Leto LXV
Poštnina plačana v gotovini
if Ljubljani, v torek, dne 26. oktobra 193/
Stev. 246 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/1IJ
NEC
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
(J prava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Mladina v politiki
Vsaka struja, ki hoče s svojimi nazori zmagati in jih v vsakdanjem življenju uveljaviti, ob prvih korakih med narod zadene na mladino. Menda je tako že vse čase kulturne dobe in je tudi danes. Kamorkoli v svet pogledamo, )>ovsod vidimo, da je mladina že popolnoma zasedena ali pu se zanjo potegujejo vse struje, ki hočejo kdaj kaj pomeniti ali kaj velikega izvesti. Človeška narava sama nekako to narekuje, skušnja vseli stoletij pa uči, da jc to edina pot, po kateri se je mogoče nadejati uspehov. Nikakor ne podcenjujemo izkušenosti in treznega mišljenja starejšega rodu, treba pa se ie živo zavedati tudi čudovite požrtvovalnosti in borbenosti, katere je v največji meri zmožen le mlajši rod Zato se nihče, ki hoče z idejo osvojiti svet. ne obrne najprej na stare jši rod, ki ima sicer že veliko izkušenj za seboj, ampak na mladino, ki jo še ne teže življenjska razoču-van.!a in ki nima pred seboj samo še nekaj let, ampak morda najlepši del življenjsko dobe. Kdor je danes mladino zavzel, ta ve, Hi bo imel v službi svoje ideje mogočen kadar, ki bo nosil bremena borbe vsaj nekaj desetletij.
Isti pomen, kakor v idejni borbi ima mladina tudi v političnem življenju. Tudi tu si včasih stojijo nasproti zelo različni nazori, o katerih je že po njihovi naravi mogoče storiti, da se nikdar in v nobenih okoliščinah ne bodo mogli zliti v enega. In čim ostrejše jc to trenje, tem večji pomen ima mladina, zlasti pa je pomembna njenu vloga v takih razmerah, kakor so naše. Zgodovina vseli jiokrajin naše države ji; teklu popolnoma drugače, kakor pa teče ali kakor bi radi, da bi tekla sedanjost. Brez kake užaljenosti ali zoprnosti do starejšega rodu pa opažamo, da jih je le malo, ki bi znali prejšnjo dobo prav povezati s sedanjostjo. Sicer pa iz-premembe, ki so se v letu 1918 nad našim ozemljem in nad našim narodom zgodile, res niso malenkost. Vsem, ki danes tvorijo Jugoslavijo, se je takrat domovina razširila. Srbom, ki jim je prej domovina segala samo do Zornima, se je takrat razširila do Kranjske gore v Alpah. Hrvatom se jo razširila na obe strani, da so danes prav tako državljani v dolini Var-darja, kakor ob izvirih Save. Tudi Slovencem jo takrat padla tradicionalna meja ob Sotli in Kolpi in se jim jc domovina raztegnila do Djevdjelije ob grški meji. To so veliki dogodki, ki sicer niso prišli popolnoma iznenada, vendar pa so nam stopili v realnosti jiojiolnoma drugače pred oči, kakor |>u smo jih gledali v idejnih gibanjih, ki so tc dogodke pripravljala, kdor ob takih izpremembah preveč lepi na preteklosti, sc bo v sedanjosti težko znašel in bo vedno zadeval na kaka nesoglasja, iz katerih ne bo videl izhoda.
Jasno je. da jc pomen mladine v takih dobah še (»osebno velik. Mladina malo ve o pre-tcklosti. včasih celo premalo, teže preteklosti pa sploh no čuti. V državi žc močno dorašča nov rod, ki ni videl nobenega turškega paša, ki ni nikdar tlačanil na njivah turškega bega, rod, ki ni nikdar videl madžarskega žandarja in madžarskega napisa nad občinsko pisarno svoje domače občine, rod, ki ni nikdar okusil grenke žalitve avstrijskega bccirkshauptmana«, ki sc ni nikdar mučil z nemščino v tej ali oni pisarni. Va rod se že pripravlja, da bo šel k vojakom da bo šel na voiiščc. Iz tega rodu, ki pomni samo Jugoslavijo in ki ve samo za to državno mejo, ki gre po obronkih Balkana, po Vojvodini in po Karavankah in Julijskih Alpah, iz tega rodu, ki je priča snovanju in urejevanju nove države, bodo kmalu župani in občinski odborniki, kmalu se bo nanj prevalilo vse breme javnega življenja. Zgodovinsko važno je torej, kako je ta mladina usmerjena in kako ]>orublja svoje moči v dobrobit družbe, iz katere je izrasla.
Vsi, ki so kdajkoli v državi kaj pomenili ali ki so si kdajkoli kak pomen v državi prilastili, so vedno polagali veliko pozornost mi mladino. Zlasti to velja za tisto skupino, ki je bila dolgo vrsto let edina dovoljena v državi, ki se jc proglašala za edino pravoverno in edino državotvorno, za skupino, ki je znana pod imenom JNS in ki je za državo imela svoje izrazito strankarske namene, ki jih jc skušala doseči zlasti potoni mladine. Ta ie v svoje mladinsko vrste spravila vse, karkoli je mogla naloviti. Vzgaja jih v duhu svoje nestrpnosti in v duhu listih političnih načrtov, ki jih ljudstvo v vseli pokrajinah naše države najbolj iskreno sovraži. Večkrat smo bili že priče sadov take vzgoje, ker mladina ne mara biti polovičarska, tudi na nu-pučni poti nc. Ker pa je mladina najožje po-vezana z ljudstvom, ker jo ne motijo nobeni predsodki in ne ovirajo nobeni malenkostni oziri. sc mladinske vrste JNS v državi niso mogle razviti niti do večjega števila ue, kaj šele do večjega pomena. Pu tudi o tem, kur sc je tam zbralo, no bo nihče rekel, da io najboljši'. kar država v mladem rodu premore.
Najbolj tolažilna lastnost mladine pu je, da so s pogumom zagrize tudi v vprašanja, ki so na prvi jiogied strašno zapletena in videti kakor da so nerešljiva. Mladine nič ne moti. če si je na takih vprašanjih žc ta ali oni ubijal glavo, pa se mu ni posrečilo najti pametne rešitve. Mladina začne znova, kakor da takih vpra šanj še nihče ni načenjal Tudi vprašanje ureditve naše države je tako. ki je že marsikomu pokazalo, da mu ni kos. da ga preveč moti in slepi preteklost. Je jia važno in obenem silno hvaležno Kdor tii zadene pravo pot. bo zapisal svoje ime v zgodovino petnajst milijonov ljudi. Ni torej čuda. čc se mladina tudi s tem vprašanjem peča. če je že v prvih letih svojega zrelega koraka v svet opredeljena. Mladina jasno vidi in ljubi odločen korak. Včerajšnji shod JRZ v Belgradu, na katerem je nastopila sama mladina, ki ima pred seboj še leta in leta javnega udejetvovanja, je v odlični meri pokazal, kako naj gre naša nadnljna pot, da bo naravna in da v ljudstvu ne bo odpirala novih ran. Brez skokov, brez nevarnih tvegunosti. z zavestjo odgovornosti, ob upoštevanju vsega, kar se je v ljudstvu tekom desetletij tako ukoreninilo. da danes smatra za svoje, pred očmi pn vedno državno skupnost, v kateri ta mladina raste in jo edino pomni — to so jiota. po katerih moremo hoditi, ker je mladina zato. Če pa je min-
Zbiranje v Ankari
4 šefi generalnih štabov Balkanske zveze in zunanji minister Irana
Ankara, 25. oklobra. AA. Anatolska agencija poroča: Šef jugoslovanskega generalnega štaba armadni general Nedič in šef grškega generalnega šlaba general Papagos sta snoči s svojim s|>rem-slvom odpotovala iz Carigrada v Ankaro. Pri odhodu so jima izkazali vojaške časti. Danes se pripeljeta v Ankaro, kjer jima takisto pripravljajo vojaški sprejem. Dojioldne se je pripeljal v Carigrad načelnik romunskega generalnega štaba general Sitikiju, ilrevi bo pa nadaljeval vožnjo v Ankaro. Sestanek med načelniki generalnih štabov držav Balkanske zveze se začne v Ankari 28. t. m.
Včeraj se je pripeljal v Ankaro tudi iranski zunanji minister Sami v družbi iranskega jiosla-nika v Ankari, turškega |)oslanika v Teheranu in iranskega poslanika v Bukarešti. Na postaji jo sjirejel svojega tovariša zunanji minister Ruždi Aras v družbi več vojaških in civilnih odličnikov in poslanikov držav bagdadskega pakta. Oddelek vojaštva je pri tej priliki izkazal vojaške časti.
Prisotna množica je navdušeno pozdravljala iranske goste. Včeraj popoldne jo iranskega zunanjega ministra sprejel v avdienci predsednik republike, snoči je pa zunanji minister Ruždi Aras priredil svojemu go^tu na čast slavnostno večerjo in nato velik sj>rejem. Na večerji sla oba ministra izmenjala zdravici. Ruždi Aras je želel v svojem govoru visokemu iranskemu goslu dobrodošlico in je poudaril, da je toplo prijateljstvo, ki vlada med obema državama, odkar je Sami postal iranski zunanji minister, spontana iskrena manifestacija bratstva, ki druži turški in iranski narod. To je pa obenem tudi najboljši dokaz politične zrelosti obeh narodov.
Ankara, 24. okl. c. Turški ministrski predsednik Izmet Inenu je' definitivno odstopil in je Keiual Ataturk jioveril mandat za sestavo vlade Čelalu Bajarju. Celal Bajar je bil v prejšnji vladi Inenijev namestnik.
Padec Gijona

Severna in zapadna Španija jc popolnoma v rokah belih. Razen par gorskih gnezd v Asturiji, kjer se še drže razkropljene rdeče čete, ni treba Francu več skrbeti za severno Španijo in more sedaj osredotočiti vse svoje sile na vzhod. Tudi v pomorskem oziru ie zavzetje Gijona velike važnosti. Z njim je zgubila rdeča mornarica zadnje prcdragoceno oporišče ob Atlantskem morju. Beli so v posesti vseh važnih pristanišč, razen onih v Sredozemlju.
Osvojitev severnih provinc je bilo trdo vojaško delo zaradi silno težavnega ozemlja in izredno žilavega odpora branilcev, ki je trajal vse do zadnjih dni, ko so izgubili upanje na osvoboditev in pričeli polagati orožje.
Spočetka se je od severnih pokrajin pridružila generalu Francu edinole Galicija. Od tu so prodrle bele čete tudi v Asturijo in zavzele mesto Oviedo, toda dalje niso mogle. Pa tudi Oviedo je bilo le po ozkem hodniku zvezano s Francovo Španijo, vse okrog pa so ga oblegale rdeče čete do zadnjih dni. Vsa ostala obala ob Biskajskem zalivu, v dolžini 400 km, pa je bila v posesti rdečih čet. Da bi od zapada Francova vojska očistila to ozemlje, za lo pred poldrugim letom ni bilo na razpolago ne dovolj čet, ne vojnega materiala. Kajti Španija je imela večino svojih vojnih zalog nakopičenih na severu, kjer so bile tudi najmodernejše tovarne za topove in drugo orožje. In vse to je ostalo v rokah ljudske fronte. Zato je general Franco poskušal najprej to ozemlje izolirati, hoteč pretrgati zvezo s Francijo. To se mu je po srditih boiih tudi posrečilo z zavzetjem Iruna in San Sebastiana septembra lanskega leta. Šele sedaj je mogel pričeti čistiti gorsko pokrajino in sicer od vzhoda proti zapadu. Vmes pa je prišla še velika, prenagljena in brezuspešna olenziva na Madrid jeseni lanskega leta. Franco je podcenjeval obrambo rdečih v Madridu in v okoliških pokrajinah. Rdeči so bili sijajno oboroženi z najmodernejšim sovjetskim orožjem, zlasli s tanki najnovejšega sistema, proti katerim Francovc čete v lanski jeseni niso mogle ničesar enakovrednega postaviti. Pač pa se je posrečilo zavzeti Toledo, kar je pomenilo sicer velik moralni uspeh, toda v vojaškem pogledu bi bilo pametnejše, da bi beli tedaj poskušali naravnost prodirati proti Madridu, kar bi jim prihranilo mnogo poznejših težav V februarju 1937. leta so nato beli na hitro roko poskusili osvojiti Malago, kar se jim je tudi posrečilo. V marcu jc bila nova ofenziva proti Madridu — zopet brezuspešna.
Po teh slabih izkušnjah pred Madridom jc Franco uvidel, da na centralni fronti ne bo mogoče doseči odločilnega uspeha brez velike vojaške sile. V ta namen pa je bilo treba prej likvidirati tako imenovano severno bojišče ki je vezalo polovico najboljših belih čet. Treba je bilo lo storiti v lepili poletnih mesecih, ker je vojevanje v visokem Kan-tabriškem pogorju v zimi in mrazu skoraj nemogoče. Zato se je v aprilu pričela nova ofenziva proti Bilbau, ki ic padel 19. junija po silno krvavih in dolgotrajnih boiih. Nadaljnje prodiranje so poskusili rdeči ustavili z nenadno, a dobro pripravljeno ofenzivo pred Madridom (pri Bruneti). To jc za dober mesec ustavilo operacijo na severu, ki 60 se nadaljevale šele v avgustu. 25. avgusta je padel Santander in 21. oktobra Gijon, ki ga ni mogla več rešiti ofenziva rdečih v Aragon:«.
Leto 1937 bo torej zaznamovano v zg.oovini španske vojne z zavzetjem Malage, Bilbaa, Sant-andra in Gijona. To je bilo leto, ko so beli mogli likvidirati vsa postranska bojišča. Toda sedaj še vedno ostane glavna fronta. Rdeči imajo v posesti še dve veliki pokrajini, to je Katalonijo in Madrid z Valencijo in Kartageno. Madrid sam se ne bi mogel držati brez tega zaledja. Zato je verjetno, da bo bodoča velika ofenziva generala Franca veljala v prvi vrsti sredozemski obali, ker sc zaveda, da bi mu uspeh proti Valenciji ali Kartageni avtomatično prinesel tudi zmago nad Madridom samim. Verjetno je, da se bo ta ofenziva že kmalu pričela in tako pospešila že skorajšnji konec španske državljanske vojne.
dinu pripravljena hoditi po njih, pa nc peljejo v meglo, ampak v nov rod. ki bo požrtvovalno vzdrževal vez sku|)ii<isti in nje bremena, ker je sam pri snovanju tc skupnosti tako odločilno sodeloval.
SO5 340 ."Z^vmsss* NT.

papšm^...............
voN/f
aiSMM/ , V«V.V.-»Jf
a i^m^Mz«

R A M C f

Knez namestnik
v Romuniji
Bukarešta, 25. oktobra. A A. Rador: Vsa Si-naja je slavnostno okrašena zaradi današnjih slavnosti. Včeraj dopoldne je jirišel v Sinajo Nj. Vis. knez-namestnik Pavlo. Z vlakom ob 17.35 je prišel belgijski prini: grof flanderski. Z istim vlakom jo jirišei tudi poljski maršal Rydz Smiglv Goste je na postaji pozdravil kralj Karel s prestolonaslednikom Mihajlom in člani vlade. Danes j>ride general Georges, ki bo zastopal francosko armado pri tej svečanosti. Z istim vlakom pride tudi načelnik češkoslovaškega generalnega štaba general Sirovy. V Sinajo prihajajo tudi že vojna odposlan-stva držav Balkanskega sporazuma in Male zveze. Vsi gosti so v kraljevem dvorcu v Pelešu. Ves tisk objavlja obširne članke o današnjih slavnostih.
Danes, na njegov 16. rojstni dan, so velesve-čano povišali vojvodo Mihaela, romunskega prestolonaslednika, v podporočnika. Svečanostim so prisostvovali mnogoštevilni visoki in odlični gosti iz tujine, v prvi vrsti Nj. Vis. knez namestnik Pavle iz Jugoslavije, švedski princ Gustav Adolf, princ Friderik Hohenzollernski, sorodnik kralja Karla, belgijski princ Charles, poljski maršal Rydz Smigly, francoski maršal Georges, angleški general Geof-frey, grški general Markos, češkoslovaški general Sirovy, turški general Muharem in mnogo drugih. Na častni tribuni so zavzeli prostor kralj Karel in kraljevska družina, predvsem vojvodinja Ileana s svojim možem nadvojvodom Antonom, visoki gostje iz tujine, predsednik vlade Tatarescu z ministri, romunski maršali in visoka duhovščina. Vojni minister ie prečital odlok o povišanju velikega vojvode Mihaela v podporočnika. Nato pa je vojvoda Mihael prisegel zvestobo. Nato je govoril kralj Karel. Poudarjal je tradicije kraljevskega doma, da že od mladosti vežejo usodo svojih sinov z usodo vojske in vsega naroda. Vladar je dal priznanje častniškemu poklicu in pudaril, da zahteva veliko požrtvovalnost in zvestobo v službi domovine. Bolj kakor kdorkoli izmed svojih tovarišev, je nadaljeval kralj, se moraš naučiti služiti; tvoja prva dolžnost mora bili, da nikoli ne pozabiš stoletnih tradicij naše družine, tradicij, ki pravijo: biti moraš zmerom prvi sluga svoje domovine. Ko se je vojvoda Mihael prikazal na čelu prve čete prvega lovskega bataliona, so mu množice priredile navdušene in viharne ovacije. Takrat se je začela tudi revija čet in je vojvoda sodeloval pri njej s svojo četo. V dc-fileju je bil tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je včeraj postal poveljnik obmejnega bataljona. Množica ga je viharno pozdravljala. V deiileju je bil tudi princ Friderik Hohenzollernski z lovskim polkom. Blesteča svečanost se je končala gpoldne z nepopisnim navdušenjem vseh prisotnifi, ki so po končanih svečanostih burno pozdravljali kralja Karla in vojvoda Mihaela. Drevi se bo vršil velik koncert s sprejemom v gradiču Pelešu in s tem bodo današnje svečanosti končane.
Pariz, 25. oktobua. h. Semkaj so prispele vesli, da opažajo v nacionalistični Španiji živahen promet vojnih vlakov. General Franco v vsej naglici umika s severnega bojišču okrog 100.000 svojih vojakov ler jih odpravlja proti vzhodu z največjo brzino. Vso to armado bo vrgel |>o večini na aragonsko bojišče. V Asturiji je general Franco juistil lo manjše oddelke, da dokončajo čiščenje zavzetih krajev. Isto tako se prevažajo ogromne množine vojnega materiala, ki ga je prejel zadnje dni general Franco.
»Jour poroča, da je Katalonija kljub vsem demantijem prijiravljena skleniti poseben mir z generalom Francom s posredovanjem Anglije in Francije. Zaradi tega liili valfincijska vlada s preselitvijo v Barcelono, da še pravočasno onemogoči jtogajauja.
Belgijska vlada
je odstopila
Bruselj, 25. oktobra, c. Ob 18 se je podal h kralju predsednik vlade Van Zeeland in podal ostavko celotne vlade. Ostavko je kralj sprejel. Pred ostavko se je Van Zeeland še enkrat posvetoval s finančnim ministrom de Manom, dopoldne pa je bil zelo dolgo pri kralju Leopoldu III.
Boris v London
Sofija, 25. oklobra. AA. (Ilavas) Kralj in kraljica se danes odpeljeta s princeso Marijo Luizo v London, nato jia v Pariz.
Hitler predlaga —
blok nevtralnih držav
v srednji Evropi
Kaj fe počel Ribbenlrop pri Mussoliniju
Pariz, 25. okl. b. Ženevski dopisnik »Joura poroča, da sla se nemški poslanik v Londonu von ifibbentro|> in Mussolini razgovarjala na sestanku o španski državljanski vojni, o dogodkih na Daljnem vzhodu in o Palestini. Hitler je svetoval Mussoliniju. naj ne povzroči prekinitve pogajanj v Londonu, temveč naj se potrudi, da dobi na času z dobro premišljeno in elastično politiko.
(Hlode Daljnega vzhoda zahteva Hitler od Italije, da so ona pridruži protikoniunističneiiiu bloku in sklene z Japonsko pogodbo, kakršno sta sklenili Nemčija in Japonska. Nemčija zastopa stališče, da mora Italija, preden gre na konferenro v Bruslju, storiti močno gest« ter so odkrilo in odločilo postaviti na stran Japonske.
G led o palestinskega problema ho Nemčija podpirala protiarabsko lw>rl>o. kajti ta no sme se-stojali sam« v kritiki britansko mandatne uprave v Palestini, temveč je potrebn« konkretizirati tozadevne predloge. Voii Rihhentrop je priporočil, da Italija s pomočjo Nemčije predlaga, da se v Palestini sedanji režim zamenja z mednarodnim režimom ji« primeru mednarodne komisijo v sanr-skem področju, v katerem bodo enako zastopano Anglija. Francija. Italija in Nemčija.
Kar so tiče kolonialnega problema je informiral von Rihhentrop Miissolinijn. da ho v Nemčiji kmalu ustanovljen kolonialni urad, ki ho tesno sodeloval /. zunanjim ler mornariškim ministrstvom. Von Rihhentrop je informiral Miissolinijn tudi « maksimalnih zahtevah Nemčije, ki hoče zopet povrnitev Toda. Kamenina in Kuauda Urundi. Razen tega hi se morala v Afriki ustvariti gotova cona, ki hi jo skupno upravljalo Velika Britanija. Francija, Nemčija iu Italija.
>Matinc objavlja pa poročilo svojega rimskega dopisnika, češ, da je von Ribbentrop jx)vedal Mussoliniju, da misli Hitler ustvariti v srednji Evropi blok nevtralnih držav, ki se ne ho vmešaval v razmerje, med »sjj« Rim-Berlin in nsj« Pariz-London. Mussolini je baje obljubil, da ho prav kmalu začel r, delom, dn se ta načrt uresniči.
Drag sporazum
med Italijo in Anglijo
12 milijardno posojilo
London. 24. okt. c. Jutrišnji seji jiododbora za nevmešavanje Ik> predsedoval zopet zunanji minister Eden. Popoldne se jo vrnil v London francoski veleposlanik Corbin, ki je bil čez nedeljo v Parizu. Obiskal je takoj zunanjega ministra Edena in mu jioročal o stališču Irancosko vlade. 0 poteku jutrišnje seje pa vlada jiovsod več pesimizma kol pa vere v uspeh.
S pripravami za sejo odlmra za nevmešavanje, ki bo jutri, se trdovratno širijo vesli, da s« za ku-
Nadaljevanje na 2. strani
Zagrebška vremenska napoved. Oblačno in nekoliko hladneje.
/emiinska vremenska napoved. Prevladovalo Ik> delno oblačno vreme. Tu pa tam utegne deže-tali. To[>lota lv> nekoliko padla.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno in padavine.
S t rii n 2
SLOVENKC . tlnc 26. oktobra 1037.
Štev. 246.
7 Slovencev
nagrajenih za načrte za nove kovance
Belgrad, 25 oktobra. AA. Po natečaju za izdelavo načrtov (modelov) za nove kovance je t>il skrajni rok za predložitev Udi načrtov 15. oklober 1937. Ocenjevalna komisija se je sestala že 18. i. ni. v zavodu za izdelavo denarja v Narodni banki in jo odprla vse [»oslane ponudite. Tekmovalo je 70 konkurentov iz vseli krajev na>c države.
!'o predlogu strokovne komisije je finančno ministrstvo izdalo '23. oktobra odlok, po katerem nt imajo podeliti te-Ie nagrade:
Za izdelavo lika Nj. Vel. kralja Petra II. prva nagrada v znesku 10.000 din Franu Dinuiču v Belgradu, druga nagrada v znesku 0000 din Ivanu Paleku v Belgradu in tretja nagrada v znesku 4ixx> din Vladiinirju S t o v i č k n v Leskovim pri Krškem. Tri nagrade po 1500 din se pa podele Stanu Dre ni I.i u, akademskemu kiparju v Ljubljani, Ivanu Mirkoviču v Splitu in Antonu črviču v Zagrebu.
Za izdelavo sllliziranega grba kraljevine Jugoslavije se prva nagrada ne podeli nobenemu načrtu, drugo nagrado 4000 din dobi K. Ravnikar, arhitekt iz Ljubljane, tretjo nagrado v znesku 20(X) din pa g. Vasiljev Aleksej, arhitekt, in Milan Duhač, kipar iz Belgrada. Dve nagradi po 500 din dobita Aleksej Vasiljev iz Belgrada in Borut Hribar iz Maribora.
Za izdelavo krone s številko in napisom ter 7. okvirnim etiliziranim vencem za nikljasti denar v znesku 10.000 din ni prve nagrade dobil noben načrt, drugo nagrado v znesku 4000 din je dobil Kran čič iz Belgrada. tretje nagrade ni razsodišče podelilo nikomur. Dve nagradi po 500 din dobita Ivo Kerdič iz Zagreba in Stane D r e m c 1 j, akademski kiptfr iz Ljubljane.
Za izdelavo alegoričnih slik za denar po 10. 2. 1 din in 50 par se podeli prva nagrada v znesku 15.000 din Franu Cotu, arhitektu in kiparju v Zagrebu, druiza nagrada v znesku 8000 din Ivanu Mirkoviču v Splitu, tretja nagrada v znesku oOOO din se pa razdeli v dve nagradi po 2500 din, in r-icer jo dobi Lojze Doli n a r iz Belgrada in Ivo Kerdič iz Zagreba. Pet nagrad po 1200 din dobe Joža Turkalj iz Zagreba, Viktor Bernfeat iz Pe-trinje, Peri Palavicini iz Belgrada. Tone Kralj iz Ljubljane in Koberl Ivanovič iz Zagreba. Razen tega je komisija predlagala finančnemu ministru 'n je minister odobril, da se odkupijo osnutki, ki wo lih poslali Ivo Kerdič iz Zagreba (1000 din), Duško Jovanovič, kipar iz Belgrada (500 din), Slane Dremelj iz Ljubljane (500 din), Tone Kralj iz Ljubljane (500 din). Josip Šarnica iz Maribora (500 din). Jože Mladen iz Zagreba (500 din). Viklor Bernfest iz Petrinje (500 din). Dragulin Spašič iz Bitolja za dva osnutka j>o 500 din. skupaj 1000 din, vsega skupaj torej 5000 din.
V celoti so bo izplačalo umetnikom 75.500 din, ki jili bo plačala Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Nagrajeni umetniki iz Belgrada se vabijo, da sc javijo v Narodni banki v Belgradu. da jim izplača nagrado, vsi drugi pa pri najbližji podružnici Narodne banko.
Propileje odobrene
Plečnikov načrt sprejet
Ljubljana, 25. oktobra.
Nocoj ob 0 je bila v magistralni dvorani seja odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru, ki jo je vodil senator gosp. Ivan Hribar. Tudi na tej seji se je pokazala zoprna tendenca prijateljev Kazinskega društva, ki bi radi na vsak način postavili spomenik velikemu kralju na Kralja Petra trgu, lorej na zelo neprikladnem prostoru, ki pa se na vse mogoče načine in z raznimi izgovori upirajo zamisli mojstra Plečnika, da bi se ustvaril na sedanjem kazinskem vrtu in sosednjih vrtovih ter dvoriščih veličasten osrednji ljubljanski Irg s propilcjami in spomenikom pokojnega kralja. Značilno jc. da so vsi pametni ljudje, tudi iz tabora naših nasprotnikov — ker naših pristašev v tem, pod Jevtičevim režimom sestavljenim odborom, skoraj ni — glasovali za ino-nunientalni načrt mojstra Plečnika.
Po poročilu senatorja Hribarja in tajnika dr. L o k a r j a se je razvila živahna debata, v katero so zlasti posegli prijatelji Kazine. Vsi so zagovarjali misel, da propileje niso primerne in da bi bilo boljše, če bi jih mojster Plečnik mogel zgraditi kje drugje. Nasprotno misel pa sta poudarjala zlasti urednik ^Slovenca« Ilija in pa predsednik Zbornice za TOI gosp. Jelačin. Oba sta naglašala, da ima Ljubljana sedaj edinstveno priliko, da si postavi monuinentalne propileje. ki
bodo viden znak naše stavbene kulturo in bodo tvorile najbolj dostojen arhitektonski okvir spomeniku kralju Aleksandru. Nudi se nuni edinstvena prilika, da izpolnimo načrt tako suverenega umetnika, kakor je mojster Plečnik, ki stu ga spoštovala osebno oba velika pokojna vladarja, to je kralj Aleksander in pa predsednik Masaryk.
Po skoraj dveurni debati je predsednik senator Hribar dal na glasovanje odboru predlog za ali proti Plečnikovemu načrtu propilej na Kazinskem vrtu. Zanimivo je, da je postala stvar skoraj politikuni, saj je n. pr. ins». Bevc, ki se je zadnjič vzdržal glasovanja, danes glasoval, najbrže zaradi soglasja s svojimi politični mi somišljeniki, proli. Dva znana kulturna delavca dr. Gradnik in Anion Lajovic sta poslala pismi, v katerem se izrekata z vsem soglasjem za Plečnikov načrt. Pri ustnem glasovanju je bilo oddanih 17 glasov za Plečnikov načrt, 17 pa proti, upoštevajoč tudi oba pismena glasova, je bilo lo razmerje glasov 19 : 17, s čimer je bil Plečnikov načrt s p r e j e t. Med debato je predsednik senator Hribar povedal, da jo dr. Adlešič izjavil, da bi bila uresničitev Plečnikovih propilej s kraljevim spomenikom možna najkasneje v Ireh letih. Značilno je, da so proti Plečnikovim propi-lejam in proti veličastnemu kraljevemu spomeniku glasovali izključno le pristaši JNS, vsi drugi pa so glasovali za Plečnikov načrt.
Zastopniki trgovskih zbornic pri predsedniku vlade
Belgrad, 25. oktobra AA. Danes dopoldne so obiskali predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča v njegovem kabinetu v zunanjem ministrstvu zastopniki trgovinskih in industrijskih zbornic iz vse države, in sicer gg. Miljutin Stano-
Kongres mladine JRZ v Belgrada
Belgrad, 25. okt. m. kakor jo Slovenec že poročal je bil včeraj tukaj ob navzočnosti 30.000 članov prvi kongres mladinske organizacije JRZ. Kongres je ob navzočnosti članov kraljevske vlade vodil predsednik dr. Itogič ter je v svojem govoru poudaril dejstvo, da so se strankine mladinske organizacije že močno razvile. Zaradi tega bo treba, je dejal, dajati mladini zdrave in močne temelje. Odborniki glavnega odbora so zatem podali poročila o delovanju mladinske organizacije JRZ. Iz poročil posnemamo, da se ta organizacija lepo razvija. Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem. Predsednik JRZ mladine v dravski banovini g. Smersu je bil pri svojem govoru od vseh navzočih burno pozdravljen. Številni delegati so vzklikali: Živio Slovenci! Vsi delegati so bili še pod močnim vtisom strumnega nastopa naših fantov, tako na zbornem mestu na stadionu BSK kakor tudi v sprevodu ter se navdušenje v dvorani dolgo časa ni hotelo poleči. G Smersu je imel lep govor, ki so ga pogosto prekinjali odobravajoči vzkliki. Med drugim je dejal:
Srečen in vesel sem, da morem kongres pozdraviti v imenu slovenske mladine, ki v veliki večini zastopa ideje mladinske JRZ v vsej naši državi. V velikem številu smo se danes zbrali, da sc tukaj v naši prestolnici snidemo s svojimi brati, ki so se zbrali v tako ogromnem številu.
Borbe pri Sanghaju
Tokio, 25. oktobra AA. (Štefani.) Prebivalstvo pokrajine Suijuan je proglasilo svojo neodvisnost od Kitajske in sprejelo mongolsko zastavo.
Po poročilu agencijo Domej se je japonskim četam na šanghajski fronti posrečilo pognati v beg 100.000 Kitajcev pri Vangatačangu. Kitajci se umikajo proli Nansijangu in Nunguri.
Šanghaj, 25. oktobra, b. Po zadnjih poročilih so 6c v zadnjih 24 urah vodile okrog Šanghaja krva-ve borbe. Japonci so izvojevali tu in lam, zlasti pa okrog Tasanga, nekaj uspehov. Kitajci trdijo, da njihovi položaji s tem niso prav nič ogroženi, ker se jim je posrečilo obdržati vse položaje okrog Čapeja in Kiangvana. Močnim japonskim četam se je med drugim posrečilo prebiti kitajske položaje pri Tasangu. Železniška proga, ki vodi v Nanking, je povsem razrušena od japonskih letalskih bomb.
Dosedaj še niso prispele vesti, kako daleč so se Kitajci umaknili in če ie poraz res zadel vso prvo bojno črto. Japonci trdijo, da se Kitajci umikajo na vsem bojišču. Ves včerajšnji dan so Japonci naskakovali tudi področje Čapeja, posebno močan pa je njihov napad na severni kolodvor, ki 60 ga japonska letala zasula z granatami.
S padcem Tasanga, ki je najvažnejše strale-gično križišče cest okrog Šanghaja, Kitajcem nc bo preostajalo drugega, kakor da se nujno umaknejo za kakih 10—20 km na sever, na svojo tretjo obrambno črto, ki jo sedaj v vsej naglici gradijo in ki zaradi svoje ogromne prostranosti še ni končana. Grozi nevarnost, da bo vseh onih sto tisoč kitajskih vojakov, ki sc borijo kot levi severno od Tasanga, potisnjenih ob obalo Jangcekjanga ter uničenih z ognjem iz japonskih vojnih ladij.
Spominska slavnost
za predsednikom
Masarykom na univerzi
Ljubljana, 25. oktobra.
Danes zvečer ob šestih sc je vršila spominska komc-moraciia za pokojnini predsednikom Osvoboditeljem filozofom Masarykom, častnim doktorjem naše univerze, ki jo je priredilo filozofsko društvo na naši univerzi s sodelovanjem češkoslovaško-iugoslovanske akademske lige ter vseh akademskih kulturnih društev. Zbornico univerze je napolnilo občinstvo do zadnjega kotička ter se ie komemo-raciie poleg akademikov udeležilo veliko število naših vseučiliških profesorjev z rektorjem dr. Ku-šejem na čelu ter tudi predstavniki naših najvišjih oblasti, tako v zastopstvu bana prosvetni šef g. dr. Lovro Sušnik, divizionar g. general Tonič, v zastopstvu mestnega župana predsednik kulturnega odseka g. prof. Silvo Kranjec, od inozemskih zastopnikov pa češkoslovaški konzul g. S. Minovsky in francoski g. Remerand. Ko je akademski zbor pod vodstvom dirigenta g. F. Marolta zapel Ma«ary-kovo najpriljubljenejšo pesem »Teče voda, teče«, ie otvoril komemoracijo rektor univerze g. dr. Ku-šej, ki je poudard Masarykovo državniško in znanstveno delo ter njegovo častno doktorstvo naše univerze, na katerega je zavod ponosen. Akademski zbor je nato odpel svečano Galusovo pesem »Ecce cjuomodo moritur iustus«, nakar je prisotne pozdravil predsednik češkoslovaško-jugoslovanske akad. lige g. Klcmenčič, poudarjajoč Masarykovo demokratsko ureditev države ter njegovo veliko člo-\ ečanstvo. Za njim so Masarykov spomin počastili s kratkimi in nazornimi predavanji iz svojih strok profesorji slovenske univerze, najprej ga. doc. dr. Alma Sodnikova, ki jc podala precizno osnove
(Nadalievnnte s t. strani)
listini pripravlja končni popolni sporazum meil Italijo in Anglijo. Italija je baje že sklenila na londonskem trgu velik« mednarodno posojilo, ki Iti ga podpisalo večinoma londonske banke. Londonske hauke l>i Italiji /.a izvedbo gospodarskih načrtov v Abcsiniji posodile 5(1 milijonov funtov šterlingov (12 milijard dinarjev). Posojilo Italiji l>i bilo objavljeno v tistem trenutku, ko hi I> i I dn--17.011 popoln sporazum meil Italijo in Anglijo v sredozemskih » prašanjili.
Masarykove filozofije, prof, dr. France Veber pa njegovo pojmovanje subjekta in objekta, ki je centralno vprašanje vsake filozofije. Napovedani predavatelj prof. dr. B. Furlan, ki bi moral predavati o Masarykovem političnem nazoru, je bil zadržan, zato je za prof. Vebrom povzel besedo g. doc. dr. Gogala, ki je plastično podal Masaryka kot pedagoga ter njegove smernice pri narodni in ljudski vzgoji. Predavanje je zaključil z oznako Masaryka kol literarnega kritika doc. dr. V. Burian, Tako so predavatelji od vseh strani podali nazorno podobo .široke in globoke Masarykove osebnosti, ki je se-kularnega pomena tako za Češkoslovaško kakor tudi za človeštvo. Spominsko komemoracijo je zaključil v imenu prirediteljev prof. dr. F. Veber, ki jc predlagal tudi, da 6e pošlje ge. dr. Alici Masa-rykovi brzojavno sporočilo o tej poklonitvi spominu velikega njenega očeta.
^'■■■■»■■■■■■■■■■■■Mr
Obisk irancoskih
rezervnih častnikov
Belgrad, 25. okt. m. Francoski rezervni častniki, ki jim je snoči priredil vojni minister banket v prostorih gardnega doma, so davi odpotovali na Avalo in Oplenac, kjer so položili venec na grob kralja Aleksandra in neznanega junaka. Na snočnji večerji jo francoske rezervne častnike pozdravil vojni minister Marič in poudaril v svojem govoru, da nas |>osebno veseli, da so nas francoski častniki obiskali vprav ob praznovanju 25letnice velikih uspehov, ki jih je prinesla osvoboditev južne Srbiji1. Vojni minister je poudarjal tudi lesne zveze, ki družijo obe državi, Jugoslavijo in Francijo, saj jih jo potrdila smrt odličnih sinov in je zato ta zveza nerazdružljiva, saj jo zapečatena s krvjo, ki je bila prelita za iste ideale na raznih bojiščih. To zvezo so potrdili tudi letošnji obiski načelnika glavnega generalštaba jugoslovanske armado generala Nediča in jugoslovanskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča ter obisk, ki nam ga je napravil generalissimus francoske armade Gamelin. Vojni minister je napil predsedniku francoske republike Lebrunu. Za pozdrav se je zahvalil vojnemu ministru predsednik francoskega društva rezervnih častnikov, minister Ferry.
m
Zagreb. 25. okt. b. Škofovska konferenca se ie nadaljevala danes ob 9 zjutraj. Bržkone bo delo jutri dokončano ter se bo izdal za javnosl poseben komunike.
da skupno manifesti ramo za našo skupno idejo, za moč in srečo države Jugoslavije, za našega kralja in visoki kraljevski dom. Naši slovenski mladini se je kaj rado očitalo, od tistih, ki mislijo. da imajo monopol na patriotizem in nacionalizem, da smo prolidržavni in protinacionalni. To je največja laž. V imenu slovenske mladine slovesno izjavljam: Mi to našo državo, ki jo bila porojena s tolikimi žrtvami, ljubimo z vsem srcem in ji želimo napredka iu največ sreče. Mi smo to državo ljubili tudi takrat, ko so nam naše voditelje dr. Korošca in druge zuprli. Da, mi ljubimo to državo, pa naj sije solnce v njej, ali naj jo pretresajo viharji. Pa naš patriotizem ni samo v besedah. Kažemo ga tudi z dejanji, z dejanskim sodelovanjem pri izgraditvi le države. Danes slovesno izjavljam, da slovenska mladina z vsem žarom svojem mladostne ljubezni ljubi mladega kralja Petra II.. kneza namestnika Pavla in ves vzvišeni kraljevski dom. Ta, ljubezen pa ni samo od včeraj. Gojili smo jo že dalje časa, gojili smo jo do našega prvega jugoslovanskega kralja Pelra L, do blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja in jo gojimo danes do našega mladega kralja Petra U. Mi izvršujemo oporoko kralja Aleksandra. Pomagamo pri izgraditvi države našim voditeljem, ki lo oporoko že dve leti izvršujejo. Ti naši voditelji vodijo našo državo. Dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho ter drugi so napravili iz naše države državo prvega reda, ki ima pri velikih državah Evrope tehtno besedo. Vemo, da je v naši državi še mnogo nerešenih vprašanj. Ogromen korak naprej pa je napravila naša vlada na vseh poljih, tudi na socialnem. Toda potrebne bodo še razne akcije, v katerih bo morala mladina JRZ sodelovati. Naša mladina se že desetletja vzgaja v kulturnih, športnih in podobnih organizacijah. Naša slovenska mladina poseča na tisoče predavanj in tečajev, sodeluje pri vseh kulturnih in športnih prireditvah. Na tej prosvetni in kulturni podlagi smo pripravili mladino, da bo sodelovala v politični organizaciji. Tako smo kmalu ob nastopu vlade dr. Stojadinoviča začeli z organiziranjem mladine po vsej Sloveniji. Ta organizacija je izvedena danes v vseh okrajih skoraj v sleherni občini ter prisostvujejo danes kongresu delegati iz vseh okrajev dravske banovine in ves banovinski glavni odbor.«
Ob koncu se je g. Smersu zahvalil za sprejem, ki ga je bila deležna slovenska mladina povsod v naši prestolnici. Ob koncu govora so mu kongresisti priredili tople ovacije.
r Za g. Smersujem sta govorila še zastopnika ' mladine iz Belgrada in južne Srbije. Na
JRZ
podpredsednik ......... .
Belgradu. Kosta Mirosavljevič, predsednik zbornico v Novem Sadu, Nedeljko Savič, svetovalec zbornice v Belgradu, Mirko Stojkanovič, svetovalec trgovske zbornice v Belgradu in Svetislav Marodič, glavni tajnik zbornice v Belgradu, in mu predložili svojo vlogo v zvezi z delovanjem in ustanavljanjem veleblagovnic. Predsednik vlade je pozorno poslušal izvajanja zastopnikov trgovinskih in. industrijskih zbornic in obljubil, da bo upošteval interese trgovine.
100 dinarski bankovci
ostanejo v prometu
Belgrad, 25. oktobra. AA. Narodna banka in zvedela z več strani, da nekateri odklanjajo bankovce po 100 din z napisom »Narodna banka kralje vine Srbov, Hrvatov in Slovencev« in z datumom 30. novembra 1920, češ, da je ta bankovcu zastarel. Narodna banka obvešča občinstvo, da tega bankovca ne bo vzela iz prometa in da imajo li slotaki, prav tako kakor stotaki z napisom »Narodna banka kraljevine Jugoslavije« in z datumom 1. decembra 1929 še zmerom popolno zakonito plačilno vrednost. Obenem obvešča Narodna banka javnost, da jo v prometu razen navedenih bankovcev po 100 din tudi še predvojni bankovec Privilegirane narodno banke kraljevine Srbije po 100 din z dalumom od 5. januarja 1905 in da je samo ta stotak sklenjeno vzeti iz prometa, skrajni rok za njegovo zamenjavo pri Narodni banki je pa 22. julij 1938.
Občni zbor Šahovske zveze
Slavonski Brod, 25. okt. m. Včeraj je bil tu redni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze. Vodil ga je namesto zadržanega predsednika Ste-vana čiriča podpredsednik dr. Miroslav K asa I iz. Ljubljane. Občni zbor je sprejel uova pravila. Izvoljen je bi! nov odbor. Predsednik je spet Stevau čirič, prvi podpredsednik pa je dr. Miroslav Kasal. V odboru je tudi več Slovencev: Anton Preinfalk iz Ljubljane in Stanko Sila iz Maribora.
Shod bivše HSS v Iiarlovcu
V nedeljo je imela bivša HSS v Karlovcu veliko zborovanje, na katero se je, kakor poroči »Hrvatski dnevnik':, zbralo 25.000 pristašev. Sla\-noslrio razpoloženje je povzdigovala vsa organizacija shoda, kakor je ob lakih prilikah navada. Nad govorniškim odrom je bil izdelan hrvatski grb in napis: »Živel dr. Vladko Maček« in »Živela svobodna Hrvatska«. Govorili eo mnogi govornik', med njimi poslance dr. Nikolaj Matanie, ki je tuiii dejal: »HSS odklanja vsako nasilje, pa naj pridu z vzhoda ali z zahoda, odklanja diktaturo, odklanja brezdušni in egoistični kapitalizem, prav tako vsemogoče fašizme in nacionalizme, istočasno pa odklanja tudi tisto, kar so boljševiki napravili v Rusiji.-: Poslanec Pcfčr Mrzlak jc svoj govor naperil »proli tisti gospodi, ki je nekdaj za avstrijski golaž glasovala za režime«. Govorili so nato še dr. Srdžan Budisavljevič za SDS, poslanec Franjo Borič, zastopnik Gospodarske sloge Štefan Tropčič, poslanec Franc Novosel. poslanec Karel Mrak, poslanec dr. Ivan Bankovič, poslanec dr. Ivan Šuba-šič, kot zadnji pa je nastopil zastopnik dr. Mačka na tem shodu, ing. Košutič, ki je svoj govor začel z besedami: »Hrvatski kmetski narod! Hvaljen Bog k Nakar je ljudstvo odgovorilo: »Na veke!« Pozdravil je zborovalce v imenu dr. Mačka in 60 jim zahvalil za udeležbo. Po njegovem govoru jo bil shod zaključen in zborovalci so 60 mirno razšli na svoje domove.
Zahteve pravoslavne
duhovščine
Na skupščini srbske pravoslavne duhovščine v Kotoru so bile poleg drugih postavljene ludi fe-le zahteve, kakor jih priobčuje splitska »Katoliška ri-ječ«: Da bi smeli pravoslavni bogoslovci po dovršenih pravoslavno-bogoslovnih naukih študirati
predlog delegata JRZ mladine so takoj prešli na	| pravo in filozolijo na univerzah, da se pravoslavnin vo itev novega glavnega odbora. Izvoljen je bil duhovnikom prizna pravica do brezplačnega zdrav
a m^ti n^M-i -f Pn™1.'« g:, dr-,?°ian Pirc- dr. ljenja v bolnišnicah, da se pravoslavnim učiteljen A med Bohe. Mitmkn R<>». * < n „	»« «,.,i: .. _:..:i..:i.....•___*•«.....• , , .....'
Ahmed Bolič, Milojko Božič, dr. Glin, Rodžak Milan, Milota Diča, Franjo Goljan, Miljutin Krivo-kapic. Zelimir Pezelj, llora Dimitrijevič in Pcra Marjanovič. Odbor je takoj izvolil za predsednika dr. Bojana Pirca, za podpredsednika Petra Marjanovima, Franjo Goljana, za tajnika Miljutina Kri-vokapiča, za blagajnika Milojka Božiča. Zatem je dr. Rogič izročil predsedniško mesto novemu predsedniku dr. Pircu, ki se je predniku zahvalil za vodstvo mladine JRZ ter poudaril, da bo mladina JRZ ostala zvesta svojim vzorom.
. N« kongresu je bila sprejeta resolucija, v kateri mladina JRZ izreka neomajno vdanost predsedniku stranke dr. Stojadinoviču, predsedstvu in glavnemu odboru stranke ter se jim zahvaljuje v imenu mladine za vse napore, ki' so bili kronani z uspehi na vseh področjih našega javnega Življenja.	"
Po sprejetju resolucije je bil kongres zaklju-V prostorih glavnega odbora JRZ je vodstvo banovinskitn delegatom se ga je udeležilo več
cen
stranke priredilo vsem prijateljski sestanek, ki članov kraljevske vlade.
tudi v civilnih zakonih priznajo leta službe iu da se pravoslavni veroučitelji oproste strokovnega izpita, ako 60 položili »parohijski« (župnijski) izpit.
Nov vrhovni zakon v Bolgariji
Sofija, 25. okt. AA. Vlada Kjoseivanova jo preprečila krizo s leni, da se jo dosegla komjiro-misno rešitev o novem volivnem zakonu. Zmacalo je naziranje, da v novi volivni zakon ne pridejo nobena določila, ki bi nasprotovala velikotrnovski ustavi. Zato novi volivni zakon ne bo onemogoči! kandidature bivših politikov, samo da bodo "mogli kandidirati ne po listah političnih strank in organizacij, temveč posamič, ker ostane zakon o razpustu političnih strank v veljavi. Vsak kandidat bo osebno kandidiral v kateremkoli okrožju.
Aljehin : Euwe
. Ha^g- 25. okt. b. Deveta partija med Aljehinom in dr. Euwe|em včeraj še ni bila končana. Po četrti potezi je bila prekinjena.
Belgrajske vesti
Belgrad, 25. okt. m. Po uradnih podatkih carinskega oddelka finančnega ministrstva je znašal naš izvoz v prvih devetih mesecih 4552 milijonov dinarjev, uvoz pa 3782 milijonov dinarjev. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila naša trgovska bilanca za prvih devet mesecev aktivna za 769 milijonov dinarjev. V istem času lani, to je prvih devet mesecev 1930. je izvoz znašal 2838 milijonov dinarjev, uvoz pa 2911 milijonov dinarjev, lako da je naša zunanja trgovina bila v tem času pasivna za 103 milijone dinarjev.
Belgrad. 25 oktobra. AA Danes ob 12 je pravosodni minister Milan Simonovič sprejel v svojem kabinetu odbor društva sodnikov s predsednikom Rusomirjem Jaiikovičem na čelu. Minister je izjavil, da rad sprejme sodelovanje društva sodnikov pri urejanju vseh sodnih vprašanj in dodal, da si bo prizadeval, da čimprej izda zakon o j sodnikih. Dalje je minister izjavil, da bo vse sto-I ril. kar je v njegovi moči, da se ugodi upravičenim sodniškim zahtevam.
Belgrad, 25. oktobra. AA. Obveščajo se vojni tovariši, rezervni častniki 7. pehotnega polka kralja Petra L, da imajo med kumanovsko proslavo pravico nositi svoje častniške uniforme, prav tako tudi upokojenci. Odbor kumanovskih borcev.
Osebne vesti
Belgrad, 25. oklobra. AA. Premeščen jo za višjega gozdarskega pristava v 7. skupini pri gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljani ing. Janko Seljak, doslej v Zagrebu.
Belgrad, 25. okt. m. S kr. ukazom je odlikovan r. redom sv. Save I. stopnje dr. Miroslav P loj, večletni iKidpredsodnik senata.
Zagreb, 25. okt. b Danes je bilo tukaj prvo zasedanje hrvatskega socialnega tedna, na katerem so razpravljali o problemu sodobne družine.
Delo Rafaelove družbe
Ljubi jati, dne 25. oktobra.
V beli dvorani hotela Union je bil danes 10. občni zbot Rafaelove družbe, ki je med Slovenci prva razumela dolžnost, ki jo slovenski narod ima do svoje krvi, ki se je iztekla po inozemstvu. Na občni zbor 6ta prišla dva zastopnika iz Amerike, pater Salezij Glavnik, ki je bil dolgo let urednik »Ave Marije«, in zastopnik ;Gla6a naroda« iz Newyorka g. Zelene. Kongres ju je viharno pozdravil.. Občni zbor je počastil s svojo prisotnostjo ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen Mariborskega škofa je zastopal 6tolni dekan dr. Franc Cukala. Svoja zastopstva so poslale razne ustanove. Od banske uprave je prišel dr. Karlin kot zastopnik socialnega oddelka, mestno občino je zastopal dr. Franta Mis, od Delavske zbornice je bil poslan g. Marinček, koroški rojaki so poslali predsednika Koroškega kluba dr. Fellacherja, goriške rojake jc zastopal dr. Bitežnik. Poleg tega je prišlo zelo veliko število članov Rafaelove družbe in delavcev na polju iz6eljenstva.
Predsednik Rafaelove družbe velezaslužni pater Zakrajšek je Občni zbor začel 6 pozdravnim govorom. Prediložil je brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru za socialno politiko Dragiši Cvetkoviču, ministru dr. Kreku, škofoma dr. Rozmanu in dr. Tomažiču, ki sodelujeta pri škofovski konferenci v Zagrebu, in načelniku za izseljenstvo v socialnem ministrstvu dr. Fedorju Araničkemu.
Nato je tajnik družbe g. Josip Premrov prebral tajniško poročilo, iz katerega jjosnematno. da je znašal pisemski promet Rafaelove družbe 2.703 pisma, torej za 403 pismi več kot lani. Članov ima družba 257, torej za enega več kot lani. Vcstnik Rafaelove družbe ima 1.008 naročnikov. Brezplačno dobiva list 200 naslovov. Žalostno je, da ga nekateri župni uradi in nekatera županstva, čeprav brezplačno prihaja, vračajo. V tujino gre »Rafaela« 1.322. Družba pa sprejema redno 80 časopisov in revij, od tega iz tujine 21. iz domovine pa 50. Družba deluje po več odsekih. Tiskovni odsek (Tord) je izdal 13 številk, ki so bile razjKislane raznim domačim in tujim uredništvom V drugem odseku se ie družba pečala s zapuščinskimi zadevami in jih je ugodno rešila 15 ter tako rešila 1.357 dolarjev. Pri nakazilih denarja v domovino je družba posredovala v več primerih v skupnem znesku 413.631 din. Tajnik g. Premrov je na tc naslikal podobo izseljenskega delovanja, kakoršno bi moralo biti. če bi se slovenski narod zavedal svoje dolžnosti. Naslikal je podobo na osnovi nemških zgledov, ki so na navzoče napravili globok vtis.
Med tajnikovim poročilom je prišel v dvorano ban dr. Natlačen, ki je imel na navzoče lep govor, v katerem je javno pohvalil Rafaelovo družbo za njeno človekoljubno delovanje kakor tudi za njene velike napore, ki razširjajo narodno zavest med domačini doma in med izseljenci v tujini. Banska uprava bo takšnemu delu vedno dala vso oporo. Predsednik sc je g. banu za tc
spodbudne besede zahvalil, saj bodo z veliko hvaležnostjo odjeknile med izseljenci v tujini.
Na to je govoril v imenu lavantinskega vla-dike in mariborske Rafaelove družbe stolni dekan dr. Cukala, ki je podčrtal važnost delovanja Rafaelove družbe in zboru sporočil, da je v lavnn-tinski škofiji zanimanje že precej naraslo, tako tla zadostuje že samo beseda izseljenci, pa se dvorane in cerkve polnijo.
Končno je spregovoril še dr. Karlin v imenu socialnega oddelka in poudaril vzajemno delovanje odseka in Rafaelovo družbe, ki je socialnemu odseku samemu v veliko oporo. Socialni oddelek bo še naprej pomagal tako važni ustanovi.
Zatem je prišlo na vrsto jioročilo blagajnika g. kanonika Volca, ki je navedel, da je imela družba v poslovnem letu 188.615 din dohodkov in 181.481 din izdatkov. Obe postavki je razčlenil v vseh najmanjših jiodrobnostih ter žel za svoje trudapolno delo sjilošno zahvalo zborovalcev, ko je pregledovalec g. prof. Tome predlagal, da se mu izreče priznanje.
Sledilo je poročilo predsednika p. Zakrajška. Krasno poročilo o prošlem delovanju. Lepe, novih pobud in navdušenja za tlelo polne besede o bodočnosti. Razčlenil je delovanje družbe, povedal, zakaj se trudi, zakaj se širi in se mora širiti, zakaj je segla po izseljenski zbornici. Zborovalci so otrpnili, ko je dejal: »če telo, kadar mu režeš proč roke in noge, nič ne čuti, kaj to pomeni? Da je mrtvo! In ee narod, ki mu režejo proč ogromno tlele njegovega telesa, ne pokaže nobenih bolečin, kaj to pomeni? Da je narod mrtev!« (Jovoril je o razočaranjih, ki jih je družba doživela in o veselih pojavih vstajajočega zanimanja za narodovo življenje.
Po svojem referatu je dal besedo univ. prof. dr. Tomšiču, ki mu je bila poverjena naloga, da
Z maniicstacijskcga zborovanja mladine JRZ v Belgradu v nedeljo 24. oktobra. Zastava mladinske JRZ, ki jo'je poklonil predsednik JRZ dr. Stojadinovič
sestavi pravila za Izseljensko zbornico. Pravilnik je bil izdelan in dr. Tomšič ga je v vseh podrobnostih obrazložil. Občni zbor se mu je zahvalil za njegovo delo in pravilnik sprejel.
V imenu Branibora je |x>zdravil Rafaelovo družbo prof. Gorjanc, v imenu ljubljanskega vseučilišča pa je prinesel pozdrave univ. prof. dr. Lam-bert Elirlich. Na dnevni red so prišle nato volitve odbora. Ker ob zaključku lista občili zbor še traja, bomo izid volitev objavili v prihodnji številki.
Odlikovani slovenski župani
Župni dan v Sf. Vidu
na Planini pri Sevnici
Po prizadevanju našega agilnega župnika g. Jožeta Presnika smo Šentvidčani doživeli dno 24. oktobra prav lep župni praznik. Starodavno župno cerkev so letos na novo poslikali, orgle popravili, preskrbeli nov križev |>ot. za kar so itak revni župljani |x>žrtvovalno prispevali. Toda vse te žrtve so nam sedaj v zadoščenje in jkmios, tem bolj, ker so bili na blagoslovitev povabljeni vsi naši domači duhovniki, ki so izšli iz naših šent-vidskih družin in jih je sedaj že deset. Njihova navzočnost je močno povzdignila vso slavnost. Saj so se prvič zbrali v svoji domači fari iu nas |k>-častili, saj nekateri izmed njih zavzemajo prav odlična mesta med svetnim in redovnim klerom, da smo lahko ponosni na nje. Ta dan smo jih videli skupno pri oltarju v duhovniški obleki okoli našega rojaka g. Franceta Tovornika, arhidiako-na iz Konjic, ki je opravil jx>ntifikalno sv. mašo. Domačin g. Anton Luskar, ki je 20 let deloval kol salezijanski misijonar v Južni Ameriki, je imel izrazito priložnostno pridigo, kjer je povdarjal vztrajnost v katoliškem delovanju in v dobri vzgoji otrok, da bo žujmija ostala še naprej na višku in dajala dobre |>oklice za duhovnike in kulturne delavce sploh.
Izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem. ki so |>rijx>mog!i k prcle|>i in pomembni župni slavnosti, ki nam bo ostala dolgo v spominu.
HRIPO
in prehlad lahko preprečimo
— Oriff/n/f! Jj})
0AFLUKIN" originalnimi klnln pllulami
od „Amsterdamsche Chininefabriek"
Oglas reff. pod S. hr. 4879/36
Proslava 70 letnice
slovenskega šolniha
Slovenska šolska Matica in Pedagoška centrala v Mariboru, sta priredili včeraj ob pol lt v slavnostni dvorani drž. učiteljišča v Mariboru, okrašeni s slikami velikih slovenskih pedagogov Slomška, Schreinerja in Bežeka, zelo j»risrčno proslavo 70-letnice uglednega slovenskega šolnika in vzgojeslovnega pisatelja, pbl. šol. nadzornika g. Matije Senkoviča. Obe društvi, pri katerih je slav-Ijenec mnogo let sodeloval kot odbornik oziroma kot predsednik, 6ta mu ob tej priliki izročili lept diplomi o častnem članstvu oziroma častnem priznanju za njegovo plodovito pedagoško delo, s katerim jc kar najmarljiveje in s požrtvovalno ljubeznijo stal na braniku slovenske pedagoške kulture.
Predsednik Slovenske šolske Matice g. dr. Karel Ozvald in predsednik Pedagoške centrale g. prof. Gustav Šilih sta poudarjala v svojem slavnostnem nagovoru v slavljencu človeka, ki je bil mož, ki ni delal lc to, kar veleval mu je stan, ampak jc vse svoje moči podaril vzgoji mladine in učiteljstva Storil je lo kot vzoren učitelj v Rušah, kjer je deloval čez 30 let in odkoder je bil kot odločen narodniak, Slovenec in Jugoslovan odveden 7. drugimi zavednimi Rušani v graške zapore, kot odbornik zgoraj imenovanih društev, kot reden objektivni bivši mestni, okrajni in oblastveni šolski nadzornik, kot referent obl. šol. odbora in kot pisec mnogih aktualnih knjig in člankov v publikacijah SšM in »Popotnika«. Povsod se je kazal človeka sinteze, ki je izglajeval preostra nasprotja in izmirjal v vzgoji preskrajna načela. To je bilo potrebno posebno v burni razvojni dobi prvih povojnih let slovenske pedagogike. Bil pa je odločen pobornik aktivne, produktivne, miselne delovne in življenjske šole, izhajajoč v prvi vrsti iz domače grude za domačo grudo.
Pozdravili so slavljenca, želeč mu kot človeku, očetu in šolniku še mnogo prijetnih let, v vznesenih besedah še g. Ernest Vrane, učitelj in ped. pisatelj v imenu JUU kot uredniku »Popotnika«, g. mestni šolski nadzornik Alt Aleksander v imenu okrajne prosvetne uprave in navzočnih upokojenih in aktivnih šolskih nadzornikov gg. Dernov-Ska in Tomažiča ter Cepudra in Bobiča in g. Gobec v imenu članov SSM celjskcga okrožja.
Ob koncu sc je markantni in mladeniško čili sedemdesetletnik g. M. Senkovič v ganljivih, pol resnih in pol šaljivih besedah zahvalil za čestitke. Njegove besede so izvenele v želji, da bi vse šole naše ljube Jugoslavije bile kakor steklene palače, polne sončne svetlobe, lepega petja in pestrih cvetic, v njih pa srečni, zdravi in veseli otroci, med njimi pa učitelji in učiteljice, kt naj bi vsi delali lako, kakor da bi bili rojeni za učiteljski poklic.
Proslavi so prisostvovali mnogi odlični jubilantovi prijatelji, tovariši in šolniki vseh kategorij šol, ki so slavliencu iskreno ploskali. Odličnemu šolniku želimo tudi mi: Na mnoga leta!
— Pri znprtjn, motnjah v prebavi vzemite
zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscl grenčicc«.
Župnik Medved na zadnii poti
Včeraj ob 10. se je začel pogrebni sprevod iz župnišča v Št. Jurju, ki se pa ni mogel razviti takoj v ccrkev, ker je bilo tako veliko udeležencev; zato je krenil po vasi in nato v cerkev. Duhovnikov je bilo do 40 Spored jc vodil kanonik g. dr. Stroj, sošolec pokojnega župnika. Po mogočnih biljah se jc s prižnice poslovil g. kanonik dr. Stroj. Ganljiv govor je izvabljal v natlačeno polni farni cerkvi solje prisrčne in odkrite ljubezni do pokojnika, ljubezni, katero slovensko pošteno ljudstvo nikdar ne odreče človeku, v katerem vidi nesebično skrb zanj, posebno slov. duhovniku. Nato se je razvil mogočen sprevod, kakršnih je na deželi malo videti. Vsa župnija je bila zbrana pred in za krsto svojega priljubljenega župnika. Prišli so tudi ljudje iz drugih župnij, koder je pokojnik prej služboval. Tudi daljna Banjaluka je bila zastopana. Pred žup-niščem, v cerkvi in na pokopališču je pel domači pevski zbor. v sprevodu pa je igrala domača godba. Zastopana je bila tudi častna gasilska četa domačega gasilskega društva V sprevod so se bile zvrstile vse organizacije domače župnije. Po pogrebnem obredu se je poslovil v imenu šole od pokojnika domači šolski upravitelj. Veliko število šopkov in vencev je okrasilo njegov poslednji dom — ljubitelja cvetic. Ljudstvo je dalo povsod čutiti, kako ga je zadel nepričakovan odhod g. župnika Antona Medveda v večnost, ki je vsestransko duhovno in gospodarsko s tako vnemo skrbel zanj! Počivaj v miru, blaga duša!
Poneverbe na ljubljanskem magistratu
Prejeli smo: »Ni res, da je oz. je bil Matjašič Otmar blagajnik Sokola II, res pa je, da Matjašič Otmar v odboru Sokola II v Ljubljani ni nikdar zavzemal mesta blagajnika. — Sokolsko društvo Ljubljana II.
Od leve na desno: ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešič, celjski župan Mihelčič, ptujski
župan dr. Remec, kipar prof. Sajovic
Ljubljana, 25. oktobra.
Davi je sprejel na banski upravi g. ban dr. Marko Natlačen ljubljanskega župana dr. J. Adle-šiča, celjskega župana Miheičiča Alojzija, ptujske-I ga župana dr. Remca in prof. Sajevica. Ob navzočnosti samoupravnega oddelka dr. Hubada in načelnika prosvetnega oddelka dr. Sušnika, je sporočil g. ban dr. Marko Natlačen navzočnim, da so bila podeljena na ukaz kraljevega namestništva visoka odlikovanja ljubljanskemu, celjskemu in ptujskemu županu in prof. Sajevicu. G. ban je poudaril, da pomenjajo ta odlikovanja priznanje našim županom, ki v občinskih samoupravah z vso požrtvovalnostjo skušajo izvrševati svoje težke naloge in da je za to požrtvovalno delo bilo sedaj dano tudi priznanje z najvišjega mesta. G. ban je nato prečital diplome, s katerima sta bila odlikovana ljubljanski župan dr. Adlešič in celjski župan Mihelčič z redom Jugoslovanske krone 3. razreda, ptujski župan dr. Remec in prof. Sajevic pa z redom Jugoslovanske krone 4. razreda. Prof. Sajevic je prejel odlikovanje glede na svoje prosvetno delo, zlasti' še za uspeli spomenik, ki je bil po njegovih načrtih postavljen kralju Aleksandru na Rakeku. G. ban dr Marko Natlačen je nato razdelil diplome in odličja odlikovancem, nakar sc je ljubljanski župan dr. Adlešič v imenu vseh odlikovan-cev zahval'1 za izkazano čast in priznanje, poudarjajoč, da sprejema s tem tudi priznanje za vse ostale sodelavce, ki složno z njimi pomagajo v občin-
skem delu Človek za delo, ki ga opravlja iz čuta dolžnosti, ne pričakuje šc posebne pohvale in priznanja, ker se zaveda, da je to po svoji vesti storiti dolžan. To visoko priznanje pa bo vsem v vzpodbudo k nadaljnjemu požrtvovalnemu in vestnemu delu. G. ban je nato vsem odlikovancem prisrčno čestital, nakar je bila prisrčna slovesnost, s katero so župani nekaterih največjih in najvažnejših slovenskih mt6t prejeli priznanje za svoje delo, končana.
Uredba o IHozofshih fahuHetah
OjTolnomočeni delegati filozofskih fakultet iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane in Skoplja so sprejeli lia skupni konferenci, ki se je vršila v Ljubljani, dne 23. oktobra t. I. sledečo
resolucijo:
1.	Danes smo sprejeli enofen predlog Uredbe o filozofskih fakultetah, ki ga bomo 8. novembra t. 1. izročili dekanatom vseh filozofskih fakultet.
2.	Prepričani smo, da je ta predlog izdelan v največjem interesu znanosti in študentov.
3.	S tem obveščamo študenle in iavnosl in hkrati poudarjamo, da 6tno sprejeli predlog soglasno in da bomo v borbi za njegovo uzakonitev vztrajali do konca.
V Ljubljani, dne 23. oktobra 1937.
DSSF.
Gospodi finega
Zadnja beseda sodobne čevljarske tehnike so ti na rom šivani čevlji iz prvovrstnega materijala v črni in rjavi barvi z raznimi vzorci. Cena samo
Din 169*- in 199"
JI a***
Drobne novice
V 25 m globok vodnjak skočita
Žalostna smrt slaboumne ženske — Čudna usoda globokega vodniaka
Koledar
Torek, 26. oktobra: Evarist, papež; Bonaven-tura P. — Zadnji krajec ob 14,26, Hersche! napoveduje lepo vreme.
No vi grobovi ' *
-f- V Ljubljani je mirno V* Gospodu zaspala gospa Frančišku Š u š t e r š i č roj. Tesar. Pogreb blage gospe bo v sredo ob 2 iK>poldne. — Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljč!.
Osebne vesti
__ Diplomske izpite so v oklobnskem terminu na filozofski fakulteti v Ljubljani opravili )i-!e kandidalje 11 kcuididatinje: Braz Valter (germanska skupina); Dolenc Nada (germanska skupina); Frinkič Oskar (skupina za občo zgodovino); Hy!i-lik Ada (geografska skupina); Jauh Frančiška (geografska skupina); Juvan Klemen (germanska skupina); Kalan Otilija (germanska skupina); Ličen Vladimir ((praktično-kemijska skupina); Li-poglavšek Franc (biološka skupina); Oman Janez (pedagoška skupina); Pavšič Vladimir (skupina za nar. jezik in književnost); Pire Helena (germanska skupina); Pleterski Jakobina (skupina za nar. jezik in književnost); Pogačnik Lavrencija (germanska skupina); Seifert iTerta (germanska skupina); Slrašek Jožefina (matematična skupina); Tomšič Ivan (pedagoška skupina); Vidic Eleonora (germanska skupina).
Poročila sta se v nedeljo v Šl. 1'elru pri Novem mestu g. Adolf B e v c, mizarski mojster v Novem mestu, in gdč. Farii .lan če v a, hčerka uglednega posestnika i/, Lešniro. Obilo sreče!
Pravilno nego Kože I a m pokaže brezplačno v dneh :t. in /. novembra asistentka tllse BOiK, London. — — l'rijave v Porfumerlll „tenus", Ljubljana. —
Cene lioek preparatov znatno zniiane
Masaryk v spominih zdravnikov in njegovo razmerje do javnega zdravstva in telesne v/goje.
Osrednja Enota češkoslovaških zdravnikov v Pragi ie 14. oktobra 1937 sklenila v spomin ua prezidenta Osvoboditelja T. O. Masaryka izdati knjigo zgornje vsebine. K sodelovanju so pozvani vsi zdravniki. s katerimi je ob raznih dobah svojega živ ljenja prišel v ožje stike rajni prezident Osvoboditelj. To so zdravniki, osebni prijatelji, sodelavci, sobojevniki in zdraveči zdravniki visokega Pokojnika. Osrednja E. C. Z. je pozvala za prispevke dr. Boučeka. dr. Breskega. dr. Borovskega, dr. Fischer-ja, dr. Loustko, dr. Ciirso. dr. I laeringa, dr. Ilaleka. prof. Horbaczevvskega. dr. lirubega. pro. llitieka. prof. Jiraseka. dr. Kalalovo in dr. Kraiczovo, dr. Laugerja ,dr. Macoureka, dr. Maixnerja, dr. Ma-leka. dr. Panyreka, dr. Pelca, prof. Pelnara, prof. Prochasko, dr. Rašo, dr. Reichela. dr. Rochača, dr. Skacileka. dr. Tureka. dr. prof. Webera in prof. VVeignerja. Pozvan pa je tudi doc. dr. Ivan Matko v Ljubljani, ki je leta 1921 tri mesece vršil zdravniško 6lužbo na Hradčanih ob postelji težko bol-jicga prezidenta Osvoboditelja. Razen navedenih zdravnikov sodelujejo pri sestavi gornje knjige še zdravniki, bivši ministri javnega zdravja in telesne vzgoje; dr. Prochaska, dr. Schieszel. dr. Spina, dr. Šramek, tir. Šrobar, dr Tisa. dr. Tučny in dr. Vr-benskv, kakor tudi zdravniki jiredstavitelji Češkoslovaškega Rdečega križa: dr. Haering, dr. Schulz in dr. Schmakal. Naloga predmetne knjige je seznaniti javnost z raznimi Karakterističnimi spomini zdravnikov na svojega največjega sovrstnika in 7 odnosi, ki so rajnega T. O. Masarvka vezali z javnim zdravstvom, telesno vzgojo in sploh z zdravništvom.
Samoproilaja za Ljuullano; Franc Uolob
,,	za Mar,bor: Pmter tu Lcnard
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 23. t. m. je objavljen »Ukaz kraljevskih namestnikov o zaključitvi rednega zasedanja narodne skupščine in otvoritvi novega rednega zasedanja-, dalje »Ukaz kraljevskih namestnikov o zaključitvi rednega zasedanja senata in otvoritvi novega rednega zasedanja«, Uredba o izrednem cestnem prispevku za ukoriščanje državnih in nedržavnih cest , »Uredba o prekinitvi postopka po monopolskili in trošarinskih kaznivih dejanjih«, »Navodilo za izdatije zdravniških potrdil uradnikom«, »Odločba o podaljšavi roka za polaganje sirotinskega denarja«, Odločba ministrskega -iveta o prepovedi uvoza v kraljevino Jugoslavijo in provoza čez njeno ozeml;e za žive in ubite zajce in kunce, njih kože in kakšrnekoli njih dele« in
Odločba o delitvi davčne uprave Ljubljana-mesto«.
— Pri ljudeh, ki iib pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito či-čenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek.
I!eg. po min. soe. pol. In nar. zdr. S-br. 15.183, 23. V. 63.
—	V mladih dneh«. Zbirka 20 štajerskih narodnih pesmi za mešani in moški zbor. izdala Breda Šček. Za vse zbore na vasi. ki ljubijo preprosto narodno pesem, je te dni izdala znana skladateljica Breda Šček le|>o novo zbirko, ki obsega dvajset štajerskih narodnih, postavljenih za moški in me-Jnni zbor. Golovo bo fante razveselilo, da ie v zbirki samo zdravlc sedem ki bodo dobro došlc v jesenskem ča6U — med njimi so one lejie: Rib cam dobro gre;-. Ohcet v Kani Galileji«, »Zahvalimo Boga«. ^Preljubi svet Urban-. Razen teli
l>esmi je nekoliko fantovskih (šl. 8. 11. 15. 17. 20). par je lirskih, par otožnih (ena o 6iroli in mačehi — začelne besede tc |->esnii je skladateljica uj>ora-bila za naslov pričujoče zbirke —■ druga mrtvemu bratu na grob). »Eno rožo ljubim« je ponarodela jiesein (gotovo iz Slomškove dobe), dočim je »Deklica in morje« najbrž umelnega izvora (morda od Lisinskega). Vmes je groteska o žnidarjih in polžu. Zbirka se odlikuje po tem, da je napisano pri vsaki pesmi vse besedilo do zadnje kitice. Glasovi so postavljeni v normalnem obsegu zelo preprosto in brez težav; kadar en glas posnema drugega, so posnemanja čisto enostavna in zamišljena v narodnem duhu. Golovo se bodo nekatere pestili (šl. 9. 13. 17.) še [-»osebno priljubile zaradi tega, ker 6e pri njih naravnost |)Ozna, da so se rodile iz 6ame harmonike — priljubljenega narodnega inštrumenta. Zbirka 6e dobi pri skladateljici v Ločah pri Polj-čanah.	#
—	Tihotapstvo s tobakom. Te dni sla preglednik finančne kontrole Colič Ivan iz Dcv. Mar. v Polju in |X>di>regIednik Velnar Martin iz št. Vida, ki se 6edaj nahajata pri kontroli trgatve tobaka v primorski banovini zaplenila 173 kg finega liercc-govinskega lobaka v lislju, ki je bil namenjen za tihotapske svrhe.
—	Prvi vtis jc trajen — la zavisi od Izgleda Vaših zob. Samo negovani zobje Vas narede simpatične, satlio čist dali vas napravi v družbi prijetnega. Vi se za nego Vaših ust in zob ne morete odreči ODOLU L «3. ODOL L S) ima ugoden dvostranski učinek: on daje čist dali in desinfi-cira obenem usta in zobe. ODOL L 83 je antiseptičen in baktericiden.
—	Tečaj za italijanščino (začetuiški) se otvori na trgovskem učilišču Christofov učni zavod«. Ljubljana. Domobranska 15. Pojasnila in prijave vsak čas.
—	Pouk knjigovodstva, korespondence, pisarniških del, stenografije itd.: Večerni tečaji na trgovskem učilišču -Christofov učni zavod.« Ljubljana, Domobranska 15. Pojasnila in prijave dnevno, tudi zvečer do 8.
—	Pouk nemščine (začetuiški večerni tečaj). Pojasnila in prijave: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15.
Lmbliana
dne 2(5. oktobra 1937.
Gledališče
Drama: Začetek ob 20.: Torek, 26. oktobra: Zaprto. Sreda, 27. oktobra: »Beraška opera«. Red A. Četrtek, 28. oktobra: »Viničarji«. Red Četrtek.
Opera: Torek, 26. oktobra: »La Boheme«. Bed R. Sreda, 27. oktobra: »Amaconke«. Red Sreda. Četrtek, 28. oktobra: »Prodana nevesta«. Slavnostna predstava v proslavo češkoslovaškega državnega praznika. Izven.
Prireditve in zabave
»Ljubljanski godalni kvartet« konccrtira dne 5. novembra v frančiškanski dvorani.
Predavanja
»BioloSki temelj nacionalnega socializma« je
naslov predavanja g. primarija dr. A. Zalokarja, s katerim začenja Prirodoslovno društvo svojo letošnjo predavateljsko sezono. Predavanje bo v torek točno ob 20. v mali filharmonični dvorani (kino Matica). Vstopnina 6, 4 in 2 din.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani bo priredila na svojem VIII. prosvetnem večeru v torek, 26 t. m. ob 8. zvečer skioptično predavanje »Cerkve na Kranjskem«. Predava gospod msgr. Viktor Steska. Predprodaja sedežev po 3, stojišč po 2 din v pisarni >Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani imajo običajen popust Vsi vljudno vabljeni!
Sestanki
Krščansko žensko društvo vabi članice in so-mišljenice na redni letni občni zbor, ki ho v sredo, 27. t. tn., ob pol 5 popoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5. Pridite, da čujete poročilo o delovanju v minulem jioslovnem letu ter da sc navdušimo za nadaljnje skupno delo.
Dekliški krožek prosvete Ljubijana-inesto ima drevi točno ob S dekliški sestanek v frančiškanskem kolegiju v Bunardinovi sobi. Vhod tam kakor v dvorano. Tovarišice kakor tudi novinke prijazno vabljene.
Dekliški krožek Prosvetnega društva Trnovo
obvešča vse sestre članice, da bo predaval drevi na sestanku g. dr. B Magajna o pomenu in |>o-jrobi športa za ženo. Pridite točno 0I1 20 polnoštevilno!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Mcstc.
Za obleke, bluze
ANGLEŠKA VOLNA
Kroji, vzorci brezplačno.
Toni .lager. Kongresni trg t, Ljubljana
1 Konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani
priredi letos v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika namesto običajne reccpcijc slavnostno predstavo v Opernem gledališču, dne 28. oktobra točno ob 20. Častne vstopnice so na razpolago prijateljem Češkoslovaške republike in češkoslovaškim državljanom na čsl. konzulatu, Erjavčeva 21, najkasneje do 12. ure 27. oktobra. Posebna vabila bodo prejeli samo predstavniki oblasti in korpo-racij.
I Združenje jugoslovenskih inžcujerjev iu arhitektov — sekcija Ljubljana vabi člane k ogledu gradbenih del na modernizirani državni cesli v odseku od šl. Vida nad Ljubljano do Jeperce, ki bo v sredo, 27. oktobra. Udeleženci naj so zberejo do pol 15 pri končnem postajališču cestne železnice v si. Vidu. odkoder bo skupen odhod k cestnim zgradbam.
Srajce, kravate. Kurničnik, nebotičnik.
I Društvo absolventov državnih trgovskih šol v
Ljubljani. Vabimo zopet k običajnemu članskemu sestanku v zvezi s predavanjem, ki sc vrši dne 28. oktobra 1. 1., t. i. v četrtek ob 8 zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Z nadvse zanimivim in poučnim predavanjem O 20. oktobru 1918« nam bo priznani strokovnjak g. docent dr. Ffan Zvvitter orisal gos|iodarske prilike ob razsulu Avetro-ogrske monarhije. — Po predavanju sledi tudi zabavni kotiček.
1 Večerni trgovski tečaj: Sprejme se še nekaj slušaleljev. Christofov učni zavod. Ljubljana, Do mobratiska 15.
1 Tvrdka Oroslav Dolcnec. Ljubljana. \X'olfova ul. 10. je pripravila za praznik Vseh svetnikov prvovrefne nagrobne sveče v izbranih barvali in oblikah.
Iz Slovenske Bistrice nam poročajo o žalostnem dogodku, ki se je odigral v Brinju pri Slovenski Bistrici. Včeraj zjutraj je oskrbnik Vro-macherjevega posestva v Brinju opazil zraven 25 mel rov globokega vodnjaka, ki leži na hribu, tujo ženske čevlje, ('ogledal je v vodnjak ter jo prestrašen opazij na vodi nekaj temnega. Poklical je domače in sosede, prinesli so močne vrvi in eden od njih se je spustil v globino. Dognal je, da je lemen predmet, ki ga je bilo videti z vrha, truplo utopljene ženske. Privezal je truplo nit vrv ter so utopljenko jiotegnili iz vodnjaka.
1 Roparski napad ua Mirju. Pri nekem slavbin-skem podjelju v Ljubljani jc tislužben 29 letni Bosanec Šerif šabič, ki je prijavil policiji, da je bil v sobolo zvečer brutalno napaden in da je bil nanj pripravljen roparski napad. Šerif, ki je doma iz pri nas znanega Cazina v Bosni, je nočni čuvaj pri stavbi Ivana Rozmana na Mirju, stanuje pa v delavski baraki, ki je začasno zgrajena. Ko je Šerif spal v svoji baraki, je nekdo vdrl v barako, tedaj pa se je Šerif zbudil in zaklical: »Kdo je'h; Neznanec ga je udaril z železno palico po desnem licu ter 11111 povzročil nenevarno, vendar pa bridko rano, nakar je napadalec pobegnil. Šerif misli, da ga je hotel kdo od njegovih rojakov bosanskih delavccv oropali, ker je imel pri sebi 1800 din svojega prihranka. druge priče, ki .so bile zaslišane na policiji, jia mislijo, da sc je bolel kdo od daljenih delavccv nad šerirotn maščevati, ker je Šerif j>rav neusmiljeno in proslaško psoval delavcem maler in Boga.
Mariborske W6gererjeve hrenovke
dnevno s veže dobite v delikatesi J^^^^m
JANC - Židovska m
Spoznali so v njem 40 letno Marijo Pušnik iz Brinja. Pred tremi tedni se ji je omračil um, pa je izvršila samomor s skokom v vodnjak.
Ta vodnjak ima sploh zanimivo in usodno zgodovino. Pred 20 leti je skočila vanj neka vzgojiteljica ter jo v njegovi globini našla žalostno smrt. Pred 120 leti, za časa vladanja takratnega avstrijskega cesarja Franca I. pa jc služil vodnjak kot skrivališče ponarejenih srebrnikov, katere so vanj spuščali ponarejevalci ter jih tako skrivali pred varnostnimi organi, ki so jim bili za pelami.
ni Roditeljski sestanek bo jutri, v sredo, ob 1« v delavnici II. drž. dekliške ljudske šole. Predaval bo dr. Vladimir Brezovnik o izkrivljenih hrbtenicah, o preprečenju in zdravljenju. Starši pridite!
111 Beli fazan. Krasnega fazana je ustrelil znani lovec in trgovec g. Capf iz Slov. Bistrice. Redko lovsko trofejo je dal v delo mariborskemu nagačevalcu g. Francu Walnerju.
m SSK Maraton. Zaradi predvidene nogometne tekme med lahkoatleti Maratona in Rapidu ter zaradi nameravanega juniorskega dvoboja so pozivajo lahkoatleti na sestanek drevi ob 19 v telovadnico v Cankarjevi ulici.
Gledališče
Torek, 26. oktobra, ob 20: Sodnik Zalamejski .
Red B. Sreda, 27. oktobra: zaprto. Četrtek, 28. oktobra, ob 20: »Bela bolezen... Za proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Red D.
Celje
1 Zločin 1111 Ljubljanskem polju. V sobolo zvečer je prišlo v Ljubljano neko skromno, toda duševno omejeno dekle. Padlo je v roko dvema brez-jioselnima delavcema, ki pa sta premogla nekaj drobiža. Oba fautalina sta dekle upijanila ter sta ga odvedla k Savi, kjer sta storila silo. Dekle je objokano prišlo nazaj v isto gostilno, kjer se je poprej opijanilo ter povedalo svojo nesrečo. Policija jc za ta zločin hitro zvedela ter je v noči na včeraj oba nesranineža aretirala.
I Nemška stenografija se poučuje na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Pojasnila in prijave V6ak dan.
Maribor
111 Blagoslovitev palače »Ljudske samopomoči«. Za 10 letnico svojega obstoja si je mariborska •-Ljudska samopomoč;: zgradila na Aleksandrovi cesti, nasproti postaje, svojo lastno palačo, ki je bila v soboto popoldne blagoslovljena. K blago-slovitveni slovesnosti so se poleg upravnega in nadzornega odbora zbrali še jiredstavniki oblasti, med njimi okrajni načelnik dr. Šiška, podžupan Fr. Žcbot in predstojnik mestne policije dr. Trstc-njak. Cerkvene obrede je opravil župnik p. Va-lerijan Landergott, nakar je bila jubilejna seja.
m Železničarji se organizirajo. V soboto zvečer je bil v prostorih bivšega kina Aj)olo občni zbor mariborskega poverjeništva Kluba železničarjev JRZ. Zbor je vodil zaslužni organizator mariborskih železničarjev g. NVurzingcr, od upravnega odbora iz Ljubljane sla prispela g. P. Ma-šič in V. Cimperman, mariborsko krajevno organizacijo .JRZ pa sla zastopala župan dr. A. Juvan 111 podžupan Fr. Žebot. O klubovi organizaciji je poročal g. Mašič, o perečih vprašanjih žclezni-čarskega stanu pa g. Wurzinger. Izvoljen je bil odbor poverjeništva s predsednikom g. \Vurzi11-gerjem na čelu.
111 Sklepi Jpuvčcvc pevske župc. V nedeljo je bil v Mariboru občni zbor Ipavčeve pevske župe, katerega so se udeležili delegati 12 včlanjenih pevskih društev, večje število pevcev in vsi člani starega upravnega odbora. Vodil je občni zbor predsednik prof. Vasilij Mirk, jioleg njega so še poročali tajnik Gračner, blagajnik Lukša, arhivarka Rozmanova in zborovodja Horvat. V župi jc včlanjenih 23 društev. Napravljeni so bili nekateri važni sklepi: za pospeševanje petja naj sc ustanove v okviru žup posebna pevska okrožja; ustanovi se posebno društveno glasilo, ki naj ga izdajata llubadova in Ipavčeva župa skupno, (ilasilo naj bo dostopno vsem pevcem. Za društva so bodo izdajale skladbe; kongres pevske zveze naj sklene pavšaliranje avtorskih dajatev in njihovo postopno razselitev na posamezna pevska območju; doseže naj se zopet uporuba šolskih prostorov za vaje pevskih društev, kar je ministrstvo nedavno prepovedalo; na prošnjo kulturnih in drugih organizacij smejo pevska društva nastopati na njihovih prireditvah samo po pristanku Ipavčeve župe. Ob zaključku zborovanja jc bil izvoljen nov odbor. Predsednik jc prof. Vasilij Mirk, podpredsednik Marzin Dru-govič iz Celju, tajnik Matija Trstenjak, blagajnik Vinko Živko, arhivar Anton Jagodic, zborovodji Albin Horvat in Janez Gašparič; člani oprave šeruga Vinko iz Ptuja, prof, Bizjak Alojz in Valič Ivan; člani nadzorstva so Mordej Franc, Volavšek Franc iu Kovačio Ivan.
M. Bauerle
Prva mariborska prodajalna in izposojevalnica klavirjev Gosposka 56. priredi oktobrsko ugodnost. Vsi v tem mesecu na posodo vzeti klavirji preidejo v last izpo sojcvalcev, kadar doseže plačana najemnina višino cene Prost ogled. Najemnina 80-150 din mesečno.
1' o h i f i t e . dokler traja zaloga!
111 V visoki starosti 83 let jc umrl v Vrtni ulici 8 upokojeni železniški strojevodja g. Jožef .Drofenik. Plemenitega in blagega pokojnika, za katerim žalujejo poleg sorodstva njegovi številni znanci in prijatelji, bodo pokopali v sredo popoldne na studeuškem pokopališču. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše Iskreno sožalje.
111 Veliko gasilsko vajo so imeli v nedeljo popoldne gasilci v Studencih. Nastopili so trije gasilski avtomobili in dve turbinki na objektih g. Spureju, navzoči pa so bili zastopniki obeli gasilskih zup Maribor mesto in Maribor desni breg. Po končani vaji so bili odlikovani zaslužni slu-deniški gasilci, in sicer so prejeli častni član Franc Kaiser odlikovanje za 40letno delo v četi predsednik Alojz Kaloh za 30 letno, za 15 letno delovanje pa poveljnik Majhenič Ludvik, pod-poveljnik Kirbiš Karel, člani Komisar Alojz, Pez-diček Pavel, Pregl Alojz, Pezdiček Avgust, Letnik Peter, Lešnik Avgust, Sorec Franc in Kolar Franc. Za 10 letno delo so bili odlikovani: Lešnik Maks, Pustu k Franc, Vehovec Ivan in Gcjer Franc.
cSkupna pevska vaja Celjskega zvona bo drevi
ob 8 v Domu v Samostanski ulici. Pridite točno in sigurno!
c Mestna občina celjska razpisuje dobavo 20 volnenih odej za Mestno zavetišče. Morebitna pojasnila se dobe na poglavarstvu.
c Cercle francais v Celju sporoča, da se redno vršijo tečaji francoskega jezika in sicer nadaljevalni ali konverzacijski tečaj vsak ponedeljek in četrtek ob 18.15, začetni tečaj ob torkih in petkih ob isti uri v lokalu francoskega krožka v Narodnem domu ,kjer se še vedno sprejemajo prijave. Knjižnica je odprta vsako sredo od četrt na 7 do pol 8.
c Združenje rezervnih oficirjev. V petek 29, t. m. bo ob 6 zvečer obvezno predavanje za aktivno in rezervne oficirje. Udeležba je strogo obvezna, izvzemši onih, ki 60 službeno nujno zadržani.
c Taks Janez podlegel poškodbam. V sobolo smo poročali, da se je blizu Poljčan pripetila huda nesreča. Ponesrečenec Taks Janez, 23 letni vojak, doma iz Šmarja pri Jelšah, se je peljal iz Kragu-jevca domov na dopust. Domneva 6e, da je prespal svojo izhodno postajo Grobclno in nato v hipni zmedenosti skočil iz vlaka. Možno je tudi, da jc po neprevidnosti padel. Pri skoku si je razbil lobanjo in obležal na tračnicah. Na srečo je prišel mimo neki gospod in ga potegnil e tračnic, sicer bi vlak, ki je kmalu vozil za ljubljančanom, reveža popolnoma pregazil. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico; včeraj dopoldne pa je podlegel poškodbam. Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno sožalje!
c Sestanek Fantovskega odseka bo . jutri ob 8 zvečer v mali dvorani v Domu. Sestanek je za vse člane obvezen!
c Zgubila se je zlata ura v Gledališki ulici od okrajnega načelstva do Mestnega gledališča. Poštenega najditelja prosimo, da jo proti dobri nagradi prinese v podružnico »Slovenca« v Celju.
99 Evangeljnik"
v celjskem gledališču
V petek, dne 22. oklobra, je gostovala ob otvoritvi nove gledališke sezone v Celju 1937-1938 ljubljanska opera z znamenito oj>ero »Evangeljnik-:. Delo samo je velika umetnina. Z njim je pisatelj m skladatelj dosegel to, kar je za vsako umetnino potrebno, namreč, da pisatelj zbliža igralce in poslušalce tako, da vsi notranjo enako doživljajo. Glasba samu je tako lepa, tako blagoglasna, da so poslušalci doživeli v duši mir in tisto milino, ki jo doživi le tisti, ki jc prestal mnoge krivice in preganjanja. »Blagor njim, ki trpe krivico — ker njihov jc nebeški raj-', — lo je bila vodilna misel celo opere. Glasba sama izraza bol in notranjo srečo lepo in ubrano. Avlor nas v svojem izražanju no muči preveč z disonancami, ampak z lepo zvenečimi akordi.
Pri podeljevanju vlog je imela ljubljanska opera zelo srečno roko. Vloga Friderika Englc jc bila dana g. Juliju Betcttu, ki jc s svojim strogim in močnim basom odlično rešil svojo nalogo. Odlikujejo ga ne samo odličen glas, ninpak tudi pravilne igralske geste. Vloga njegove nečakinje in varovanke Marte je bila dana g. J. Ribičevi, ki je s svojim zvonkim glasom nad vse lopo predočila mlado, zaljubljeno deklico, ki zaradi svojega ljubljenca Matijo Freundhoferja doživlja velike duševno boje. Vloga Magdalene, Martine prijateljice, jc bila izročena g. Golobovi, ki je s svojo arijo poslušalec tako očarala, da so dejanje prekinili z velikim aplavzom. Ljubosumnega nadučitelja Joan. Freundhoferja jc odlično rešil g. Vckoslav Janko, ki jo z oblikovanjem svojega temnega in močnega baritona dal čutiti bahavost in podlost, nazadnje pa vdano skesanost. Glavna vloga Matije Freundhoferja, učiteljevega mlajšega brata, jioznejc evangeljnika, jo bila podana g. J. Gostiču. Njemu 6e zelo pozna glasovno šolanje v inozemstvu. Njegov glas jo zelo prijeten. ki se od »g« pa do tenorskega »h« izlije v milo melodijo. Svojo vlogo je tako ganljivo in prisrčno igral, da so vsi poslušalci z njim čutili preganjanje in krivico, pa tudi ono milino, kl jo občutimo, ko odpuščamo svojim največjim sovražnikom. Tudi manjše vloge so bilo zelo posrečene. Go-spod PeČek j o v vlogi Ksavcra Kozobrada, krojaču, zel |>resrčen smeli.
Ojiero je režiral naš najboljši režiser g. profesor O. Sest, dirigiral pa g. N. Štritof, ki nam je žc znan kot najboljši dirigent najtežjih oper. On sam se Je v lo delo tako vživel, da ni mogel pri dirigiranju prikrivati svojega notranjega doživljanja, groze in miline. Vsa čast ljubljanski operi, ki uprizarja tako plemenita dela.
Zvedeli smo, da namerava ljubljanska opera uprizoriti v Celju še opero »Evgenij Onjegin ., ki ga jc napisal ruski pieatel| in pesnik Puškin. Glasbo za to delo je priredil veliki skladatelj Čajkovsklj. Upamo, da bo za to umetniško delo vladalo prav tako zanimanje, kakor je bilo v petek za »Evangelj-mka«.
Sadjarski dnevi v Mariboru
Nadaljevanje in zaključek sadjarskega kongresa. Ogromen uaval na razstavo. — Posvetovanja sadnih izvoznikov.
Maribor, 25. oktobra.
Danes se nadaljuje vsedržavni sadjarski kongres, ki se je začel včeraj. Zaradi dolgotrajnih in izčrpnih referatov so so včerajšnje konference zavlekle do večera s kratkim opoldanskim odmorom, so ga udeleženci kongresa izrabili za kosilo ter za izlete z avtobusom v okoliško vzorne sadovnjake. Nekatere skupine so si ogledalo vinarsko in sadjarsko šolo. Danes dopoldne ob 9 se je nadaljevanje kongresa zopet pričelo. Referati so trajali dopoldne in popoldne, vsakemu referatu jo sledila zanimiva strokovna debata, ki ie vprašanje vsestransko razsvetlila. Iz referatov iu debat se je videlo, da bo letošnji vsedržavni kongres zelo plodonosen ter nam bo prinesel važno smernice, po katerih se bo naše sadjarstvo razvijalo v boljšo bodočnost.
Na dnevnem redu današnje konference so bili referati: 1. Preorientacija obstoječih banovinskih drevesnic in usposobljenje osebja v smeri praktičnega sadjarstva«, referiral jc inšpektor ministrstva za kmetijstvo Milutin Niketič; 2. Vprašanje kolobarjenja v drevesnicah«, poročala sla referent kmetijskega oddelka donavske banovine Stevan Lukič in referent poljedelskega oddelka drinske banovine Franc Mežan; 3. Možnost in organizacija sadjastva na banovinskih kmetijskih ustanovah«, referiral jc viš. svet. kmet. oddelka savske banovine Milan Marsič; 4. Kratko zgodovino slovenskega sadjarstva« je podal učitelj kmet. šole v Št. Jurju Franc Vardjan; .".Drevesnice v Sloveniji, sedanje stanje in njihov pomen za napredek sadjarstva«, poročal je drevesničar
Ivan Dolinšek iz Kamnicc. Ob zaključku referatov je bila sklenjena resoluciju, ki jo bomo prihodnjič objavili.
Sadjarska razstava je v ospredju zanimanja ter je obisk ves dan nadvse razveseljiv. Včeraj je bil na razstavo naravnost rekorden naval. — Okrog 7000 ljudi je bilo na razstavišču. Takega uspeha pač ni imela dosedaj šo nobena naša gospodarska prireditev. Nedeljeno priznanje in občudovanje, ki ga razstava pri obiskovalcih žanje, je prirediteljem in organizatorjem razstave največje in najlepše zadoščenje.
Sadjarska razstava in prihod številnih funkcionarjev iz ministrstev je razgibal tudi naše sadne izvozničarje. V soboto popoldne so imeli v kolodvorski restavraciji sejo, kateri sta prisostvovala tudi direktor Prizada dr. Ciril Nemec in šef sadjarskega odseka v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine inž. Milosav Samurovič. Sadni eks-porterji so jima obrazložili težek položaj, v katerem se nahajajo, ko imajo v svojih skladiščih okrog 160 vagonov jabolk, ne morejo pa tega sadja izvoziti, ker je cena v Nemčiji prenizka, drugam pa ni izvoza. Oba funkcionarja naših državnih izvoznih ustanov pa sta podala sadnim eksporterjem sliko položaja v inozemstvu ter sta jih opozorila na prizadevanje naše državno uprave, ki se trudi, da bi pomagala izvozničarjem z mednarodnimi dogovori. Opozorila sla jih, da bo Nemčija dala uvozno dovoljenje tudi drugim svojim tvrdkam, dočim je sedaj omejeno samo na 8 uvoznih veletrgovin. Usodno je, da je Nemčija v skrbi, da spravi v denar čim prej svoje sadje, dovolila razprodajo jugoslovanskega sadja šele po novem letu. V teku so pogajanja, da sc ta odredba v Nemči ji izpremeui.
Povišanje plač delavcev v resorju prometnega ministrskega sveta. Iz Belgrada poročajo, da je bilo na seji gospodarskofinančnega odbora ministrov sklenjeno zvišati mezde prometnemu osobju ministrstva za promet. Gre za povečanje plač mojstrom, kvalificiranim i nekvalificiranim delavcem.
Jugočeška. Jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d. Kranj je imela dne 22. oktobra 1937 svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Oton Detela. Čisti dobiček družbe za leto 1936 izkazuje nesek 4,827.03040 din, od katerega se je delni znesek 3, 200.000 din odkazal rezervnemu zakladu III., ostanek 1,627.030.40 din pa je bil stavljen na razpolago občnemu zboru. Občni zbor je sklenil, da se odkaže rednemu rezervnemu zakladu I., ostanek 1,527 030.40 din pa rezervnemu zakladu III., ki se na ta način poviša na vsoto 6 mi-lijonovw 113.999.15 din. — Na vprašanje delničarjev je uprava na občnem zboru pojasnila, da je Jugočeška v poslovnem letu 1936 med drugim izplačala sledeče zneske: na družbenem davku z do-kladami vred, na prometnem in luksuznem davku, na taksah, banovinskih davščinah, trošarini za porabo električnega toka in na službenskem davku 11,905.337.50 din, za pokojninsko zavarovanje 437 tisoč 348 din, na prispevkih za bolniško blagajno S84.110.50 din, na mezdah (kljub 5 tedenski stavki) 11,062.356.90 din, na uradniških plačah 2,188.727.75 dinarjev. To pojasnilo so delničarji vzeli z odobravanjem na znanje. Vsi predlogi uprave so bili sprejeti soglasno.
Konkurz je razglašen o imovini tvrdke Edison Iiell Penkala, d. d., Zagreb. Prvi zbor upnikov je dno 30. novembra, prijaviti jc terjatve do 16. decembra 1937.
Tečaj za avtogeno varenje v Ljubljani. — Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI priredi v Ljubljani konec novembra t. 1. tečaj za avtogeno varenje, ki bo trajal 13 dni. Namenjen bo predvsem varilcem, ki 60 žc izvežbani, da 6e v tej stroki še izpopolnijo. Praktične vežbe in predavanja ob spremljevanju slik v filmu in diapozitivih bodo cel dan. — V primeru pa, da bi interesenti želeli začetniški tečaj, jim bo zavod ustregel in ga priredil namesto dopolnilnega. Za nabavne stroške varilnega materiala se bo pobirala odgovarjajoča odškodnina, — Vabimo mojstre in pomočnike kovinarske stroke, ki bi želeli obiskovati tečaj, da se prijavijo s točnim naslovom pismeno na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Navedejo naj, ali žele posečati dopolnilni ali začetniški tečaj.
Zveza srbskih kmetijskih zadrug v Novem Sadu je povečala lani število svojih članic od 402 na 412. Od tega je 316 kreditnih in 41 nabavno-prodajnih. Največ ima zveza članic nu področju donavske banovine, in sicer 379, nato v savski banovini 27 itd. Zveza je lani od članic prevzela 27.182.65 metr. stota raznih proizvodov za 3.94 milij. dinarjev. Izvozila je zveza 222.5 vagonov živine za 13.94 milij. dinarjev. Kakor je znano, je lani zveza dobila od
države brezobrestno posojilo v znesku 5 milijonov dinarjev za 10 let. Zveza je lani tudi dobila odlog plačil. Lastna sredstva zvezo so znašala na koncu leta 1930 «.4, posojila 13.56, poleg 4.2 milij. novih posojil, krediti zadrugam so dosegli 22.5 (26.2) milijonov din.
Naša trgovina z Avstrijo. Po avstrijskih uradnih podatkih je znašal v prvih 9 mesecih t. 1. naš izvoz v Avstrijo 82.9 (lani v 9 mesecih 51.7) milij. šilingov, dočim je avstrijski izvoz k nam znašal 47.9 (34.8) milij. šilingov. Ves avstrijski uvoz je znašal 1.063.3 (884,8), avstrijski izvoz pa 889.4 (689.4) milij. šiligov.
Avstrijskoitalijanska pogajanja. Že dalj časa so sc pripravljala trgovinska pogajanja med Italijo in Avstrijo. Sedaj poročajo z Dunaja, so se ta pogajanja začno dne 5. novembra 1937 in bo odpotovala v Rim 6 članska delegacija pod vodstvom ministra dr. Schlillerja. Pogajanja bodo zelo obsežna, ker bodo razpravljali o vseh vprašanjih trgovinskega prometa med obema državama in bodo posebno važna tudi za jiašo državo.
Borza
Dne 25. oktobra 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 8.79 do 8.89, v Zagrebu na 8.775—8.875, v Belgradu na 8.79—8.89.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.435 do 30.135, v Belgradu 29.50—30.30.
Italijanske lire so nudili v Belgradu po 1.84.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.80 do 14. nadalje so beležili za sredo novembra 13.67 do 13.87, za konec novembra 13.65—13.85, za sredo decembra 13.58—13.78, za konec decembra 13.00 do 13.80, za sredo januarja 1938 13.54—13.74, za konec januarja 1938 13.70 blago.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,693.900 din, v Belgradu 2,.300.000 din. Efektni promel je dosegel v Belgradu 950.000 din.
Ljubljana — tečaji s p r i ni o m.
Amsterdam 100 h gold..... 2392.67—2407.26
Berlin 100 mark...... 1736.03—1749.91
Bruselj 100 belg....... 729.19— 734.26
Curih 100 frankov...... 996 45—1003 52
London 1 funt.......213.81— 215.86
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4292.25—4328 57
Pariz 100 frankov...... 146.11— 147.55
Praga 100 kron....... 151.33— 152.43
Trst 100 lir....... 226.75— 229.83
Curih: Belgrad 10.—, Pariz 14.665, London 21.4775, Newyork 433.75, Bruselj 73.175. Milan 22.83. Amsterdam 239.85, Berlin 174.30, Dunaj 80.30 (81.80), Stockholm 110.75, Kopenhagen 95.87, Praga 15.19 (13.60), Varšava 82, Budimpešta 86.25,
Ua&e
Alene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsing-l'ors 9.4975, Buciios Airea 129.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 1% invesl. posojilo 94—97, agrarji 53.50—51.50, vojna škoda promptna 117—418, begi. obveznice 77.50—78.50, \% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 94—95. 7% Blerovo posojilo 85 do 85.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100-100.75, Trboveljska 220—230.
Zagrolt. Državni papirji: 1% invesl. posojilo 94 denar, agrarji 52.50—54, vojna škoda promtna 416.50—117, begluško obvoznice 77.50 denar, dalm. agrarji 75.50 denar, 4% sev. agrarji 52.50 denar, 8% Blerovo posojilo 93.50—94, 7% Blerovo posojilo 85—86 (85, 86), 1% posojilo Drž. hip. banke 100.75 blago. — Delnice: Narodna banka 7100 denar, Priv. agrarna banka 21),S denar, Trboveljska 220—240, Gutmann 50—54, Tov. sladkorja Bečkerek 650 bi., Osij. slad k. lov. 180 denar, Dubrovafka 430—485 (440), Jadranska plovba 435 blago, Oceania 275 denar.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 53 denar, vojna škoda promptna 418.50 denar (418.50), za koneo decembra 417—418 (417.40), begluško obveznice 73—73.75 (drobni komadi), dalm. agrarji 76.25-76.50 (76.25), 4% sev. agrarji 54.25—54.75 (54.25), 8% Blerovo ]x>sojilo 94—95, 7% Blerovo posojilo 85.50—8(3 (86, 85.50), 1% posojilo Drž. l;ip. banke 100.25 - 101. — Dclnice: Narodna banka 7500—7600 (7550). Priv. agrarna banka 210 denar (214).
Dunaj. Začetek tega tedna je bil v znamenju neposebnega razpoloženja in slabše tendence. V kulisi so bili začetni tečaji pod včerajšnjimi in tudi končni tečaji so bili nižji razen za Alpine, ki se je obdržala na višini prejšnjo sobote. V zagradi so popustili skoro vsi papirji razen nckalerili izjem, v nekoliko večji meri beležijo izgubo kovinski papirji. Posli so se gibali v ozkih mejah. Beležili eo (v oklepajih sobotni tečaji): Donavsko-snvsko-ja-iIranska 61.65 (61.85); delnice: Credilnnstalt-Bankverein 261 (264), Narodna banka 162.50 (163), Sleg 26.40 (20.75), Siemens-Schuckert 143, Steweng
28.50 ( 28.95), Magnesit 86 (87.50), Trboveljska 26.25 (26.80), Alpine 43.95 (43.95), Berg-Hutten 542 (555), Stcyr-Daimler-Puch 227 (228), Scmperit 79.05 (80).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bč. 78-79 kg 175—177; srem. 77-78 kg 174—176; slav. 77-78 ltg 175—177: ban. 78-79 Kg 178—179; bač. ladja Tisa 78-79 kg 180—182; bč. ladja Begnj 17—181. — Oves bč, srem., slav. 128—128. — liž bč. 164—166. — M o k a bč., ban. Og. Ogg 267.5—277.5, 247.5—257.5, 227 5 do 237.5, 207.5—217.5, 167.5—177.5, šl. 8 neizreni., srem., slav. Og, Ogg 265—275, 245—255, 225—235, 205—215, 165—175, št. 8 neizprem. — Tendenc« slaba. Promet srednji.
Živina
Sejem v Celju 21. oktobra: vola sta bila prignana 2, prodan 1 (cena 5.50—6 din), krav je bilo prignanih 71, prodanih 22 (cena 3.75—5 din), teli« jc bilo prignanih 7, prodane 3 (cena 5.50—6).
Cene kmetijskih pridelkov v Ptuju 23. oktobra: govedina I. vrste prednji del 10 din za kg, zadnji dol 12 din; II. vrsle prednji del 8 din, zadnji del 10 din; teletina zadnji del 12 din, prednji del 9 din; svinjina domačih oziroma hrvaških prašičev Speharjev od 5 do 10 din; slanina, sveža, domača od 13—14 din, hrvaška 14 din, prekajena IS do 20 din; sladko mleko liler 1.50 din, jajca 10 kom. 10 din, moka črna 3 din, bela 3.75 din, fižol 2—3 din kg, leča 10—11 din, krompir 0.60—0.75 din, seno sladko 0.35—0.40 din kg, slama prešana 0.30 din, ječmen 1.50 din.
Dunajski goveji sejem dne 25. oktobra. Prignanih jo bilo 686 volov, 484 bikov in 905 krav, skupno 2.075 glav, od tega iz Avstrije 1.795, iz inozemstva pa 280. Zaradi velike ponudbe posebno srednjcvrel-ne govedi so splošno cenc nazadovale. Le prvovrstni voli so obdržali cene preteklega tedna, dobri iu srednji so popustili za 3 groše, slabše vrsto pa celo za 3 do 5 grošev, dobre krave za 3 do 5, biki dobri za 2 do 3, srednji In slabi za 5 do 7 grošev. Cene so bile naslednje: voli 0.97—1.54, biki 0.88—1.13, krave 0.84—1.10, klavna živina 0.62—0.83 šil. za kilogram žive teže.
Kulturni obzornik
Dr. Dragaš: Tehnika in melodiha splošne nege bolnikov
Dr. Dragaš se je pri vodstvu zavoda za zaščito mater in otrok iu pri vzgoji zaščitnih sester in drugega osebja zavedel, kako potrebna bi bila knjiga, ki bi nazorno predočila vse kar je treba vedeli o negi bolnikov. Spisal je 176 strani obse-gajočo knjigo izpopolnjeno z nazornimi slikami in risbami. Poprej so bile bolniške in zaščitne sestre, bolničarji, bolničarke, pa tudi medicinci, ki se pripravljajo na klinično delo, prisiljeni brskati po raznih nedomačih knjigah in s težavo poiskati to, kar imajo sedaj zbrano v eni sami domači knjigi. V njej bodo našli navodila tehnične narave, v katerih se bodo lahko Izpopolnili za praktično delo v raznih zdravstvenih ustanovah; pa bo koristila tudi zavodom, internatom, ki Imajo svoje bolniške sobe. Rado bodo knjigo pre-čitale tudi inteligentnejše matere. Medicincem, ki stopijo v petem semestru lakoj na klinična tla in se morajo lakoj lotili kliničnega dela, bo koristilo, če to knjigo prečitajo, kar jim bo delo od vsega začetka olajšalo iu bodo lahko z mirnejšim srcem lakoj stopili v bolniške sobe.
Delo pripoveduje o snagi na splošno, o opremi bolniške sobe, ležišč, o tehniki prenašanja, oblačenja, snaženju, hranjenja bolnikov; o tem, kako bolnika povezujemo, merimo temperaturo, dihanje, pulz — o vlivili, kapljičnem klistirju. o izpiranju črevesn. želodca, oči, ušes, o katetrizi-ranju, inhalacijah, o sterilizaciji. Poroča o tehniki male kirurgije: o inciziji. raznih punkcijah, infuziji, intubaciji, traheotomiji; o preiskavah urina in krvi in iztrebkov; o hidroternplji: ovitkih, zavitkih ,obkladkih, kopelih; kako jo treba ravnati z gumijastimi predmeti; o tehniki nege bolnikov pri različnih, tudi infekcijskih boleznih; o ravnanju z zdravili, o načinu njihove uporabo in nji-
hovega zdravljenja; kako pripravljamo obliž, odstranjujemo kemične madeže, kako ravnamo s ki-sikovo bombo itd. Posebna poglavja je posvetil še negi dojencev in majhnih otrok, njihovi umetni ln naravni prehrani, kako izračunamo hranilne vrednosti in količine potrebne hrane. Dodal je vrslo praktičnih receptov za kuhanje hrane ter tabelo starosti, dolžine in leže po Pirquetu in Kornfeldu. V podrobnosti se spusli avtor lani, kjer smatra, tla bo to v prid tistim, katerim je knjiga namenjena. Tako so spusti v detajle n. pr. tam, kjer opisuje, kako je treba držati bolnika, zlasti otroka, med tem ko ga zdravnik preiskuje ali mu nudi pomoč, kar je ponazorjeno tudi z dobrimi slikami. Sicer obravnava snov v širokih, preprostih potezah in s tem olajša razumevanje. Omenjena knjiga je peta knjiga Knjižnice zavoda za zdravstveno zaščito mater in otrok, je velikega, šolskega formata, okusno vezana. Zmerna cena pa omogoča, da si jo bodo lahko nabavili tisti, ki jim je namenjena.	Dr. M.
Cas 1937/38 (šl. i — 2)
Izšla jo nova dvojna številka znanstveno revije Leonove družbe »čas«, ki ima v našem kulturnem življenju že lepo tradicijo, saj izhaja že 32 let s tem imenom, dasi je tudi že prej kot »Katoliški Obzornik« in »Rimski katolik« znsledovul isto miselnost in služil istemu cilju. Novi letnik otvarja urednik dr. Fabjan s spominsko besedo nadškofu dr. A. B. Jegliču, v kateri poudarja njegovo plemenito slrasl-nost, s katero je pobijal nagonsko slrasl v človeku in v vsem narodu ter podčrtal zlasti njegovo skladnost med načeli in življenjem: »najvišje vrednote v njem niso bile snmo abstraktna misel, temveč življenje; straslnosl, ki je prepričevala, kako zelo po Pavlovi besedi živi v njem Kristus«. Doc. dr. St. Gogala re5uje v članku »Življenje in vzgajanje« pedagoške probleme med vzgajanjem in praktičnimi posledicami vzgoje. Loči notranje psihološko vzgajanje ter oviro zunanjega sveln, ki preprečuje lo vzgojo po poštenem, osebnostno polnem človeku spreveati v življenje. Glavno pa se pisec bori proti pesimizmu vzgojiteljev, ki kvari vsak pozitiven rc-
Izultat ter kljub slabim izgledom na praktično uve-l javo vzgajanja terja brezpogojen optimizem v uspeh vzgoje |>o človeku, ki bo pripravljen brezkompro-I uiisno živeti svoje življenje po svojem notranjem ; spoznanju in doživetju. Tretji članek jc posvečen ! vcvoluciji v sovjetski Rusiji« ter ga je napisal eden i najboljših poznavalcev ruskega boljševizma urednik ; dr. Iv. Ahčin. V uvodu naznači pisec nasprotujoča I vrednotenja zadnjih dogodkov v Sovjctiji, ki se lahko tolmačijo kot pot iz marksizma v nacionalistični fašizem ali pa ludi kakorkoli. »Vidimo spremembe, nc moremo pa vselej vedeli, iz kakega duha izhajajo.« Toda kljub temu skuša razložili evolucijo v j dveh plasteh ruske družbe: namreč v poljedelstvu, ; kjer jo integralni agrarni komunizem propadel ter ee agrarna politika rešuje že v neke vrslo zadružništvo. Pri delavstvu pa je tudi s stahanovstvoni prišel v komunizem meščanski element ter se zdaj prav lo goji v komunistični družbi (plača po pomembnosti dela), proli čemer se je pravi komunizem najbolj boril. Razprava sc bo še nadaljevala. Dr. V. Hrumeli, ki sc jo dobro uveljavil v naši znanstveni literaturi s svojo disertacijo o Slom^ku-pedagogu ter se je zadnje čase posvetil raziskovanju ; Kreka, o katerem je napisal par razpravic z ozironi i na njegovo prosvetno delo (»Slovenec) ter o pojmovanju ženo (»Vigrcd«), je napisal za »Cas; članek o »Krekovem podagoškeni nazoru«, kjer je razbral njegove misli o bistvu življenja ter potrebi osebnostne izobrazbe, o pomenu družine in verske šole, kar jo tudi načelo modernega vzgojcslovia. Posebno | bogat je v tej dvojni številki »Obzornik«. Najprej I priobčuje s komentarjem I. Ffabjan) papeževo j okrožnico »S pekočo skrbjo«..., ki jo jc namenil I nemškim katoličanom v teh težkih dneh, stremeč ; po ohranitvi miru med Cerkvijo in državo v Nemčiji. Tine Dcbeljak jo napisni članek o pokojnem Masaryku. nc toliko poudarjajoč življenjepis velikega državnika kol njegovo znanstveno in filozofsko 1 ileio. V članku so navedene vse razprave, ki jih je . Masaryk napisal, ter sodbe o njem, kot jo je izrekel njegov naslednik dr. llenoš ob pogrebu. Ob koncu citira ludi mnenja katoliških publicistov o Mnsaryku : ii» njegovem razmerju do katolištva. Izredno zanimiv in v mnogočem polemičen je Članek dr. ing.
Nagodeta »K programu javnih del v dravski banovini«, v katerem je kritično ocenil znani proglas inženirske in nrhitektske sekcije v Ljubljani, !<i jc izšel pod naslovom Program javnih del v dravski banovini« letos, mcseca aprila. Trezno in resno poslavlja načela, po katerem sc morajo javna dela pri nas vršili, obenem pa kljub nasprotnemu javnemu mnenju izvzame iz vsega kompleksa lista dela, ki zaslužijo resnične podpore ter čim hitreje izdelave. Članek bo gotovo vzbudil občo pozornost. Dr. Gogala poroča o II. slovanskem pedološkem kongresu v Ljubljani, dr. Janžekovič pa polemizira s serkovo oceno Vebrovih dokazov zn bivanje božje v »Knjigi o Bo gu« ter pride do zaključka, da jo Šerko prevzel Vebrovo filozofsko termine, pa jim dal svoj pomen, zaradi česar jc nujno prišel do protislovij. V »ocenah« so ocenjene pedagoške knjigo doc. dr. Keilbacha iz Zagreba (Gogala) ter spisi F. Jakliča (J. Dolenc), F. Erjavca in F. Finžgarja (Iz modernega svetu). Aktualni z ozironi na svetovno in našo domačo razgibanost o španskem vprašanju pa eo ^Zapiski«, ki jih jc napisal urednik dr. Fabjan ter govori o znani spomenici španskih škofov, l<i jo ponekod dobesedno prevaja ter dodaja tudi komentar pariškega kardinala Vcrdiera; še posebno pa bo zanimala javnost usoda pariškega lista »Sopt«, ki je pred nekaj časa prenehal 110 lc zaradi finančnih težav, temveč tudi drugih vzrokov (sini-palizlranje z levico in Ljudsko fronto). Dr. M. Pi-vec-Steletova jc napisala topel nekrolog pokojnemu solrudniku »Casa> dr. Punturju, ki je prav v zadnjem času našel svoje najuspešnejše torišče v po-litičnozgodovinskih razpravah.
>Cas« slane letno 60 din (za dijake -10) ter izhaja desetkrat na leto. Vsemu izobražcnslvu ga loplo priporočamo.	ij
Francoski pesnik Paul Valery je poslal redni profesor za poetiko na Colcge de France.
Hrvatska založba Binoza javlja v :>Prager
1'rcsse . da bo poleg srhohrvatskib knjig začela I Izdajali ludi slovenske knjige. Za prihodnje leto j jo 1111 programu ena slovenska knjiga, v slučaju. 1 da nc izdajo zbirke sovjetskega liumorn.
Čeprav o vitaminih niso nič vedeli.. •
Najnovejša zdravilska znanost se mnogo peča z vitamini, katerih v prejšnjem stoletju še nihče ni poznal. Skoraj vsaka nova številka kakega medicinskega lista poroča o novih možnostih zdravljenja z vitamini. Nekdaj pa vsega tega ni bilo. Pa vendar je sedaj jasno, da so nekdaj izkušeni zdravniki in tudi preprosti ljudje za zdravljenje večkrat porabljali vitamine, čeprav jih še nihče ni poznal in nihče ni vedel za vitamine.
Že stari mornarji so vedeli, da je nevarni skorbut napadel mornarje, kateri že dolgo časa niso imeli prilike uživati svežega sočivja. Takim bolnikom je začela gniti dlesen v ustih. Kakor hitro pa so bolniki začeli uživati sadje, sočivje in citrone, pa je bolezen izginila. Kaj Je torej pomagalo? Danes vemo ime tistega zdravila, kateremu nekdaj imena niso vedeli, čeprav so ga porabljali. Danes vemo, da nastaja skorbut pri
„Leteči pater" reši eskimskega dojenčka
Kakor poroča londonski list »Universe«, je znani misijonar, ki ga imenujejo tudi »leteči pater«:, Pavel Schulte, rešil majhnega eskimskega dojenčka, ki bi bil brez patrove pomoči gotovo umrl. Pater se je v svojem letalu, v katerem obiskuje osamljene naselbine v mrzli Alaski, pripeljal tudi v zaliv Mi-stake na Alaski. Tukaj so mu jx)vedali, da eskimski družini umira dojenček, ker ni nobenega zdravnika, ki bi ga mogel operirati. Pater Schulte ni niti za hip pomišljal, temveč je takoj zopet zasedel svoje letalo ter odletel v Chesterfield Inlet, kjer do-muje najbližji zdravnik. Tukaj pa je pater izvedel, da je zdravnik 200 milj daleč v kraju Baker Lake. Pater Schulte se je dal [x> radiju zvezati z zdravnikom, kateremu je dojx>vedal ,kako je njegova navzočnost jx>trebna v zalivu Mietake. Nato je pater sedel v letalo ter sam poletel jx> zdravnika, katerega je srečno privedel k otroku. Dojenček je operacijo srečno prestal.
Junaško špansko dekte
Ko so bele španske čete zasedle kraj Riano de Ibio, so rdeče čete bile še skrite pred krajem na polju ter so streljale v kraj. Toda komaj so se prikazale prve čete belih, že jim je prišlo naproti nekaj žensk. Med njimi je bila ena, ki je bila zelo mlada, lepa, a silno bleda. Ko se je ta približala španskim vojakov, je potegnila izza prsne rute najprej rdeče-rumeno špansko zastavo. Poveljnika je poljubila na čelo in na roko, nakar ga je prosila, naj takoj pokliče vojaškega duhovnika. Poveljnik pa ji je odgovoril, da to sedaj ni mogoče: »Jutri j>a se ix> že brala vojaška maša!«
Dekle pa ni odnehalo, marveč je še naprej prosilo, rekoč: »Moram dobiti duhovnika, kateremu moram izročiti Najsvetejši zakramenti« Itevica je med rdečo strahovlado hranila Zakrament v srebrni skrinjici ter je zaradi tega bila v trajni smrtni nevarnosti. Junaška Španka se piše Luiza Perez Bustamente. Njenega očeta so rdeči ustrelili.
taki človeški hrani, v kateri manjka vitamina C. Ker pa je tega vitamina zlasti veliko v citronah in pomarančah, kakor tudi v svežem sadju in sočivju, zato je treba zoper skorbut uživati tako hrano. Skušnja starih je že v davnih stoletjih uporabljala kot zdravilo kakor ga priporoča moderna veda pod imenom vitamin C.
Ta vitamin C je dober tudi za želodčne bolezni, kar so ugotovili šele v zadnjem času. Toda srednji vek je že vedel, da je treba bolniku, ki boleha na želodcu, dajati citrono. Krvotočne ženske so nekdaj rade uživale limone. Zakaj? Danes pa vemo, da ima vitamin C to lastnost, da krči krvne žilice ter jih zapira. Kdor ima pljučnico, pogreša vitamin C. Dandanes preiskujejo bolnikovo vodo, da ugotove, koliko tega manjka bolniku. In vendar so citrone že od nekdaj radi dajali takim bolnikom. Ogri in Srbi so vneti oboževatelji papriko. Nekdaj je znanost papriko preklinjala. Danes pa znanost ve, da je v papriki polno vitamina C in da imajo Srbi in Ogri prav, če uživajo papriko.
Že dolgo ve svet, da je prav in dobro, čc slabokrvni in rahitični otroci uživajo ribje olje. Že davni rodovi so poznali dobroto tega olja za otroke. In vendar niso vedeli, kar uči današnja znanost, da je v ribjem olju mnogo vitamina D, katerega ravno manjka rahitičnim otrokom.
Nekdaj so bolnikom, ki so imeli sladkorno bolezen, radi dajali uživati kvas. Nihče ni vedel, zakaj je to dobro, čeprav so je pokazalo, da kvas precej pomaga takim bolnikom. V kvasu je vitamin B/i. In znanost uči sedaj, da ima kvas v sebi snovi, ki razkrajajo sladkor v krvi. Tako snov vbrizgavajo bolnikom v kri, da jim zmanjšujejo sladkor v krvi. Torej so stari, ne da bi kaj vedeli za vitamin, v resnici že porabljali za zdravilo tiste reči, ki imajo ta vitamin v sebi. Torej moremo reči, da se ljudje z vitamini zdravijo že mnogo dalj, kakor pa so vitamini znani. Pri tej priliki l)i bilo treba reči, da je znanost šele po mnogih poskušnjah ugotovila razna zdravila, katera je naravni človek že dolga stoletja uporabljal na podlagi svojih skušenj in ustnega izročila.
Novo mesto so zgradili Italijani na izsušenih Pontskih močvarah. Dne 29. oktobra ho Mussolini slovesno odprl novo naselbino, katero bodo imenovali Aprilia.
Najhitrejše živali sveta
Tekma med mačkami in hrti v Londonu
V Londonu prirejajo enkrat na teden velike dirke med hrti, v katerih ti najurnejši izmed vseh pasjih pasem med seboj tekmujejo, kdo bo hitrejši. Te tekme imenujejo »derby malega človeka:. To j>a zaradi tega, ker se teh dirk lahko udeležujejo tudi manj premožni ljudje s svojimi živalmi, medtem ko se konjskih dirk udeleže lahko le plemeniti konji zelo bogatili ljudi. Sedaj pa hočejo te tekme hrtov napraviti še bolj privlačne za množice. V okviru teh tedenskih tekmovanj med psi na stadionu v Harringay pri Londonu bodo sedaj dirkale tudi »najhitrejše mačke sveta«.
Sicer je znano, da nobena mačka ne more unesti svojih peta pred naglim psom, zlasti pa ne pred hrtom. Toda na teh dirkah ne bodo nastopale naše domače muce, marveč so iz Afrike v ta namen dobili najhitrejše mačje pleme, ki se po angleško imenuje »cheetah«. To so velike
Mojstrski ponarejevalec slik
V neki rimski bolnišnici je sredi oktobra umrl znameniti kipar Alcco Dossena, ki je pred nekaj leti zaslovel po vsem svetu zaradi tega, ker je tako mojstrsko znal posnemati stare plastike, da je z njimi premotil celo najbolj vešče italijanske jioznavalce starih in antičnih umetnin. Njegovo ime je mahoma zaslovelo jio vsem svetu. Sicer je ta siava kmalu obledela, vendar je dejstvo, da je bil to čudovit talent in original. Umrl je star 60 let.
Od leta 1920 do 1928 je Dossena izdeloval plastike v naravni ali nadnaravni velikosti, s katerimi je mogel umetnostni svet tako prevari ti kakor ga doslej še nikdar nihče ni prevaril. V tem oziru je njegovo dejanje v zgodovini uinet-
Nemiri v Palestini
Z diuamitom razstreljujejo Angleži v Palestini so se udeležili kakega
hiše tistim Arabcem, o katerih napada na angleške čete.
jc dokazano, da
Slika z jeruzalemskih uli«, kjer je te dni nekem spopadu po niohamedanski službi mošeji bilo vef Arabcev mrtvih.
Prva slika jeruzalemskega multijn, kateri jc prišel na svojem begu v Bejrut, kjer ga je pridržala francoska poiicija. Na sliki vidimo mufiijn, preoblečenega v bednimi, v spremstvu francoskega civilnega policijskega agenta.
nosli nekaj posebnega. Kajpada s tem še ni rečeno, da je Dossena nalašč goljufal umetnostno pismouke. Pač pa je dokazano, da jih je sleparil mož, ki je Dossenova dela potem prodajal kot dela starih mojstrov. Dossena je imel genialen dar, da je znal ustvarjati nove umotvore docela v slogu starih mojstrov. Toda trgovec Fasoli, ki je od Dossena dobival dela naprodaj, jih je prodajal kot dela Donatella, Settignana, Pisana itd. Ta dela je trgovec seveda strašno bogato prodajal in žel velikanske dobičke, medtem ko Dossena ni imel več dobička pri tem kakor navaden zaslužek za svoje delo.
Ko je leta 1928 zadeva prišla na dan in jo bil pri tej stvari umazan tudi sani mojster, je ta' upravičeno lahko navajal v obrambo svoje časti, da od tega ni imel nobenega dobička, ampak je dobival le navaden honorar. Ko je zadeva bruhnila na dan, je dotlej neznano ime uremonskega kiparja Dossena takoj postalo slavno po vsem svetu. Trgovsko sposobni ljudje pa so potem ta Dossenova dela pokupili in priredili z njimi velikansko popotovalno razstavo, ki je šla po vsem i svetu. Zopet so služili drugi, medtem ko Dossena i od vsega tega ni imel nič, kakor le to, da se afera ni pozabila in da je zaradi lega njegovo ime še vedno trpelo. Vendar pa so vsi priznavali, da je Dossenov talent nekaj nenavadnega in naravnost fenomenalnega. Prav tako čudovita je zgodba njegovega umetniškega nastajanja.
Alceo Dossena je začel kot izdelovalec gosli. Že tukaj je dokazal, kako zna posnemati slog starih mojstrov. Svojim goslim je znal dati tako barvo, da so bile na las |iodobne srednjeveškim goslim. Nekateri, ki so poznali te stvari, so tudi z njegovimi gosli delali kupčije ter so jih prodajali za »stare pristne kremonske gosli«.
Dossena so jo ukvarjal tudi s kemijo, elektrotehniko, s stroji itd. Ko se je že pečal s kiparstvom, jo znašel električno dleto za obdelovanje kamna, s čemer je prelomil vso tradicijo, ker je v službo umetniške tehnike postavil stroj. Ko se je začel ukvarjati s plastikami, je imel spočetka kaj malo uspeha. Nekega dne pa ga je neki sta-rinar povprašal, ali bi mogel narediti gotsko okno; delo je sprejel in poslej jo ustvarjal dela starih slogov vseh časov. Pri tem pa je treba naglasili, da mož ni navadno kopiral starih del, marveč je v dului tega ali onega mojstra, te ali druge dobe ustvaril svojo umetnino, ki je nosila vse znake tiste dobe ali tistega mojstra, kakor je Dossena sam hotel. To jc šlo celo tako daleč, da je nazadnje v svoji rimski delavnici ob reki Tiberi začel izdelovati celo umetniška dela iz predantične dobe. ln njegov trgovec je potem začudenim umetnostnim zgodovinarjem zatrjeval, da je odkril dela docela novo in neznane dobe. In gospodje so mu verjeli. Posledica tega je bila, da je trgovce Fasoli delal vedno večje dobičke, dokler sc zadeva ni odkrila.
Sedaj jc čudoviti umetnik precej pozabljen umrl v rimski bolnišnici.
Najvišji betonski stolp na svetu
Kakor znano, imajo v Parizu Eifflov stolp, ki je najvišji stolp iz železne konstrukcije na svetu. Ta rekord pa hočejo doseči Švedi tako, da bodo zgradili najvišji stolp iz železobetona. V Stockholinu namreč nameravajo nekaj takega, česar ni šc nikjer drugod na svetil. Po načrtih konstruktorja bo stolp 380 metrov visok tor ga bodo postavili na starem razstavišču v Stockholinu. Načrt je izdelal profesor Asplund, ki jo določil, da bo na vrhu tega stolpa razgledna ploščad, s katere bo lop razgled po mestu iu okolici. V višini 80 metrov bo velika restavracija, h kateri bodo gostje prišli v naglih dvigalih. Ta restavracija bo tako velika, da bo v njej naenkrat lahko obedovalo 430 ljudi, medtem ko bo na vrhu narejen bar. v katerem pa bo prostora le za 30 ljudi. Nn vrh stolpa bodo dvigala goste tri nagla dvigala. Kakor že rečeno, trn novo velikansko poslopje zgrajeno vse iz cementa. Financirala pa ga iio švedska eetnciiiiui družba »Skansk Cementi. Potemtakem bo novi velikanski stolp lc velika in precej draga reklama za njen cement.
mačke, precej podobne leopardom, so progaste ter velike kakor kak volčji pes. Kadar te mačke drve za svojim plenom, so nepopisno urne, tako da jih ne more dohiteti noben pes. Znani lovec na afriško veliko zverjad Gandar Dovver je sedaj zdresiral deset teh živali, deloma v afriški koloniji Keniji, deloma pa v Londonu. Posrečilo se mu je, da jih je tako udomačil in navadil, du ubogajo na njegovo besedo. Kadar je torej na dirkališču treba dirjati za električnim zajcem, tedaj se te mačke za čuda dobro obnesejo. Dovver pravi, da so te mačke najbolj urna štirinožna živa bitja na svetu. Najurnejši hrt se z njimi niti primerjati ne more.
Toda te čudovito urne mačke imajo vendar svoje muhe, s katerimi morajo prireditelji računati. Te mačke namreč ne teko kar na slepo za še tako lepim električnim zajcem. One hočejo teči samo za takim plenom, ki ima kaj mesa na sebi in krvi. Zalo so morali pred vsako po-skušnjo zaklati kunca ter njegove ostanke privezati na električnega zajca. Ko živali enkrat zavohajo kri in meso svojega plena, takrat jo pa udero za njim. Ko pa se dirka konča, je hrt zadovoljen, če ga gospod malo poboža ali jia mu da košček sladkorja. Toda mačke niso tega mnenja, da bi se za tako malenkost splačalo dirkati. Po končani dirki mora vsaka izmed njih dobiti kos mesa, sicer postane uporna iu
Kaj takega pa ni lahka stvar! V nekem nemškem varieteju nastopa mož, ki sc piše Salm ter sam sebe nazivlje »elastično čudo sveta«. Noge si ovije okoli vratu, nakar sede na majhno vazo, katera stoji na vrhu steklenice.
niti gospod Dower nc bi imel veselja tolažiti njeno nevoljo.
Te mačke so začeli dresirati v Afriki tako, da so jim na zadnji konec avtomobila |irivezali kos kunčjega mesa. Avto je z vso silo dirjal po cesti ler za seboj vlekel kos mesa. Mačke pa so seveda dirkale za avtomobilom, za katerim je tako prijetno dišala kunčja pečenka. Treba pa je bilo premagati še eno nepriliko. Psi in mačke se že od nekdaj ne morejo trpeti. Toliko manj bi se mogle trpeti te mačke s hrti, ki so tudi precej petelinasti psi. Zato je bilo treba precej truda, dokler niso mačk in psov navadili drugega na drugega, da se sedaj vsaj prenašajo in se bodo prenašali, ko bodo morali med seboj tekmovati. Vendar pravijo, da ni posebne nevarnosti, da bi se mačke in psi med dirko kako spopadli, ker mačke svojih pasjih konkurentov sploh ne bodo videle. Kakor hitro bodo namreč začele teči, jim hrti no bodo več prišli pred oči, ker jih bodo mačke takoj znatno pustilo zadaj.
Torej to je najnovejša londonska senzacija, ki sedaj razburja londonske živce mnogo bolj kakor j>a Japonci ali pa odbor za nevmešavanje.
Moč vljudne besede
švicarski časnikar Hugo Ratmicb pripoveduje: »Nekoliko nepremišljeni in razposajeni, kakršen je pač človek na izletih, smo vdrli v grajski park v Donaueschingenu, čeprav smo na tabli videli napis, da je prepovedano hoditi v park. Ko smo hodili po parku, je pristopil k nam vrtnarski pomočnik ter nas skromno vprašal: »Prosim, ali jo dovoljeno stopiti v ta park?« Smeje smo mu hoteli dopovedati svoje mnenje, on pa nas ni poslušal, ampak je resno, a vljudno dejal: »NeI Ni dovoljeno!« Iz teh njegovih .besed smo šele spoznali, da nas je najvljudneje vrgel iz parka ter smo osramočeni odhajali s trdnim sklepom, da kaj takega nc bomo več storili. Vrtnarski pomočnik bi nas bil mogel surovo in grdo nagovoriti, ne da bi po naših splošnih pojmih mogli kaj ugovarjati. On pa tega ni storil, ker je bil vljuden človek. Njegova vljudnost nam je rahlo, a odločno izbila vsako orožje iz rok ter nam dopovedala, da nimamo prav. Vljudnost je namreč tiha, toda močna sila.«
Kako oddajajo mestna zemljišča drugod — kako so jih pa v Ljubljani
Od ljubljanskega magistrata smo prejeli:
Pred seboj imamo prepis neko pogodbe med belgrajsko mestno občino in nekim društvom, po kateri belgrajska mestna občina odstopa neko občinsko zemljišče omenjenemu društvu V zbirki ljubljanskega mestnega gospodarskega urada najdemo tudi mnogo pogodb, s katerimi je mestna občina ljubljanska odstopila nekaterim društvom večje komplekse mestnih zemljišč. Toda kakšna razlika med temi pogodbami mestne občine ljubljansko in med pogodbami mestno občine belgrajske! Na podoben način kot zgoraj omenjena pogodba iz Belgrada, so sestavljene tudi druge pogodbe za odstop občinskega sveta, ki jih je belgrajska mestna občina sklenila z raznimi humanitarnimi in obče koristnimi društvi.
Omenjena pogodba nam pove, da belgrajska mestna občina sploh ne odstopa občinskega sveta društvom in organizacijam v definitivno last, temveč le za gotovo dobo let (n. pr. za 25 let ali več) v pravico uživanja. Po preteku le dobo preide zemljišče z zgradbo vred v last mestne občine ali pa se podaljša pravica do uživanja še nadalje, pod pogojeni, da ostane dotična ustanova na sodobni višini. V pogodbi so navedeni tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati dotično društvo. Dovoljuje n. pr. najetje posojila do gotovega zneska pri Hipotekami banki, a intabulacija se sme izvršiti šele po dograditvi zgradbe. Društvo sme uživati dano mu zemljišče le dotlej, dokler bo sezidana zgradba služila humanim namenom društva. Občina pa ima vedno pravico kontrole, če se ti nameni v resnici izvršujejo. V primeru, da zgradba ne služi več temu namenu ali v primeru likvidacije društva, organizacije, prevzame zgradbo občina v svojo posest brez kake odškodnine in jo sme izročiti drugemu društvu, ki se zaveže, da bo rabilo zgradbo in zemljišče v isti namen. Zemljiški davek plačuje občina, druge takse pa društvo samo. V primeru, da bi društvo ne plačevalo dolga na stavbi in drugih obvez, sine občina stavbo prevzeli in omogočiti pravilno izplačilo obvez.
Tako v Belgradu in drugod skrbe, da ostane občinsko zemljišče kljub odstopu šc vedno last-
nina občine. In belgrajska mestna občina je bogata, ima razsežna zemljišča in bi torej lahko tudi darovala svoj svet temu ali onemu humanemu ali občekoristnemu društvu. Pa ne. Tudi Ljubljana je imela nekoč precejšnja občinska zemljišča, danes pa jo revna, in to samo po zaslugi nekdanjih mestnih uprav, ki so dobesedno razsipavalo s svojo darežijivostjn! Po vojni so razna športna društva potrebovala mnogo sveta za svoja telovadišfa in igrišča. Skoraj vsa so se obračala na mestno občino, da bi jim odstopila potrebna zemljišča in Ljubljana je tedaj pokazala dovolj smislu za potrebe športnega življenja. Mnoga društva so dobila v zakup in najem obširna zemljišča za malenkostno priznavalnino. Enake ugodnosti so bila deležna tudi nekatera kulturna društva in celo Ljubljanski velesejem je dobil prostorno zemljišče za letno priznavalnino 100 dinarjev.
A tu gre vsaj za zakupne in najemne pogodbe, kjer jo občina ostala lastnica v najem in zakup danega sveta. Pravo nasprotje s prakso belgrajske mestne občine pa je bila praksa bivših mestnih uprav v prodaji in darovanju mestnih zemljišč. Obširna zemljišča so bila prodana društvom za bagatelne vsote, še večji kompleksi pa naravnost darovani! Tako je darovala mestna občina raznim društvom obširna zemljišča v skupni vrednosti do 8 milij. dinarjev. Vso to je za mestno občino za vedno izgubljeno premoženje, s katerim bi si mogla v današnjih težkih časih mnogo pomagati. Druge občine, ki so si znale ohraniti premoženje v nepremičninah, danes lahko vodijo uspešno gospodarsko politiko, za^ ljubljansko mestno občino pa je to mnogo težje, ko so jo tako zelo osiromašili.
To očitno nasprotje med prakso v odstopu mestnih zemljišč belgrajske mestne občine in pa med prakso bivših ljubljanskih občinskih uprav dovolj nazorno kaže, kakšno je bilo gospodarstvo v ljubljanski mestni občini v preteklih letih,- ki je pripravilo mestno občino "ljubljansko ob tolika dragocena zemljišča in s tem občutno oškodovalo premoženje mestne občine. Jasno je, da bi takšno gospodarstvo, če bi še dalje trajalo, moralo nujno vesti v propad.
Jesenice
Delavci iz Murske Sobote na J menicah. Jeseniška podjetnost je zaposlila dodobra vso krajevno in okoliško delavstvo. Celo kmečki sinovi si prizadevajo, da bi prišli v tovarno, kjer se dela le po 8 .ur in ne, kakor na kmetih — ves dan. Okoliški kmetje tu že prav težko dobijo delavce. Pomanjkanje delovnih moči za poljska dela se je opazilo tudi, ko je iskala delavce uprava bano-vinskega posestva v Poljfali Železnica pa si mora pomagati na ta način, da naroča delavce iz Murske Sobote, Teh Prekmurcev jo sedaj na železnici veliko in jim železnica da lepe ugodnosti, da se lahko vsako soboto peljejo domov. Vse hoče samo v tovarno in iz vse Slovenije gredo procesije brezposelnih v naš kraj.
Zagorje
Posestnike hiš opozarja občina s posebnim oglasom, do vlože v Vloglednem času prijave za zgradarino. Rok za vlaganje poteče dne 30. novembra t. 1.
Pasja nadlega v Zagorju dela občutno škodo našim posestnikom. Preteklo noči so podivjani psi volčjaki raztrgali dvema posestnikoma prašiče, tako da so jih morali pri priči zaklati. Treba bo odločnih ukrepov, da so lastniki pobrigajo za početje svojih psov, ki so pri tem dozdevno povečini prijavljeni kot :: čuvaji«!
Mariborski športni pregled
Včeraj se je odigralo zopet popolno prvenstveno kolo. Maribor je s svojo 2:0 zmago nad Rapidom osvojil dve važni točki ter se čvrsto vsidral na čelu tabele z zelo dobro gol-diferenco. Sledijo mu Železničarji, ki so si z visoko zmago 0:1 nad Gradjanskim precej izboljšali svoje stanje. Tretji je Rapid, ki jc včeraj proti Mariboru prav dobro zaigral. Tako tvorijo gornji del tabele vsi trije mariborski klubi, kar dokazuje, da je kvaliteta moštev v svojem okrožju le še najboljša. Mura jc s Cakovcem na svojih tleh morala deliti točke. Gradjanski je postal sedaj stulni dobavitelj za izboljšanje gol-diferenc in točk.
Tabela izgleda	sedaj sledeče			
1. 'Maribor	7 5 0	«?	23:12	10
2. Železničar	7 4 0	3	22:18	8
3. Rapid	7 4 0	3	13:1(5	8
4. Mura	0 3 1	0	15:10	7
5. CŠK	5 2 1		16:11	5
6. Gradjanski	ti 0 0	<i	4:26	0
Tudi zanimanje	občinstvu se	je	močno	izbolj-
šalo. Tekme so razmeroma prav dobro obiskane ter ostane klubom vendar nekaj prebitku za nabavo potrebnega materiala.
Izlet motokluba „lliriie" v Trst
V soboto ob 14. uri se je v najhujšem nalivu podala velika skupina motociklistov, članov MK Ilirije", pod vodstvom podpredsednika g. Boršt-narja in tajnika g. Pollaka, na klubski izlet v Trst. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo velika, saj je šlo preko meje skoro 40 motociklov s 70 izletniki. Tržaški motociklisti, člani »Motokluba Triestino«, so priredili Ilirijanom prav prisrčen sprejem. Zvečer so izletniki skupno odšli v krasne klubske prostore »M. C. Triestino«, ki je priredil v čast ljubljanskim gostom prijetno športno zabavo. Predsednik »M. C. Triestino« g. Apolonio se je ob tej priliki M. K. Ilirijanom prav iskreno zahvalil za poset ter obljubil, da bo njegov klub v kratkem vrnil Ljubljančanom obisk, prav gotovo bo pa sodeloval pri proslavi 25 letnicc M. K, Ilirije, ki bo prihodnje leto v Ljubljani.
Nedeljo dopoldne so izletniki izkoristili za ogled prekooceanske motorne ladje »Saturnia«, popoldne pa za krajše izlete v okolico Trsta. Že v mraku je odhajala iz Treta, ponovno pozdravljana od zastopnikov M. C. Triestine velika skupina Moto-Ilirijanov proti državni meji.
Kljub slabemu vremenu jc M. K. Ilirija izvedla svoj izlet v polnem obsegu in najlepšem redu, kar je zasluga njenih resnično discipliniranih članov, največ pa so pripomogli k izvedbi izleta uslužni in agilni organi naših kakor tudi italijanskih obmejnih oblasti, ki so kljub svoji obremenjenosti, ki jo imajo z rednim poslovanjem, opravljali obmejne formalnosti z veliko množico izletnikov v najlepšem redu, točno in hilro.
Po šoortnem svetu
Meddržavne lahkoatletskc tekme leta 1937.
Sedaj, ko jemlje letošnja lahkoatletska sezona slovo, je prav, če 6i ogledamo celotno tabelo vseli teh prireditev, ki so se vršile v letošnjem letu. 23. maja je bil troboj Poljska—Češkoslovaška—
	
[ASPIRINI	
tableta
' td&O L
Oglas je reg. pod S. Br. 181 ad 1. III. 1937
Grčija v Atenah z rezultatom 166:125:99; 20. junija Norveška—Danska v Oslo 322, 36:298.45 in Finska—Estonska v Kuopijo 100:91; 27. junija Madžarska—Nizozemska v Budimpešti 75:57; 29, junija Avstrija—Nizozemska na Dunaju 63:67; 1. julija Švedska—Nizozemska v Stockholmu 81:49; 10. julija Madžarska—Avstrija v Szolnoku 73:45; 24. julija Francija—Anglija v Parizu 54:66; 8. avgusta Češkoslovaška—Avstrija na Dunaju 51:77 in Nemčija—Francija v Monakovem 103:48; 14. avgusta Anglija—Nemčija v Londonu 69:67; 20. avgusta Danska—Nemčija v Kopcnhagnu 76:104; 22. avgusta Nemčija—Avstrija v Niirnbergu 118:77, Nemčija—Češkoslovaška v Draždanih 129:79, Nemčija— Švica v Karlsruhc 90:68, Nemčija—Belgija v Wap-pertal 112:74, Poljska—Nemčija v Varšavi 72:96; 28. avgusta Japonska—Amerika v Tokiu 84:94; 5. septembra Finska—Anglija v Ilelsniki 92:67; 12. septembra Norveška—Anglija v Oslo 75:6-1, Francija—Italija v Parizu 73:75, Estonska—Litva v Revalu 114:56; 19. septembra Nemčija—Švedska v Berlinu 101:107; 10. oktobra Madžarska—Švedska v Budimpešti 73:80.
Pri vseh gornjih meddržavnih dvobojih so postavili 22 novih državnih rekordov.
15 atletov je vrglo kopje nad 70 m. Prvi atlet, ki je prekoračil znarilko 70 m v metanju kopja, je bil Šved E^rik Lundquist, ki ga je zalučal 71.01 m leta 1928. Potem pa jc moral dolgo časa počivati, preteklo leto sc mu jc pa posrečilo svoj lastni rekord zboljšati na 71.16 m. Jarvincn in Nikkancn 6ta danes brez dvoma najboljša metalca kopja na svetu. In šc nekaj drugih je prvovrstnih. Rezultat najboljših 15 metalcev (do 5. oktobro 1937) jc takle: 77.23 m Jarvincn (Finska) leta 1936; 74.78 m Nikkanen (Finska) 1937; 73.96 m Slock (Nemčija) 1935; 73,50 m Weimann (Nemčija) 1933; 73.31 m Sole (Estonska) 1937; 73.28 m Lokajski (Poljska) 1936; 71.72 Attervall (Švedska) 1936 ; 71.16 m Lund-quist (Švedska) 1936; 71 05 m Toivonen (Finska) 1937; 70.82 m Penttila (Finska) 1932; 70.56 m Sip-pala (Finska) 1934; 70 56 m Turczyk (Poljska) 1936; 70.56 m lssak (Estonska) 1937; 70.22 m Varszeghi (Madžarska) 1937; 70.40 m Vainio (Finska) 193b.
Vet gledalcev, kakor je prebivalcev je bilo pri finalni nogometni tekmi za norveško prvenstvo. To je bilo pri tekmi Mjondalen : Odd, ko jo prvi premagal drugega s 4:2. Porsgruun, kjer so je ta tekma vršila, ima samo 10.000 prebivalcev, tekmi pa je prisostvovalo 10.000 gledalcev.
Najboljši metalci diska na svetu. Borba v metu diska za prekoračenje 50-meterske znamke se jc vršila dolgo in v začetku so smatrali, da te mere sploh ne bo mogoče doseči. Ko pa jc mc-seca maja 1930. leta dospela iz Amerike ve6t. da je Eric Kretiz zalučal disk 51.03 m daleč, eo bili športni krogi zelo skeptični. Se istega leta je Amc-rikauec Paul Jcssup porinil to ploščo 51.73 m da leč. Štiri leta pozneje se je posrečilo Švedu llural-du Anderssonu, postaviti nov svetovni rekord r. metom 52.42 m. Leta 1935 pa se je Nemcu Schro-derju posrečil met 53.10 m, s čemer je postavil svetovni rekord, katerega vsi poznejši poskusi niso mogli omajati, četudi je v zadnjem času precej na-rastlo število metalcev ki mečejo disk nad 50 m. Lista 13 metalcev, ki so vrgli disk nad 50 ni takole izgleda:
53.10 m Schroder (Nemčija), 1935.
53.08 m Carpcntier (USA). 1935.
52.02	m II. Andersson (Švedska). 1935.
52.81 m Lamport (Nemčija), 1936.
52.25 m Dumi (USA), 1936.
52.06 m Levy (USA), 1936.
51.73 m P. Jessirp (USA). 1930.
51.72 m Bergli (Švedska), 1936.
51.57 m Sorlie (Norveška) 1937.
51.27 m Kotkas (Finska), 1037.
51.03	m E. Krenz (USA). 1930.
50.50 m Obervvcger (Italiia). 1937.
50.52 m Ryan (USA), 1937.
Razpis
II. nioiiauaiidneau tublc-tcnis turnirju v Celju ?,0. in :il I. tn. SK Jugoslavija priredi v telovadnici it. narodno šole v Ool.lu propagandni table tenis lurnir v sledečih disciplinah; 1. irišlva, 1 "Inglo gospodov, a. doiibic gospodov. 1'rvi v drugi disciplini prejme prehodni pokal, davilo županu g. Alojzija MihelSIča, ki ga hrani g. r.nzar (Ilirija) in plaketo. Za ostala mesta in discipline so razpisano lepo plaketo. Klube, kakor tudi posameznike prosimo, da upoštevajo rok prijave, ki je do vključno 29. t. ni., ker se poznejših prijav no bo upoštevalo. Žrebanje se vrši eno liro pred tekmovanjem, to .ie v soboto oh 4 popoldne.
■■tS K Primorje. Seja klubovegn odbora v sredo v restavraciji Slnmič oh •Jll.JM. Kadi vainosti dnevnega rodu prisotnost. vneli odbornikov obvozna. — t'red».
.ISK 1'rimorji l.nbknlletska sekcija. Sestanek sekcije obvezen za vse atlete v Actrtok oh 17 v hotelu Miklič. Vsi in točno. — Načelnik.
■S m mor ali l klill) Ljubljano. Letošnji rodni občni zbor bo v sredo, dne lil. novembru t. i. oh 20 /. običaj nlni vsakoletnim dnevnim redom. Kral bomn oruvci-faisno objavili v časopisju. Posebnih vulill klub ne bn razposlal. Zalo vabi vse članstvo tem potom, da občnega zbora udoMI v častnem številu. — Smuki
AII ste ie poravnali naročnino?
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
Dr. Egidij: Nedeljsko branje. Ta, v tržaškem založništvu G. Moscheni & Co. izišla knjiga je nadaljevanje (6. zvezek) Sejavca, ki ga ie bil v prejšnjih letih izdal goriški profesor bogoslovja dr. Andrej Pavlica (5 zvezkov). Obsega berila (pridige) od 4. do 8. nedelje j>o binkoštili in za praznik svetega Petra in Pavla. Knjiga je svojska, kakršne nimamo v slovenski nabožni literaturi. Lahko naslonjen na nedeljski (prazniški) list in evangelij, razlaga pisatelj najrazličnejše verske in nravne res-liice, razkazuje zgodovino cerkve in človeštva, deli vsestransko versko pobudo, slavi pred oči brezštevilne svetniške in druge, zglede itd. Vsako berilo je kakor lepa pisana preproga, prosto in preprosto stkana in zato prijetna in lahka za duševno oko. Verno srce, ki v nedeljskih mirnih in posvečenih urah zahrepeui po duhovnem branju, bo le knjige vcaelo. Vesel je bo tudi pridigar, ki ima v nji ogromno vsakovrstne in za pridige zelo jx>rabne tvarine. V zbirki »Sejalec::, ki obsega sedaj pet knjm, so berila od 1. adventne nedelje do 4. nedelje j »o binkoštili. V nadaljnjih 0 knjigah »Nedeljsko branje«, ki še izidejo, bo dojx>lnilo za cerkveno leto. Vsak zvezek obsega nad 300 strani in stane samo 16 din nevezan. Naroča sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Obrtno sodišče
Akordno delo. Akordnu partija jc prevzela v akordno izvršitev napravo kamnitne podloge na državni cesti ter položitev robnikov; dogovor je bil, da plača podjetje za popolnoma izvršeno delo 1K> 3.15 din za 1 nr podloge, nn cesti, za položitev robnikov pa po 4.50 din od dolžinskega metra. Pismena pogodba, katero so akordantje podpisali in katera jim je bila tudi raztolmačena, je med drugim tudi vsebovala, da akordantje nimajo pravice do kakšne odškodnine, če podjetje ne bo moglo pripraviti zadostno planunia za napravo ka-mnilne jiodloge ali če ne bi imelo na razpolago dovolj robnikov, ki jih jo morala dobavljati država; pač pa se je podielje zavezalo v isti pogodbi, da bo v takem primeru zaposlilo akor-ilante pri režijskih delili z mezdo težakov v najvišji kategoriji, t. j. po 4.75 din na uro. Akordantje so delali prav pridno in so zaslužili tudi jirav lepo denaree in sicer po 1C0—110 din na dan, dočim jo zaslužek v režiji v najvišji kategoriji znašal dnevno pri 10 urnem delu samo 47.50 dinarjev. V zadnjih mesecih so bili zaposleni samo s postavljanjem robnikov. Partija je imela v obče 5—6 akordantov. Med tem se jc pripetilo, da je robnikov zmanjkalo in da je naslednja partija robnikov dospela šele čez 7 dni, zato akordantje te dni niso mogli delati v akordu. Ko so dospeli novi robniki, se je delo nadaljevalo zopet v akordu. Po preteku enega tedna pa je podjetje enemu akordanlu pravilno odpovedalo na 14 dni, vendar pa ga je 4 dni po odpovedi popolnoma odpustilo iz službe in mu plačalo mezdo samo za J dni, torej za toliko časa, kolikor je dejansko delal.	. J
Odpuščeni delavec je. tožil podjetje za odškodnino za onih (i dni, ko zaradi manjkanja robnikov ni mogel delati v akordu, dalje za 8 dni, ki so padli v odpovedno dobo, skupaj za 14 dni j>o 99 dinarjev na dan, kar jc zneslo 1380 din. Pri razpravi se je ugotovilo, da je podjetje v prvem primeru, ko je zmanjkalo robnikov, ponudila vsem akordantom delo v režiji, dočim so bili ostali s tem zadovoljni, tožnik tega dela ni hotel sprejeti; zato je ta del tožbe zgubil. Glede ostalega ložbe-nega zahtevka pa jc toženo podjetje trdilo, da so robniki prihajali v več partijah v različnem razdobju in da se je pri vsaki došli partiji reklo akordantom, da službeno razmerje preneha, kakor hitro bodo robniki iz le posamezne partije postavljeni; ker je robnikov iz druge partije zmanjkalo pred potekom odjiovediiega roka, je bil odpust pred tem časom upravičen. Toda izkazalo se je, da te trditve niso bile istinite, zato je bilo pod-
jelje obsojeno v plačilo odškodnine za 8 dni,
f»
Osebna vest. Iz Gladbecka (Westfalija) se je povrnil učitelj g. Tone Šlibar in je začasno nastavljen v litijski šoli.
Nova ulica. Po dolgem času so vendarle začeli delati zaželjeno novo cesto, ki bo vezala glavno banovinsko ceslo z občinsko cesto proti sodniji. Sedanja občinska uprava, ki se resno trudi za po vzdigo trga, je dobila svet od gospodarskega odbora. Ta ulica bo res lepa in bo odpravila nepotrebni ovinek, katerih je v Litiji itak preveč.
Razpis natečaja
Mestna občina ljubljanska razpisuje natečaj za pridobitev idejnih osnutkov dečjega zavetišča, ki ga namerava postaviti na svojem zemljišču v k, o. Trnovsko predmestje.
Pravico sodelovanja imajo inž. arhitekti in akad. arhitekti, ki so jugoslovanski državljani, bivajo in delujejo v območju ljubljanske sekcije UJIA.
Člani ocenjevalne komisije so gospodje:
1.	Dr. J. Adlešič, predsednik mestne občine v Ljubljani;
2.	dr T. Klinar, predsednik soc.-pol. odbora;
3.	H. Svetel, mestni svetnik in načelnik soc,-političnega urada;
4.	dr M. Ahčin, mestni zdravnik;
5.	arhitekt Tomažič Franc;
6.	arhitekt Mušič Vladimir;
7.	arhitekt Serajnik Domicijan.
Namestniki so gospodje:
1.	Arhitekt Spinčič Ivo;
2.	arhitekt Omahen Janko.
Določene 60 tri nagrade:
Prva nagrada din 8000,— druga nagrada din 6000,— tretja nagrada din 4000.—
Rok natečaja se konča 10. decembra 1937 ob 12 opoldne, do katere ure sc morajo osnutki v zapečatenem ovoju dosaviti osebno ali po pošti mestnemu socialno-političnemu uradu v Ljubljani, Mestni dom, levo, II. nadstropje, soba št. 5, kjer se dobe brezplačno tudi vsi razpisni pripomočki, program in ostala navodila med uradnimi urami.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1937.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, Predsednik: Dr. J. Adlešič, 1. r.
Krani
Običajni letni sejem, ki je vsak prvi ponedeljek v oktobru, se letos preloži radi praznikov V6eh svetnikov :ia ponedeljek, 8. novembra. V torek, 2. novembra pa bo tržni dan namesto ponedeljka. 1. novembra.
»Miklova Zala« na odru v Ljudskem odru v Kranju. Prosvetno društvo v Kranju je uprizorilo v soboto, 23. oktobra zvečer in v nedeljo, 24. oktobra popoldne lepo narodno igro »Miklovo Zalo«. Glavne vloge so topot prevzeli večinoma novi igralci, ki so se potrudili zadovoljili občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. V vsej igri je bilo čutiti močno roko režiserja, ki je hotel pokazati na od ni vso lepoto te narodne igre. Igro bodo ponovili v nedeljo popoldne.
Predrzen gangsler po Iraiihah
Ljubljana, 25. oktobra.
Pustolovci, ki so klatijo po Ljubljani, so počeli že razne predrznosti. Odlikujejo se med temi pustolovci razni begunci s Primorskega in pa ljudje z juga. Res je, da li ljudje, ki s samozavestnimi kretnjami postopajo po Ljubljani, postanejo tako,[ krotki, čim jih prime za vrat krepka roka stražnika ali agenta. Višek predrznosti pa si je dovolil danes na policiji mlad fante, ki pravi, da je star 20 let in da je doma iz Senja.
Več trafikantov in t rafi kantin j so bo spomnilo na mladega, hrvatsko govorečega človeka, ki je nadlegoval trafike po mestu, počepcl v njih včasih tudi jk> več ur, po njegovem odhodu pa je redno zmanjkalo kolkov. Bistri tatinski Hrvat ali Srb — točni podatki še niso znani — pa je znal sleherno sled za seboj zakriti. Vsaj tatvine mu ni mogel do danes nihče dokazati. V soboto je luko nn primer obiskal trnfikantiujo go. Velku-vrhovo, ki ima trafiko na Sv. Jakoba trgu. Mladenič je govoril in govoril, po njegovem odhodu pa je Irnfikantinja opazila, da ji je izginilo mnogo dragih kolkov. Gospa je izročila trafiko v varstvo drugi osebi, sama pa je sedla na tramvaj ter odhitela za tatom. Dohitela ga je |>ri kavarni »Evropi :. Tam ga je izročila stražniku, čeprav jo tatic nesramno protestiral, češ da .ga ženske nadlegujejo j™ nepotrebnem:. Med trafikanti se je takoj razvedelo, da je gangster za kolke aretiran. Na policiji so ku imeli sicer dobro priprtega, loda tal je le našel ugoden trenutek, da je vrjrel i pod posteljo notes. Na lo posteljo se je malo kasneje vlegel utrujen stražnik. Stražnik je seveda
jx> svoji jx>licijski dolžnosti pogledal ludi jxk1 posteljo in tam našel noles. v katerem je odkril tri lepo zavite kolke po 100 din. Tata jo policijski komisar strogo zaslišal, stražniki in agentje pa so ga bolj natančno preiskali ter so našli pri njeni kar 75 kolkov po 20 din.
Leo Benič, kakor je baje tatu ime, pa je bil nesramen in je policijskemu komisarju v obraz izjavil, da sploh ne ve za te kolke, ker 11111 jih jc policija podtaknila. Hladnokrvnost policijskih uradnjkov, ki so morali navzkriž zasliševati ]>re-drzneža je pripomogla, da se je tatic vdal in priznal svoje grehe. Ko je bil kontrontlrmi na primer z go. Dolarjev«, ki ima trafiko na Dunajski cesti, je funte gladko zatajil, da bi to pospo sploh kdaj v življenju videl. Gospa Dolurjeva pa je nasprotno izjavila: >Vsak petek in soboto in še večkrat je bil pri nas. Sedaj veni. da je on pri nas kradel kolke!
Policija je sedaj ugotovila že štiri trafike, kjer je aretirani Leo Benič kradel kolke, verjetno pn je, da jih je še kje drugod. Na policiji je izjavil, rla je po poklicu trgovski pomočnik in pa elektrotehnik. Tudi ni znano, če je navedeno ime res pravo. Pri njem so našli tudi druge kolke, za katere pa fant pravi, do niso bili ukradeni. Fant je nastopal v Ljubljani kot nekakšen zobotehnik ali zdravnik. Mil je vedno oblečen v bel plašč, tako da so skromni Ljubljančani ros mislili, da imajo opravka s kakšnim akademsko izobraženim človekom. Pustolovščinam Lea Beničn je sedaj napravljen konec, loda koliko takšnih pustolovcev Se pride v Ljubljano!
Spoti
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Ponedeljek, 25. oktobra: 12 01) modrih vodah ha-Tajskih (plošče) — 12.45 Vreme, poročilu — l'l Cas, spored, obvestila — 18.15 Opoldaimki koncert liucli.i-bkcga orkestra — 14 Vreme, borza — 18 Zdravstvena ura: Dedne bolezni (s. dr. A. BrecelJ) — 18.20 Saiilt Saens: Živalski karneval (ploščo) — 18.44» Umetnostni spomeniki: Suha pri Škofji Loki in Groblje (t', msgr. Viktor Steska) — 19 Cas, vreme, poročilu, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura: Vloga mladinske književnosti pri našem osvobojenju (Dobrivoje ii. Gavrilovič)
—	19.50 Zanimivosti — 20 Koncort Radijskega orkestra
—	21 Koncert Ljubljanskega godalnega kvartetu Haydn-Schubert: d mol — 22 Cas, vreme, poročilu, s|)ored — 22.13 Pesmi Ivana pl. Zajcu poje gdč. Vidu liudolfova pri klavirju g. prof. M. Lipovšek.
Dragi programi i
Ponedeljek, 23. oktobra: Belgrad: 30.00 Gledališki prenos — Zagreb: 20 Moški kvartet; 20.3U Koncert nu dveh violinah; 21 Itomantičnu gluslm — Dunaj: 19.30 Simfonični koncert; 20.23 Umetna glasba:; 21 Kitare: 21.15 Zuhavnl koncert: 22.20 Reportaža iz cirkusu; 23.03 Plesna glushu - Budimpešta: 19.40 Gledališki prenos; 22.10 Violina; 23.05 Ciganska glasba - Trst-ililan: 17.13 Harfa; 21 Opereta — liim-Bari: 21 Violina; 22.10 Vojaška godlia — Praga: 19.3,1 Orkestralni koncert; 20.53 Jesenska sinfonija — Berlin: 20.43 Itnlijnnsko madžiirski vojaški koncert — Stuttgart: 21.15 Beethoven-Schubert-\Veher — Monakovo: 19.10 Zabavna in plesna glasba Strassbourg: 21.30 liuydnov oratorij Letni časi .
Namesto posebnih obvestil
HORST p L NIESSEN LISELOTTE p/. NIESSEN
roj. WESTEN poročena Oktober 1937
DOSSELDORF O. K.
Kaiser Wilhelmring 24	CELJE
„Slehernik44 na odru
Rokodelskega doma
Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani že od svojih početkov polaga veliko pažnjo v/goji svojih članov v dramatični umetnosti. Prvi nastopi tega društva segajo že v 70. leto preteklega stoletja. Poleg Citalniskega odra je bil Rokodelski oder edino zavetišče za slovenske predsMve v oni dobi. Nešteto predstav je v svoji skoraj 00-letni dobi uprizoril Rokodelski oder. mnogim fantom dal osnovne pojme o dramatiki in nekaterim tudi pripomogel, da so 6e [»vzpeli v prvovrstne gledališke igralce in postali pravi stebri naših gledališč. Delovanje društva napreduje iz leta v leto, predstave se množijo, oder zboljšuje. Agilna in požrtvovalna igralska družina skrbi, da nam vedno kaj novega, lepega in zabavnega oskrbi. Pa ne samo to! Tudi oprema odra je vedno lična in okusna primerna igri, katero se uprizori.
Za soboto, 30. okt. ob pol 0 zvečer pripravljajo ■ju ofvvrilvtno predstavo >Sleherni.<a«. misterij. ki je po svoji besedi in vsebini nad vse krasen, resničen in podučen ter zeio primere,! za spominske dneve naših dragih rainih. Za to predstavo se pripravlja tudi popolnoma nova sc?nerija. Misterij bodo ponovili še v nedc-lio. 31. t. m. in v ponedeljek, na dan Vseh svetn kov, obak-at ob 8 -večer Komur je le dana možnost in kdor ima le tnalo veselja za le|x> dramatiko, bo gotovo prišel k predstavi »Slehernika« v Rokodelski dom. Komenskega ulica 12.
Novo mesto
Prosvetno društvo v Novem mestu ima drevi ob 20 v veliki dvorani Prosvetnega doma svoj redni letni občni zbor. Na sporedu je poleg poročil in volitev še zanimiv film, godalni kvartet in predavanje. Za člane udeležba obvezna, vabljeni vsi prijatelji.
Gornia Radgona
Radio motnje. Gornja Radgona je eden izmed slovenskih trgov, ki ima največ radio aparatov in še več radio poslušalcev. Čist sprejem pa nam velikokrat motijo neznani posestniki masažnih aparatov Prosimo lastnike električnih masažnih aparatov, naj upoštevajo našo prošnjo in dajo svoje aparate blokirati po izkušenem elektrotehniku.
TVfALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1*—; ženllovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račune enokolonska 5 mm flsoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZill znamko.
^MUCmiZJB
Izredno aktualni tlim Iz taponsko-kita)Bkega konflikta
Zadnji vlak iz flarbina
V glavnic vlogah Kathe Nagv, dan« AlDers, Ida VVust in H. A. Schlettow
Sinloniia ljubezni
<Lleoe.->erwacneni Karin uardt	Walther Rllla
Ulasoa. Čajkovski
mr;uur*urr
Danes posiednjlč! Veliki iiuoezensm inm po nesmrtnem romanu Al. Dumas-a
Dama s kamelijjami
Greta Gaibo	Robert Tayloi
Kezervlrajte vstopnice v predprodain
-0\mMČm*. <*?•• 16., 19P W
Službe iščejo
Perica
sprejme delo no dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17141.	(a)
14 letna deklica
z znanjem nemščine, išče primerno namestitev k malini otrokom ali malo-članskl družini za opravljanje lažjega domačega dela. Naslov v upr. »SI.« pod št. 17142.	(a)
Mlad fant
želi sprejeti kakršnokoli službo. Dovršil jc 4 razr. inešč. šole z maturo. Nastopi takoj. Drugo po dogovoru. Gre tudi v hotelsko službo. - Ponudbe v upr. »Slov.« v Maribor pod »Vesten in marljiv« št. 1737.	(n)
Čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. - Ban Ivan, čevljarski mojster. Sromlje, Brežice. (b)
Mehanike išče
generalno zastopstvo za celo državo Mercedes in Original Odbner tovarne pisarn, strojev. Prednost imajo oni, ki poznajo te izdelke. Natančne ponudbe s podatki poslati na: J. Olad. Mercedes, Zagreb - Nikoličeva 14.	(b)
Vrednostne papirje
vseh vr6t Kupuje Slovenska banka v Ljubljani, lirekov trg 10, tel 87-62
Hranilne knjižice
Celjske posojilnico - kupim. Ponudbe v upravo »Slo v.« pod »Gotovina« št. 17130.	(d)
Al. Planmšek
LJubljana, Beethovnova 1 4
Telefon 35-10. Izposluje vse bančne ln kreditne posle, nakup In prodajo hranilnih vlog -najugodneje proti takojšnjemu plačilu.
CHAMPION svečice
POJAČUJEJO MOČ VASftH VOZ
Glavno zastopstvo in
zaloga Robert Wcinberger Zagreb, Gunluičeva 16.
Pisalni stroj
velik, novejšega sistema, poceni prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod 17140.

BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje
HRANILNE VLOGE
bank tn hranilnic, kupuje vrednostne papirje, va lute ln zlatnike po naj višji dnevni cen).
I!
Pohištvo
I
Več spalnic
vezanih, orehovo politira nlh, s petletno garancijo po 6800 din nudi Malen-šek, Dravlje Slepi Janez
Kunavcr Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29 oktobra št. 6, telefon 37-33. Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Vsakovrstno
ziafo kupuje
po najvišjih cenah OERNB, juvelir, Ljubljana \Volfova ulica št. 3
ODDAJO:
1 ali 2 sostanovalki
s prej m cm. I n forma oi j o Ljubljani, Stari trg 3 I. nacisti*, levo.	(s)
Širite »Slovenca«!
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
3oHorlte»a 5 Telefon 20-SS
la. štajerska jabolka
lepa, obrana, dobite po zelo ugodni ceni v špe-ceriji Martine, Tyrševa cesta 17.	(1)
Krompir
prvovrsten, kraški, posebno priporočljiv za seme, restavracije, gostilne, javne kuhinje itd., naprodaj v skladišču ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8. Telefon 21-44. Poleg gorenjskega kolodvora.	(1)
H O B B
Y
Revolucija v gospodinjstvu čisti in polira vse, vse .... prava radost gospodinje in postrežnice Novo pakovanje
zelene škatlje.
Zahtevajte povsod.
„$Eov€itč€va" podružnica
Ljubljana, IijrSeva cesta
(palača Poštni dom)
IŠČEJO:
Pisarniške prostore
3—B sob, iščemo za takoj. Kmetijska zbornica, Miklošičeva 17.	(m)
ODDAJO:
Pekarno
dam v najem; Reka pri Iločah. Dopisi: Ledineg,-Radvanje 44, Maribor, n
Sianoiartja
ODDAJO:
Stanovanje
podstrešno, soba in kuhinja - oddam. Zeljarska H
Dvosobno stanovanje
parketirano, s kabinetom in predsobo, oddam takoj. Gorjanec, Mencingerjeva, ulica 45 (nova hiša), Ko-lezija.	(č)
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam jc naš preljubi soprog, oče, stari oče itd., gospod
Jožef Drofenik
strojevodja drž. žel. v pokoju v 83. letu starosti, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 27. oktobra 1937 iz mrtvašnice pokopališča v Studencih.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin. — Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolnici 28. oktobra ob 7 zjutraj.
V Mariboru, dne 25. oktobra 1937. Marija Drofenik, sojiroga, v imenu vseh otrok in sorodnikov.
ZAHVALA
Za vse izraze sočuslva od sorodnikov, prijateljev in znancev, ki sva jih bila deležna sprejeti ob bridki smrti naše nepozabne
VERICE SODJA
se iskreno zahvaljujeva. Prav lepa hvala čč. duhovščini za podelitev zadnje verske tolažbe in sv. zakramentov, gosp. dr. Degleriji za blažilno lajšanje telesnih bolečin, pevcem, darovalcem cvetja, nosilcem in vsem udeležencem pogreba. Koprivnik, dne 25. oktobra 1937.
V c n c c s 1 a v H a n z 1 o v s k v
Jerica S o d j a.
Žalostni naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dotrpela naša ljuba mama, stara mama, sestra, tašča itd., gospa
Frančiška Šušteršič roj. Tesar
zase h niča
ki je danes, po dolgi bolezni, pokrepčana s sv. zakramenti, v Gospodu zaspala.
K večnemu počitku jo pospremimo v sredo ob 2 popoldne iz zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
L j u b 1 j a n a , dne 25. oktobra 1937.
Ivan, Leo, .loško, sinovi; s. Margareta Ivana, Cilka por. Ocrnič, Lojzka por. dr. Janežič. hčerke, in ostalo sorodstvo.
Agnop Giinther:	126
Dušica - Rožamarija
In Mart sedi in še vedno lista v svoji pesmarici. Kar je. je! Njegov gospod je maščevan. Saj ni treba, da bi se zvedelo! Kaj to briga policijo! — Toda o maščevanju ne najde v pesmarici ničesar. V starem svetem pismu tamle je o tem marsikaj Citati. Pa njegova mati je vzela vselej pesmarico v roko. kadar je hotela moliti. Sveto pismo je za župnike, da iz njega pridigujejo, takšno je bilo njeno mnenje.
Smrtne pesmi... Toda Mart v njih ne najde utehe. Kar se je zgodilo, se je zgodilo! Za svojo |iotrtost. za svoje sovraštvo, za svojo vdanost in ljubezen ne najde nič v teh pesmih. —
Kar je padel neki listek na tla. — Ah. to je znak! Tole pesem so peli dečki pred hišo njegove pokojne matere.
»Jaz sem le gost na zemlji in kratko tu živim. V nebesa moram priti...«
Mart odkima z glavo... Ne, nebesa je zaigral.. s tetni ne bo nič več... Peklensko pro-kletstvo, je rekel gospod grof! In Mart bere dalje in zajema tolažbo iz naslednjih vnstic: «Odkar le morem misliti, izza najmlajših dni, me zmeraj je bolelo, težilo in skrbelo ...«
Mart prikima. Tako je! Pesem ima čisto prav. »Zasvitalo se jutro, grozila temna noč. v bolesti moje srce zgubivalo )e moč ...«
Oh. kako mu to ugaja! — Ta pesem govori o tistem jutru, ko so nesli grofico na nosilih v slavnostno dvorano Mart kaže s prstom na te vrstice. Da ta nesem ie za V6e dobra.
»Vdano zdaj prenašam vso srečo in vso bol ter s tem prijetno lajšam življenje si tu dol...« Mar tli vselej že poprej (rosi! solnih znic? Ker sta bila presrečna... bolj kot vsi ljudje skupaj! Kako jasno pravi pesem: »Izpiti moraš kupo bridkosti in trpljenja. Kdor te ni spil do dna, v nebesih ni doma.«
Oh da bi mogel iz te pesmi zajeti tudi nekaj zase! Da bi se rešil tega peklenskega prokletstva, da bi mu ne bilo treba umreti kakor Judežu, ako bi mu porekla grofica: .Mart- ti si gnusoba, po-beri se. Mart!'
Tega bi ne mogel prenesti, tega ne! Oditi iz Thorstema od svojih golobov od malega in velikega gospoda! In izgubiti gospo. ali. to gospo! —
In golobje frfotajo in grulijo m se oglašajo ter ne vedo, kako je Marin pri srcu. da se lahko celo zgodi, da bo ta stolp čez malo časa prazen.
In Martov prst leze dalje v pesmarici. »)az hočem živeti, skrbe'1 in trpeti . . .«
To je nekaj zanj. Oh. ta lepa pesem! — Še enkrat položi prst nanjo... To ni prevara., la pesem zanj . kakor bi bila ves čas nanj čakala: »Jaz hočem še živeti, skrbeti in trpeti .. dokler me Bog ne zovc iz solzne e zemlje. Po strmi poti stopam, ki vodi v zvezdni dom, tam čaka me moj Oče — Uteho našel bom.«
»Mart, ali ni to preveč zale? Čaka (e še tolažba .. Kaj pa bo s prokletstvom. Mart?... In s kle*vami. ki si jih zakopal v zemljo in z okrnjenim očenašom?« —
Zdajci Mart vstane in vzame lopato. Splazi se v noč in na travnik, kjer žalujejo zlomljene cvetke in frfotajo čuki v rojili... Ponoči veter tuli.. pol lune sije na nebu ... Kako 6e giblje in šuini po gozdu! Martu se dozdeva, kol bi slišal utripati neko zbegano srce. Tu šumi, šušlja, veje se nagibajo, kot bi jim kdo dajal znamenja.
Ce bo le kaj pomagalo! Toda mora pomagati! In če bodo zemljani planili nanj. da bi moral sam teči do konca svela, če bi se le mogel osvobodili tega proklestva. Od lešnikovega grma odreže dve vejici ler ju zveže v sredini v znamenju križa, v najučinkovitejši znak med nebom in zemljo.
Tamle na ozari je zakopal krvavi klojx-ič ter pokri! mesto z mahom. V mesečini ga brž izsledi. Tu poklekne mi vtakne v zemljo križ Zdajci Marta znova premaga žalost. Gospa grofica bi morala umreti, bral je to v njenih očeh. Mart. ob čigar zmožnostih so učitelji obupavali, si je vendar zapomnil besede:
»Po strmi poti stopam, ki vodi v zvezdni dom...«
Da, po tej poti bo odšla gospa, ta ljuba gospa . . in za njo se bosta ozirali veliki in mali gospod... Mart se že vidi. kako kleči ob njenem grobu .. In spričo tega ga mora miniti vsa jeza. divjost in vse zlo... Toda še zadnji preostanek nrokletstva mora vstran. Oče naš, ki si v nebesih . odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom.. Olasno in hri-pavo doni po okrvavljenem rimskem travniku, katerega obseva luna, kjer plakajo zlomljene cvelke in plavajo po zraku v zobčastem poletu.
XL. POGOVOR.
Po viharnih, hladnih deževnih dneh. ki 60 na thorstein-kem hribu dokaj občutni je zopet zasijalo sonce . . Sipek cvete ob vseh voglih in bezgo-vo ertričje se bohoti s svojim belim, dehtečim cvetjem v kotili in ob zidovju. V vrtu Rožamarije
cvelo prekrasne rože. Bele rože plezalke se ovijajo po lokih in kolih, nizko rožno grmičje pa obroblja zeleno trato, katero obsipava vsako jutro s svojimi nežnimi listi.
Danes počiva Rožamarija prvič vse jutro na vrtu. Položili so jo na otomano, ka*ero so postavili v hodnik ob katerem se od ene srani vzpenja trta, ob drugi, sončni strani, pa se ovijajo vrtnice. Od-svit jKodirajočih žarkov 6e zrcali na drobnem pesku, s katerim je pokrita pot vzdolž celega vrta. Ker je tu zrak čvrst in čist in ni soparno kot v kakšni lopici. je ta pot posebno pripravna za iz-preliod v senci. Kadar stopimo iz tega obraščenega, senčnega hodnika, se nam zdi. da se nam prijazne barve po vrtu še dražestneje smehljajo. Prijetna tišina vlada tod okoli. Tu pa tam se začuje od daleč smeh in krikanje malega Henrika in šumlja-nje gozda pozdravlja s pobočja cvetoče in drhteče vrtne otroke.
Rožamarija je nekoliko spala. Pravkar se je zbudila ter se je začela ozirati za 6vojo zvesto bolničarko Toda te ni blizu. Pač pa zasliši lahne stopinje za seboj... Harro je!... Ah, da bi to srce ne nasprotovalo vsakemu veselju!
»Ti si čisto sama? Kolika sreča! Kje je (voj ljubeznivi zmaj?«
»Ne vem. O. Harro kako lepo. da 6i prišel!«
In Harro že kleči poleg svoje soproge in objema njeno otomano. Nje same še, žal, ne sme vzeti v svoje naročje.
»Dragica! Vendar sva enkrat zopet sama! Jaz že ginevam, 6em že na pol mrtev od hrepenenja. Kaj se je od tiste noči že vse valilo po moji glavi!«
Rožamarija mu poboža s svojo nežno, prosojno roko po laseh ler reče otožno:
»Moji ljubi rjavi kodri! Vsak dan jih je manj...«
»Star gospod že. kaj ne? ... Saj sem ti zmeraj pravil Roža Ti si hotela imeti starega gospoda, zdaj ga pa imaš.«
»To sem jaz zakrivila!... in njen resni in obenem nežni pogled se potopi v njegovih očeh.
Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Čež
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič