it. tja
t mm —
UKEDNI8TVO Uf UPRAVNIfiTVO: LJUBLJANA, KNAfLIBTA ULICA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogla« lm Kraljevine Italije In
CMOXE PUBBLICITA IT AI JAN A S. A-, MILANO
OONC9S3BIONARIA ISCLUSTVA per la pobbflrft* d! propeniensa ItnOana 41 UNIONE PUBBLICITA IT A LIANA S. A-, MILANO.
II Dote ha riaffermato nel Suo storico distorso
la certezza Hi ritloria ne
Nella battaglia fra Poro e il sangue 1'lddio ha scelto: Vinceremo!
Duce je v svojem zgodovinskem govoru potrdil
neizbežnost zmage Osi
V borbi med zlatom in krvjo je Bog izbral: Zmagali bomo!
Rim. 11. junija (Štefani") Snočnja seja Fašistične m korporacijske zbornice, ki se je sestala oo prvi obletnici vstepa Italije v vojno, je dobila naravnost zgodovinski značaj spričo velikega govora, ki ga je na njej imel Duce. Vcxl ja Fašizma, Ustanovi-telj Impenja in Predsednik vlade. Seja je bila napovedana za 17. uro, toda že mnogo prej so bile vse klopi v dvorani zasedene in po vseh galerijah je bi1o polno odličnih osebnosti. V dvorski tribuni so se zbrali vojni ranjenci, ki jim je bila loža dana na ra^cpolago rxi Kralja in Cesarja. Seji so pTTSosrvio\ra'a mnr><jrSt<n.-ilna za*»-ro>p<«*t-\-a vojske, mornarice, letalstva, milice. Fašistične stranke, fašističnih vseučiii\kih skupin, m-
validov, druž-n padlih in drugih nacionalnih organizacij. Prisostvoaa.'i so člani Velikega fašističnega svtta. ministri, državni podtahvk\ Fašist :čni nacionalni direktorij, pokrajin.^k: zvezni rainfki in vsi ostali člani Fašističnega nacionalnega sveta in člani korporacij. Seji je predsedoval Dino Gran-&
Viharne ovacije Duceju ob vstopu v zbornico
Seja 9© je pričela točno ob 17. Tajnik Scarfiofti je prečita! zapisnik zadnje seje z dne 23. aprila, ki je tri odobren. Prav tedaj je vis.to»r»il v dvorano Duce. Vsa Zbov-rrrca s« je d-\-gnila in prav tako tudi \-sc občtnsirvo v ložah ter priredila Duceiu dolge, viharne ovacije. Vedno znova je po-
Duce bo obiskal Lfubliansko pokrajino
ter bo z veseljem stopil v neposredne stike s prebivalstvom — Določila Statuta se bodo strogo izvajale zlasti tudi glede jezika in kulture — Besedam bodo po navaai fašističnega
režima sledila dejanja
Rim, 9. junija O priliki sprejema slovenske po-klonitvene deputacije je Duce izjavil, da je zelo vesel, da lahko v Rimu pozdravi člane sveta Ljubljanske pokrajine. Zagotovil je, da bo posebno proučil moralne in gospodarske potrebe celotnega slovenskega prebivalstva te province in jim ugodil po posredovanju to-
variša Graziolija, do katerega ima popolno in brezpogojno zaupanje.
Strogo se bodo izvajala določila, ki jih vsebuje statut, s katerim je bilo ustvarjeno posebno stanje za novo Pokrajino, zlasti še glede jezika in kulture.
Glede na povabilo, ki mu je bilo izraženo, je Duce izjavil, da bo ob prvi priliki z veseljem stopil v ne-
posredni stik s prebivalstvom nove Ljubljanske pokrajine.
Končno je dodal, da bodo tudi tokrat, kakor je navada fašističnega režima* besedam neposredno sledila dejanja in bo Ljubljanska pokrajina dosegla rešitev vseh svojih gospodarskih, duhovnih in kulturnih vprašanj.
navijala njegovo ime: Ducel Duce! Na predsednikov- poziv: Pczdrav Duceju! je vsa dvorana gromko odgovorila: Xam! Manifestacije vdanosti in zvestobe, ki so se jim pridružili tudi vsi ljudje po ložah in tribunah, so rraiale već minut in so vedno bolj narašćaile. Duce se je zahvalil z rimskim pozdrav crn.
Zakon o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine
sprejet z aklamacijo
Ifa dnevnem redu Je bila uzakonitev Kraljevskega zakon»kega dekreta št, 452 z dne 18. maja 19U-XIX o ureditvi dal-mattirakih teritorijev, ki »o pripadli Kraljevini Italiji ter Kraljevskega zakonskega dekreta stev. 291 z dne 3. maja 1941-XIX o ustanovitvi Ljubljanske pokrrjine. Predsednik j«1 Zbornico pozval, naj prične razpravo o obeh zakonskih načrtih. Vsa Zbornica se je tedaj znova dvignila in obnovila
viharne ovacije Duceju. Predsednik je nato pozval Zbornico, naj z aklamacijo odobri oba zakonska predloga, ki sta ob prvi obletnici vojne napovedi potrdila vrednost Oboroženih Sil in ki pričata o povečanju ozemlja domovine. Zbornica se je odzvala z novimi dolgimi aklamacijami Duceju. Predsednik je na to proglasil, da sta bila oba zakonska načrta z vzklikom sprejeta.
Govor Duceja
Trenutek nato je predsednik vzkliknil: Dure govori! Duce je tedaj stopil na govorniško tribuno in Zbornica je znova odmevala od silnih ovacij, ki so trajale vse dotlej, dokler ni Duce dal znamenje, da bo govoriL Tedaj je nastala v zbornici pobožna tišina.
Tovariši! Spomina vreden in svečan je današnji dan: dovršilo se je leto dni, odkar smo stopili v vojno Leto dni, polno dogodkov in silnega zgcdcvin&kega razvoja.
leto dni, v katerem so se vojaki Italije na
mnogih gorskih in puščavskih frontah Evrope in Afrike na kopnem, na morju in v
zraku junaško borili proti angl ekcemu imperiju.    (Navdušeno dolgo aplavdiranje).
V svojem govoru Hierarhom X. legije sem že opozoril na vedno bolj odločilen značaj, na vedno obsežnejši pomen, ki ga bo usodno zavzela sedanja vojna. Vi se spominjate mojih govorov 18. novembra m 23. februarja Obnoviti vse dogodke teh prvih 12 mesecev vojne, bi se morda smatralo za odveć: vsakdo izmed nas jih je osebno in kolektivne? doživljal. Toda želim predočiti vam od blizu posamezne faze vojne, ki so se razvijale od febi *~rja dalje na albanskih in na afriških frontah.
Obračun z Grčijo
Spričo neovrženih m objavljenih dokumentov nihče več ne dvomi, da je moralo priti med Italijo in Grčijo de- obračuna. Atenski listi končno že pričenjajo odkrivati kriminalno ozadje grške politike. Od avgusta 1040 dalje sem imel v rokah dokaze, da Grčija ni niri navidez več skušala ohraniti svojo nevtralnost. Prav v tem mesecu je nastala doba napetosti. Id ji je za nekaj tednov sledil relativen mir. V oktobru se je položaj /nova poslabšal. Prepričal sem se. da je Greva dejanckr/ predstavljala ključno postojanko Anjjbje v srednjem m vzhodnem Sredo*zem<kem moriu in da je tudi Jugoslavija zavzela nadvse dvoumno stališče. Da se izrazim kakrr kemiki, ie bilo treba ta j uges1 o versko-grški položaj izločiti, da bi se preprečila iznenađenja ki ne bi bila zaželjena Dejanja — prav? odločilni element za presojo zgodovinskega razvoja — so v po'ni men potrdila, da je bilo moje stališče pravilno
Tako je bilo 15. oktobra soglasno sklenjeno prekiniti odlašanje in proti koncu meseca stopiti na bojno polje.
v Albaniji
Okoliščina, da se je morala kampanja pričeti konec oktobra, je zahtevala silen napor, ker so se čete podajale nasproti vremenskim neprilikam. V mesecih novembru, decembru, januarju in februarju so bile te neprilike dejansko izredne in italijanske čete so jih prestale z disciplino, ki bi se lahko označila za stoično. Kljub tem negativnim elementom ob pričetku zime so imele operacije v svojem začetku vendarle dve prednosti: dolge noči, ki so omogočile konvojem n j novo pot in jih ščitile ter varnost pred malarijo. Tej pravi nadlogi albanske obale zares ne bi bili ušli, če bi bili morali pričeti borbo šele v pozni pomladi.
Strategični načrt generala Visconta Frasca
Vrhovni poveljnik Sil v Albaniji general Visconti Frasca, ki je prevzel poveljstvo teh čet že 5. junija, ie bil mnenja, da se bodo operacije v Epiru ugodno in naglo razvizale. Njegov načrt, ki so ga odobrili generalni štabi v Rimu in jaz, je bil logičen in prepričevalen: predstavljal je manever v obliki klešč" na vzhodu z »Julio«, ki bi bila morala doseči prelaz Mecovo za hrbtom Janine, in na zapadu z rednimi pehotnimi cUvizijami, ki bi bile prekoračile Kalamas in prodrle proti Arti mirno Janine, tako da bi bil njen padec izsiljen. Centralna kolona pa naj bi bila nastopila v smeri proti Kalibakiju in prisilila sovražnika, da bi razkril močne obrambne postojanke na Metaxasovi črti.
Vrhovno poveljstvo Oboroženih Sil v Albaniji, ki je razpolagalo v avgustu le s petmi divizijami, je imelo 28. oktobra na razpolago naslednje edinice: planinsko divizijo »Julio«, oklopno divizijo »Centauro«, divizije »Ferraro«. »Sieno«, »r^emontet,
»Venezio«, »Arezzo« in »Farmo«, polk Grenadir j ev in tri konjeniške polke! Divizije so bile dvozložne in nekaterim sta bila dodeljena po dva albanska bataljona. Pohod Julie« po pobočjih Pinda je bil izredno težaven. Motorizirana kolona v centru je bila paralizirana spričo deževja in blata ter ni mogla preko Kalibakija. Vode Kalamasa so narasle in za pet dni ustavile »Sieno«. 6. novembra je poveljstvo »Julia« odredilo, naj se umakne do Konice. »Julia«, ki je bila le še za eno etapo oddaljena od Mecova. se je po svoji poti vrnila in si je morala izvojevati prost prehod z izredno hudimi in krvavimo, borbami.
Razvoj operacij
Z umikom »Julije«, se je pričela protuofenziva Grkov, ki so v novembru dosegli Korčo in v decembru Argirokastron. Razdobje grške iniciative se lahko smatra za zaključeno z zavzetjem Klisure in tako zvane Črte Malijev, od Klisure do Spada rita. Od tistega trenutka dalje 00 naši m skalnatim odporom strti vsak grški napor, da se bi dosegli pravi strateški cilji: Elba-san. Berat, Valona in pred vsem Valona, kakor so to hoteli Angleži (viharno pritrjevanje). Napravil se je »zid«, zid spričo poguma in odločnosti naših vojakov, ki ga ni bilo mogoče več izvojevati. Dejansko se je bitka zaustavila na sektorju v dolini Sušici, na neposredni dostopni poti k Valo-ni in se je končala konec decembra s si* jajnimi protinapadi drugega planinskega polka na področju pri Bolenl in 7. pehotnega polka na področju pri Vranistu. Na odseku Vojuše so čete 25. armijskega zbora prešle v napad v smeri proti Klisuri, da bi zmanjšala pritisk na fronti prt Beratu in tako prispevale k zadržanju Grkov, ki
Roma, H ghigno (Štefani) Come gia an-nunciato, si e. ieri riunita in As&emblea p4o-naria la Camera dei Fasci e delle Cocrpora-zioni che ha assunto un carattere di parti-colare solennita e importanza per lo storico diseorso del Duce. Laula presen tava un aspetto imponente. I consiglieri naziona-li ki uniforme f ase iste hanno affollato tut-ti i settori. A lila riunione hanno assistito dalla tribuna reale che la Maesta ded Re
e Imperatore ha loro offerto, rappresen-tanze di feriti di guenra. Airassemblea hanno pa rt ec pa t o i membri del G ran Consi-glio del Fascismo, i Ministri, i Sottosegre-tari d i Sta to. i componenti del Direttorio Nazionaile del Partito, i Segretari federali e turti gli altii componenti il Consiglio Nazionale del Partito e i membri effettivi delle Corporazioni. In apposite tribune hanno preso posto le n ume rose rappresen-tanze delPEsercito, della Marina, delPAvia-zione, della Milizia. dei Gruppi Universi-tari Fascisti, dei mutilati, delle famiglie dei Caduti ed altre.
La riunione si e iniziata alle 17 sotto la
pres-idenza. di Dino Orandi. II segretaria Scarfiotti ha letro il processo verhale della
riunione del 27 aprile 1940-XV111 che d sta t o approvato.
Ardenti acelamazioni al Duce al Suo ingresso nelTaula
In quel moment o il Duce ha fatto il suo ingresso nell'aula. L'assemblea, scartata in piedi, Lo ha accolto con impetuosa, arden-te, entusiastica e prolungata acelamazione. Grida generajli: Duce! Duce! si sono re i tora te per diversi minuti, Nuovi vtvissimi o vibranti aplausi sono scoppiati, quando ti previden te ha ordinato ;' saluto al Duce. La Camera ha rispo^to con un solo formi-dabile: A noi! La manifestazione di devo> zione e di fedc, alla qi!alo*si sono associa-te le tribune, si e pro>lungata per qualche minuto in un crescendo' impressonante di fervore. II Duce ha ringraziato salutando roman amen te.
La legge costitnente la Provincia di Lubiana accolta per acelamazione
AJl'oTdlne del giorno erano la conver-sione in legge del R. D. L. 18 magglo 1941-XIX, n. 452, concernente la »i h ter na-zione del territori della Dalmazia che sono venuti a far parte integrante del Regno d'Italia, e la conversione in legge del R.D.L. S magglo 1941-XIX, n. 291, concernente la costituzlone della Provincia dl Lubiana. D Previden te ha »ubito posto In dlscnselone 1 dne disegnl dl legge. La ca-
mera A  sorta. In piedl fra  -vibranti sccla-
mazioni aU'lndirizzo del Duce. All'lnvito
alla Camera ad approvare per acelamazione i dne dLsegTii dl legge che, nel pri 11 ki annuale della dichiarazione di guerra, con-saerano il valore delle nostre arnii vitto-riose e 1'ingrandimento del territorio della Patria, la Camera ha risposto con nuovo vibrantissime prolungate acelamazioni airindirizzo del Duce, e con grida ripetu-
te: Duoe! Duce! D Presldente allora ha diehlarato approvati  per  acelamazione 1
disegnl di legge.
II diseorso del Duce
H quel momeoto 11 Presldente ha escla-mato: »Parla il Duce!« Mentre il Duce e salito alla tribuna, la Camera si e pro-rotta in un'appassionata ovazione, che si e protratta fino a quando EgU non ha accen-
nato ad inlziare 11 dlacorso. Allora la Assemblea si e r accolta in re ligi oso si-lenziOu
Camerati, glomata memorabile e solenne quella odierna: si compie un anno dal gior-no della nostra entrata ln guerra. Un anno carico di eventi dl ve rti gin osi sviluppl storici, un anno durante 11 quale i soldati d'Italia della terra, del mare, del cielo al sono battuti eroicamente contro llmpero jnglese std multipli fronti montagnoai o
desertlcl di Europa e d'Africa. (Vivlseimrl prolungati applauai)/
Nel mio diseorso ai Gerarchi della De-cima Leglo, gia accennai ai caratteri sempre piu declsivi, agli aspettl sempre
piii vasti che 1'attuale guerra avrebbe fatalmente aasunto. Voi ricordate 1 diseorsi del 18 novembre e queIlo del 23 febbraio, Rievocare tutte le vicende di questi primi dodici mesi di guerra, e da ritenere forse superfluo: ognuno di non le ha personalni ente e collettivamente visute. Desidero invece ragguagliarvi da vlclno sulle fasi della guerra, che si sono svolte dal febbraio ln pol, sul fronte dl Albania e su quelli africani.
Resa del conti con la Greda
Nesuno piu mette in dubbio — alla lu-ce degli inoppugnabili documenti pubbli-cati — che fra Italia e Grecia si dovesse venire a una resa dei contL I giornali dl Atene cominciano a rivelare finalmente i retroscena eriminosi della politica greca. Sino dallagosto 1940. lo ebbl le prove che la Greda non conservava piu nemmeno 1'apparenza della neutralita. Nello stesso m esc si ebbe un periodo dl tensione che pol fu segnito da alcune settimane di rela-tlva calma. NettVottobre la situazione si riacutizzo nuovamente. Ml convinsi che la Grecia costituiva veramente una posizio-
ne chiave dell'Inghilterra nel Mediterraneo centro-orientale e che anehe la Ju gosia-via aveva un atteggiamento quanto mal ambiguo. Era una situazione quella jugo-slava-greca che aveva bisogno, per dirla nel linguaggio dei chimici, di essere »de-cantata«, a seanso di temibili sorprese. I »fatti« — vero elemento determinante nel giudicare gli sviluppl della storia — i >f at-ti« hanno confermato in pieno che il min punto di vista era giusto. Cosi il 15 ot-tobre fu deciso unanimamente di rompere gli indugl e di scendere in campo verso la fine del mese.
Stran 2
»8LOTE98KI ITllOĐc,
M0T.132
•o bili r ofenzivi na salesih v smeri proti Bera tu. Sodelovali so tam planinci polkov >dsmon« in >Bolzano«, smučarji polka »Cervlnoc in 2. bersaljerski polk.
23. februarja je nasprotnik pričel s ofenzivo proti Tepeleniju ln je napadel nase vrste na fiindeliju. Napadala je specialna divizija s Krete, ki so jo pešci divizije >Sforzesca« in Crne srajce Galbiatijeve skupine skoraj dobesedno uničile. (Viharni aplavzi). Pešci divizij > Legnano« ln >Fer-rare< ter planinci so tudi preprečili poskus sovražnika, da bi se z Golice spustil v dolino Vojuse. V dolini Desnice so Grki, ki so prešli tam v napad proti Beratu, 12. januarja dosegli Klisuro in prodrli do Spada-rita, toda tam so jih planinci »Julije*, pešci »Plnerolac in črne srajce >Leoneasec definitivno zaustavili. V dolini Devolija je bil Tomori vezni člen med 9. in 11. armijo.
V tretjem razdobju januarja je bil Izvršen ofenzivni sunek v dolini Tomorici in planinci polkov >Intrac ln >Susa«, pešci divizije »Parma« ter 1. ta 2. bataljon finančnih stražnikov so zavzeli postojanke na Bregu, Saliutu in Dobreiu, da bi tako oja-Čile ta delikatni vezni člen.
V dolini Skumbe je sovražnik v tretjem dese tem evju novembra, ko je bil izveden umik iz Korče. skušal doseči vozel Elba-san. da bi prekoračil S kum bo. Te poskuse so definitivno odbile divizije »ArezzcK in »Plemonte« ter 4. bersaljerski polk, ki so branile temeljne postojanke na Kalasu. Na odseku pri Podgradcu (Ohrid) sta divizija >Arezzo< in prvi bersaljerski polk dokončno v decembru onemogočila sleherno sovražno prodiranje.
Ko sem se prve dni marca podal v Albanijo, sem čutil v zraku dih zmage. Spričo neutrudnega dela generala Cavallera, ki je prevzel poveljstvo vojnih sil dne 3. decembra, se je vojska v Albaniji organizirala, ojačila, pripravila na ofenzivo. (Dolgo živahno aplavdiranje). Morala čet je bila sijajna, red v zaledju popoln. Obema armadama, 9. in 11., sta poveljevala general Geloso in Pirzio Biroli, ki sta, imela velike izkušnje in železno voljo. Poveljniki armijskih zborov so bili nad vse sposobni generali Messe, Rossi. Gambara, Mercalli, Nascl in Arislo. Vsi divizionarji so bili do-rastli svoji nalogi: od Piazzonia do Gloria do Girotta. Santovita, Zanninija, Pizzolata, Berardija, Oleara, Maglia, Ferrera, Deste-fanisa in — navesti bi hotel vse, ker bi vsi to zasluzili. (Nadvse živahni aplavzi). Vojska v Albaniji je štela v aprilu naslednje divizije: Julia, Pusteria, Tridentina, Cuneense (planinske), Centauro (motorizirana i, Arezzo, Cagliari, Modena, Pinero-lo, Piemonte. Siena, Bari, Taro, Ferrara, Firenze, Casale. Messina, Legnano, Sfor-zesca, Cuneo, Forll. Lupi di Toscana, Cac-ciatori delle Alpi, Puglie, Brennero, Acqul. Tem silam je treba prišteti tri konjeniške polke: Milano, Aosta. Guide, štiri bersa-Ijerske. en grenadirski ln skupino bataljonov Crnih srajc. Bil je to dejansko tapo-zanten kompleks sil.
» je bil moj obisk nagrada za čete v Albaniji, so jo v polni meri zaslužile. Moja srečanja z vojaki so značila manifestacije zvestobe, ki jih ne bom nikoli pozabil. Isto moram reci o 30.000 delavcih, ki so delali na restab eestokrat sredi sovražnega ognja. Bataljoni Julije so Že v kali zatrli poslednji obupni poskus ofenzive na Vojusi. Naslednji teden se je pričela akcija 8. armijskega zbora, v kateri so sodelovale stlri divizije Plnerolo, Cagliari, Puglie in Bari. Sovražne obrambne naprave v prvi fazi bitke niso bile prekoračene, toda kakor so sami Grki priznali, so bile izgube, ki so jim jih prizadejali nase topništvo (okrog 400 topov in nade letalski sile (okrog 400 aparatov) strašne.
Zlom grške vojske
V tednu od 9. do 16. marca, kt je pomenil
obnovo Italijanske iniciative, Je grSka vojska praktično prenehala hiti »ila, Id bi bila Se sposobna mu borbo. To Je pozneje sama priznala grška vlada. Matematično absolutno Je, da M bila italijanska vojska v aprilu, tudi Ce hi we ne bilo nič zgodilo, kar hi spmnenllo  poloiaj  na   Balkann, pregazila
in uničila grško vojsko. (Zbornica se je dvignila in viharno vzklikala Duce! Duce!)
Treba je priznati, da se je mnogo grških oddelkov pogumno borilo. Treba je še enkrat dodati, da je na to močno vplivalo razširjeno in globoko sovraštvo, ki so ga oficirji stalno netili in ki je bilo napotek vsem vojakom. Grški primer dokazuje, da ocenjevanje vojnih sil ni nespremenljivo in da so iznenađenja, čeprav ne pogostokrat, vendar mofroca. Lahko se nadalje trdi, da grška vojska ne bi bila vzdržala 6 mesecev brez angleške pomoči. Angleži so prehranjevali grško vojsko, jo opremljali in obo-roževaJi. Vse letalstvo je bilo angleško, tako tudi protiletalsko topništvo. Nič manj kakor 60 000 je bilo Angežev raznih strok ln vrst orožja, ki so se postavili ob stran grSki vojski. Skromna pa je bila materialna pomoč s turške strani. Njena vrednost ne dosega 2 milijona turških lir.
In sedaj nekaj številk, ki podajajo ono. kar je Italija storila v tej prekomorski vojni. Te številke je treba pozorno proučiti ln nanje se opira pohvala, ki gre glavnim štabom in ministrstvom oboroženih sil.
Zasluge mornarice
Ta dokumentirano delo Kr. mornarice, ki je organizirala ln ščitila promet med lukama Bari in Brlndisi ter lukami Valona, Drač in Sv. Ivan Medovanski. Ladje so dovršile 1360 prevozov. Nase lažje vojne ladje, ki so jih ščitile, so 1.070krat preplule te poti. Prepeljanih je bilo 560.603 oficirjev ta vojakov, 15.951 motornih vozil, 83.072 živali. 407.150 ton blaga. Da so čete v Albaniji lahko živele in se borile, je bilo treba razen orožja in streliva izkrcati dnevno povprečno po 4300 ton. Admiral Sportiello z ene in general Scuero z druge strani sta sijajno dovršila to težko nalogo. (Zborniea se je znova dvignila ta obrnjena k loži vojske, živahno aklamirala).
Da smo bili dejansko dolgo skoraj ne-ovTŽni gospodarji Jadrana, dokazujejo skromne številke o naših izgubah: Sovražnik je potopil 17 naših ladij s skupno 67 tisoč tonami, poškodoval 5 parnikov s skupno 20 000 tonami, poškodoval 6 torpi-Ijark s skupno 5O00 tonami. Mrtvih in pogrešanih je bilo 295 vojakov in mornarjev ali 0.05 odst. skupnega števila prepeljanih ljudi. Mornarica si je zaslužila občudovanje italijanskega naroda s tem, kar je storila na južnem Jadranu, in s svojim bistvenim prispevkom k zmagi. (Splošno vzkli-kanje:   živela mornarica!   Zbornica se je
dvignila ta dolgo k mornarlikl loži.)
Uspehi letalstva
Nič manj vredno občudovanja jo Kr. letalstvo spričo delovanja, Ml ga je razvilo v
vojni proti Grčiji: prevozi in borbe. Italijanska letala so prepeljala v 7.102 urah poletov v Albanijo 30.815 ljudi in 3016 ton potrebščin. Nemška transportna letala so v 13.312 urah poletov prepeljala v Albanijo 39.816 ljudi ta 2937 ton potrebščin. Pri vseh teh poletih je ie enkrat prišlo do nesreče ta to o priliki starta z nekega letališča v Pugliji, ko je bilo ubitih 20 ljudi. 4. eskadra italijanskih letalskih sil, razmeščenih v Albaniji, je v vojnih operacijah dovršila 35.079 ur poletov, odvrgla 4829 ton bomb. oddala 700.000 strelov, sestrelila 261 sovražnih letal ln poškodovala nadaljnlh 118. Naše izgube so znašale 97 sestreljenih letal, 71 poškodovanih, 233 padlih in pogrešanih letalcev, 128 pa ranjenih. (Ponovni vzkliki: živelo letalstvo! Zbornica se je dvignila ta je vzklikala, obrnjena k letalski loži.)
Od 26. oktobra do 31. maja sta m nem v vojni proti Graji padla 13.502 jaka, (Predsednik, minietri, narionami svetniki in občinstvo ▼ ložah mo ee tedaj dvignili ln zrn nekaj trenutkov obetali v spoštljivi zbranosti). Imena teh slavnih borcev, ki ao žrtvovali svoja Življenja domovini, so bila mesečno objavljena, kakor je to naš običaj. Ta številka pa se ne more smatrati za dokončno, dokler ne bo znana usoda onih, ki so bili označeni za pogrešane, m ujetnikov. Ranjenih je bilo 38.768, kakor Izhaja iz 7 seznamov, ki so bili doslej objavljeni. Ta številka se lahko še spremeni na osnovi naknadnih podatkov. Ozeblih prve stopnje, ki so po kratkem zdravljenju ozdraveli, je bilo 4.564, ozeblih druge stopnje, ki so prav tako popolnoma ozdraveli, je bilo 8592. Ozeblih tretje stopnje je bilo 4391. Večinoma so bili rešeni Med padlimi je 1528 Crnih srajc, med ranjenimi jih je 3296. Izgube albanskih oddelkov so znašale 59 padlih ta 68 ranjenih. Grških izgub ne poznamo natanko, toda vse kaže, da so bile daleč večje od naših.
Propad Jugoslavije
Med tem, ko so se italijanske čete pripravi i a le.   da   napravijo   konec z grško
vojsko, je Jugoslavija z »državnim prevratom« razkrila, kakšne so bile njene prave misli. Vojna osi proti Jugoslaviji je postala spričo tega neizbežna. Spričo tega so vojne sile osi nastopile z bliskovito naglico. Med tem ko je 2. armija v pospešenih pohodih, ki so pokazali izdržljivost naših vojakov, prodirala z Alp vzdolž dalmatinske obale, so se Grld pričeli umikati — borile so se le Še njihove zadnje straže — ter so nazadnie poskusile s prevaro avtentičnega odisejskega stila zaustaviti nas na albanski meii. tako da so Nemcem, ne Pa nam ponudili premirje. Toda energično sem jih priklical k pameti in nazadnje so se brezpogojno vdali. (Vsa zbornica se je spet dvignila in navdušeno klicala: Duce! Duce!
Politične in vojaške posledice
ki so nastale po Izločitvi Anglije z njenih poslednjih oporišč v Evropi, so bile izredno velikega strateškega ta političnega pomena. Povzročile so ogromno spremembo zemljevida tega področja, spremembo na bolje, posebno če bodo imeli vsi čut prave mere, to je čut za logičnejšo in pametnejšo ureditev v smislu pravice, upoštevajoč pri tem vse elemente, ki sestavljajo in često kompliciraj© podane probleme. Tudi tu ni bilo mogoče doseči vsestransko popolne ureditve, toda sedaj se je že treba odreči absolutni rešitvi take zadeve. (Odobravanje).
Bolgarija si je anektirala Makedonijo, Id je po večini bolgarska, in zapadno Trakljo,
neznatni, a vendar absurdni koridor, ki jI je zapiral dostop do Egejskega morja. Albanija se bo povečala s Kosovsko pokrajino na severu ln s Caranrijo na jugo. Crna gora si pridobi ponovno svojo neodvisnost in pride v italijanski okvir (živalmi, splošni in dolgi aplavzi). Madžarska, ki ima politi ene sporazume z Italijo že od leta 1926., je razširila svoje meje in Nemčija pa jih je prestavila na levo stran Save. Ostali del Slovenije je postal italijanska pokrajina s posebnim režimom. Najvažnejše dejstvo pa je, da se je po 10 stoletjih obnovila hrvatska država. Stvaritelj te obnove je poglavnik Ante Pavelić, kl je kot izgnanec
z mnogimi pionirji svojega pokreta (zelo živahni aplavzi) 12 let živel v Italiji. Poglavnik ve, da se lahko zanaša na tvorno solidarnost fašistične Italije.
Znani so sporazumi, ki no bul sklenjeni
s Hrvatsko, tako politični kakor teritorialni. Reka ima sedaj zaledje ln z okupacijo \ «-«-h Kvarnerskih otokov je sedaj izpopolnjena, kar doslej ni bila. Reska luka ima
preti seboj zanesljive perspektive. Določena je, da bo v službi hrvatskega in madžarskega zaledja. Z aneksijo skoraj vseh otokov Dalmatinskega otočja, z ustanovitvijo dveh novih pokrajin, splitske in kotorske, z razširjenjem stare, nadvse zveste zadrške pokrajine (živahni ta dolgi aplav. 77. i se lahko smatra dalmatinski problem za rešen, posebno še, če se upošteva, da je  moral  biti   resen   hkrati   s problemom
varnosti na Jadrana, ki jo smatram se-
daj za dokončno, in hkrati z ureditvijo odnosov, kakor so bili določeni med Kraljevino Italijo in Kraljevino Hrvatsko, katere krona je bila ponuđena princu Savoia-Aostskema. (Zbornica se je dvignila ter dolgo in navdušeno ploskala.)
Ce bi bih' hoteli, bi bili lahko potisnili se dalje nase velebitske ta albanske alpske meje, toda po mojem mnenju bi napravili napako. Ne da bi računali z vsem ostalim, bi bili vključili v nase meje več 100.000 tujerodnih elementov, ki bi nam bili po naravi sovražni. Stara zgodovina, predvsem pa sodobna zgodovina kažeta, da se morajo države prizadevati, da realizirajo do maksimalne mere svojo etnično ta duševno edinost (odobravanje), tako da dosežejo do neke mere skladnost treh elementov: rase, naroda in države (živahni aplavzi). Državam, ki si naprtijo preveč tujerodnih elementov, je usojeno nemirno življenje. Včasih je neizbežno, da so taki elementi v državi, tako iz najvišjih razlogov strateške varnosti. Izvajati je treba do njih posebno postopanje, če so, kar je treba dobro pomniti, absolutno lojalni državljani do države. Seveda, kadar etniskl momenti niso v skladu z zemljepisom, je nujno, da se ti elementi premaknejo: dobro je, da se izmenja prebivalstvo, da se del takega prebivalstva odseli ker se s tem pripornore do tega, da se politične meje krijejo z rasnimi.
Grčija v italijanskem
življenjskem prostora
V sporazumu z nemškim vrhovTnim poveljstvom bo skoraj vsa Grčija skupno z Atenami zasedena od italijanskih čet. To
nas postavlja pred zelo resne probleme,
posebno s pretiran je valnega vidika, toda lotili se jih bomo in skušali bomo olajšati, kolikor nam bo le mogoče, vso bedo, ki so jo grškemu narodu povzročili njegovi vla-stodržci, vdinjani Londonu. Biti si moramo na jasnem, da je Grčija spet prišla v sredozemski življenjski prostor Italije. (Zbornica se je znova dvignila ter dolgo, splošno in navdušeno vzklikala)
Vzhodna Afrika
Po Kerenu so Angleži ponovno razglasili, da se lahko smatra borba v Italijanski Afriki več ali manj stvarno za zaključeno. Toda po Kerenu no morali zadeti ob Amba Alagi, kjer je izdržljivost Italijanov drugič dosegla epske vrhunce. (Znova se je zbornica dvignila in navdušeno aklamirala.) Vojvoda Aotski (nove silne ovacije) je bil v tej bitki, ki se je razvijala na tisočih kilometrih, po puščavah ta gorovjih, veliki vodja, vreden Savojskega rodu, iz katerega izhaja. Po padcu Amba Alagla so Angleži znova proglasili, da je sedaj vsega konec, toda dejansko se borbe se nadaljujejo.
Na treh področjih nase čete, čeprav obkoljene, še dajejo mnogo opravka Angležem: v Dank ali ji. Dzimi ta Gon daru. Ko-.iko časa bo to lahko se trajalo, ni mogoče reči. toda gotovo je, da se bo odpor nadaljeval do mej človeških možnosti. Angleži izkoriščajo premoč svojega orožja, tako rekoč praktično in neomejeno možnost oskrbe in skoraj popolno pomanjkanje naših kolonialnih čet, ki niso imele časa. da bi ic dodobra uredile in so bile
zaradi tega nepripravljene na vojno z me-h&rskiml in predvsem letalskimi sredstvi. C lede na cilje vojne pa bi tudi popolna zasedba Imperija z angleške strani ne imela nikake odločilne vrednosti. Enostavno gre za maščevanje, ki trna cisto zasebni značaj (smeh v dvorani) ta ki nič ne more vplivati na rezultate vojne, a je izkopalo samo še globlji propad med Italijo ta Veliko Britanijo (Zbornica je vstala ta dolgo časa vzklikala Duceju).
Ne morem ti j« nos reči, ne kdaj ne kako, trdim pa v najbolj kategoričnem smislu, da se bomo mi vrnili (splošno vzklikanje. da! da!) v one dežele, ki jih je namočila na** krt (silne ovacije in ponovni vzklili; Duce! Duce!), v one dežele, ki "mo jih v nekaj letih izpremenili ln v njih zgradili bolnišnice, sole, hlse, vodovode, tovarne in one velike ceste, ki so čndo vsega afriškega kontinenta in po katerih so sedaj tako naglo prodirale sovražne mehanizirane čete. Nasi mrtvi ne bodo ostali ne-maAčevani! (Splošno vzklikanje: Ne! ne! Dolgi ta navdušeni aplavzi.)
Severna Afrika
Kar te Jugoslavije tiče, je skoraj na mah pokarala svojo kratkotrajnost. Spričo napačne državne organizacije in kot tretja mozaiška država, ki so jo umetno ustvarili izključno v Versaillesu z izključno orotiitaii jartsko nalogo, ie padla ob prvem sunku in se razdrobila. Jugoslovanska vojska, ki so ji pariški in maloantant-ski krogi ustvarili nekak sloves nepre- I magljivosti. tako da bi bila morala, kakor je menil neki švicarski list. zgroziti ves svet, se je ob prvih spopadih likvidirala. Angleži so se ponekod pojavili na bojiščih, toda pregaženi od planinskih divizij in oklopnih divizij von Lista, so kmalu spoznali, da so jim postala tudi grška tla vroča pod nogami in so zapustili Grčijo v agoniji ter zbežali kakor I ponavadi po morju.
Ko sem govoril v februarju, sem razložil, kar se je dogodilo v Cirenajki in nisem nič prikril. Od tedaj se je položaj spremenil. Cirenajka je spet Italijan Akcijo so izvedle nemške oklopne sile, ki so se vztrajno borile skupno z italijanskimi. (Zbornica se je znova dvignila in dolgo aplavdjrala.) Izvojevan je Krete je dalo letalskim in pomorskim silam Osi najpri-pravnejša oporišča za mnozeotvene napade na egiptsko obal. Življenje bo postalo za
angleške pomorske vojne sile, ki so razmeščene po oporiščih Egipta in Palestine, zmerom težje. Namen, da se Velika Britanija prežene iz vzhodnega Sredozemlja, bo dosežen ln s tem bo napravljen gigan-tičen korak na poti do zmagovitega zaključka vojne.
Nadaljevan}« m 3* strani
in Albania
Imzlare ona campagna alla rine dl ottobre imponeva uno sf orao poderoso men-tre le truppe andavano lncontro al disagi della stagione. Quelll sopportati con disciplina che potrebbe dlral stolca dal re-parti itallani nei mesi di novembre, di-cembre, gennaio, febbralo furono ver amen-
te eccezionalL Accanto a auesti elementi negativi, 1'inizio delle operazionl alla so-glia deli'taverno presen ta v a tuttavia due vantaggi: le notti lunghe che fadlitavano la navigazione del con v ogli e ne aumenta-vano i coefficienti dl sicurezza, e la prese rvazione della m al ari a. Non saremmo sfuggiti a questo che e un vero e proprio flagello del litorale albanese, se avessimo dovuto i nizi are la campagna a primavera taoltrata.
I plani strategici del Generale Visconti Frasca
n comandante superiore delle Forze in Albania generale Visconti Frasca, che tale comando aveva assunto fin dal 5 giu-gno, rlteneva che la campagna dell'Epiro avrebbe avuto uno svolgimento favorevole e rapido. n suo piano che fu approvato dagli stati maggiori di Roma e da me, era logico e convincente: manovra a tenaglia ad oriente eolla »Julia« che avrebbe dovuto raggiungere il passo di Metzovo, alle spalle dl Janina ed a ponente con divisio-ni norm ali di fanteria che attraversato il Kalamas,   spingendosi nella direttrice di
Arta, avrebbero superato Janina determi-n and one la čadu ta. La colonna del centro avrebbe agito in direzione di Kalibaki per impegnarvi il nemico e smantellare le for-tissime difese della linea Metaxas. H comando superiore delle Forze Armate di Albania che nell'agosto aveva soltanto clnque dlvisioni presenti dlsponeva al 28 ottobre delle seguenti unita: divisione al-pina Julia divisione corazzata Centauro, dlvisioni Ferrara, Siena. Piemonte, Vene-zia, Arezzo, Parma, un reggimento granati eri, tre reggimenti cavallerla. Le dlvisioni erano binaiie e talune di esse con due battaglioni di albanesi.
La marcia della Julia sui erinali del Pln-do fu oltremodo difficile. La colonna mo-torlzzata del centro paralizzata dalla pioggia, dal fango non pote sfondare a Kalibaki; la plena del Kalamas fermd per cinque glorni la >Siena«. II 6 novembre il comando impartiva 1'ordine alla Julia di ritirarsi su Konica. La Julia che era a una tappa da Metzovo, ritornd sui suoi passl e dovette piu volte aprirsl il cam-mino con asperissimi sanguinosi combatti-menti.
Lo sviluppo delle operazionl militari
Con la ritirata della Julia, ha inizio l*a-zione controffensiva dei greci che nel novembre raggiunsero Coriza e nel dicembre Argirocastro. Si pud considerare il periodo delllniziativa greca, concluso con la conquista di Klisura e della cosidetta linea dei mali dal Chiarista allo Spadarit. Da quel momento ogni sforzo greco per raggiungere 1 veri obiettivi strategici: El-basan, Berati, Valona, sopratutto Valona come volevano gli inglesi, venne infranto dalla tetrationa resistenza dei nostri. (Vi-vissimi applausi). Si era fatto il >muro«. Ed il muro per il coraggio e la decisione dei nostri soldati era orma! inespugnabile. Infatti nel settore di Valsciusclza, diretta via di accesso a Valona, la battaglia di arresto ebbe 11 suo epilogo a fine dicembre con i brillanti contrattacchi del secondo alpini nella zona di Bolena e del settimo
fanteria nella zona di Vranlsta. Nel settore della Vojussa allo scopo di alleggerlre la pressione sui fronte di Berat, le truppe del 250 corpo d'armata attaccarono in di-
^reziont di Klisura, e contribuirono allo
Stroncamento sullo Scialesi delloffensiva greca per Berat   (alpini  del  Cismon  e del
Bolzano, sciatori del Cervino e bersaglieri del 20).
H 13 febbralo ravversario iniziava 1'of-fensiva su Tepeleni attaccando il nostro schieramento sullo Scindell. Attaccante era una divisione speciale, la »Cretesec,
che fu quasi letteralmente distrutta dai fanti della Sforcesca e delle Camicie Nere
del raggruppamento Galbiati, (Vivissimi
applausi). Un tentativo di scendere in val Vojussa dal Gelico, fu stroncato dai fanti della Legnano della Ferrara e dagli alpini. Nella Val Desnizza lattacco greco con obiettivo Berati raggiunta Klisura il 12 gennaio, arivava sino allo Spadarit, ma qui nella prima decade di febbraio veniva definitivamente arrestato dagli alpini della Julia, dai fanti della Plnerolo, dalle Camicie Nere della Leonessa. In Val Devolt, il Tomori era la cerniera di saldatura fra la 9.a e 1'll.a armata.
Nella terza decade dl gennaio allo scopo dl rafforzare tale delicata saldatura fu effettuato un balzo offensivo in Val To-morezza, oceupando le poslzioni di Bregu Saliut e Dobrei con gli alpini deirintra, del Susa, coi fanti della Parma, con le guardie di finanza dei battaglioni 1« e 2*>.
In Val Scumbini. dopo la terza decade di novembre — abbandono di Coriza — il nemico tentava di raggiungere, per la te-stata dello Scumbini, il nodo di Elbasan. Tali tentativi furono definitivamente stron-cati dalla difesa facendo pernio sui monte Kalase, difesa costituita dalle dlvisioni Arezzo, Piemonte, 4» bersaglieri. Nel settore di Podgradec (Ocrida). in dicembre fu fermato definitivamente ogni tentativo av-versario dalla divisione Arezzo e dal 1° reggimento bersaglieri. Quando ai primi di maržo mi recai in Albania, sentii nell'a-ria il preludio della vittoria. Attraverso 1'opera instancabile del generale Cavallero che aveva asunto il comando delle Forze Armate il 3 dicembre, l'esercito di Albania si era organizzato, fortificato, preparato all'offensiva. (Vivissimi prolungati applausi.)
H morale delle truppe era splendido. L'ordine nelle retrovie perfetto. I comandi delle due armate, la nona e la undicesima erano nelle mani di due Generali, il Geloso ed il Pirzio Biroli, di grande espe-rienza e di ferrea volonta. I comandi dei Corpi d'armata erano tenuti da mani va-lidissime quali il Generale Messe, il Generale Rossi, il Generale Gambara, il Generale Mercalli, il Generale Nasci, il Generale Arisio. Tutti i divisionari erano alla altezza del loro compito: dal Piazzoni al Gloria al Girotto, al Santovito, al Zannini, al Pizzolato, al Berardi, Olearo, Magli, Ferrero, Destefanis e vorrei citarli tutti poiche tutti lo meriterebbero, (Vivissimi applausi.)
L'esercito di Albania contava nell'aprile le seguenti dlvisioni: Julia, Tridentina, Cuneense (alpine), Centauro (motorizzata), Arezzo, Cagliari, Modena, Plnerolo, Pie-
monte, Siena, Bari, Taro, Ferrara, Flronaa, Casale, Mesnina, Legnano, Sforzesca, Cuneo, Forll, Lupi dl Toscana, Cacclatori delle Alpi, Puglie, Brennero, AcquL A queste forze bisogna aggiungere tre reggimenti dl cavalleria Milano, Aosta, Guide, guattro di bersaglieri, uno dl granati eri, un gruppo dl battaglioni di Camicie Nere, TJn complesso di forze veramente tmponente.
Se la mi a vita costituiva un premio per le truppe di Albania, esse lo avevano ara-piamente meri tato. I miei incontri coi soldati diedero luogo a manifestazioni di fe-de che non dimenticherO mai, altrettanto dicasi per i 30 mila operai che lavoravano lungo le strade e spesso sotto il fuoco nemico. Un ultimo disperato tentativo greco dl offensiva sulla Vojussa fu annientato sui nascere dai battaglioni della Julia Nella se t tim an a successiva ebbe inizio 1'azio-ne dell'80 corpo d'armata che impegnava quattro dlvisioni: Plnerolo, Cagliari, Puglie, Bari. Non furono nella prima fase della battaglia superati gli sbarramenti nemici, ma le perdite inflitte dalle nostre artiglierie (circa 400 cannoni) e dalla no-stra aviazione (circa 400 apparecchi) furono a detta degli stessi greci spaventose.
L'esercito greco in rotta
Nella m-11 imuna che v a dal 9 al M maržo e che segna la ripresa della iniziativa italiana, l'esercito greco cessd praticamen-te di esistere come fonta capace aneora di combattere. Cio fu confessato in seguito dallo stesso governo greco. £ assolutamen-te matematico, che in aprile, anehe se nul-
la fosse aceaduto per variare la situazione balcanica, besercito italiano avrebbe tra-volto ed annientato resercito greco. (La
camera sorge Ln piedi al gndo di: DUCE! DUCE! fra vivissime acelamazioni.) Bisogna onestamente constatare che molti re-parti greci si sono battutl valorosamente. Bisogna aggiungere aneora una volta che in ci6 influiva moltissimo 1'odio diffuso, profondo, continuamente eecitato dagli uf-ficiali e che era il viatico di tutti i soldati.
JI »caso« greco dimostra che la valuta-zione degli eserciti non č immutabile e che le sorprese se non frequenti sono tuttavia possibili. lecito  inoltre  affermare che
l'esercito greco non avrebbe tenuto per sei mesi, senza l'aiuto dell'Inghilterra, L'esercito greco era nutrito, equipaggiato, arma-to dagli inglesi. L'aviazione era tutta ingle-se. L'artiglieria contraerea anehe. Non meno di 60 mila erano gli inglesi dei vari servizi e specialita. a fianco dell'esercito greco. Modesti sono stati gli aiuti in materiali forniti dalla Turchla II valore non raggiunge i due milioni dl lire turche. Ed ora alcune cifre che riassumono cio che Mtalia ha fatto in questa guerra d'oltre-mare, cifre che vanno attentamente medi-tate, ed in base alle quall un elogio va ri-volto agll stati maggiori ed al ministeri delle Forze Armate.
I meriti della Marina
L'opera delit Regia Marina per orga-nizzare e proteggere il trafftco fra i porti di Bari e Brindisi e quelU di Valona, Du-razzo, San Giovannl di Medua, č qui do-cumentata. I piroscafl hanno compluto 1,360 traversate. Le seorte effettuate dal
nostro naviglio sottile sono state 1.070. Sono stati trasportati 560.603 tra ufficiali e soldat!. 15,951 automezzi, 83,072 quadru-pedi, 704,150 tonnelate dl mercl. Perche le fuppe in Albania potessero vivere e com-baiterc, dovevano sbarcare una media di 4,300 tonnellate al giorno (eseluse armi e munizioni). L'ammiraglio Sportiello da una parte ed 11 generale Scuero dall'altra hanno asolto brillantemente questo difficile compito. (La camera si alza a accla-mando alHndlrizzo della tribuna dell'esercito.)
Che noi fossimo a lungo padroni qua-
si incontrastati dello Adriatlco, 6 dlmo-Btrato dalle cifre modeste delle nostre perdite. Pirosca.fi affondati dal nemico 17 per un tonnellagfgio di 67 mila tonnellate: tor-
pcdlnicre affondate 3 per un tonnciiaggio
di 2,400 tonnelate; piroscafl sinistrati 5 per complessive 20 mila tonnellate; torpedinie-re sinistrate 6 per un tonnellagglo di complessive 5 mila tonellate; morti e dlspersi tra truppe ed equipaggi 205 unita pari al 0.05 della massa trasportata. Anehe per-ci che ha fatto nel basso Adriatico e per il suo essenzlale contrlbuto alla vittoria la
3\! ari na   merita  la  prof onda ammirazionc
del popolo italiano. (Grida generali di: Vi-va la Marina! — la camera in piedi accla-ma a lungo all'lndirlzzo della tribuna della Marina)
I successi delPAeronautica
Non meno degna di ammlrazlone e la R. Aeronautica per 1'attivita svolta duran-tc la guerra con tro la Grecia; attivita dl tra-porto ed attivita dl combattimento. I velivoii italiani hano trasportato in Albania lompiendo 7,102 ore di volo, 30 mila &5i persone e 3.016 tonnellate di materiali. I velivoii da trasporto tedesehi con ore dl volo 13 mila 312 hanno trasportato in Albania 39,816 persone e 2 mila 923 tonnellate di materiale. Durante tutti questi voli un solo Incidente si 6 verificato alla parte nza da un aeroporto delle Puglie, con la perdita di 20 uomini. Nelle operazionl di guerra, sono state comziute dalla quarta squadra e dalle Forze Aeree, dislocate in Albania 35,079 ore di volo, gettate 4,829 tonnellate di bombe, sparatl 700 mila col-pi, abbattutl 261 velivoii nemici, dannegia-ti 118. Nostre perdite: 97 velivoii abbattutl, 71 danneggiati, 233 fra deceduti e dlspersi, 128 feriti. (Grida ripetute dl: Viva 1'Aeronautica! La camera sorge in piedi acelamando all'indirizzo dela tribuna della aeronautica.)
Le perdite
Dal 26 ottobre al 31 maggio, i caduti sui fronti terrestri nella guerra contro la Grecia sono stati 13 mila 502. (II Presidente, i Ministri, i consiglleri nazlonali ed il pub-blico delle tribune si alzano e rimangeno alcuni istanti ln reverente raccoglimento.) I nomi di questi gloriosi combattenti che hanno dato la vita alla Patria sono stati mensilmente pubbllcati come e nostro co-stume. Tale cifra non pud considerarsi de-finitiva sino a quando non si conosca il destino di quelli dati come >dispersic o prigionieri. I feriti sono stati 38 mila 768 come risulta dai sette elenehi sin qui pub-blicati. Tale cifra pud variare in seguito a ritardate segnalazioni. I congelati di pri-mo grado, cioe guariti completamente dopo una breve cura sono stati 4,564; i congelati di secondo grado, anehe essi completamente guariti, sono stati 8,592. I congelati di terzo grado sono stati 4,391, in mas-sima parte salvati. Nel totale dei caduti ci sono 1,528 Camicie Nere, nel totale dei feriti le Camicie Nere sono 3,296. Le perdite
132
SfamS
Sodelovanje držav osi
Na političnem področju se Izvaja sodelovanje SU trojnega pakta, predvsem pa sodelujeta Nemčija ln Italija (dolgi m navdušeni aplavzi nemškemu diplomatskemu zastopatvu). Povedano je vse, če rečem, da delamo skupaj, da skupaj marširamo, da se skupaj borimo in da bomo skupaj zmagali. Tovarištvo Oborožen, h Sil se spreminja v tovanStvo obeh narodov. V svojih poslednjih govorih je Fuhrer (Zbornica se je dvigrnila in dolgo vzklikala) izrecno pripoznal, kakšne in kolrkšne so bile krvne žrtve, ki jih je Italija dopiinesla za stvar osi. že se kažejo po***ze kontinentalne reorganizacije, ki je namen osne vojne, reorganizacije, ki jo zahtevajo idejni postulati in prestane preizkušnje obeh
revolucij. Smešne so govorice, s katerimi so spekulirali na morebitna trenja in nesporazumi jcnja. Ljudje brez pameti, ki so sli še dalje, kakor na primer angleški ministrski predaednJk (godrnjanje v dvorani) v svojem nesmiselnem božičnem govoru, so utihnili. Dva naroda: ena vojna! To je lapidarna formula, ki sintetizira akci;o osa, ki se bo nadaljevala še po vojni (navdušeni in dolgi aplavzi).
Stališče Japonske
Stališče Japonske (živahni, splošni in dolgi aplavzi japonskemu zastopstvu) je točno na črti s trojnim paktom, kakor je izjavil v Rimu in se pred kratkim v Tokiu zunanji minister Macuoka, Japonski narod je ponosen in lojalen in ne bi ostal indiferentan spričo am^riškeg-a napada na
Siri Osi (splošno, dolgo in živahno aplav-diranje). Japonska ve, da je na kocki tudi njena bodočnost. Kljub ogromnim razdaljam se odnosi z Japonsko poglabljajo. Ni dvoma, da bo številna ln izbrana japonska vojaška misija, ki je ta trenutek drag gost Italije, Lahko ugotovila, da je simpa-
tija Fašistične Italije tana ln globoka.
spon*
Odnosi z drugimi silami, ki so m priključile trojnemu paktu (dolgi. splošni in živahni aplavzi), in sicer z Madžarsko, Slovaško. Rumunljo in Bolgarijo so nadvse prisrčni, pa tudi tam. kjer te ni posebnih političnih sporazumov. Med drŽavami, ki so izven konflikta, je treba posebej vpostevati Španijo. Kljub laskanju in izsiljevanju je jasno, da se fipanija ne more odreči edini priliki, Id se ji ponuja, da popravi krivice, ki so ji bile prizade-jane v prejšnjih časih. Ml Španije na noben način ne silimo k odločitvi, ki jo lahko
sprejmejo le odgovorni faktorji v popolni svobodi presoje. Omejujemo se le na misel
in na prepričan je. da Španija ve, na to-teri strani so njeni preizkušeni prijatelji in na kateri njeni nič manjši sovražniki (živahno pritrjevanje). Revolucija Falange, glavne nositeljice nov« zgodovinske usode spanlje. se ne more postaviti ob stran silam plutokracije, židovstva ln masonstva, silam, ki so, podpirajoč rdeče, skušale in se skušajo onemogočiti Caudillu. da bi dovršil svoj napor za narodno ln socialno obnovo (aplavz).
Turčija
Kar se Uče Turčije, je do sedaj odbila
vse angleško izsiljevanje. Predsednik In-
neni je spoznal tragično usodo, ki čaka vse narode, ki se iz kakršnega koli razloga zanesejo na Veliko Britanija (smeh). Toda porabiti hočem to priliko, da povem predsedniku Inneniju, da namerava Italija v odnosu do Turčije nadaljevati ono politiko razumevanja in sodelovanja, ki se je
pričela 1P28. leta in ki je za nas še zmerom aktualna.
Intervencija Amerike
Oe sta Španija In Turčija izven spora, pa je neka transocean*ka država, kf kažcf da se bo vanj vmešala. T roba pa je vedeti, da na* ameriška intervencija nič preveč ne vznemirja (odobravanje). Izrecna vojna napoved sedanjega položaja ne bi fzpremenila, ker je ta položaj ze vojna de facto, če zo ne de jure. Tudi če hi se ameriška Intervencija popolnoma razvila, hi bila prepozna. Pa čeprav bi ne bila prepolna, ne hI spremenila končne
rešitve problema. Ameriška intorvenei ja a)   ne  bo  prij>omopla  Veliki  Britaniji do
zmage, marveč bo vojno podaljšala; b) vojne ne bo omejila v prostoru, marveč jn razširila na druge oceane; c) spremenila bo režim Zedinjenih držav v avtoritaren in totalitaren režim, nasproti kateremu bosta njegova evropska prednika, fašistični in narodnosocialistfčni, daleč pred njim in bolj popolna. (Smeh in aplavzi.) Kadar se hoče Imenovati diktatorja v najčistejšem klasičnem izrazu, se citira Slila. Toda prav Silla se nam predstavlja kot
skromen   cUletant   v   primeru   r. Delanom
KooVveltom. (Smeh in aplavz.)
duti e dl 68 f eri ti. Le perdlte del gred
■tre.
me tutto t e . state dl gran lunga superlorl alle
Notranji položaj
Tovariši! V teh dvanajstih mesecih srnre-memb, a vedno trdih doživetij, je italijanski narod podal vzgled discipline, ki mu ni primere. Ni »e prestrašil, ko so bile vesti neug-odne in dnevi temni, ni se preveč navdušil, ko f*o bile vesti dobre in dnevi svetli. Kljub soncu je italijanski narod hladnokrven, realističen, čustven in refleksiven obenem, obdarovan s silnim spominom m utrjen ter preizkusen v 30 stoletjih zgodovine. Samo kdor ne pozna italijanskega naroda, si lahko ustvari drugačno sliko o njem. Vojna ni storila nič drugega, kakor potrdila vrline, ki izvirajo iz kmečkih globin rase in iz večtisočletnih izkušenj. I
Kakor vojna traja, tako narašča duševna in materialna napetost. Neudobnost se veča. življenje ljudskih slojev postaja ved- | no težje. Poslednje kritične točke našega prehranjevalnega položaja so v zvezi z izčrpanjem zalog in s prirastkom prebivalstva, ki znaša na novem ozemlju morda en milijon Gospodarski problemi, ki so na-
stali spričo teh okoliščin, bodo rešeni s primernimi ukrepi pozitivnega in negativnega značaja. Vojni dobičkarji bodo vedno trše kaznovani. Kljub temu v vrstah naroda ni najti omahljivcev, ne malodušne-žev. (Pritrjevanje.) Narod čuti to vojno, potrebno in težavno fazo velike revolucije, ki mora odpraviti absurdne privilegirane položaje, ki so si jih pridobile velike demokracije, ki se klanjajo zlatemu teletu, in židje. (Pritrjevanje.) Le na tak način si je mogoče razlagati, kako potekajo dnevi italijanskega naroda v miru. delu in redu, ki ni bil nikoli niti najmanj narušen. Mladina je v množicah prihitela iz Sol v vojašnice, da se pripravi, kakor je treba, za vojno. 126 vseučiliščnikov je s krvjo potrdilo ono vdanost domovini, ki je zmeraj vžagala srca naše vseučillSke mladine. (Navdušeno in splošno vzklikanje zastopstvu Fašističnih vseučiliskih skupin.) Tisti, ki čakajo na to, da se bo naša notranja fronta razpustila, pričakujejo, kar se nikdar ne bo zgodilo. (Aplavz.)
Os bo zmagala
Sovražnik je vztrajen, ker ve, da je v resnici mnogo na kocki, toda mi smo Še vztrajnejai od njega. Udarci, ki mu jih je prizadejala os, so ga ponižali tako daleč, da je pričel obupno klicati čez Ocean na pomoč. I*a tudi, če bi vojna trajala dalje, kakor bi bilo pričakovati, tudi če bi nastale nove komplikacije, Anglija ne more zmagati, ker so bile vse njene postojanke v Evropi uničene in jih Amerika ne more nadomestit^ pa naj stori kar hoče. (Živahno odobravanje.) O«, revolucionarni izraz nove Evrope, bo zmagala. Ob prvi obletnici vojne smo gotovi te zmage, ponosno in dogmatlčno gotovi tega, kar trdimo. Trdno verujem, verujem, da je pravični Bog, ki živi v dusi mladih narodov, v tej
silni borbi med zlatom in krvjo že izbral. Zmagali bomo!
Konec Ducejevega govora je sprejela vsa dvorana z nepopisnim, neskončn m vzklikanjem in navdušenjem. Vedno znova so se ponavljali klici: Duce! Duce! Ko je Duce zapustil govorniško tribuno, je zbornica intonirala himno Giovinezra. Nato je predsednik odredil pozdrav Duceju. Vsa zbornica je odgovorila na en glas: Nam! Dure se je tedaj napotil proti izhodu, narodni svetniki pa so v naglici zapustili svoje klopi ter se zbrali okrog njega ln mu vedno znova z vzkliki izražali svojo zvestobo in vdanost.
Seja zbornice se je zaključila ob 18. uri. Iz zbornice se je Duce vrnil v Beneško palačo.
Manifestacije zvestobe po vsej Italiji
Po vseh mestih so ogromne množice posloiale Ducejev govor ter z nepopisnimi ovacijami dale izraza svoji
nosti in zvestobi
Rim. 11. junija, s. Velik govor, ki ga je imel Dnee ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno, je poslušal ves Italijanski narod z manifestacijami najtrdnejše In žive vere v zmagovito usodo vojujoče se Italije. Na vseh trgih, na vseh cestah in v vseh javnih obratih so bili postavljeni zvočniki. Po govoru so močne kolone ljudstva korakale po mestu, prepevajoč domovinske himne.
v Rimu
Rim, 11. junija s. Posebno razpoloženje je vladalo na vseh tnr.h in ulicah, kjer so btti postavljeni zvočniki, ko je govoril Duce. Piazza Venezia je bila prizorišče nenavadnega navdušenja. Ko je Duce svoj glas povzdijjnil. se je množici zdelo, kakor da je Duce na zgodovinskem balkonu, s katerega je pred letom dni izreke' besede o intervenciji. Po končanem govom je množica na trgu še vedno valova!« Vedela je, da se bo Duce v kratkem vrm? k delu v palačo. Okoli 18. ure se je zetelo da se je Duce vrnil. Množica je vzklikala, da je odmevalo do neba. Kmalu nato se je pokazal na balkonu. Njegov prihod je deloval kakor čudež. KLici so se potisc^crili. Duceju
se je nudil najlepši pogled, ki ari ga mnre želeti Vodja naroda: ljudstvo, ki složno manifestira svojo vero in svojo voljo. Ko se je Duce prikazal $e drugič, je množica, med katero so bili najodličnejši predstavniki fašistične Italije, ponovno vzklikala z navdušenjem. Duce se je pojavil na balkonu <e tretjič, četrtič ter petič. Tisoči m tisoči zastavic je še dolgo plapolalo na trgu, ko j c Duce odšel v wojo delovno sobo.
V Ljnbttaal
Ljubljene. 11. junija. Proslava prve obletnice vstopa kraljevine Italije v vojno je bila tudi v Ljubljani počaščena z impozantnim nastopom celotne ljubljanske posadke. Pt točno določenem razporedu to prihajale posamezne kolone po Vegovi ulici s godbami na Kongresni trg. da so bile točno ob 17. uri razvrščene v velikanskem kvadratu Zelene čelade in zelene uniforme so nudile rea impozantno sliko. Velik okvir te vc jaške slike pa je tvorno ljubljansko prebrvalstvo. ki je upoštevalo na vod Ha Kr karabinerjev in strežnikov in se »a nadrialc v na j lop* disciplini.
La disfatta della Jugoslavia
M en tre le trupne itallane si accingevano a liquidare 1'esercito greco, la Jugoslavia rivelo attraverso 11 >colpo dl stato< quali erano i suol sentimenti reall. La guerra dell'Asae con tro la Jugoslavia si rese quin-di lnevltablle. Gli eserdtl dell'Asae agiro-no, di conseguenza, con rapidita fulminea. Mentre la seconda armata delle Alpi scen« deva lungo il litorale dalmatico, con marce forzate che hanno saggiato la resisten-za del nostri soldati, i greci si ri tir ar ono con combattimenti di retroguardia e cer-carono. all'ultimo. con un truceo di au-
tentico stile ulissidico. di fermarci al con-fini dellAlhania    offrendo 1'armlstizlo al
tedesehi e non a noi. Furono da me richia-mati energicamente alla ragione e final-
mente si arresero senza condizioni. (La ca-
mera balza in piedi fra grida appassiona-
te di: DUCE, DUCE! e vtbranti lunghis-sime acelamazioni.)
Quanto alla Jugoslavia easa riveld qua-si immedlatamnete Tinconsistenza, vale a
dirsi la falsita del suo orga nismo statale, e ouale terzo stato mosaico creato artifi-
ciosamente a Versaglia in funzione esclu-slvamente antiitaliana, cadde al prlmo ur-to, in frantumi. L'esercito jugoslavo cul gli ambienti parigini e piecolo-intesisti ave-
vano creata una reputazione di >invlnci-btlita«, tale che secondo un giornale sviz-zero avrebbe sbalordito il mondo, si lique-fece alle prime battute. Gli inglesi fecero qualche apparizlone sui campi di battaglia,
ma poi travolti, dalle divisloni alpine e da quelle corazzate di von List. trovarono che
anehe il suolo ellenlco scottava sotto 1 piedi e abbandonarono, fuggendo come al so-lito »via marec, la Grecia agonizzante.
Le conseguenze politične c militari
Le conseguenze politlche e militari, sca-turite dalla ellminazlone dell-Inghilterra dalle ultime sue basi europee. sono state dl una portata strateglca e polit i ca eccezio-nale: hanno cioe provocato un profondo mutamento della carta geografica di quel-la regione: un mutamento in meglio, spe-cie se tuttl avranno 11 senso della misura, cioe verso una piu logica razionale siste-mazione secondo glustizia, tenuto conto di
tutti gli elementi che compongono e spes-so aggrovigliano i problemi. Anche qui non si e potuto raggiungere una sistema-zione per ogni verso perfetta, ma oramai bisogna rinunciare in siffatta materia al-
10 assoluto.   (Approvazioni.)
La Bulgaria si annette la Maeedonia che
e prevalentemente bulgara e la Tracia oc-rldentale, corridoio eslguo ed assurdo che Impediva alla Bulgaria di affacciarsi allo Ejreo. L'Albania si allarghera eon la regione del Cossovano a nord e eon la Cia-muiia al »ud. II Montenegro riaoquista la sua tndipendenza ed entra nell'orbita Ita-llana. (Vivissimi generali prolungati applausi.) L'I'ngheria, I cui aecordi politici con 1'Italia risalgono al 1926, ha allargato 1 suoi confini e la Cermania ha portato I suoi sulla sinistra della Sava. II resto della Slovenia e diventato una provincia Italiana, con un regime speciale. Ma il fatto piu importante e la resurrezlone do-po dleel secoli dello stato croato. L'artefi-ce di questa resurrezione e il Poglavnik Ante Pavelić" che visse per 12 anni esule in
Italia insieme con molti pionieri del suo movimento.   (Vivissimi   applausi.)     II Po-
glavnik sa di pnW contare sulla operante solidarieta dellltalia Fascista.
Gli aecordi oonehisi con la Croazla vi sono noti sla quelli politici come quelli ter-ritoriali. Fiume ha ogg? un retroterra e eolla oceupazione di tutte le isole de« Ouarnaro ha una consistenza che le man-cava. H porto di Fiume ha dlnanzi a se sl-rure prospettive poiche e destinato a ser-vire 11 retroterra croato e magtaro. Con la annesslone di quasi tutte le isole dell'ar-cipelago dalmato, con la creazione delle due nouve provincie di Spalato e Cattaro e l*alargamento della vecchia Zara, fede-lissima.    (Vivisslmi    prolungati applausi.)
11 problema dalmato puo consideraml rl-solto, specie tenendo conto che esso deve essere Inouadrnto nella soluzlone del problema della sicurezza adrlatica che eon-sidero definltiva ed In nnello dei ranporti stabllltl fra II repno d'Italla e quello dl
Croazla la cul corona e stata offerta ad
un Savoia-Aosta. (La camera si alza fra vivtssimi generali applausi.)
Non avremmo potuto, volendo. spingere i nostri confini dal Velebit! alle Alpi al-banesi, ma avremmo, a mio aviso, com-messo un errore: senza contare il resto, avremmo portato entro le nostre frontiere, parecehie centinaia di migljala di elementi allogenl, naturalmente ostili  Ora la sto-
ria antica, ma sopratutto ls recente dimo-stra che gli stati devono tendere a realiz-zare il massimo della loro unita etnica e spirituale. (Approvazioni, 'n modo da far coincldere ad un certo punto i tre elementi razza. nazione, stato. (Vlvissimi applausi.) Gli stati che si caricano di troppi elementi alloglotti hanno una vita travaglia-
ta. Pud essere talvolta inevitabile di aver-11. per ragioni supreme di sicurezza strateglca: bisogna adottare verso di essi un trattamento speciale, premesso, beninteso. la* loro asaoluta lealta di cittadini verso lo stato. Comunque quando 1'etnla non va d'accordo con la geografia. č lvtnia che deve muoversi: gli scambi di popolazioni e Tesodo di parti di esse, sono provviden-ziali.  perebe  portano   a  far     coincidere i
confini politici con quelli razziali.
La Grecia nello spazio vitale dellltalia
Secondo gli aecordi col comando ger-manico quasi tutta la Grecia, com-presa Atene, sara oceupata dalle trup-pe italiane. Questo ci pone dinanzi a problemi molto seri, specie dal punto di vista alimentare, ma li affronteremo, cer-cando di alleviare per quanto ci sara pos-sibile le miserie, inflitte al popolo greco dal suoi govemanti infeudati a Londra. e tenendo presente che la Grecia, rientra nello spazio vitale mediterraneo dell'Ita-lia. (La camera scatta In piedi. vivissime generali lunghissime acelamazioni.)
L'ASrica orientale
Piu volte gli inglesi dopo Cheren. hanno annunciato che la campagna nell'Africa italiana poteva dirsi, piti o mneo virtual-mente, conclusa. Ma dopo Cheren, hanno dovuto cazzare contro Amba Alagi dove, per la seconda volta la resistenza degli itallani ha raggiunto le vette dell'epopea. (La camera sorge in piedi fra vibranti acelamazioni.) II Duca d'Aosta (nuove fer-vide acelamazioni) č stato durante questa battaglia sviluppatasi su migliaia di chi-lometri fra deserti e montagne, un grande capo degno della stirpe sabauda dalla qua-le discende Dopo la caduta di Amba Alagi, gli inglesi riproclamarono che ormai tutto era finito. Invece si combatte anco-ra.
Tre sono le zone dove le nostre truppe aaserragliate danno aneora del filo da tor-cere agli inglesi: la Dancalia, il Gimma, Gondar. Quanto tempo possa durare, non si puč dire, ma e certo che la resistenza sara. protratta sino ai limiti delle possibi-lita umane. Gli inglesi si sono giovati della superlorita dei loro mezzi, dalla possi-bllita praticamente illimitata di rffornirsi e dalla defezione quasi generale delle nostre truppe coloniali che non avevano avu-
to 11 tempo di fortemente inquadrare e che erano quindi impreparate ad una guerra di mezzi meceanici, sopratutto aerei.
Ai fini della guerra anche la conquista totale dell'impero da parte degli inglesi, non ha alcun valore decisivo: si tratta di una vendetta di carattere strettamente personale (si ride), che non puo influire sui risultati della guerra e che ha scavato un solco aneora piu profondo tra Italia e Gran Bretagna. (La camera in piedi ac-clama lungamente all'indirizzo del DUCE).
Io non posso oggl dlre quando e come, ma affermo nella manlera piu eategoriea, che nol torneremo <voci generali: Si! Si!) in quelle terre bagnate dal nostro sangue, (ardentl ovazioni, grida ripetute di: DUCE! DUCE!), terre che ln pochl anni ave-vamo trasformato eostruendo ospedali, scuole, caae, acquedotti, fabhriche e quel-le grandi strade, meraviglia dellintero contlnente africano, sulle quali hanno po-tuto celermente marclare le forze mecoa-nizzate nemiche. I nostri morti non rl-marranno Invendlcati! (Voci generali: No! No! Vivissiml prolnn«r»ti e— • -*~\ applausi.)
L'ASrica settentrionale
Quando parlai nel febbraio, espesi quan-to era aceaduto in drenaica e non naseosi nuila. Da allora la situazione e cambiata. La Cirenaica č tornata all'Italia. L'azion« č stata condottta dal!e forze cerazzate ger-maniche, che hanno lottato strenuamente insieme con quella italiane (la camera an-
Na balkonu Kaz ne, kjer je kakor -običajno plapolala velika ita!:ian^ka triko'o-ra. se se zbrali številm ljubljanski predstavniki s Kr Vitkim Komisarjem Eksc Ora-zolijem na ćelu. Prisfx'a je tud' deputacija nemške voiske. Naaalie so hi 15 tu zbrani poleg višjih italijanskih oficirjev gg. kne-zoAkof dr. Rozman, župan dr Adle^ič. predsednik apclacijficcga sodij-ča di. Golia zastopniki tiskovnih kcrzcTcijev in še vrsta drugih. Točno ob 17 uri je trobentač z balkona dal znamenje za pričetek slovesnosti. Padle so komande :t vojska je v poz oru poslušala besed i Ir otvoritvenega govora, nakar se je poeornoat še stopnjevala, ko je st>rei!on,or:I Duce. Dva velika zvočnika, sta razločno prenašala obdajo, da je bilo mogoče prav d« bro razumeti sleherno besede čeprav je govor odmev*! od hiš. Ob zaključku oddaje je vse prisotna vojska iskazala pozdrav Nj. Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju Svečanost je bila zaključena s kraljevo koračnico Potem so snet padla strumna ptvelja in kolrna za kolono se je uvrstila sa godbami v sprevod, da se vrne v vojašnice Tu in tam je rahlo rosila kar pa ni moglo motiti svečanega razpoloženja.
cora una volta in piedi applaude lungamente). La conquiata di Creta mette a disposizione delle Forze aeree e navali del-PAsse basi appropriatissime per attacchi in massa sulle coste egiziane. La vita di-venterA sempre piu difficile per le forze navali inglesi stazionati nelle basi dell'E-gito e della Palestina. Lo sc?po che con-siste nelTespellere la Gran Bretagna dal Mediterraneo orientale sara raggiunto e con cič un paso giganteseo sara compiuto verso Tepilogo \ittorioso della guerra.
La collaborazioni delle Potenze dell'Asse
La collaborazione tra le potenze del Tri-partlto # in atto, ma e sopratutto in atto la collaborazione fra la Germani a e 1'Ita-lia f vivissiml generali prolungati applausi all'indirizzo della rappresentanza diploma_ tica del Reich). £ detto tutto, quando vi dico che noi lavortamo insieme, marciamo
in sleme, combattiamo insieme ed insieme vinceremo. II cameratismo delle Forze Ar-mate sta diventando cameratismo fra i due popoli. Nel suoi rečen ti diseorsi, 11 Fuehrer (la camera sorge in piedi fra lunghe acelamazioni) ha esplicltamente riconosciuto quali e quanti aaerifici di sangue lTtalia ha affrontato per la causa dell'Asae. Gia si dehnea quella riorganlzzazione del contlnente che e lo acopo dl guerra dell'Asse, ricrganizzazione Inspirata dal postulaU
rivoluzionL Le vod ridloole che •pecula-vano su eventuali frizioni o dissenai; 1 de-fidenti ene si spinaero anche plu in LA, come il mirustro inglese (rumori vivia-simi) nella sua allocuzlone inutile di Na-tale, sono ridotti al atlenzio. Due popoU: una guerra! Queata e la formula lapidar:a che sinteUzza 1'azione dell'Asse. azione che continuera anche dopo la vittoria, tVivis-aimi prolungati applausi.)
L'atteggiamento aei OAappone
Latteggiamento del uspone (vivissimi generali prolungati applausi all'indirizzo aeiia rappresentanza giapponese) — attra-verso a quanto il ministro degli esteri Ma-tsuoka aichiaro a Koma e piu recente-
mente a Tokio — e perieua unea coi Tri-partito. II giapponese e un popoio liero e
ieaie che non rimarrebbe lnaiiierente da-vanti allaggressione amencana coniro le
potenze deu Asse. (Vivissimi generaii prolungati appiausi). II Giappone sa che anche il suo avvenire e in gioco. Maigrado le enormi distanze, anche coi Giappone le reiazioni si approfondiscono. Non vi e dub-bio che la numerosa e scelta missione mi-litare giapponese, ospite gradita in questo momenio aeil Italia, potra constatare che la simpatia deil'Italia Fascisia per il Giappone e spontanea e proionda.
La Spagna
Colle altre poienze aaeianti al Tripartito (vivissimi prolungati generali applausi) e cioe Unghena, biovaccma, Romania, Bui-gana i xapporti sono piu ene cordiali, an-cne iaddov e non esisiono speciaii aecordi pontici. Tra i paesi che si irovaiio aneora iuon della misehia, uno merita particola-re considerazione ed e la Spugna.. Maigrado lusin^he alternaie a ncam, e obiaro che la Spagna non puo rinunciare a cogliere loccasione unica che le e oilerta di sana-re ingiustizie subite m altri tempi. Noi non sollecitiamo in alcun modo una decisione della Spagna, decisione che deve essOre presa dai lattori responsabili, in piena li-berta di esame: ci liirutiamo a pensare ed a credere che la Spagna sa da quale parie starino i suoi amici provati e da quale stanno i suoi non meno nemici. (Vivissimi applausi). La rivoluzione della Falange, portatrice del nuovo destino storico della Spagna, non pu^ affiancarsi alle forze della plutocrazia, del giudaismo, della masso-neria, tutte forze che, aiutando i rossi cer-carono e cercano di impedire al Caudillo di portare a termine il suo sforzo di rin-novazione nazionale e sociale. (Applausi).
La Turchla
Quanto alla Turchia essa ha declinato sinora tutte le sollecitazioni inglesi. 11 pre-sidente Inoenu veduto che un tragico destino attende tutte le nazioni che in qual-siasi guisa si affidano alla Gran Bretagna. (Si ride). Ma io voglio cogliere questa ocea-sione per dire al presidente Inoenu che 1 Italia intende seguire nei confronti della Turchia, quella poiitica di oompranusione e di collaborazione che fu inaugurata nel 1928 e che per noi e aneora e sempre at-tuale.
L'intervento americano
Se Spagna e Turchia sono fuori della misehia, vi e uno stato transoceanico che si riprometie di entrarvi. Ebbcne si sappia che 1'lntervento americano non ci turba eccessivamente (applausi). Una diehiara-zione esplicita di guerra, non modifichereb. be la situazione attuale che e di guerra de facto se non de iure. L'intervento americano anche quando si dispiegasse al com-pletto, sarebbe tardivo ed anche se non fosse tardivo, non sposlerebbe i termini del problema. L'intervento americano: a) non dara la vittoria alla Gran Bretagna, ma prolunghera la guerra, b) non limitera nello spazio la guerra, la estendera ad altri oceani, c) tramutera il regime degli Stati Uniti in un regime autoritario e totalitario, a paragone del quale, i regimi europei pre-cursori, fascista e nazista, si sentiranno di gran lunga superati e perfezionati. (Si ride applausi). Ouando si vuole ricordare un dittatore nella pura espressione classica del termine si cita Silla. Ebbene Silla ci ap-pare un modesto dilettante paragonato a Delano Roosevelt. (Ilarit^- applausi).
La situazione interna
Camerati! In questi dodici mesi di alter-ne, ma sempre dure vicende, il popolo ita-liano ha dato uno incomparabile esempio di disciplina. Non si e sgomentato quando le notizie erano cattive e le giornate bu-ie: non si e esaltato quando le notizie erano buone e luminose le giornate. Maigrado il sole, il popolo italiano S un popolo a sangue freddo, realistico, sensibile e ri-flessivo ad un tempo, dotato di una me-moria formidabile, temprato e collaudato da trenta secoli di storia. Solo chi non co-nosce il popolo italiano puo farsene una immagine diversa. La guerra non ha fatto che consaerare queste virtu che Forgono dalle profondita nirali della razza e da moltepliei millenarie esperienze.
Col durare della guerra la tensione spirituale e materiale cresce. II disagio au-menta. Le classi popolari hanno una vita sempre piu difficile. Le recenti punte eri-tiche della na«;tra situazione alimentare sono in relazione con 1 esaurlrsi delle seorte e con 1'aumento della popolazione che coi nuovi territori tocea forse il milione. I problemi economici sorti dalle contingenze saranno risolti con misure adeguate di carattere positivo e negativo. I profittatcri della guerra saranno sempre piu duramen-te puniti. (Vivissimi generali applausi).
Maigrado questo, non e nelle file del fjcpolo  >sente«   questa  gtierra  come una
fase necessaria e cruenta di una grande rivoluzione che deve ellminare le assurde posizioni di privilegio, detenute dalle grandi democrazie. prone davantl al vitel-lo d'oro ed a Giuda. (Applausi.) Questo spiega come le giornate del popolo italiano trascorrano nel lavoro, nella calma, nell'ordine che non e stato mai minima-mente turbato. La gioventu degli Atene! e aceorsa in masaa alle caserme, per la
Segue in pagina IV*
Stran 4
>8LOTENSKI NAROD«. OrcOa, IL Junija Itu-XCL
r
132
—ta preparazione ai eombattimento.
Centoventisei univergitari hAnno gla con-n&crato col sangue quella ded iz ione ali a
Patri a, che sempre ha acceso i cuori della nostra giovnetu universitaria. (Vivissime
generali aedami
rapprejnetanza dei GUF.)   Coloro ene M
attendooo ataldamenU del nostro fronte interno, attendono cio che non avverra mai ( applausi).
L'Asse vincera
D. nemico e tenace, perche sa che la posta del gioco e veramente superba, ma noi siamo piu tenaci di lui. I colpi che 1'A.sse gli ha inferto  lo  hanno  umiliato sino ad
invocare disperatamente 11 soccorso dol-tremare. Anche »e la guerra durasse piu
del prevedibile. anrhe s<- complicazioni nuove  «org:es»ero.     blnsfliiltorra     non pu6
vineere perche tutte le sne poslzioni e poa-si bil i ta europee sono s ta te distrutte, e sa America per quanto faccia non pud ■uetl-
tuirle.   (Applausi vivissimi.)   L'Asse - ee-
pressione rivoluzionaria della nuova Europa — vincera.   Nel primo annuale della
guerra e la certezza della vittorla, eer-tezza orjrofrliosa e d opmaHca obe noi Haf-
fermiamo. Io čredo fermamente, čredo.
ed I
riddio Gtuato
pepOliy
Vlnoe-
La fine del discorao del Duce e salu tat;
da unardentissima interminabile ovazlo-ne e da grtda generali e sempre piu alte
di: DUCE! DUCE! H DUCE laacia la tribuna — L assemblea in tona l*inno Glovi-nezza — TI presidente ordina 11 aaluto al
Duce! La camera risponde come un solo uomo: A NOI! n Duce si awia airusclta mentre i consiglirei nazionali sce si dal lo-ro banehi ai affollano intorno a Lui gri-dandoGli la loro fede e la loro devozione.
La riunione termina alle ore 18, Dali a Camera pol 11 Duce ha fatto ritorno al Palazzo Venezia.
Nov velik uspeh na Atlantiku
Devet parnikov m 63.000 tonami potopljenih — Tri MvraZna letala sestreljena
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 10. junija naslednje vojno poročilo št. 370:
V srednjem Sredozemlju, južnozapadno od Malte, so se naša letala spopadla v letalski bitki s sovražnimi lovskimi letali. Eno sovražno lovsko letalo je bilo sestreljeno; eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče.
V Severni Afriki, na fronti pri Tobru-kn, so bili te v početku odbiti manjši
Sovražni poskusi izpadov. Naše topništvo Je s vidnimi uspehi obstreljevalo baterije  in  munit ijska skladišča  v Tobruku.
Skupine italijanskih in nemških letal so napadle   protiletalske   postojanke   in o-
brambne naprave na področju pri To-braka in pri Marsa Matrucbu. V Tobruku so bili povzročeni požari in škoda. Dve sovražni letali tipa Hurricane so nemška lovska letala sestrelila.
V noči na 9. junija je sovražnik izvršil znova letalske napade na Tripolis in na Bengazi.
V Vzhodni Afriki, v Galli in Sidamu,
se med živahnimi boji nadaljujejo pokreti
naših in sovražnih kolon, ki jih ovira slabo vreme. Na področja pri Gon dar ju Je sovražnik bombardiral in s strojnicami obstreljeval trdnjavo Debra Tabor ter potem ponovil poziv k predaji, u ga Je naša posadka odbila.
Naše podmornice na Atlantiku so napadle važen sovražni konvoj in so noto« pile 9 parnikov s skupno 63.000 tonami.
Z. bojišča, 11 junna. s Skupma Angležev k_i so z motornim čolnom pred nekaj dnevi zbežali s Krete in pripluli do obalo v bK-
žini Bardie. kier so bili ujeti, je sedaj podala nekaj zanimivih izjav. V skupini jc
bil neki poročnik m 10 vojakov. Pripadali so polku, ki je bifl pc&lan \x Aleksandri je v Grčijo. Uspelo jim je vkrcati se na mov torni čoln in po daljši plovbi doseči libijsko obalo Trpeli so precej lakote m žeje in so bili popolne ma izčrpani, ko so se izkrcali v Libiji. Smatrali so, da je vsa Libija od Tripolisa do egiptske meje v angleški posesti. Kakor običajno, jim njihovo poveljstvo ni nič povedalo o dogodkih, ki
so se medtem razvili v Severni Afriki. Vsa so bili srečni, da so se rešili iz peikla na Kreti m da so prestali vse težave na morju. Ko so prišli na obalo, so z razvito zastavo pohiteli k nekemu bližnjemu avtomobilu, bili pa so grenko razočarani, ko so spoznali, da so bili v avtomobilu italijanski vojaki. Preostalo jim ni nič drugega, kakor da so se jim predali.
Soglasno so izjavili, da so Angleži utrpeli na Kreti prav občutne izgube. Na sektorju, na katerem so se o«? borili, so bile angleške čete naravnosit uničene. Tam so bili razpršeni m uničeni najmanj 3 pehotni polki. Se 24. maja, to je štiri dni po pričetku bitke, si je angleško poveljstvo domišljalo, da se bo lahko uspešno zopersitaviljalo
napadom osi. Toda srilne operacije italijanskih in nemških čet so onemogočile sleherni angleški odpor. Ujetniki so soglasno menili, da je prav malo Angležev moglo zbežati v Aleksandri jo. Opozorili so rudi na učinkovito italijansko ic nemško bombardiranje angleških 'ad'i. ki so skušale odpeljati angleške čete z otoka.
Nuovo grande successo in Atlantico
Nove piroscafi per 63*000 tonnellate affondati — Tre vefivoli nemici abbattuti
II Quartiere Generale delle Forze Armate, comunica in data di 10 giugno il seguente boliettino di guerra n. 370:
Nel M**diterraneo centrale, a sud ovest di Malta, n ostri velivoli hanno sostenuto un eombattimento con la eaecia avversa-ria: un caccia nemico e stato abbattuto; un nostro vellvolo non ha fatto ritorno alla baso.
Nell'Africa settentrionale, sul fronte di Tobnik, sono stati prontamente ricacciati piecoli tentati\i di sortita del nemico. Le
n ostre artiglierie hanno bat tu to con vislbiB risu 1 tati batterie e depositi di munizionl della piazza. Repartl aerei italianl e tede-schi hanno attaccato postazioni contro-aeree ed appreatamenti dl fen si vi nella zona di Tobnik e presso Marsa Matruch. A To-bruk sono stati provocati dannl ed Ineendl. Due velivoU nemiri ti po »Hurricane« sono stati abbattuti da cacciatori germanici.
Nella notte sul 9 il nemico ha compiuto nuovamente incursioni aeree su Tripoli e Bengasi.
Darlan napoveduje mirovna pogajanja
z Nemčijo in Italijo
Vichv. 11. jun. d. V govoru na francosko prebivalstvo, ki ga ie imel sinoči preko vseh radijskih postaj podpredsednik vlade admiral Darlan. je predvsem pozval Francoze, nai izkazujejo zaupanje maršalu Petainu in mirno presojajo položaj. Kot tri glavne točke programa francoske vlade je označil admiral Darlan:
1. obnovitev francoskega gospodarskega življenja in vrnitev vojnih ujetnikov;
2. priprave za dokončno sklenitev mirovne pogodbe;
3. priprave za uvrstitev Francije v novi red v Evropi.
Admiral Darlan je dejal, da so za dosego teh ciljev potrebna pogajanja z Nemčijo. Prav v to svrho mu je bila poverjena od maršala Peta ina naloga za pogajanja o določitvi pogojev za končni mir. Samo na ta način bo Franciji v novi Evropi za-,, gotovi j ena bodočnost.
Direktna telefonska zveza z Rimom
Dne 9. junija je državna ustanova za telefonsko službo Po navodilih Eksc. Visoke ca Komisarja stavila v promet in na razpolago javnosti novo direktno telefonsko zvezo Ljubljane z Rimetn. Telefonska zveza se je uredila z napeljave novega voda 3 milimetrske bronaste žice, o kateri je bilo govora žc pred kratkim in ki se je v Trsitu
navezala na kabel Trstt—Rim, ki pripada podzemskemu omrežju ustanove. Izvršeni so bili tudi poskusi z novo zvezo. Zveza se je izkazala za popolno. Dolžina telefonskega voda znaša 805 km. Od teh je 101 km nad zemljo, ostalih 704 km pa je pod zem-sko površino.
Uveljavljeni zakoni
Službeni list Kraljevine Italije št. 133 z dne 7. t. m. objavlja kr. zakon z dne 7. junija 1°41-XIX. št 454 o veljavnosti ukrepov in odredb, fzdanih od dali jan&kih okupacijskih  oblasti  v  Ljubljanski pokrajini.
Kr. zakon, ik je zadevbil veljavnost z dnem objave v Službenem listu, odreja med drugim, da veljajo v Ljubljanski pokrajini odredbe že navedene v prvem odstavku ćlena 6. kr. zakona z dne 18. maja 1041* XIX št. 452. Ta člen navaja, da »ostanejo do n<>\ e i.'.irt.'dhc v veljavi ukrepi izdani od italijanske okupacijske ob"as»ri. z izjemo onih, ki se tičejo vojaških potreb.«.
Med temi ukrepi je posebne važnosti vsebina čl. 14 naredbe Duce ja. Prvega Maršala Cesarstva, poveljnika čet na vseh frontah, z dne  17   maja  1041-XIX. ki odloča,
da se od 10. junija 1941 XIX dalje, zopet vzpostavijo zakoniti ali dogo\'orjeni roki m predpisi, o katerih je bila predpisana od godit e\* .« členom 3. naredbe z dne 24. aprila 1941 XIX.
Kakor ie znano, se je s predhodno bansko naredbo odredilo odsnditev gori navedenih rokov od 25 marca do 30. aprila. Ker se je s čl. 1. naredbe Duce ja z dne 24. aprila odredila veljavnost prejšnje zakonodaje v kolikor ni nasprotovala poznejšim odredbam, se mora smatrati, da se od danes v^mostaviio predpisi in zakoniti roki, odgođeni s 25 marcem t. I.
S'užbeni list za Ljubljansko pokrajino objavlia z današr. rm dnem besedilo Du-cejeve naredbe z dne 24   aprila 1041-XIX.
Icr. zakona 7 dne 18 maja l°41-Xrx štev. 452 in besedilo kr. zakona z dne 7. junija 1941-XIX. št. 454.
Položaj v Siriji
Bejrut, 10. jim s. Odkar so se pričele sovražnosti z Angleži, so francoske sile povsod odločno zadržale sovražnika. Vse prednosti, ki sc si jih Angleži obetali od svoje nenadne akcije, so izginile. Izkazalo se je. da so bile čete generala O en t za dobro na straži in oripravljene odbiti sflebtT-
ni poskus, da bi se sovražnik izkrcal kjerkoli južno od Bejruta. Izvedelo se je, da Se degaullisti nočejo boriti proti svojim rojakom. Spočetka so tih prepričali, da bodo angažirani le v borbah v Traku. Celo Se-
nefialci nočejo slediti ukaaom svojih po
veljnikov. Zaradi tega so morali Angleži postaviti v prvo črto predvsem s»voje lastne čete. Jasno je, da se položaj šele razvija in da ne gre prezreti, da je sovražnemu
poveljstvu na razpolago mnogo več vojnih potrebščin kakor Francozom Treba je računati, da bo nasprotnik še ojačil svoj pritisk. Angleški prestiž zahteva, da se započeta akcija dovrši do kraja.
Medtem so bili Angleži v Bejrutu aretirani. Za jutri je napovedana generalna kontrola nad vsema tujci na teritoriju mandata. Člani italijanske kolonije zaenkrat še niso bili nadlego van i Gospodarsko življenje in promet v deželi nista niti najmanj zastala.
Bejrut. 11. jun. d. Po informacijah iz
Jeruzalema napadajo Sirijo skupaj z Angleža tudi židovske pomožne čete. S tem so oči vidno Angleži hoteli pokazati, da se
ne bore samo za svoje, temveč tudi za židovske interese. V arabskih Krogih je že dolgo znano, da obstoji med Angleži in 2idi tajen dogovor v tem smislu,   da bi
bilo po vojni 2idom dovoljeno prišel j e-vanie ne samo v Palestino, temveč tudi v
Sirijo.
Francuska letala iz Sev< Afrike m Sirijo
Bejrut, 11. jun. s. Davi je prispelo iz Fran coske severne Afrike več letal v Sirijo. Z velikim uspehom so dovršila polet preko dobre polovice Sredozemskega morja.
Žrtve eksplozi|e v Stiiederevu
Budimpešta, 10. jim. ir. Stevdc žrtev velike eksplozije v Smederevu je naraslo na
4000. Eksplozija jt med drugim uničila tudi tvornico železniškega materiala, ki je bila največja v Srbiji.
Letalski napad aa Haifo
Berlin, 11. junija, s. Sinoči se je izvedelo, da so nemati bombarder j i napadli v noči od 0. na 10. junij prisitani-ske naprave ▼ Haifi. Zadet je bil glavni pomol m eno izmed velikih skladišč, v katerih se končuje petrolejski vod iz Mosula. S tem so se začele akcije nem* i h bombnikov proti najvažnejšemu središču angleškega oskrbovanja in proti temu sredosentfkemu onorisen sovražnHca.   Nemško IlUbsUu je začelo
fMoie akcije tud* aa obšli £ssostiu«__
Nell'Africa orientaie, nel G alla e Sldamo, prose gu ono tra com bat t i m en ti vivaci i mo-vimentit ostacolati dal nialtempo, delle colonne nostre ed avversarie. Nella zona di Gondar U nemico ha homhardato e ml-tragliato la ridotta di Debra Tabor, rinno-vando quindi l'intimazione di resa, che 11 nostro presi dio ha respinto.
Nostri sommergibili ln Atlantico hanno attaccato un importante convoglio nemico ed hanno affondato nove piroscafi per complessive 63 mila tonnellate.
Churchillovi izgovori
Rim, 11. jun. s. V angleškem parlamentu so bile napovedane debate o dogodkih na BJižnjem vzhodu. Ostre kritike proti vodstvu vojne je izrekel bivši vojni minister Hoare Belisha, Obdolžil je viado, da ni nikoli pravilno cenila možnosti, ki jih ima sovražnik in temu primerno uredila vo»jaške in strateške priprave Anglije. Hoare Belisha je obžaloval, da ni bilo mogoče zaradri pomanjkanja letalskih oporišč bombardirati temcljitejše Italijo, kakor so si to Angleži želeli. Vlada je izgubila lepo priložnost za to, ko je izgubila letalska oporišča na Kreti in v Grčiji. Bivši vojni minister je zahteval popolno reformiranje angleškega letalstva. Govorili so še drugi, med katerimi je bil rudi konzerva t i vec lord In-torten, ki je obdolžil vlado, da ni sposobna pridobiti za vojno potrebno moštvo in vojni materijal ter surovin iz imperija, ki ima 500 milijonov prebivalcev ter pokriva četrtino pm*rsine celotnega planeta.
Govornikom je odgovoril Churchill, ki je močno omejil svoj govor z izgovorom, da ne more dati obširnejših pojasnil, ne da bi istočasno dal sovražniku dragocena obvestila. Churchill je izjavil, da je bil umik anglc-kega letalstva s Krete zapovedan od poveljstva letalstva na otoku na pobudo glavnega poveljnika Frevberga in te v skladu s poveljnikom pomorskih si'!. Vlada torej   ni   imela   pri   tem   nobenega opravka.
Churchill je odvrnil obtožbo, da ni o pravem času opremil Krete z dobrimi letališči z izjavo, da bi odlični tereni na otoku olajšali izkrcanje nemških padalcev m bi omogočili sovražniku organiziranje letalskega oporišča na Kreti proti Angliji. Churchill je dal razumeti, da Anglija nima zadosti protiletalskih topov in letal, da bi si dovoilila luksuzne akcije in je potolažil parlament z izjavo, da so proHleta-lski tonovi, ki so manjkali na Kreti, po večini na trgovskih ladjah, ki morajo vzdržati bitko na Atlantiku. Parlament naj tudi upošteva, da ni mogoče še bolj oslabiti angleška pristanišča, letališča, letalske tovarne in industrijska središča. Churchill je zaključil svoj govor z zatrditvijo, da se položaj Anglije v p-rihodnjih mesecih ne bo poslabšal in da bo v vojaški zgodovini anrfle«ke<ja
imperija zapi«mo novo veliko poglavje. Ministrski pTvdsednik je priznal, da je Anglija mnogo tvegala in dobila hude udarce v Sredozemlju, toda bilo bi 5e bolj nevarno zaplesti se še bolj v Ori en tu
Zadnja pot gospe Spitzerjeve
Višnja gora, 11. junija. V nedeljo dopoldne smo položili k večnemu počitku dobro gospo Spitzerjevo, Sredi najlepših dni, ko smo se najmanj nadejali, nas je zapustila za vedno. Prišla je k nam v Višnjo goro skoraj pred 20 leti in se tu s svojim bratom popolnoma udomačila. Vzljubila je svojo novo domovino kot svoj rojstni kraj ter je ves svoj trud in prosti čas položila v delo za olepšan je in napredek Višnje gore. Bila je prva, ki je dala pobudo za Tu jako-prometno društvo in bila je tudi soustanoviteljica istega. Kljub veliki zaposlenosti je vedno našla čas za nadzorovanje olepševalnih del v Višnji gori. Prftv tako je v veliki meri njena zasluga, da imamo v Višnji gori tako lepo kopališče, s katerim se danes ponašamo. Siromašni ljudje, zlasti malčki, bodo posebno težko občutili izgubo nje, ki jim je bila prijateljica in dobrotnica v sili. Za slednje je ustanovila kolo bivših Jugoalovanakih se-
ster, ter vedno skrbela, da so bili njeni oikrbovancl oMuotihI g potrebnimi stvarmi za zimo.
Prijazna, skromna, postre*ljtva, delovna, srčno dobra in plemenita, kakor le redki med nami je imela za vsakogar prijazno ln odkrito besedo, zato je uživala med veliko množico svojih prijateljic in znancev ugled in spoštovanje, kakor ga je v polni meri zaslužila.
Kako priljubljena je bila poJurjnkm, )a
prlčaia množica, ki jo jo spremljala na njeni zadnji poti in ji položila na grob toliko lepega cvetja, katerega je pokojna tako
zelo ljubila.
Bodi ji ohranjen svetal spomin!
Težko prizadetemu bratu g. Scherju fex rekamo ob prebridki izgubi naše najiakre-nejše sožaljel
Blago in cene na živilskem trgu
Vedno bol] gredo v denar novi pridelki, ki &e počasi pocenfujejo
Ljubljana, 11. junija. Lanskih pridelkov kmalu ne bo več naprodaj in temu bodo morale gospodinje prilagoditi jedilnike, že delj časa je naprodaj novih pridelkov mnogo vec kakor starih. Najbolj kritičen čas, ko starih pridelkov ni več, novi so pa še dragi, bo kmalu pre-stan.
Med starimi pridelki je zdaj največje povpraševanje po krompirju. Kmetice ga do-važajo le malo in neredno, zato ga kupuje večina kupovalcev na stojnici preskrboval-nega urada. E>a bi prišli čim prej na vrsto, prihajajo mnogi ljudje na trg že pred sedmo. Prav tako vstajajo zgodaj gospodinje, ki žele kupiti čim prej jajca na stojnici pod
nadzorstvom mestnega tržnega urada. Priznati je treba, da so postale kupovalke disciplinirane in da ne rabijo vec tako komolcev kakor so jih v začetku. Priporočljivo bi bilo, da bi jajca prodajali na več
krajib hkrati, ko jih je kaj naprodaj, da bi ljudem ne bilo treba čakati tako dolgo, preden pridejo na vrsto. Prav tako si ljudje žele, da bi prodajali krompir vsaj na dveh krajih, zlasti ob tržnih dneh, ko je Živahnejše na trgu.
Trnovčanke prodajajo zdaj že tako lepo zelenjavo, da bi jo lahko poslale na razstavo. Posebno lepa je glavnata solata. Ljubljansko podnebje je za prospevanje zelenjave res idealno. Zdaj je naprodaj tako lepa glavnata solata, da posamezne glave tehtajo skoraj pol kg. Lepa je pa tudi zelena koleraba, ki se je pocenila na 8 do 10 din kg, tako da je že do 4 din cenejša od uvožene. Zdaj ko je dež dobro namočil, smemo pričakovati, če bo postalo zopet toplo, da bo trg kmalu založen tudi z mnogimi drugimi novimi pridelki. Najprej bo naprodaj grah. Vendar zdaj domačega graha ne pogrešamo tako hudo, ker je zelo mnogo uvoženega. Sicer se še zdi nekoliko
drag, a v primeri z nekaterim drugim blagom je poceni. Prodajajo ga po 10 do 12 din kg. Gospodinje si žele Še bolj, da bi .oe ^oeenil stročji fižol. Ooslej branjevci niso bili posebno dobro založeni z njim, ker Se ni šel v denar. Zdaj ga je nekoliko več, v splošnem je pa še predrag za večjo porabo: prodajajo ga po 20 do 24 din kg. Novi krompir je polovico cenejši, vendar v primeri s cenami starega krompirja še drag po 10 din. To se pravi, da je novi krompir trikrat dražji od starega. Kljub temu gre zdaj že precej v denar, ker pač starega krompirja ni in ker je že precej lep. DomaČi novi krompir bo naprodaj čez mesee dni. Zgodnji krompir je začel cvrtetl, zato
smemo računati, da bo prvi domači krompir naprodaj čez 4 tedne.
Za sadje je le letos mnogo manj zanimanja, kakor za sočivje in drupra pomembnejša živila. Seveda bi pa tudi sadje ljudje
bolj kupovali, če bi bilo cenejše. Crešnje so se vendar začele pocenjevati, čeprav se še niso primerno pocenile. Danes so btle najcenejše po 14 din kg. a po tej ceni jih je prodajal samo en prodajalec. Te češnje so bile uvožene iz Dalmacije. Precej dražje so vipavske češnje, pripeljane iz Gorice. Najcenejše so po 18 din kg, tu in tam nagnite pa po 16 din. Sicer jih pa prodajajo lepše še vedno po 20 do 28 din. Zaradi prekupčevanja, ker gTe blago skozi več rok, preden pride v Ljubljani na trg,
Zdaj bi bil tudi čas, da bi tržno nadzorstvo, odnosno prehranjevalni urad začel skrbeti tudi za pocenitev sadja. Ali bi ne kazalo organizirati nakupa češenj in prodaje na trgu pod okriljem preskrbovalnega urada? To bi bilo priporočljivo tudi za drugo sadje, ko bo začelo zoreti. Neupravičene zaslužke pri prodaji živil je treba odpraviti-
Eugene 0'Neill: Ana Christle
Odlična uprizoritev mariborskih slovenskih igral' cev sprejeta navdušeno
Ljubljana, 11. junija.
Da je stala mariborska slovenska drama na visokem nivoju resnično umetniškega ustvarjanja in najresnejšega stremljenja k vzornosti, se je prepričalo ljubljansko občinstvo že ob gostovanju s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi in z Gor-kega Na dnu. Z uprizoritvijo drame Ana Christie američanskega uglednega dramatika O' Neilla so mariborski igralci prinesli samo nov dokaz, da je bila zelo pohvalna kritika o njihovi sposobnosti popolnoma pravilna in zaslužena.
Mari borci pa so prispevali s to uprizoritvijo našemu repertoarju velezanimivo in dramatično močno delo, ki se ga radi spominjamo, saj je pred leti že ljubljanska drama žela ž njim velik uspeh.
O'Neill je dramatik poln osvežujoče sile, in skozi njegove drame vihari življenje, biča, lomi in blagoslavlja njegove osebe, da jih spremljaš s sočutjem. Kot resničen pesnik se bori proti predsodkom človeštva, pobija zastarela, krivična načela in dokazuje, da je notranjost, srce in duša, vse, zunanjosti, rasa, poklic, imetje, kultura, celo življenski grehi in polomi, izzvani po grenki usodi, pa čisto nič.
Za konservativno miselnost Američanov je O* Neill drzen prekucuh, in njegovo silno dramo »Božji otroci« so mu celo v New Yorku izžvižgali, po kritikah raztrgali in deloma  onemogočili.  V tej drami
je dokazoval, da je latiko zamorec boljši, inteligentnejši kakor belokožec.
V »Ani Christie« dokazuje, da je zunanje propadla, iz nesrečnih okoliščin v sramoti živeča žena lahko notranje čista in vredna najboljšega moža. Predsodek moških, ki si domišljajo, da jim je dovoljeno brez kazni in sramote vse, a da mora ženska ostati bel angel, ako naj bo vredna njegove ljubezni, je O' Neill naskočil v svoji drami o nesrečni Ani. Pokazal pa je tudi silno prikupen optimizem, ki nahaia pri vsakem, tudi zunanje sirovem in v alkohol in grešnosti zapadlem človeku zmerom tudi mehko dušo in plemenito srce. Naturalističen je milje te drame, grobi,
nasilni, brutalni so ti pomorščaki, ki pa vsi streme k soncu, k resnici in pravicu
In zaključek je srečen na vse strani, gledalec pa zadovoljen.
Tehnično sta prvi dejanji zgrajeni vzorno in je poleg močnega prvega zlasti izredno razgibano drugo dejanje in napeto polno dramatičnosti.
Kapitana Chrisa igra Pavle Kovic, bivši glavni in odlični karakterni igralec mariborske slovenske drame. Ustvaril je po Kantorju in Luki še tretjo silno osebnost, izvrstno po maski, dosledni, jasni govorici in detajlov bogati karakterizacij!. Pavle Kovic je zrel umetnik širokega odrskega obzorja,
Ano, njegovo hčer, je ustvarjala Elvira Kraijeva. Igralka je zvonkega, toplega mezzosoprama, psihološko poglobljena, veleinteligentna, čustveno izrazita in zelo prikupna v svoji naravnosti.
Mata Burkeja, torrjača na ladji, igra z vsem žarom temperamentnega mladega moža odlično Vladimir Skrbinšek. Prizore s Kovičem in Kraljem je dvigal dosledno do najvišje napetosti ln učinkovitosti. Umetnik je, ki je vselej polno na mestu. Njegova režija je izvrstna.
Zelo močno je žensko osebnost iz beznlc postavila naša Rakarjeva, ki je mariborskim tovarišem priskočila na pomoč. Ustvarila je zanimiv tip, ki zasluži vse priznanje,
Milan KošIČ kot natakar, Peter Malec kot krčmar, Rado Nakrst kot pismonoša, Fr. Blaž kot strojnik in še Jože Kovic in
Just Košuta kot delavca so vsak zase prav dobro prispevali, da je predstava ostavila najugodnejši vtis.
Gledališče je bilo prav dobro zasedeno in je publika zlasti po drugem dejanju naravnost navdušeno prirejala ova>clje igTal-cem, ki so jih pošteno zaslužili. Bil je prav lep večer, kakršnih si želimo še več. Občinstvo izrecno opozarjam na vrle Mali borce. Fr. G-
(f£e£e\ni ca
KOLEDAR
Danes: Sreda, 11. julija: Barnaba.
Jutri: Četrtek, 12. junija: Telovo. DANAŠNJE PRUIED1TVE
Kino Matica:   A 1 c* a z a r.
Kino Union: Nova Azija,
Kino Sloga: Rdeči bar.
Reprezentativna razstava moderne slovenske umetnosti v Jakopičevem paviljonu odprta od 8 do 19.
Humoristična satirična razstava H. Srnre-karja v Galeriji Obersnel, Gosposvetska c.
Produkcija šole Glasbene Matice ob 18.15 v mali Filharmonični dvorani.
Muzejsko društvo ima občni zbor ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja.
PRIREDITVE NA PRAZNIK
Kinematografi nespremenjeno.
DEŽURNE LEKARNE
Sreda: Dr. Piecoli. Tvrševa cesta 6; Hočevar. Celovška cesta 62; Gartus, Moste. Zaloška cesta 47.
Četrtek: Dr. Kmet. Tvrševa cest^ 43; Trnkoczv ded.. Mestni trg 4; Ustar. Selen-burgova ulica 7.
Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od srede od 20 do petka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Fra rita M i s . Poljanska cesta 15/11, telefon št. 32-84.
Nesreča
ne
počiva
Ljubljana, 10. junija Včeraj je na mokrem hodniku spodrsnil 2lletni tapetnik Jenko Stanislav, stanujoč
na Vodovodni cesti 60 in si zlomil levo nogo v členku. Ponj so prišli reševalci, ki so ga prepeljali v bolnico.
lOletni dijak Jože Ekart, stanujoč za Bežigradom, se je včeraj popoldne lovil in igral s tovariši ob ograji blizu domače hiše. Ekart je skočil z ograje naravnost na razbito pivsko steklenico in si pre-rezal kite ter stopalo desne noge.
Reševalci so bili včeraj klicani tudi v Trstenjakovo ulico, kjer so naložili na avto igralko Vlado Simčičevo, ki ji je spodrsnilo na stopnicah, da je padla in si nalomila rebro.
ZOtetaa delavka Gizela Peško, doma iz Trbovelj, se je včerai peljala po opravkih po Dolenjski cesti proti Grosupljemu. Kot začetnica na kolesu pa je padla in sicer tako nesrečno, da si i e zlomila desno nogo v členku.
V Horjulu ie nadel pod konje 41etni posestnikov sinček Janez Samotorčan, Konji so ga pomendrali in ie dobil hude zunanje ln ŠGt,hujše notranje noškodbe
V Preserju ie padel 131etni delavcev sin Vladimir Svete z brega na cesto in si zlo-mil levo roko.
2T"S ie, TOdel 91«*ni sin krojaškega mojstra Stanko Krajec iz Ljubljane in si zlomil desno nogo. — Na Gradu pa je padel čez škarpo 161etni delavčev sin Anton Skubic m dobil več hudih prask po životu in še težie notranje, poškodbe.
r flter 132
DNEVNE VESTI
Prijateljem ^Slovenskega Naroda44
V soboto se prične v »Slovenskem Narodu« zelo praktičen tečaj italijanščine. O tem so prijatelji našega lista že obveščeni. Vest o tečaju italijanščine je vzbudila med našimi naročniki in čitatelji splošno zadovoljstvo, kar je tudi razumljivo, saj bo s tem ustreženo mnogim, ki bi sicer ne imeli prilike učiti se italijanščine. Prosimo naročnike in čitatelje »Slovenskega Naroda«, naj opozore svoje prijatelje in znance na tečaj italijanščine v našem listu, da se naroče nanj, saj znaša mesečna naročnina samo 14 din in bodo torej imeli za mal denar veliko korist.
★
— Radio v golah. iz Rima poročajo o prizadevanjih Ministrstva za narodno vzgojo, da se radiofonija se bolj razširi v šolah, O možnosti radia v šolah ni potrebno še govoriti, saj se je to sredstvo za vzgojo in izobrazbo v italijanskih šolah odlično uveljavilo. V maju preteklega leta je bilo v šolah Kraljevine 1443 radijskih aparatov s 3478 zvočnika. V šolskem letu 1939 40 je poslušalo 562.254 učencev in učenk radijske oddaje. Ni še podatkov o številu radijskih aparatov v pravkar zaključenem šolskem letu, gotovo pa je, da lih je bilo v šolah mnogo več. kakor lani.
— Kongres nemških in italijanskih psihologov. Od 12. do 14. jun.ia bodo imeli v Rimu ital janski in nemški psihologi svoj kongres. Razpravljali bodo predvsem o načinu sodelovanja na tem področju znanosti, ki se ie zlasti v zadnjem času v Nemčiji izredno razvilo in spopolnilo. Kongres bo pod predsedstvom italijanskega psihologa prof. Gemellija in nemškega psihologa prof. Os\valda K roka.
— Izredne nagrade podjetja Fiat. Podjetje Fiat v Turinu je določi!o posebne nagrade za vse svoje uradnike in delavce, katerih je 70.000, pri čemer so upoštevani tudi vpoklicani pod orožje, kateri so že deležni posebnih podpor od strani podjetja.
— Tovorni promet med postajama Ljubljana in Logatec. Dne 9 t. m. se uvede med postajama Ljubljana in Logatec avtomo-hihJci rrvbni promet. Zato je od tetfa dne daljo dovoljeno sprejemati na prevoz br-ZKTvozno in s t* ►-možno krrmadnc rebo na postaji Ljubljana za postaje pro-{?e Logatec —Postirmia Grorte k co in tre za prsta je italijanski železnic ter obratno. Od prevoza so izključene pošiljke katerih komadi so težji od 500 kg ali daljši od treh metrov ter predmeti navedeni v Prilogi L M. K. R. in y Prilogi I IT. V. P. Z. in procimc-* . ki bi roosJi skrdovati drugi robi ob ^copnem b~-Nr>rjcnpa. Pošiljke namenjene za rmeataje rn-cko mejnega prehoda pri Rake-ka se odprav!jajo na n^snovi mednarodnega tov. li&ta, ostale pošiljke pa s tovornimi Iv
za lokalni promet po določbah Osnovne tarife. Zaračunanje vozninc in stransk'h pristojbin so m ero. lajne lokalne tarife prizadetih železnic. Vozarina se računa na obnovi kilometrske rarzdalje dal j ina rja zvezek 2. veljaven od 16. decembra 1937. Poleg tarifske voznine in pristojbin se rakuna za pretovarjanje robe iz železniških vozi! na tovorne avtomobile in obratno za vsakih 100 kg še posebna prsitojbina 1 dn. Uporaba jugrwlo^ensko-italijanske zvezne tarife ni dopustna, ker je razveljavljena,
— Vode so narasle. Zaradi hudih nalivov so snet precej narasle vode tudi v ljubljanski okolici. Močno narasla je že včeraj popoldne Gradaščica, znak. da so bili v Folhograjskem pogorju nalivi še hujši, kakor nad Ljubljano. V Malem srabnu je bila voda že včeraj opoldne umazana in deroča, popoldne pa je na nekaterih krajih odtrgala in odnesla precej zemlje. Zaradi pomladanskih in že popreje jesenskih rxrvodnji se je struga Malega grabna v Mestnem logu ponekod izredno razširila, saj je voda odplavila zlasti na številnih mnnkih, kjer Mali graben še ni reguliran, velike kose zemlje in s tem povzročila lastnikom travnikov občutno škodo. Zaradi nalivov je narasla tudi Ljubljanica.
— Prodajalci suhe robe. Te dni so se pojavili v mestu in okolici spet prodajalci suhe robe iz Ribnice in okolice, ki jih nekaj časa ni bilo. Rešetarji, ki so imeli popreje velike okraje, so sedaj bolj navezani na mesto in na okoliške vasi, a so si spričo svoje podjetnosti rudi že utrli pot
v zasedene gorenjske kraje, kamor odnašajo suho robo z dovoljenjem oblasti- Nekateri pripovedujejo, da so imeli že popreje zaloge na Gorenjskem in odhajajo z rešeti, žlicami, kuhalnicami in drugimi demačimi izdelki tudi naprej na koroško stran, kjer oelajo dobre kupčije. Tudi v Ljubem jim kupčija ne gre slabo in prodajo razen sit, re.^et. žlic in kuhalnic tudi mnogo lesenih obešalnikov, ki jih ponujajo tudi na stojnicah na trgu. Zaloge izdelane suhe robe v Suhi krajini so precej velike in upajo krošnjarji, da jih bo mogoče nekaj spraviti v denar tudi na Hrvatskem,
— Grmenje in nalivi. Med ar d hoče po-
Šieno uveljaviti svojo tradicijo. Včeraj je bil tretji dan njegovega vladanja in zopet se je pokazalo, da drži vera našega ljudstva glede Medarda in vremena. Imeli smo pust, hladen, deževen dan. Močno je deževalo že dopoldne, še boli pa popoldne, ko se je večkrat zabliskalo in zagrmelo, potem je pa sledilo več hudih nalivov. Lilo je kakor iz škafa. Proti večeru je dež ponehal, ozračje se je znatno ohladilo in že smo mislili, da bo deževnega vremena konec. Pa smo se zmotili. Kmalu so nebo zopet zagrnili deževni oblaki, izza katerih je le tu pa tam čmerikavo pokukala luna. Davi je ležala nad ljubljansko kotlino gesta megla in bilo je precej hladno. Ni pa še nobenih znakov, da bi se vreme zbolj-šalo.
— 2500 žrtev   eksplozije v Smederevu.
Strašna eksplozija municije v Smederevu, o kateri smo poročali včeraj, je zahtevala po poročilih beograjskih listov 2500 človeških žrtev. Zgodovinska rimska trdnjava ob Dunavu ie bila večinoma porušena, Ruševine z vso naglico odstranjujejo. Dobra polovica mesta je v razvalinah. Koliko ie ranjenih, se^ni znano.
KLJUČAR
Sobar: Vsi vasi najemniki uporabljajo klavir v salonu; ali bi mogel tudi jaz dobiti za eno uro ključ?
Gostilničar: Prav rad vam ga dam, samo v katerem času?
Sobar: Od dveh do treh — ta čas malo zadremljem na divanu.
L3UBLDANSKJ KINEMATOGRAFI
Največji rum 20. stoletja,..
ALCAZAR
MlreOla Belin — Tosca Olacnettt. — Val nafti niml v celoti a slovenskimi napisi!
Kino Matica telefon 33-41
Kino Sloga. tel. 27-30. Zabavna ljubezenska pustolovščina
RDEČI BAR
Allda Valil. A dre* Mattonl. Kot dodatek: Lahkoatletske tekme v Torinu. Ob 16„ 19. ln 21 url. Na praznik ob 15.. 17.. 19. In 21. uri.
Dr.  Colln Ross
NOVA AZIJA
življenje ln zanimive navade prebivalcev
malo   znanih  krajev.  FIlm  Je opremljen s hrvatskimi napisi! Predstave danes ob 16.,  19.  ln 21.  url.  Jutri  na praznik ob 10.30.  15.. 17, 19. ln 21 url! Kino Union telef. 22-21
KINO MOSTE Jutri Ob 14, 17. m 20, ▼ petek ln soboto ob 20. url
KRALJ   ELISEJSKIH POLJAN
Buster Kes ton, ŽELEZNA PEST James Ca?ney. FIlm Je opremljen s slovenskimi
ispisi.
Iz Ljubljane
—lj čedalje več lir v prometu. V denarnem prometu v mestu je čedalje več lir, kar je razumljivo, saj so tudi že nekateri upokojenci in državni nameščenci dobili pokojnine in del plač v lirah, ki so jih že tudi spravili v promet. Z lirami plačujejo v trgovinah, po gostilnah in drugod tudi že civilisti in ne samo vojaki. Obračunavanje z lirami ne dela ljudem preveč težav, le na trgu gre nekam bolj počasi, d očim so ženske z Dolenjskega, kjer imajo veliko vojakov in se sploh plačuje v lirah, zelo dobre računarice.
—lj Zadnja pot Jakoba Zalaznika. Včeraj popoldne je bil iz kapelice sv. Jakoba na Žalah pogreb nenadno umrlega Jakoba Zalaznika. Navzlic skrajno slabemu vremenu se je pred 2alami zbrala velika množica pogrebcev, zlasti s Prul, iz Trnovega in šentjakobskega okraja, med njimi številni gostilničarji in kavamarji, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti na pokopališče k Sv. Križu. Po molitvah in blagoslovitvi krste so pevci društva Kra-kovo - Trnovo« zapeli pred kapelico ganljivo žalostinko, potem se je pa razvil žalni sprevod do cerkvice, kjer so spet zapeli pevci. Iz pokopališke cerkve so odnesli krsto z zemskimi ostanki pokojnika do rodbinske grobnice., kjer so jo položili v grob. To molitvah so ponovno zapeli pevci ob grobu žalostinko, velika množica pa se je le počasi razšla. Jakobu Zalazniku večni mir!
—lj Opozarjamo na današnjo produkcijo Sole Glasbene Matice, ki bo ob četrt na 1. v mali Filharmonični dvorani. Na produkciji bo nastopilo 27 gojencev Matične šole. ki bo zaključila letos 59. leto. Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice.
—lj Prihodnji koncert Glasbene Matice
ljubljanske bosta izvajala s sodelovanjem solista pianista Antona Trosta dva Matična korpusa in sicer pevski zbor in Orke-tralno društvo. V prvem delu bo izvajal pevski zbor klasične a capella zbore, v drugem delu pa pomnoženi orkester Orkestralnega društva simfonično glasbo med drugim dvoje najnovejših izvirnih slovenskih del. Dirigenta sta ravnatelj Polič in skladatelj L M. škerjanc. Koncert bo v ponedeljek 16. t. m. ob četrt na 21. v veliki Unionski dvorani. Prodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
—lj Prodajalci vej so se dobro odrezali. Ljubljana se vsako leto za procesijo sv. Rešnjega Telesa primerno okrasi in po-skrbe hišni lastniki prav posebno za zelene brezove veje. ki jih postavijo ob hišah, koder se pomika procesija, že včeraj in v ponedeljek so navozili kmetje iz okolice v mesto ogromno vej, ki so jih kupili vsaj vsi hišni lastniki v glavnih ulicah. Telov-3ke procesije obetajo biti letos , če bo lepo vreme posebno svečane.
—lj Zakaj se ne počene češnje? se vprašujejo nekateri že delj časa. Doslej so bil«
naprodaj res samo se precej drage, iz južnih pokrajin uvožene črešnje. Dolgo so jih prodajali po 24 do 28 din, a zadnji teden so bile že po 20 do 24 din Seveda so še za marsikoga predrage. V ponedeljek so se tu in tam pocenile nekoliko slabše na 16 in 18 din, v splošnem so pa še vedno naprodaj po 20 do 22 din. Prevoz črešenj iz drugih pokrajin je zdaj še drag. ker tovorni vlaki ne morejo voziti iz Trsta direktno v Ljubljano. Prevoz z avtomobili je dražji kakor z vlakom. Trg bo založen s cenejšimi češnjami šele. ko bo dozorelo domače sadje, če
ga bo dovolj napi odaj. če bo pa trajalo delj časa deževno vreme, domačih črešenj
ne bo mnogo.
_lj Sprejemni izpit; na I. drž. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) bodo v torek 24. t. m. Prošnje, kolkrvvanc z 10 din se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni 20.. 21. in 23. t. m. od 8 do 12. Prošnji je treba priložiti rojstni list in pričevalo o dovršeni ljudski šoli (šolski izkazi ali druga letna spričevala ne veljajo!) — Ravnatel jstvo.
—lj Učiteljski odbor za socialno pomoč v Ljubljani. Vsi učitelji, ki so se po 1. aprilu naselili v Ljubljani, pa še niso izpolnili obeh prijav o bivanju za policijo, naj se čimprej zglasijo pri učiteljskem odboru za socialno pomoč v Frančiškanski ulici 6, soba 12, da izpolnijo te prijave, ki morajo biti do 15. t. m. na policiji. Učitelji, ki ne stanujejo v Ljubljani, naj se javijo na svojih občinah.
—lj »To\'arištvo«, podporno društvo finančnih uslužbencev v Ljubljani, bo imelo v petek 27. t. m. ob 19 30 v beli dvorani hotela Union 11. redni občni zbor. Dnevni red obsega konstituiranje občnega zbora, poročilo odbora o društvenem delovanju in poročilo o letnem računskem zaključku poročilo pregledcvalcev računov, dopolnilne volitve, predloge odbora (da -jstane višina pristopnine n letne članarine nespremenjena, da se od 1. julija dalje zviša redni mesečni prispevek za posmrtni sklad od 1 na 2 din, da ostane višina dajatev društva nespremenjena i« da ostane mesečni prispevek za bolniški sklad nespremenjen).
dalje
caincsJd. V pranem im ni Umnimi i te ho občni zbor vršil pol are pozneje na istem kraju in z istim dnovnm redom, ki bo veljavno siolepal ob vsakem števil« prvotnih članov. 301 n
—lj Muzejsko društvo trn Slovenijo t Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor danes ob 17. uri v čitalnici Narodnog*
sa gompod /firm
trn Janko La-iponrin* ft.
■eeissne akcijo Rde-100 din. Iskrena hvala!
Tcreno toči gostilna Lov-
302 n
Revija plesnih orkestrov
LJubljana, 11. junija. V nedeljo dopoldne ae je vršila pod vodstvom g. predsednika »Zveze godbenikov« revija plesnih orkestrov. Konkurenca je bila zares občutna, saj se je potegovalo za naslov najboljšega jazza v Ljubljani kar osem orkester, izmed katerih je eden, kakor je bilo pač rečeno radi »tehničnih zapreksc izostal.
Človek ae nehote vpraša, kje se jih je naenkrat toliko zbralo, saj sta nam bila znana v letošnji zimski sezoni le reprezentativni »AdamlČ-Broadway« ln > S vara jazz«. Sedaj pa so zasijala na obzorju slave povsem nova imena kakor »Zarja«, »Mladi muzikantje«, »Dular«, »Ritmiki« ter »Veseli beraču. Slednji nam je že nekoliko znan, toda mladi leader Oton Jugovec ga je sedaj prelevil v »Vesele berače«, kar pa jim nedvomno zelo dobro pri stoja.
Prav presenečen sem bil nad izvedbo vseh orkestrov, saj nam je vsak zase pokazal nekaj novega, svojega. Zlasti presenetili so me novi orkestri, ki so se pripravljali tako skrito, končno pa pokazali tak uspeh. Seveda ne bom trdil, da je sedaj delo že končano — ne. Z vztrajnimi in marljivimi vajami bo treba zboljSati še marsikaj in zlasti pridobiti na finesi interpretacije.
Nedvomno najbolj pa me je presenetil
orkester Bojana Adamiča, ki se je predstavil to pot kar v dveh fazah. Prvič v majhni >hot< zasedbi, drugič pa v svoji impozantni veliki zasedbi. Zares čestitati moram mlademu vodji ln njegovim mladim muzikantom, ki so skupno, kakor tudi posamič mnogo doprinesli k popolnemu uspe-i. Ako bi za t i sni 1 oči in samo poslušal, fci lahko odkritosrčno rekel, da je to orkester iz ameriškega velemesta, ne pa iz Ljubljane.
Ne bom se spuščal v podrobnosti interpretacije tega orkestra, rečem samo, da so bili komadi v »hot« in veliki zasedbi izvajani s fineso, ki bi jo človek pričakoval samo od velemestnega jazza. Zares, plesni orkester Adamič zaenkrat se nima konkurence.
Zelo mi je ugajala tudi uniforma Adamičevega orkestra ln »Veselih beračev«, saj j je bila preprosta, a vendar zelo elegantna in efektna. Kako vse drugače prijetno za i oči sta delovala ta dva orkestra, kakor drugI, kajti jazz je pač taka stvar, da mora pripomoči k šarmu in uspehu tudi oprema. Taka revija plesnih orkestrov je bila \ pri nas izvajana prvič, ln občinstvo jo je i sprejelo nepričakovano z velikim odobravanjem zlasti naša nadebudna mladina, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička ter tako najlepše podprla nase mlade in agilne muzikante.
Prireditev je bila zares prisrčna, saj nam ni bilo dolg čas niti v odmorih, ko nas je zabaval simpatični konferencier. V glavni pavzi, ko pa je Fortuna delila svojo naklonjenost, pa nam je zapel trio »veselih beračev« dva ljubka šlagerja, virtuoz na saksofonu Miloš Ziherl pa nam je zaigral dva komada ob spremljavi svojih tovari-
lovorove vence so prejeli orkestri berači" in ^Ritmiki"
Sev, ki sedaj vsak večer zabavajo Ljubljančane v kleti »Zvezde«. Ako jih hočete spoznati, potrudite se en večer tja, ne bo vam zal!
Med tem pa je žreb že odločil, m trije najboljši orkestri »Adamič«, »Veseli berači« in »Ritmiki« so prejeli zaslužene lovorove vence.
Zares lepo je bilo, in mislim, da vsi, ki smo bili navzoči, želimo, da bi se take revije ponavljale Se večkrat ter Se v večjem obsegu. Le pogumno naprej, kateremu nI bila zmaga namenjena, to pot, mu bo pa morda prihodnjič. Saj danes so tako resni časi, da nas malo takega razvedrila kar poživi. Le vztrajno naprej — živeli, mladi jazzisti! R. P.
Iz Novega mesta
— Sprejemni izpiti za prvi razred na drž. realne gimnazije v Novem mestu bodo 23., 24. in 25. junija, in sicer bodo 23. junija prišli na vrsto predvsem tisti učenci, ki stanujejo izven Novega mesta. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu bo sprejemalo ravnateljstvo 19., 20. in 21. junija od 8. do 12. ure. Prošnje je treba kolkovati z desetdinarskim državnim kolkom ter Jlrr priložiti rojstni list in izpričevalo 4. razreda ljudske šole. Kdor je pa obiskoval že višjo ljudsko šolo ali meščansko šolo, mora priložiti tudi zadnje izpričevalo te šole poleg izpričevala o dovršeni ljudski šoli. Prinesti je treba izpričevala, ne knjižic Rojstnim listom v tujem jeziku (razen v latinščini) mora biti priložen sodno potrjen prevod. Priloge morajo imeti vsaj štiridinarski državni kolek (tudi v primeru, če je bilo izpričevalo izdano zaradi uboštva brez takse). Ce je na rojstnem listu samo cerkveni kolek, je treba tudi rojstni list kolkovati še z štiri-dinarskim državnim kolkom. Samo otroci invalidov so prosti vsake kolkovine, če se izkažejo s potrebnim potrdilom. Zunanji učenci se lahko priglasijo tudi pismeno in naj pridejo k izpitu 23. junija zjutraj ob osmih. Da ne bo zakasnelih prijav, se opozarjajo zunanji učenci, naj odpošljejo svoje prijave vsekakor že pred 19. junijem. K. sprejemnemu izpitu bodo pripuščeni učenci, rojenih v letih 1928. 1929. 1930 in 1931.
za močnejše objektive
Znane Zeissove delavnice so odkrile nov postopek, s katerim je mogoče svetlobnost fotografskih objektivov zvišati za 20 do 40 odstotkov. Objektivi dobe samo zelo tenko plast prozorne snovi, ki jih napravi jačje. Novi izum bo posebno koristil avia-ciji.
Stara bomba ubila pet mož
Nekoliko delavcev je v bližini Monsa v Belgiji izpod razvalin neke tovarne skušalo izvleči angleško bombo, ki je tam ostala še od lanskega novembra. Nenadno se je bomba razpočila in ubila štiri delavce ter nekega stražnika, številne osebe so bile ranjene.
Zarodi pnmdkn „Slovenski
Narod" jutri ne izide.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 1930 url Sreda, 11. junija;   >Bog z vami, mlada
leta!« Red Sreda. Četrtek, 12. junija:   »Cigani.« Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol.
Na T olovo bodo igrali v Drami ob 19-SO kot predstavo izven abonmaja po ixredno znižanih cenah od 14 din navzdol Frana Milčinsfcega lgr0 »Cigani«. Humor in Se-gavost odlikujeta dejanje, ki ae godi na podeželskem sodišču in v gostilni. Pri igri sodelujejo v glavnih moških vlogah naši komiki: Danes, Cesar in Lipah, nadalje: Drenovec in Gabrijelčičeva, Peček in Na-blocka L dr. Opozarjamo na nastop priljubljenih kupletistov Jožka in Ježka.
O P C R A
Začetek ob 19. url Sreda, 11. junija: »Carmen.« Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Na Telovo bosta v operi dve predstavi.
Popoldne ob 15. uri bodo peli čudovito melodiozno Leharjevo pereto »Frasquito« z Zlato Gjungjenčevo v naslovni partiji in J. Franc lom kot Armandom, ki je dosegla največji operetni uspeh poslednjih sezon. Visoko kvalitativna, skoraj operna glasba in spretno zasnovano dejanje omogočata priljubljeni gostji, da se igralsko in pevsko razživl do najvišje mere. Predstavo bo dirigiral Niko štritof. Zrežiral pa jo je Ing. Golovin. — Zvečer pa bodo peli Masseneto-vega »Don Kihota« za abonente reda četrtek. Letošnja uprizoritev te opere je zanimiva, ker bomo slišali poleg Primožiča, ki bo pel don Kihota in Betetta, ki bo pel Sanča Panso, Kogejevo in španovo, ki bosta letos izmenoma peli Dulsinejo. Vrednost opere obstoji tako v libretu kakor v glasbeni koncepciji.
Otroci, ki sodelujejo v operi »Carmen«, imajo danes v sredo 11. t. m. v Operi skušnjo.
M R A K O V O GLEDALIŠČE
Začetek ob 20. uri Sobota, 14. junija: »Sinovi starega Rimljana«. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah od 2 do 15 din.
Iz Hrvatske
— Hrvatski državni urad za Jezik. Za
vršilca dolžnosti ravnatelia novega hrvatskega državnega urada za jezik je bil z odlokom prosvetnega ministra imenovan izredni profesor višje pedagoške šole v Zagrebu dr. Blaž Jurišić. Hkrati ie bilo več drugih uglednih hrvatskih iezikoslov-cev in šolnikov pozvanih na delo v tem uradu.
SPORT
— Slovenska kolesarska zveza — službeno. Seja upravnega odbora SKZ bo v sredo 11. t. m. ob 20. v prostorih kavarne Vo-spcirnik. Stari trd 34. Dnevni red: organiziranje krožne dirke. Prosimo točno in vsi. Tajnik SKZ.
Importante stablllmento Gorlzlano fabbrtcante arredl scolasticl, moblll per ufflcl. materiale di-dattico o tuttl gll štampati per munlclpl e scu-ole. abblsogna dl un C APAČE RAPPRESEN-TANTE per la Provincla dl Lubiana. Scrivere ln llngua ltallana, tedesca o francese alla Dltta Dal Soglio, Gorlzia. f
Razno
PARKETU
dobavljam in polagam. Popravljam in stru zim stare parkete. Ferdo Primožič, Rimska cesta, telefon: Škafar 28-23.
975
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, mono-?ramov, gumbnic. — Velika   zaloga perja
po  7 din.  »Julija.na«,
"iosp^vetsJca c. 12 in Frar.ffskanska ul. 3.
3. T
NA STANOVANJE
starejšega gospoda. — sprejmem za stalno Naslov v oglasnem Dddelku »Slovenskega Naroda«. 1003
STROJEPISNI POTJK
(za časa počitnic) Večerni tečaji, oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvež-banee. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 16. maja. Vpisovanje dnevno. Christof ov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15. — Telefon 43-82 1007
STRAŠNO VOJNO VOJNO
okvarjenih in bonih prebavil preženete z
uživanjem »AMBROŽEVE
MEDICE«
ki jo dobite le v _
MEDARNL Ljubljana, Židovska 6.   21. T
p rutico ramo cerca Lubiana importante fabbrica  autc<moi>Ui   ltallana.   Offerte con
referenze Casettn 18209 Z. Unione Pub-b lic »ta, Trie**©. 4090
Zastopnika
t Ljubljani 9 prakso v stroki išče velika italijanska tovarna avtomobilov. Ponudbe s priporočili na poštni predal 18209 Z. — Unione Pubblicita. Treste.
ITALMUSICA
VIALE REGENA ELENA 15 — MILANO
Le migliori
fisarmoniche
Ingromo   e dettagllo.
Spedizlonl ovunque. Cercassl Concesslonario
per Lubiana.
Najboljše
harmonike Na debelo in na drobno. PoSiljamo povsod. Iščemo pooblaščenca za LJubljano.
BIS?«* w«ko
PREVENIRE
GUARIRE
RINVIGORIRE
con una cura alle
ZAVARUJTE SE OZDRAVITE SE OKREPITE SE
z zdravljenjem v
TERME SOLFUREE RADIOATTIVE
di SANTO STEFANO DISTUIA
Ragnl - Fanghi - Inalmzionl Irrigazioni - Massaggi
Radioattivita 38.00 Mmc per Utro
Stagione 1 giugno — 30. aett.
25% aeonto anlle cure nel naeae di giugno
Medico rezidente — Chiedere prospetto. Telef. lnter. N° 2.
Autorizz. Prefett.
Kopeli, Mata, vdihavanja, namakanja, masiranja.
Radioaktivnost 38.00 mm* na liter
Sezija: 1. junij do 30. sept.
25% popusta pri zdravljenjih v mesecu junijn.
Zdravnik ▼ kraju. Zahtevajte prospekt. Tel. mterurb. št. 2 Pola No 7301 San.
... DIVENTARE MILIONARIO acquistando biglietti della LOTTERIA DI TRIPOLL tn vendita a Lubiana a Lire 12 (dinari 40.—). Tuttl i biglietti concorrono airestrazione di numerosi premi, che sara fatta in Roma sotto il controllo del Mini ste ro delle Finanze, L'ammontare dei premi sara. fissato ln base al numero del biglietti venduU. Nelle lotterie precedenti il 1° premio e .sta.to di oltre 3 milionL Potreste vin-
cerlo voi quest'anno. Tentate la sorte. La vendita si  chiude  il  18  giugno. IRREVOCABILMENTE.
...POSTANETE MILIJONAR, če kupite srečke »LOTTERIA DI TRIPOLI«, ki so naprodaj v Ljubljani po 12 Lit (40.— Din). Vse srečke sodelujejo pri Žrebanju številnih premij, ki bo v Rimu pod nadzorstvom Finančnega Ministrstva. Znesek premij bo določen na osnovi števila prodanih srečk. Pri prejšnjih loterijah je znašala prva premija nad 3 milijone. Letos bi jo mogli dobiti vL Poizkusite srečo. Prodaja se zaključi 18. junija NEPREKLICNO.
LOTTERIfl Dl
TRIP0II
Tudi znanost je proti lagodnemu življenju
Lagodje ni vedno dobro za telo, življenja je zdaj v lepšem
V higienskem pogledu ustvarja, omejevanje lagodnosti, katero vsiljuje vojna vsem in v vseh državah, naj bodo v vojni ali ne. fizično ravnovesje, katerega je napredek doslej prezrl, pise G. L. Vaccari ▼ tržaškem >Plecolu«.
Geslo specializacije je obvladovalo zadnja desetletja preteklega stoletja. Specializirajo se ne samo zdravniki, temveč tudi slovstveni tn umetnostni zgodovinarji, ki omejujejo svoj študij na določene dobe, na določenega avtorja tn celo samo na določeno delo. Nekdo vse svoje življenje proučuje samo i ljudsko poezijo v prvi polovici 16. stoletja«, drugi obravnava samo poTftične spise te dobe, Itd.
Ne more se reči, da tak sistem ni rodil odličnih uspehov, toda danes se lahko vprašamo, ali ni bilo pri vsem tem preveč pretiravanja. Ah specializacija ne ovira pogleda na celoto? Najhuje pa je to, da J3 fragmentarno opazovanje bilo krivo, da smo pozabili rt«, neko važno stvarnost, katere ni mogoče deliti in otipati, pa je vedno od sile pomembna, to je duhovnost, duša tn etična vrednost.
AH ni zdaj čas, da proučujemo človeka kot celoto? To vprašanje so zdaj načeli ljudje, katerim so pokazali pot že drugi pred njimi. Omenimo naj med Italijani Ca-stellina, ki je umrl pred leti, med tujci pa dr. Carrela, Nobelovega nagrajenca leta 1912.
V fiziologiji, higieni in medicini, kakor tudi v pedagogiki in politični ter socialni ekonomiji je proučevalce zanimala samo organska in intelektualna plat človeka. Niso se zamislili spričo moralne kakovosti, notranjega življenja, značaja človekovega, spričo njegovih estetičnih, rehgioznih potreb, spričo globokih odnosov med posameznikom in njegovim okoljem.
Zaradi tega je potrebna korenita sprememba pri proučevanju človeka, tako pri specialistih kakor pri učenjakih, ki urejajo v celoto odkritja specialistov. Nova znanost mora napredovati v dvojnem naporu analiziranja in sinteze.
V vidu mora Imeti celotnega človeka m vendar ga prikazati t enostavnosti, da lahko služijo vsi izsledki našim dejanjem.
Tudi tehnični razvoj je potekal, ne da bi bili deli med seboj v skladu in ne da bi se preveč upoštevale duhovne vrednote. Ni se razvijal po načrtu. Slučajnost je igrala veliko vlogo, pojav genij alnega človeka. Razvoja ni določevalo stremljenje po zboljšanju človeštva. Izbrali smo iz bogastva znanstvenih iznajdb, toda ne z višjega stališča za blagor Človeštva, temveč enostavno po naših naturnih stremljenjih.
Nihče se m vprašal, ali bodo mogli ljudje prenesti zaradi vseh tehničnih iznajdb silno pospešeni ritem življenja. Posledica tega je bila, da so z velikanskimi koraki napredovale tehnične znanosti, znanosti o človekovem bistvu pa so ostale na svoji prvotni stopnji.
Udobnost v hišah, moderni aparati za ogrevanje in zračenje, udobna oblačila, zaprti in ogrevani avtomobili nas popolnoma zavarujejo proti vremenskim nevšečnostim. Toda človek, ki ni zadostno oblečen, pa al ohrani notranjo toploto s telesnimi vajami, uri v najvišji meri vse svoje organe, da delujejo brezhibno, ln to v njegovo veliko korist. Kdor se bori z mrazom s pomočjo kožuha in s plaščem, ki mu veter ne more do živega, a toploto v dobro ogretem vozu ali v sobi z enakomerno toploto, zanemarja s tem delovanje svojih notranjih organov. Mnogo je ljudi, katerih kože se veter nikoli ne dotakne, kakor tudi ne dež in sončni žarek. Mehanizem, ki ureja temperaturo krvi in tkiva, zaradi tega pri takih ljudeh vedno počiva.
Po tem je sklepati, da lagodje ni vedno dobro za telo, čeprav mu je trenutno ugodno. Učenjak je rekel dobesedno: Redna, obilna in nepretrgana prehrana je kriva, da ja zamrla funkcija, ki je igrala nekdaj važno vlogo v življenju človeških ras: prilagoditev na pomanjkanje hrane. Včasih so bili ljudje prisiljeni postiti se ln kadar jih beda ni k temu prisilila, so se sami prostovoljno postili. Vse religije so učile in zapovedale potrebo posta,
Pomanjkanje hrane povuučl najprvo občutek gladu, kateremu sledi nervozno raspoloženje ter končno občutek siahoati. Pokažejo se pa se bolj važni pojavi. Sladkor v jetrih se začne razkrajati, kakor tudi maščoba, ki se je nabrala pod kozo ter protein v mišicah. Žlezah in epatičnih celicah. Vsi organi se žrtvujejo, da se odbrani celota in srce. Post očisti in preuredi človeško tkivo in vse organe.
Funkcije za prilagajanje uporabljamo torej mnogo manj kakor naši predniki. Zlasti v zadnjih 25 letih smo se prilagodili okolju, ki ga je ustvarila človeška inteligenca, ne pa tudi fiziologija. Zaradi tega se moramo vrniti k naravi.
Zaradi posebnega položaja, torej zaradi vojne, se polagoma vračamo k >natur-nejšU higieni, katero je napredek tehnike izločil iz naših navad in običajev.
Jemo bolj racionalno, omejena je uporaba in zloraba mesa, katero je škodljivo naravnost, ako ga zauživamo čezmerno. Izmenjavamo mesno prehrano z vegetarijansko ln tako uravnovešena prehrana odlično prija našemu organizmu.
Glede lagodnega življenja, ki ga je Fašizem vedno pobijal upravičeno po etičnih ln higienskih načelih, je treba ugotoviti, da je spet prišlo v veljavo pešačenje. Pretepla okolja so bila odpravljena ln ritem našega življenja je v lepšem skladu s higiensko naravnimi potrebami, o katerih smo prej govorili.
Vojna je samo, kakor v sedanjem primeru, neka nujnost in nekaj, česar ni mogoče odvrniti, toda v njenem bistvu je zmagoslavje pravice. Italija in Nemčija sta bili prisiljeni stopiti v vojno, katere nista hoteli in katero je samo krvoločna in nečloveška Anglija dolgo pripravljala in naposled napovedala, da bi v neskončnost podaljšala svojo nečisto nadvlado.
Omejitve, ki jih nalaga vojno stanje prebivalstvu, služijo nečemu: vzpostavljajo tisto higiensko-fizično ravnovesje, katerega je navada na lagodno življenje izpridila. Tako ravnovesje bi se moralo uveljavljati s polno upravičenostjo tudi v mirnem času.
200 državne opere v Berlinu
Med letalskim napadom je bila poškodovana, pa bo kmalu popravljena
Tju-žavna opora v Berlinu, ki je bila poškodovana ob letalskem napadu na glavno mesto Rajna, bo v kratkem popolnoma popravljena tn pripravljena za otvoritev poletne sezone, v kateri bo slavno gledališče
»Unter den Linden« proslavilo 2001etnico svojega obstoja. Med popravljanjem poškodovane zgradbe so solisti, zbor in orkester organizirali predstavo za vojake. Celoten ansambel opere je medtem gostoval tudi v Budimpešti, kjer je dosegel velik uspeii. V dneh od 15. do 27. maja je opera gostovala v Parizu z VVagnerjevo opero -'Tristan in Isolde« in z neko Mozartovo opero. Dirigent Herbert von Karajan je dirigiral >Tristana< tn poseben koncert z Mozartovo Simfonijo v Troeaderu. Sodelovala je prt vpnzoritvi >Tristana tn Isolde« tudi Francozinja Germaine Liubin, in sicer
v glavni vlogi »Isolde«. Imela je velik m?peh s svojim dramatičnim sopranom. Lubinovo poznajo tudi v Nemčiji, kjer je ie večkrat gostovala v vVagnerjevih operah-
Pred dnevi se je ansambel berlinske državne opere vrnil v Berlin in organiziral predstave v manjšem obsegu v gledališču na Gendarmenmarktu. Po dvakrat na teden uprizarjajo Mozartove in Gluckove opere. V ostalih dneh nastopajo dramski igralci s klasično dramo in komedijo. V novi sezoni 1941/42 obsega repertoar tudi dve italijanski operi, in sicer Sandonaievo »Ljubavno farso« in Giordanovega »Andre Cheniera«. Na sporedu je tudi Wagnerjeva opera »Rienzi«, katero bo dirigiral slepi Vaclav Talich, ravnatelj praške Filharmonije.
103 leta stara ženica pripoveduje
da se ni posebno trudila, da bi dosegla visoko starost
Najstarejša žena v Mantovi je pred dnevi dopolnila svoje 103 leto. Piše se Mari a Malbezzi, vdova po Baraldiju. Rodila se je 25. maja 1938. Starka nima se ve-lih lic Lasje so ji pa osiveli. Prepričana je, da bo živela še dolgo. Spomin ima Še svež in rada se razgovarja o vsem, kar je doživela v svojem dolgem življenju. Prav dobro se spominja še na bitko pri Solfe-nnu. S svojim bratom je tedaj negovala ranjence. Rada izpije kozarček vina po kosilu, zdravil pa v svojem življenju ni nikoli jemala. Najboljše zdravilo je po njenem mnenju dobro vino, ki ga človek izpije v miru. Rodila je tri sinove, najmlajši je padel v strelskih jarkih na Krasu med svetovno vojno. Mož ji je umrl 12. leto po poroki.
Ko so jo vprašali, kako je mogla postati tako stara, je odgovorila, da se je pač postarala vsako leto za eno leto in
tako je Šlo naprej. Nikdar ni bila bolna, samo nekajkrat jo je nadlegoval kašelj in le malokdaj jo je bolela glava. Priznala je, da se ni zelo trudila, da bi dosegla visoko starost V mladosti pa je morala trdo delati. V avtomobilu se je prvič peljala na svoj rojstni dan. Ni si upala vstopiti v avtomobil. DomaČi župnik pa jo je silil in se je le odločila za prvo vožnjo z avtomobilom, katero ima v lepem spomina Rada posluša radio in pravi, da je škoda, da mora človek umreti, ker bi sicer vse mogoče zanimivega še lahko doživel. Zgodaj je hodila spat, rano je pa tudi vstajala. Hrani se zelo preprosto. Za zajtrk izpije mleko brez sladkorja, opoldne fižo-lovo ali riževo juho, poleti rada zavžije 'paradižnikovo salato, zvečer pa zopet mleko od domačih krav, katere je sama tako dolgo vrsto let molzla. Potem pa zopet v posteljo.
Pred mnogimi leti jo je mož peljal v kino. Poslej ni šla več gledat žive slike na platno. Svojim vnukom pa dostikrat plača za kinomatografsko vstopnico. Ob 103. rojstnem dnevni so jo obiskali poročevalci številnih listov, ki so ji morali zatrditi, da ni grda, temveč lepa starka. Ko so se poslovili, so ji želeli na svidenje prihodnje leto ob tem času. Starka je pa odgovorila s smehljajem: Kdo ve... vr-
li palio dl Asti: del standardi del rioni — Nagradna tekma v Asti u, prapori posameznih mestnih okrajev
O letošnji evropski žetvi
Zaradi vojne letos Mednarodni zavod za poljedelstvo ni mogel zbrati kakor v preteklih letih uradnih podatkov o žetvi, ki jo je pričakovati v raznih državah na svetu. Kljub temu si je mogoče napraviti po podatkih iz raznih virov precej optimistično sliko o uspehu letošnje žetve v Evropi.
«L'eco di Roma« poroča, da je bila po zanesljivih podatkih obdelana in posejana večja površina kakor v rekordnem letu 1935, ko je bilo v evropskih državah posejanih 32 milijonov hektarjev zemlje. V Sovjetski Rusiji uspevajo žitna polja kljub hudemu mrazu. Po načrtu vlade je bilo obdelane in posejane z žitom prav toliko zemlje kakor lani, toda pridelek bo večji zaradi umnejse obdelave in priprave zemlje in zaradi uporabe selektivnih semen. Lahko se torej trdi, da bo Evropa uresničila načrt kontinentalne avtarkije kljub J trajanju vojne.
11 Dopolavoro nella sna Seconda attivita
culturale
Dopolavoro v svojem plodnem kulturnem
poslanstvu
Giuoco del ponte a Pisa> — »Igra na mostu« v JPhd.
Pogled v kitajsko gledališče
Od našega se kitajsko gledališče v vsakem pogledu močno razlikuje
>U-Pey-Yu<r — tako približno se imenuje stalno kitajsko narodno gledališče v daljnem Vladivostoku. S ceste (na Kitajskem tr&u) gledališča ne vidiš — leži na dvorišču. Da dospeš v gledališče, moraš mimo goste vrste kitajskih prodajaln z živili, na katerih vise ogromni pisani papirni šopi in svetilke. Teater je veliK, dva reda ima, in je natrpano poln Kitajcev in kitajskih otrok. Najdražji parketni sedež stane 70 kopejk. Povsod po parketu so razvrščene mizice in klopi in vse pije čaj iz skodelic brez podstavkov.
Na ušesa udarja neprestano bobnanje medeninastih gongov, godba zveni in vrešči. Orkester sedi na odru, ob strani. Sprevod za sprevodom stopa mimo, spremljan z bučanjem orkestra. Igralci v bleščečih zlatih nošah, čez in čez poslikani z zmaji, ritmičnih korakov stopajo čez oder ter podpirajo orkester in krike s cvilečim petjem.
Dekoracij ni. Prav za prav to ni točno
— so, samo prinašajo jih odrski delavci.
Predstavljajo n. pr. prizor ob trdnjavskem obzidju. V ospredje stopita dva služabnika
in od dveh bambusovih drogov odvijeta
zid — kakor kak plakat. Pred obzidjem se odigra kratek boj. Z akrobatiČno spretnostjo zmeče vodja sovražnike čez zid in takoj nato priredi ples zmage. Služabnika spet zvijeta obzidje in ga odneseta. Na enak način prinašajo in odnašajo vse potrebno  pohištvo,  orožje, pijače.
V zadnji steni, na kateri je naslikana večerna pokrajina, so v vsakem kotu vrata: vhod in izhod za vse igralce. Skozi vrata na levi igralci vstopajo in odhajajo skozi vrata na desni. OrKester svira neprenehoma in se dobro prilagodeva občutkom glavnih igralcev. Ti so, mimogrede povedano, okusno maskirani. Odmorov ni. če postane kdo lačen, odide v eno od prodajaln z živili ob vhodu v teater, zaužije kaj in se vrne.
Vsakih 10 do 15 minut prinese odrski sluga glavnim osebam čašo vina, ki jo najbrž pošiljajo gledalci. Igralec se okrepča in nadaljuje svoje delo. Ce nisi zmožen kitajščine, seveda ne moreš razumeti vsebine neskončnega komada (po večini iz nacionalnega epa). Toda čudoviti cirkuško-teatralični igrokaz, različni svetlobni učinki, odlična, virtuozna igra glavnih oseb — teh sijajnih mojstrov mimike, akrobatike, žongliranja, plesa, petja, prave teatrske umetnosti — vse to je samo po sebi tako privlačno in zanimivo, da razumevanje jezika kar ne pride v poštev.
Dejanje je čisto konvencionalno. N. pr.! pridrobi brhka lepotica, ki tiho prepevaje hiti na sestanek s svojim ljubimcem. Tudi ljubimec je že tu, samo draga ga ne vidi. Ona s prstom nariše vrata v zraku, potrka na ta vrata, ki jih ni, jih previdno odpre, spet zapre in zaljubljenca sta končno združena. Takšnih prizorov je mnogo, a prednašajo jih tako mojstrsko, da jih gledalec sprejme ne le brez protesta, ampak z največjim ugodjem.
Doslej kitajske žene niso smele nastopati na odrih. Emancipacijsko gibanje zadnjih let pa je prineslo s seboj, da prelomijo tu pa tam ta običaj. Tudi na odru v Vladivostoku so se zdaj pojavile žene, vendar pa v zelo skromnem številu v razmerju do mož.
Vsa predstava traja približno 6 do 7 ur. Vendar pa ni niti na igralcih niti na gledalcih opaziti utrujenosti. Nasprotno, obojestransko navdušenje raste bolj in bolj. Tako je n. pr. glavni igralec — zares izboren mojster — proti koncu predstave odlično izvedel tako akrobatičen ples, da
se  je  vse  poslušalstvo  vzneseno razgibalo
in iz tisoč grl je zabučalo. To bučanje je bilo nekaj čisto posebnega, približno takoq Hhon-hhon-hhoni
Zboljšani fotografski objektivi
V znanih nemških optičnih delavnicah tvrdke Zeiss so odkrili, kakor poročajo iz Berlina, nov postopek pri izdelovanju fotografskih objektivov. S pomočjo zelo tanke plasti neke prozorne snovi, s katero se prevlečejo leče se njih svetlobna potenca poveča od 20 do 40^r- Iznajdba obeta povzročiti v optiki pravcato revolucijo. Posebno koristna pa bo pri izdelovanju optičnih predmetov, katere nujno potrebuje sodobno letalstvo.
Tisoč let stara cerkev
Cerkvica posvečena Mariji na Capriu stoji na prijaznem kraju, katerega prepletajo srednjeveška pota. Cerkev je majhna bezilika s tremi ladjami. S kakšne cesarske vile so dobili stebre s krasnimi kapi-teli ter z njimi cerkvico okrasili, tako da spominja na srednjeveško umetnost. Enostavne oboke so okrasili kasneje najbrž okrog leta 600 s slikovitimi okraski. Posebno    zanimiva   v   tej   cerkvici, poroča
Agencija >LTtaITa dToggl« je freska v Ab-sidiu, kjer so tudi stari grbL Dragocene starinske slike se nahajajo tudi pod drugim obokom na drugi strani cerkvice. Ugotovljeno je, da je bila cerkvica v svoji prvotni obliki zgrajena pred tisoč leti.
V BOLNICI
Staro kmečko ženico pripeljejo ▼ bolnico. Zdravnik pride zjutraj pregledat bolnike. Ustavi se pri njeni postelji, pogleda bolno ženico in pravi: — No. mamica, vi mi pa nič kaj ne ugajate,
— No, gospod doktor, tudi vi niste med najlepšimi, se odreže ženica.
DOBRA VABA
— Kapelnik se je rx*ročil s piantsfko.
— Da, ujela ga je na Liszta. RES JE
Dva znanca stojita na morski obali. Pr*
vi pravi;
— Če bi hoteli zgraditi most čez morje, vedno dalje čez neskončno daljavo, kam neki bi končno prišli?
—V norišnico, odgovori drugi.
Tito A. Spagnol:
8
IZDAJALSKA PUNČKA
Roman
m.
Odhitela sva v grofičino spalnico.
— Poglejte, gospod doktor, kaj bi moglo biti to? je dejala družabnica. Pokazala je na grofičin hrbet, ki ga je držala grofičina hči Amina pokonci.
Med petim in šestim rebrom se je videla majčkena ranica; bila je okrogla in v premeru je merila komaj sedem ali osem milimetrov. Okrog gladkih in na znotraj obrnjenih robov je bila koža rdečkasta. Kri se ni bila prikazala iz ranice.
S prsti sem potisnil robove ranice nazaj in tedaj sem lahko videl, da je nekaj tičalo v nji. Bila je odlomi j ena konica bodala; o tem ni moglo biti nobenega dvoma.
Dvignil sem glavo; oči prisotnih 90 bile prestrašene in zbegano uprte vame, čeprav 90 vsi prav tako dobro kakor jaz spoznali, za kaj gre. Toda nihče si ni upal tega izgovoriti.
— Umor, — sem dejal. Opazil sem, da se mi glas trese. Grofica Amina je bolestno zastokala in se zgrudila onesveščena na posteljo kraj umirajoče matere.
V tem trenutku se je pojavil moj stric, za njim pa Lorenzo, ki je bil našel phiole. Prišla je tudi grofica Lucija, svakinja grofice Matilde.
— Zločin? — je vprašal stric Poldo in njegov glas je pričal, da dvomi o tem. — To ni mogoče! Kdo naj bi ga bil pa storil?
— In vendar, stric, — sem odgovoril, potem sem se pa zopet spomnil na svojo dolžnost in obrnjen h gospodični Idi sem dejal:
— Dajte mi hitro injekcijsko iglo in malo alkohola.
Storil sem vse, kar je bilo v mojih močeh, da bi rešil grofico. Vse drugo je bilo trenutno manj važno in zato sem se ne brez truda osredotočil na svojo nalogo, ne da bi se zmenil za to, kaj se je godilo okrog mene.
Pomagala mi je grofičina družabnica. Tudi njo je bilo sicer strašno odkritje globoko pretreslo, vendar pa ni izgubila glave kakor drugi. Z njeno pomočjo sem dal grofici Matildi nemudoma dve injekciji. Položil sem jo udobneje v pričakovanju ogrevalnikov in jo pokril z odejami.
Ko je bilo to opravljeno, sem se obrnil na grofa Piera.
— Treba bo obvestiti policijo, — sem dejal.
— Da. Ali je točno, da gre za zločin? je vprašal. — Takoj pride tudi doktor Marchetti. Ali bi ne bilo bolje počakati do njegovega prihoda? Vse to se mi zdi tako neverjetno...
— Naravnost nemogoče je — je pripomnil stric Poldo, ki je brž podelil umirajoči zadnjo popotnico.
— Bodalo nikogar samo ne zabode v hrbet, — sem jima pojasnil — Tu vendar ne more biti
nobenega dvoma. Za vsak slučaj pa vendarle lahko počakamo.
Sklonil sem se nad grofičino srce. Utripalo je močneje kakor prej in po injekciji so bili postali utripi tudi hitrejši. Toda njeni udje so ostali otrpli in oči steklene.
Cez četrt ure je prispel doktor Marchetti. Kratko sem ga informiral o tem. kar se je bilo zgodilo, obenem sem pa dvignil grofico, da ie lahko pre-iskal rano na njenem hrbtu.
Doktor Marchetti je bil mož petdesetih let, precej okrogle postave in bujnih, sivih las nad širokim čelom.
— Splošna otrplost kot posledica živčnega šoka. Najbrž je zadet tudi hrbtenični mozeg. Toda, če bi bilo samo to, bi ne bila nastopila popolna ome-dlevica in otrplost zgornjega telesa, — sem pripomnil tiho.
— Res je, — je pritrdil doktor Marchetti. — Rana je morala biti zadana z izredno krepkim zamahom.
— Ah* se vam zdi mogoče potegniti iz telesa konico bodala? Grofici sem dal že dve injekciji in vse kaže, da nekoliko delujeta.
Moj kolega je odkimal z glavo.
— Zdaj je vse že prepozno, — je zamrmral. — Uboga žena! Toda kdo bi utegnil biti zločinec?
— Obvestiti moram oblasti.
— Seveda in sicer takoj!
Vstal je in stopil h grofu Pieru.
— Vi morate obvestiti o zločinu Karabinerje.
Ta čas se ne sme tu nihče ničesar dotakniti. Naj~ bolje bi bilo, če bi nikogar ne pustili v salon. Ali ni tu nobenega drugega vhoda?
— Je, iz kopalnice. Toda, kako je z njo?
— Glavo pokonci, dragi grof, nikoli ni mogoče povedati nič točnega. Gotovo je pa njeno stanje resno.
Jaz sem stal ves čas pri grofi čini postelji, ker sem čakal na najmanjši znak izpremembe, ki bi se pokazal na grofičinem obrazu. Kar sem opazil, kako so se njene veke zganile kakor da bi jih hotela odpreti. S prsti sem ji nekoliko dvignil veke in oči so ostale odprte. Bile niso več steklene, kakor še malo prej. Polagoma so zopet oživele.
— Mama! — je vzkliknila grofica Lucija, stoječa na drugi strani postelje. — Mama, ali me slišiš?
Počasi so se premikale oči grofice Matilde. Vsi so prihiteli k postelji.
— Mama. kako se počutiš? Govori vendar! — je prosila grofica Amina, ki se je bila ta čas zopet osvestila.
Toda usta uboge grofice so ostala zaprta in nepremična. Samo njen pogled je bil živ in dobil je bil zopet svoj prejšnji sij, dočim so se njene oči počasi premikale z enega na drugega, vprašujoče in z zagonetnim izrazom.
Doktor Marchetti mi je ponudil injekcijsko iglo, ki jo je bil ta čas napolnil.
— Storite mi to uslugo, saj stojite bliže.
II 2* upravo ki inaeratni del lista Vlad. Regally U Vsi s Ljubljani
_