki je znan po svojih poletih v Afriko in Orijent, je naročil v Amsterdamu no* vo trimotorno Fokkerjevo letalo, s ka* terim se poda z družbo lovcev proti neobljudenim krajinam Osrednje Afri* ke in v Azijo lovit leve in tigre. Ker je Mittelholzer tudi izvrsten fotograf, bo ta ekspedicija tem važnejša in ko« ristnejša. Dan odleta še ni znan. Druga sredozemska vožnja »Zeppelina« »Grof Zeppelin« je nastopil v torek ob 13. uri 22 minut svoj drugi sredo* zemski polet. Start se je vršil pri le* pem vremenu. Zračna ladja se je od* daljila od Friedrichshafna v zapadni smeri ter je izginila v pravcu proti švi* carskemu Baslu. 9000 umorov v enem letu Predsednik Hoover je izjavil te dni pred novinarji, da trpi Amerika ta čas na kritičnem neupoštevanju zakonov. Samo lansko leto je bilo umorjenih 9000 oseb, a storilce so izsledili le v 15 odst. vseh slučajev. Isti obupni po* ložaj se kaže glede prestopkov proti Erohibicijskim zakonom. To vprašanje o treba temeljito proučiti in zato bo predlagal, naj se osnuje posebna ko* misija, ki naj preišče, kako bi bilo mo* goče to zlo odpraviti. Medvedji lov na Južnem Tirolskem V nekem gozdu pri Sporminoreju na Južnem Tirolskem so zapazili dr« varji medveda, navalili so nanj in ga ubili. To ni bilo težko, ker je bila ži« val od zimskega spanja vsa mršava in slabotna. Ampak ta lov bo imel za ne« poklicane lovce še neprijetne posledi* ce. ker bodo morali pred sodnike. V omenjenem ozemlju je lov na medve« de namreč strogo prepovedan, da ne bi izginili še zadnji eksemplarji red* ke živali Veselo življenje na račun štipendije Madžarska vlada je naklonila dija« ku Karlu Nagvju 2700 pengov podpo« re za dovršitev vseučiliških študij v Londonu. Mladi mož je to lepo vsoto v angleški prestolnici potratil v teku enega tedna in se je prikazal potem na tamošnjem madžarskem poslani« štvu. kjer je izvabil 52 funtov, češ da podpore ni prejel Teden pozneje mu je ista goljufija uspela na madžar« skem poslaništvu v Haagu, na kar je izginil brez sledu. ZASTONJ V«jb poiljraio na Oftfed ono Itfrflko flnrtr. revij? ,,DomaČ! oriSatelj" in Obzcr" fUite dopisnico oa upravo. Ljubljana. Mlkloiitera IS Radio program Petek, 26. aprila. LJUBLJANA 12.30: Reproduciraoa glasba. — 13: Napoved časa in reproducaerana glasba — 1330: Borzne vesti. — 17: Koncert radio-orke-swa. — 18: Primerjajoče vercvslovje. — 18.30: Gospodinjstvo. — 19: Francoščina. — 19.30: Ift glasbenega sveta. — 20: Pevski solistični večer z Pavla Grbe. člana tar opere. — 21: Koncert radio-onkestra. — 22: Po-ročila io napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproductrana glasba. — 17.15: Popoldanski koncert. — 20: Predavanje o pobijanju tuberkuloze. — BEOGRAD 12: Napoved časa i-n reproducirana glasba. — 12.30: Gospodarske is borzne vesti - 13.15: Poročila. — 19.30: Scene iz Gogoljevega »Revizorja«. — 20.15: Koncert radio-kvarteta: skladbe Debus-sjT-a. — 21.20: Poročila. — 21.30: Jazz orkester. — PRAGA 16.25: Koncert komorne glasbe — 19.05: Reprcducirana glasba. 19.30: Sluho-igra. — 22.20: Koncert lahke godbe. - BRNO 19.05: Večerni koncert orkestra — 19.30: Prenos programa iz Prage — VARŠAVA 17 55: Večerni koncert. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — Prenos inozemskih postaj. — DUNAJ U: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.40: Glasbena akademija. — 19.30: Koncert: Jul Bittner: »Velika maša«, za soliste, mešani zbor. veliki orkester in orgle. — Večermi koncert orkestra. — BERLIN 17: Pevski koncert in lahka godba — 20.30: Ljudska igra. - FRANKFURT 20: Simfoničen koncert. — 21.50: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 0.30: Nočni koncert. — LANGEN-BERG 17.45: Večerna koncert orkestra. — 20: Gostovanje ruskega umetniškega teatra »Arle-kin«. — Koncert orkestra in solistov. — STUTTGART 16.15: Fopoldansiki koncert. — 20: Komorna giasba na pihala. — 21: Veseloigra. — 21-50: Lahka godba filharmonifinega orkestra. BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert terceta. - 12: Koncert voJaSke rodbe. — 17.40: Ruske narodne pesmi. — 19.30: Prenos n kr. opere. — Ciganska godba. — TOULOUSE 20.30: Koncert vojaške godbe. — 21: Reproducirana glasba. LONDON 19 45: Pevski koncert ia vojaška godba. - 21.20: DramsM večer. - STOCKHOLM 18-30: Koncert lahke godbe. — 20.15: Večerni koooert orkestra ia solistov. »Zlka« kvartet, ki je postal s svojimi koncertnimi nastopi v tu- in Inozemstvu eden najpriznanejših In najslavnejših, nastopi v ljubljanski radio-oddajni postaji dne 25. t. m. ob 20. url s sledečim programom: Haydn-kvartet O-moI (4 stavki). Dvofak-kvartet F-dur (ameriški, 4 stavki). S tem. da je uprava Radio-Ljubljana pridobila za nastop ta godalni kvartet bo gotovo ustregla številnim naročnikom. i v« - A VvV & * / %% %< os S tcftrfm srcem naznanjamo nttn •orodni/kom ki znancem, da Je naš ljubljeni pa,pa, stric, brat u svak, gospod jfflojzii Vodnik nadkret. drž. želez, v pokoju po dolgi mufitvi bole eni mdrco saspa' v Gospodu 24. t. m. Pogreb blagopckojmilca bo 26. t. m. ob 4. ari popoldne \t hiše žalosti, Sneberje 52, na pokopaSšče k D. M. v Po!}n. Vsem se priporoča v blag spornfav. Sneberje, 24. aprHa 1929. žalujoča soprom: gostilniška oprema. Pojasnila p.; upravniku konkurzne mase dr. Ludviku Grohelniku. notarju v Ribnici M Q Četrtek", 25. fV. 1929 == fjarocila, uv uro- dopi&i. Ipfa&tsj* ntaldr, oglasou, t, poAah, M,OgLasru,od, }jJUk Jutrv ' prtJtntarjo,^ ■Julra,' hubl^aJLCu. .T*l rt. zfpi iluh t aluu JULLL, oglj^sv. k*,sluiufo u posredovalne m, TOCLJCLL i*. iostiasia, obcitusloa,. uraAa botova-nja prodam. — Vprašati v hotelu Slovenec, ZagTeb — Frankcpanska 7 — (Obera) 11123 Žago venecljanko ali polnojarmenico, na stalni vodni, oxir. električni pogon, iščem v gozdnem kraju ▼ najem, odnosno kupim. Ponudbe na ogla«-, oddelek »Jutra« pod Iifro 2aga«. 10978 Kleparsko delavnico dobro vpeljano, z vsem potrebnim orodjem za 3 delavce, t nekaterimi pomot mmi stroji oddam v najem, event. tudi prodam. Cenj. ponudbe na naslov: Cirila Pirečnik v Rečici ob Sa vinji. Vsa oprema J« popolnoma nova. 11116 Sladkega sena 2000 kg in pšenične slame 1000 kg prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 11103 Hrastov ln kostanjev les ta ograje in kozolce ter lege za vinsko klet imam v zalogi. — Naroči te v Mostah it: ». ' 11062 Priložnostni nakup! Vsled posebnih razmer ze lo ugodno naprodaj -vino-gradsko posestvo, obstoje če iz lepe t« popolnoma opremljene gosposke hiše postranskim poslopjem, v neposredni bližini mesta — pribl. 4 oralov vino?rada in 3 oralov sadonosnika in travnikov. Informacije daje dr Blanke dr Brandetet-ter, odvetnika, Maribor — Aleksandrova cesta št. 14. 10869 Trgovsko hišo dobro vpeljano trgovino mešanim blagom, na naj prometnejši točki tik ob farni cerkvi. v Industrijskem kraju. 10 minut od Litije, prodam Ponudbe na ogl od. »Jutra« pod »Trgovska hiša«. 10946 Omaro ta obleko, novo. mehko ter zložljivo posteljo z žimnico ugodno prodam. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra« 11113 Več komp!. postelj dobro ohranjenih, t žimnl camj in par omar prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« H133 Otroško košaro na stojalu, z žimnico in zastorčki ter stajico (gaj-bico) prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11064 Otroški voziček dobro ohranjen, poceni na prodaj. Naslov v ogla-n-m oddelku »Jutra«. 11100 Avto Type »Austro Fiat« t limuzino, lestsedeten. naprodaj za 15.000 Din (ugodna cena) garaži g. Pavla Steleta. Kapiteljska ulica. 2-r Avtomobila Plat, Trpe 801 In 809, ▼ najboljšem stanju naprodaj »godni wnj. — »Alko«, Eoiiiaj, um Razno pohištvo naprodaj radi selitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11132 Novo spalnico hrastove barve — po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 11134 t, ■ s r rem sta nju in enak »troj za praženje kave kupim. Ponudbe na naslov: Cesnik, Večna pot it. 1 11115 Avto-kovčeg 2 toaletnima kovčkoma (neseser) je bil izgubljen na avto vožnji Ljubljana— Zagreb v soboto 20. t m. — Pošten naj.iitelj naj ga proti liobri nagradi od-la zavarovalnici »Anker«, Zagreb, Preralovičev trg B ali v Ljubljani, Kralja Petra trg 8. oziroma najbližji orožniški postaji. 11144 Špecljalna delavnica ta previjanj'e in popravlja nje električnih motorjev F. Perčlnlič, elektromehanlk Gosposvet-ka e. 16 — restavracija pri Levu. 11092 Selitve v pohištvenih vezeh, kakor tudi na peresnih dlrah. izvršuje najtočneje in naj- skrbneje tvrdka Javna skladišča — družba i o. «., LJubljana, Dunajska cesta itev. 33. Istotam ee vskladiščuje pohištvo v »uhlh prostorih. 11072 Čevlje v kemično barvanje sprejema tvrdka M. Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. — Najboljše barve za barvanje čevljev znamke»Wi!bra« ln »Renoid« vedno na zalogi. Zgodnji in pozni semenski krompir iz Nemčije dobavlja foiM rs e Im v LJubljani. Spretnega zidarskega polirja kurjenega v železobe-tonu, iščem za Alsacijo (Francija). Trajna zaposlitev jwi stavbni tvrdki ustanov. 1. 1852. Ponudbe s outricuj-uim vitae in pre-pisi spričeval pod šifro R 3630 O na Publlcitas, Basel. Čitajte vedno naše ogh^e! Naznanjam, da sem prevzela gostilno „Koroški dom" Poskrbelo se bo za dobro pijačo in točno postrežbo. — Abonenti se sprejmejo na domačo hrano. Za obilen obisk se priporoča 5496__PERTOT. i in X!KKXXXKKXXMCXXXX&XXXXX X X X X X X X X X X X X X X X X EL13CSR, ki zdrsni želodec, je R. VLAHOV odlikovan na vseh svetovnih Izložbah. Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. ČUVAJTE SE PONAREJANJ! KXXXX xxxxxxxx Samo iz originalne mehe $c dobiva najboljše pecivo! Važno za vse, ki trpijo na nogah. .vjC.A- Pisarniške lokale oddam n* Miklošičevi cesti St 18 Poizve se Istotnm v I nadstropju- 10814 Stara trgovina na debelo ln drobno — v centru Ljubliane naprodaj. Pismene ponndbe na osla« oddelek »Jutra« pod iifro »Kapital Din 130.000«. 11000 Trgovino s steklom In porcelanom IS let obstoječo, v sredin! mesta ▼ Prekmurju. radi preselitve naprodaj a inventarjem skupaj. Rok do 15. maja. Trgovina na veliko ln mslo. Naslov pove ogluai oddelek »Jutra«. 11067 Poznana tvrdka Scholl Company, London — Chi-cago, ena največjih in najznamenitejših tovarn za izdelovanje vložkov za čevlje, opor za noge in ortopedičnih pripomočkov proti boleznim na nogah vseh vrst, nam je prenesla za to mesto samoprodajo njenih, obneslih se. izdelkov. Specijalist za noge tvrdke Scholl Comp. bo dn« 25., 26. in 27. aprila občinstvu v naši prodajalni na razpolago. da bo precfortstvljal in razkazoval Scholl-ove zdravstvene pripomočke. Brezplačno posvetovanje brez potrebe nakupa." Kdo naj ne zamudi te redke priložnosti. Vsem težkočam in bolečinam nog se zamore od-pomoči z dT. Scholl-ovimi vložki in ortopedičnimi pri- pomočki, ki se individualno prilagodijo. 5«J1 8 ..PETOVifl" Ljubljana, Dunajska c. V | MJche] Z6vaco: 109 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »Tedaj si žeKš smrti?« Chico ga je krivo pogledal. Ce Je hotel umreti, je bilo to njegova »tvar; kaj se je vtikal Francoz v njegove notranje nagiibe? Nu, prilika je bila zamujena, treba je bilo iti do konca. »Pojdiva, senjor,« je ponovil. »Kmalu bo prepozno.« »Počakaj še malo, vraga, sad vidiš, da sem radoveden. Povej ori, zakaj si me zvabil v smr*?« »Zato, ker vas mrzism!« je siplamenečimi očmi zafctical pritlikavec. »Ker vas sovražim!« Besno je ponavljal te besede, zakaj drugih se v naglici ni mogel »pomniti »Tako h>udo me sovražiš?« se je porogal Pardaillan. »Tako zelo, da bi vas ubil, če ne bi bi] obljubil, da vas rešim!« fe ves iz sebe zaškrtal možiček. »Ubil bi me?« se je zasmejal Pardaillan. »Glej, glej! S čim pa, siromaček?« Pritlikavec ie planil k svoji posteljici in potegnil iz nje bodalo, ki je bilo skrito med slamnjačama. »S temle!« je kriknil, vihteč svoje orožje. »O, o! je dejal Pardaillan. »Saj to je moje bodak)!« »Da,« je pritrdil Chico. »Ukral sem vam ga, med tem, ko ste lezli čez zid!« »Nu, orožje po tem takem imaš,« ie z neomajno mirnostjo velel Pardaillan. »Kar ubij me.« V njegovem pogledu ni bilo več posmeha, samo še nekakšna radovednost. Pritlikavec, od besnosti ves iz nma, je dvignil roko. Pardaillan se ni ganil. Mrzlo mu je gledal naravnost v oči. Pritlikavčeva roka je po bliskoma pala nizdol — a ne zato, da bi usekala. Z vso močjo je vrgeh bodalo v ozadje brloga in zastokal: »Nočem! Ne morem!« »Zakaj ne?« »Ker sem obljubil...« Komiu si obljubil, sinko?« Vitezov glas je bil tako tcpel ln mihijoč, da je segel Chicu v dno duše. Njegovo ubogo srčece se je razširilo in solze so se mu udrle iz oči. »Nesrečen sem!« je zaplakal. »Tako hudo sem nesrečen!« »Hvala Bogu,« je pomislil Pardaillan, razjokal se je! Zdaj je rešen, lahko se bova sporazumela.« Iztegnil je roko, potegnil pritlikavca k sebi, naslonil si njegovo glavo na prsi in mu je jel bratski prgovarjati. In Chico. ki ni še nikoli imel prijatelja in rti bil v svoji bedi še nikoli deležen usmiljenja, se je v blaženi osuplosti predal tej sreči, čuteč, kako se poraja v njem čustvo nežne hvaležnosti in ljubezni. Toda vzlic vsemu je bil vendarle mož! Čez nekaj minut se je rahlo izvil in pogledal Pardaillana, kakor da ga vidi prvikrat v svojem življenju. V njegovih očeh ni bilo več ne gneva ne obupa; samo strmenje se je izražalo v njih. bolj notranje nego vnanije, bolj nad izpremembo, ki se je bila izvršila v njem, nego nad sovražnikom* čigar plemeni tosrt ga je bila ukrotila. Zdaj, ko ga ni več opazoval s sovražnimi očmi se }e ob pogledu nanj prostodušno čudil sam pri sebi: »Lep je, močan je, hraber je. V njegovem obrazu je nekaj rmponujočega, česar še nisem opazil pri drug h ljudeh. Večji se mi vidi in plemenitejši od samega kralja... ln dober je, kakor svetniki, ki so naslikani v stolnici. Kako naj ga človek ne bi Ejubil?« In ko je videl dobrodušni smehljaj na Pardaillanovem obrazu, se je nehote tudi sam nasmehnil, kakor se nasmehnemo prijatelju. »Nu evo,« je veselo rekel Pardaillan, »zdaj bo menda konec istorij, kaj? Saj vidiš, da nisem taka hudoba, kakor si mislil o meni. Daj mi roko in bodiva prijatelja.« Iznova mu je pomolil roko. Osramočen je Chico sklonil glavo in vprašal: »Vkljub temu, kar sem rekel in storil?...« »Daj mi roko, pravim,« je resno ponovil Pardaillan. »Vrl dečko si, Chico; kadar me bolje spoznaš, boš vedel, da izrečem to pohvalo le malokomu in malokdaj.« Premagan je pritlikavec položil desnico v vitezovo dlan in za-mrmral: »Kako ste dobri!« »Marnje!« je zagodrnjal Pardaillan. »Jasno vidim, to je vse. Iz tega, če ti ne poznaš samega sebe, še ne sledi, da te tudi jaz ne bi poznal.« »Poznate me?« je začuden vzkliknil Chico. »Kdo vam je pripovedoval o meni?« Pardaillan je resnobno vzdignil prst in se nasmehnil, kakor se nasmehnemo otroku: »Moj mezinec mi je vse povedal!« je dejal. Novi c H EVROLET je razkošen avtomobil s | ^J cilindri pri «f|;l c eni kot &atexi dtugi sthiciCindrbki vo$ 5 ŠEST cilinderskim motorjem oprem* IJen CHEVROLET prvači vsem vozo» vom nizke cene! I Mit S A vtomobilska senzacija tega leta — novi voz, o katerem vse govori, je novi CHEVROLET s šest cilindri, ali v ceni avtomobilov štirih cilindrov! Priljubljenost in splošno zadovoljstvo milijona posestnikov CHEVROLET modela 1928 je tako velika, da mnogo ljudi ne more razumeti, zakaj je izvršena ta prena-redba pri tako visokih stroških za naše tovarne. CHEVROLET je postal voz s šest cilindri sledeč stremljenju avtomobilske tehnike graditi šestcilinderske motorje s pomnoženo silo in bolj razkošno opremo. Pač so dosegli inženjerji General Motors-a najvišjo stopnjo dovršenosti in moči, ki jo more razviti štiricilinderski stroj. — Da bi se pa dosegel še večji napredek, večja brzina, boljše pospeševanje, bolje ravnotežje, vsfivarili so šestcil.nderskega CHEV-ROLET-a. CHEVROLET, ki tako prednjači s svojimi mehaničnimi odlikami in nizko ceno in je vrh tega krasen v zunanji obliki. — Nove FISHER karoserije — vitke linije — skladne barve in lepa oprema, kar se najde le pri najdragocenejši avtomobilih, vzradostijo tudi najbolj kritične eratuzijaste motorja. Obiščite našega zastopnika in preisku-site nove modele, posebno novi Landau-lette. katerega zadnji del strehe morete odpreti. — Vzdignite pokrov motorja in pokazal se Vam bo čudovit šestcilinderski stroj in bodete uvideli, zakaj je CHEVROLET epohalna stvaritev avtomobilske tehnike tega leta. CHEVROLET SIX JHEVROLET - PONT1AC - OLDSMOBILE - OAKLAND - BUICK - VAUXHALL — LASALLB CADILLAC — CHEVROLET TOVORNI VOZ - G. M. C. TOVORNI VOZ KAROSERIJE OD F1SHERA PROIZVODI O E N E R A L M O T O R S A Najboljši in najekonomičnejši elektromotorji iz znanih čeških tovarn Škodovl Zavodi v Plznju se nahajajo v velikosti 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na: Zastopstvo Skodovih Zavodov Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. Telefon SO««. 97 Dvokolesa najboljših svetovnih «iamk v veliki izbiri, zelo poceni Vajnovejši modeli otroških vozičkov jd preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi Vešč znamk Šivalnih strojev uajnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke »TRIBUNA« F. B. L. tovorna dvokoles in otroških vozifkov Ljubliana. Karlovska cesta 4. Prispela so nova kolesa nemških tovarn po najnižjih cenah. — JAMSTVO l LčTO! V specijalni trgovini otroških vozičkov OTON ZEMELROK — Marijin trs 8. Opczcrilc / V si td slabo ponarejenih kemikalij Vaš razmnoževalec Opalograph maže . - , , i" daje umazane in nejasne odtise. Prinesite aparat k meni, da ga Vam zopet uredim, in to brezplačno Za dobro delovanje aparata jamčim, ako boste kupovali Preservat in Fixat z varstveno znamko Globus pri £u«f.