Počam e zn e StevBket Navadne Dfa —•75, •b nedeljah Din 1'—w .zmot <**«>•* *%"«"• m£h> m . mlin ab H. ari a Wwa» «. ■» JTAtcmr n«ao»>«iiA. ikm< PoSI^ITStaliKi^f'^8!SHlif« Sicna tSahalinle Stav. 75 para TABOR Posameza® Številko* Mavadme Din *~’75t e 3» aedcSjai Dia 1*—*, UREDNIŠTVO « o.h«i. r Mari* bom, Juriiičcva n L »t- 4, L osti* atropje. Telefoa mlcrurb- tl. UPKAVA e« nahaja V Jurčičevi alici št. 4» pritličja deeno TcJe* <**• tfc. 24. — SHS j>o*itDo£ek*w£ raco* ckcv- 11.787. Ka naročil* brca denaarj* m na cesiana. —• Bokopba m* ®* vrauni*. Naslov Maribor, petek 19. februarja 1926. BORZA CURIH, (Avala), 36. feibruarja. (Izv.) Beograd 9.125, Parjs 28.92. London 25.25, Newyork 519.25. Milan 20.94, Praga 15.37, Dunaj 73.05, Budimpešta, 72.70, I3erlin 123.60. Varšava 70.50, Bukarešta 2.225, Sofija 3.75. Atena 7.40. Vladna kriza se je samo odgodila! BEOGRAD. 18. febr. »Politioki glasnike prinaša pod naslovom: Vladna krita se je samo odgodila! zauimjv članek, v katerem.' izvaja, da bo vlada šele po sprejetju proračuna izzvala krizo. Pašič je hotel imeti krizo še pred sprejetjem, vendar pa je bila večina vladnih politikom z najvišjim ustavnim čindteljem Poročilo političnega glasnika. vred, zoper Pašičev načrt. Vsa znamenja kažejo, da se bo politična situacjja takoj po spre.iefju proračuna temeljito razčistila. Liat tutli trdi da sedanja vladna koalicija ne bo ostala dolgo na krmjlu. tudi tedaj ne. če bi Bodi* izstopil iz vlado. Agrarna reforma pred skupščino Interpelacija J. Demetroviča — Pavle Radič se zagovarja. BEOGRAD. 18. febr. Na danagji skup-Sčinfitol seji so je razpravljalo o interpelaciji poslanca J. D e m e t r o v i č a, ki je bila naslovljena na ministra agrarne reforme. Poslanec je zahteval od ministra pojasnilo, zakaj jo bila zemlja odvzeta kmetom in povrnjena bogatemu Krofu DraŠkoviču. Pavle R a d i 6 je ixjav(l, da jo bila zadevna odredba zakonita. On (minister P. Radii) pa je kon-siatiral, da so so pri agrarni reformi dogajale razne zlorabe. Interpelant se ni zadovoljili z odgovorom in je izjavil, da je bila zemlja odvzeta 24 kmetom, ki so s« kot Hrvatje odločno borili za državno idejo. Ti kmetje so si na dodeljeni jim zemlji zgradili hiše Jn so sedaj zašli v beden položaj. H □----- Obsojat je sedanjo agrarno politiko- ki skuša favorizirati bogataše, medtem ko male posestnike zatira. Tedaj so zagnali pristaši HSS vel?k trušč, zlasti še, ko je 'nterpelnnf izjavil, da je SDS 4rnnka malih kmetov. Ko se je hrup pomiril, je govoril demokrat Grol o agrarnih razmerah v Vojvodini. Seja se je nato prekinila in se. bo popoldan nadaljevala, pb tej priliki bo večina najhrže izrekla zaupnico ministru agrarne reforme. Na^ jutrišnji seji se bo nadaljevala proračunska razprava. Najavljen je go-vor Svetozarja _P ribičevima zato vzbuja jutrišnja .seja že danes živahno zanimanje. AMERIKA SE OBOROŽUJE. Protiitalijansko razpoloženje v Ame-- riki. WASHlNGTON, 17. febr. Parlament je prejel zakon, ki daje vladi 665 milijonov dolarjev kredita za oboroževanje. Zakon določa tudi zgraditev novih vojnih ladij, zrakoplovov in hi-droplanov ter popolno modernizacijo •ameriške vojske. BERLIN, 18. februarja. Iz Newyor-ka poročajo, da je zadnji govor, ki ga je imel italijanski ministrski predsednik v senatu, izzval v Ameriki veliko presenečenje, ker je vseboval preveč znakov naklonjenosti napram vojni. Na včerajšnji seji senata bi se moralo razpravljati o pogodbi glede izplačevanja italijanskega vojnega dolga, toda točka je bila črtana z dnevnega reda. Prvotno je bilo proti Italiji le 15 senatorjev, sedaj pa se pričakuje, da se bo v senatu stvorila večina, ki bo pogodbo popolnoma ovrgla. se je število vagonov znatno skrčilo. — Uvoz blaga v Nemčijo je v jeseni naraščal toda od novembra naprej istalao pada. V decembru je pasiralo mejo GOO vagonov blaga manj kot povprečno v dragih mesecih, a januarja je odšlo v Nemčijo 1300 vagonov manj kot ob normalnih prilikah. — Loterijski prerok nima sreče. V Italiji se je pojavil nov prerok: invalid Toracci je začel prerokovati številke, ki bodo v loteriji izžrebane. Misel je sama na sebi pametna, ker tako človek lahko najlažje postane popularen in ljudje bi takega preroka hudo potrebovali. Mož je menda nekajkrat uganil, zato se je njegovo ime po bliskovo razširilo in je začel dobivati tisoče pisem iz vseh krajev Italije. Tako se jih je nabralo nekega dne za 3 metorske stote. Ali ko se je v soboto vršilo glavno žrebanje, se je pojavilo težko razočaranje. Nobena številka, ki jo je napovedal prerok Toracci. ni zadela. Sedaj sc vsi praskajo za ušesom, invalid Pa je baje pobral šila in kopitn in izginil. Ni danes doba za preroke! Pravijo, da so ljudje pod Toraeeovim vplivom izdali okrog £50 m'lijonov lir ža loterijo! — 141eton morilec. V Mainzu je štirinajstletni sin nekega železniškega urad- Leto: V83. ■— Številka: 40. nika ustrelil svojega očeta iz maščevanja, kei ga je kaznoval. Oče jc bil takoj mrtev. — Nemčija daje manjšinam kulturno avtonomijo? v odgovor na Mussolinijeve napade na Nemčijo in na nasilja v Južnem Tirolu se je pruska vlada — Č8 smemo verjeti najnovejšemu poročilu iz Berlina — odločila, da omogoči danski narodni manjšini popolno kulturno avtonomijo. Otvorile se bodo državne manjšinske šole. Ali bodo dobili enako pravice kot Danci tudi lužiški Srbi? O tem se nič ne sliši, ker so pač Slovani. — Novinarski dom v Zagrebu. Na ne. d el j-ki seji zagrebške sekcije Jugoslov. novinarskega udruženja se jo sklenilo, da se bo začelo s pripravami! za zgraditev Novinarkega doma v Zagrebu. Mestna občina je že odkazala primerno stavbišče in zagrebški župan arh. Hein-zel bo stopil na čelo javne akcije za zbiranje prispevkov. Zagrebška občina je ena izmed mnogih mestnih občin, ki podpirajo novinarje, zavedajoč se, da je to poklic, ki ima posebno mesto v družabnem življenju, So pa redke mestne občine v Jugoslaviji, ki delajo ravno narobe; odrekajo novinarjem celo naj-skromnejše ugodnosti, ki bi jih lahko nudile. Dnevna kronika — Učiteljska imenovanja v maribor- aki oblasti. G. minister prosvete je imenoval: Za stalnega učitelja moške osnove sole Colje-okoljca Josipa Jeršeja Ul-a) in Branka Zemljiča; za stalne šolske upravitelje: v Gotovljah Roberta Senico (II-2). v Št. Jurju ob juž. žel. Fr. Žagarja (II-2), v Pirešci Avgusta Canj-ka (H-l). na Vranskem Ivana Ureka (IM). v Črešnjevcu A. Strigla (II-l), v Radvanju St. Firma (II-l), v Slov. Bi-etried Fr. Brgleza (IT-2) v Studencih J. Živka (11-2), na Zg. Polskavj J. Raisuer-3a (II-2). na četrti mestni osnovni šoli v Maribora V. Grčarja (II-l), v Gederov-Oifa pri Murski Soboti Amfor. Rusijana Ul-2). na Hajdini J. Lešnika (II-2), v Ormožu A. Rozino (II-l). v Središču Iv. Kajžera (II-l), v Slov. Gradcu Jo*. Šer-oeca (II-2) v Šoštanju Martina Vrečka (II-2), v Podčetrtku K. Kobaleja (II-l) in pri Sv. Vidni pri Grobelmem Fr. Pogačnika (IM). — Piri kongres jn/rosloviinsfrih pH-sarn. Na predloer zagrebške ljubljanske in mariborske plinarne 6e bo vršil dne 20. in 21. tm. v Zagrebu prvi sestanek .Predstaviteljov jugoslov. plinarn. Namen tega sestanka je predvsem ta, da nstanovi strokovno društvo, ki naj Suiti v prvi vrsti ekonomske interese teh jeti j, vodi statistiko o delovanju na-'*■« plinarn i. dr. Do sedaj se je prijavilo Štirinajst plinarn in med drugimi “Hdl zastopnik trgovinskega ministrstva. Slovenija bo zastopana po Ijub-mariborski in celjski plinarni, ^otek kongresa samega bomo sporočili W"*nadno. Meri drugim je na programu ***« reterat ravnatelja mariborsko pli- narno g. inž. Dušana Tomšiča o premogu Ln premogovih najdeniščik v Sloveniji. — Kolavdacija Falfske elektrarne. Z velikega županstva smo prejeli: Kolavdacija celotne vodne naprave pri Fali. za katero je podelilo vodoprnvno koncesijo bivše namestništvo v Gradcu leta 1912 tvrdki Albert Buss & Co-mp. skupno s Karolom Scherbaumom in družbo Loebersdorfer Maschinenfabriks-Aktien gesellschaft se bo na prošnjo sedanje lastnice »Elektrarna Fala d. d. v Beogradu«. vršila od strani velikega župana mariborske oblasti 22. marca 1926 in po potrebi sledeče dni. Na to se opozarjajo vsi interesentje s pozivom, da najkasneje pri razpravi uveljavljajo svoje ugovore proti izvršitvi naprave, sicer so bo naprava odobrila, če ne bo proti temu kakih pomislekov s strani uradnih zastopnikov. — Higijenski tečaj Ljudske univerze v Studencih in Ptu.iu. Ljudska univerza v Mariboru bo šla s svojimi predavanji tudii v okolico mesta in na deželo. Priredila bo začetkom marca hi gijenska predavanja v delavskem predmestju Maribora v Studencih v Sokolski dvorani. — Isti teden so bo vršilo enako predavanje v Ptuju. Predavajo zdravniki, ki so nastopili Jo na higijenskem tečaju v Mariboru. Predavanja bodo spremljana z filmi. O predavanjih bomo še sporočili v prihodnjih din eh. - Nemški bojkot proti Italiji ima pre- cej-sne posledice. Najbolj jih jo opaziti na Tirolskem. Nastal« je velika ,’zprc-niemba v prometu. Vlaki, ki vozijo v Italijo. ima^> jako melo. potnikov, zato m Mariborski novinarski khib. Dospele so osebne legitimacije-ki jih je treba s strani redakcije potrditi in takoj vrnita. Člani se prosijo, da jih dvignejo že jutri pri tajniku. Vrnejo naj jih v ne deljo, ko se bo vršila ob pol eni (1214) v kolodvorski restavraciji klubova seja. Poročal bo predsednik ljubljanske sekcije. m Vc!iff?j jngosJov.-č^škoslovn^ka svečanost. Sobotni občni zbor tukajšnje Jč. lige, združen z odhodm.ieo generalnega konzula g. dr. Beneša. bo odlična družabna. prireditev in hkrati dostojna manifestacija jugosl o v.TČeškosl o v. vzajemnosti. Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah v veliki dvorani Narodnega doma. zato se lahko udeleže člani z obitcljo. Sodelovala bo vojaška godba pod osebnim vorVfvom višiega kapelnika g. Čermaka. Povabilu k udeležbi se bodo odzvali prvi honoracijorji našega mosta med njimi vel:ki župan škof. general Kos+;<< z oficirskim ziborom, župan im drugi. Predaval bo jr. ravnatelj Rnsto Pustoslemšek iz Ljubljane o pohodu čeških legij čez S’b?i*’io (s . številnimi skioptii-ennni »liknnii), G. fpnernlni konzul dr. Beneš se bo pripeljal v Maribor v soboto s popold^nsldm brzovlakom in bo gosf c- ministra v p. dr. Kukovca. — Obiskal bo tudi razme or11’čnp znance in predstavi tel je oblasti v Mariboru, m Polemik« s »Studijsko knjižnico«. V »Naši Straži« je objavilo'vodstvo »Studijske knjižnice« polemičen odgovor, ki sestoji na videz iz dveh delov, ki pa oči-tuje po stilu in obliki, da je pisec uvoda i*ti kot pisec »službenega« pojasnila »Studijske knjižnice«. Za način take polemike vsekakor značilno postopanje! V ostalem pisec ne pobije našega odgovora na prvo »Stražiuo« notico, ampak se veilomer vrii okoli »Taborove« tjskovne napake in kliče »Tabor« na odgovor, ker ne popravlja takih pogreškov. Toda »Tabor« jih popravlja le v izjemnih slučajih: vodstvo »Ljudsko knjižmnce« pa tudi ni mislilo, da sc 'bo kdo s podtaknil oh to pogrešiko in napravil iz nje javno vprašanje, zlasti pa 'še alako na »Liud-sko knjižnicof. Na osebno polje vodstvu »Stud. knjižnico* nc bomo sledili, da si sc takega odvisnega boja ne bi prav nič bali. Konstatiramo le. da je obžalovati postopanje vodstva (ne ravnateljstva, ki ga mestna občina ni fundirala) ■'Studijsko knjižnice*, kil se poslužuje straukar-skeora časopisja, oka«e svojo neraz-položeinjc nasproti »Ljudski knjižnici«. Ker jo vodstvo »Studi.iške knjižnice« mostni organ, je faka polemika tembolj nenavadna. Po našem1 mnenju to prav ne spada v knfegorijo ljudski-h knjižnic. 1 Vodstvo »Studijke knjižnice« 'bj sigurnj) protestiralo, če bi kdo znan tveno knjižnico postavil v isto vrsto z ljudsko knji-žmico. toda s svojo časopisno polemiko jo je samo ponižalo, in razkrilo, da se smatra za tekmeca »Ljudske knjižnice«. Mi pa dobro vemo. da rival:i‘ete ne more bjti, če bi »Studijska knjižnica« ostala res Studi jaka in nko je »Ljudska knjižnica« to, kar kaže njeno ime. Sicer pa. izvemo, d-a nekateri občinski svetniki ni--o zadovoljni s časopisnimi izjavami vodstva »Šfudijske knjižnice« in bodo storili primerne korake. m Prva obsodba v carinski aferi. Včeraj se je vršila pri tukajšnjem sodišču1 razprava proti Milenku Matej,iču. poročevalcu beograjskega »Balkana«, ki je pod pretvezo, da bo v beograjskih listih ugodno pisal za g. Hobacherja glede ca* rinske afere, izsilil podpis menico, "lase-1 če se na oOOO Din. Ker g. Hobacher kasneje ni hotel menice izplačati, ga jo Matejič tožil. Na sodišču pa se je pri zasliševanju stvar obrnila ia inte-1 rese pozneje razpuščenega nemškega gasilnega društva v Pobrežju in jo neko njegovo proti narodnemu društvu »Zalaja* naperjeno vlogo podpisal; »Priporoča. Fr. Žebot — nar. poslanec.« m Nadaljni program Ljudske, univerze. V petek dno 19. t. m. se bo vršil v: običajnih prostorih koncert harfnega tria, Lnkež, Skače j, Vesely. Na sporedu so razne kompozicije Bacha. Postala. Lu-1 keža in drugih skladateljev. Koncerta tej vnste še v Mariboru ni bilo. zato je pri- cakovati, da to vzbndjl obilo zanimanja. — V pondeljek dne 22. t. in. pa se ibo pričela nova serija predavanj pod nasllo-vom »Francoska revolucija«. Obsegala bo vrsto predavanj, deloma 8 skioptični-mi slikami. O tej zanimivi in^ skrbno pripravljeni seriji bomo še poročali. Prvo predavanje, ki bo v pondeljek dne 22. t. m., bo imel vseučjliški profesor Dr. Ljudomi 1 II a u p t m1 a n, nas _ sloveči zgodovinar. Njegovo predavanje^ »Politični in kulturni položaj Francije pred revolucijo« bo dostojen uvod v ta ciklus. — Za petek dme 26. t.m. je kot izredno predavanje na vrsti predavanje _ prof. arh. Rada! Kregarja iz Ljubljane o pariški dekorativni razstavi. Z mnogimi ekioptičnimi slik a.mil. m Hi jri jenska razstava v Mariboru. Ljudski Univerzi v Mariboru se je posrečilo pridobjti Državni bi si jenski zavod v Ljubljani za to. da bo razstavil svoje borrato. že ponovno v Ljubljani razstavljeno gradivo iz vseh strok moderne bigi jene tudi v Mariboru. — Baz-stavia- bo prirejena v veljki Kazinski dvorani od 21. t.m. do 1. marca. Otvorila se bo z govorom zdravstvenega inšpektorja g. dr. Kntičica in v navzočnosti zastopnikov oblasti v nedeljo dne 21. tm. ob 11. nrS dopoldne. Odprta bo vsak dan od 10. do 12. ure in 14. do 18. nre. Ker je bigijena velikega pomena za sodobno družbo in posebej gp, za našo razmere, se vaibf občimstvo. da si- to razstavo ogleda. 01', tej priliki bodo razstavljeni tudi načrti za zgradbo porodnišnice v Mariboru, ki jih je izdelala za Društvo za zgradbo porodnišnice gradbena sekcija. m1 II. pedagoški teden v Mariboru. Pe-dairoško-didakiiški krožek v Mariboru priredi v dneh od 12. do 27. aprila 1.1. v veliki kazinski dvorani ciklus predavanj o »Duševnem in telesnem razvoju našega otroka« in sicer v sledečem redu: 1. dan pondeljek: Dr. Fran Toplak, Dojenčkova. doba. 2. dan, torek: Viktor Bode, Predšolska doba. 3. dan. sreda: Dr. Fran Žgeč Šolska doba. 4. dam, četrtek: Gustav Šilih. Mlado-tna doba. 5. dan, petek: Anton Skala, Duševno in telesno zaostali otroci. 6. dan. sobota; Dr. Bami-ro Bnias, Izbor poklicev. m Slovanska Čitalnica vabi ‘svoje člane. da se polnoštevilno udeleže sobotne priTod’tvp .Tč lige v 'Narodnem1 domu. m Nadaljevanje članka pod »Zdravstvo« smo moralj iz tehničnih razlogov danes odložiti. m Društvo za zgradbo porodnišnice v Mariborn bo imelo redni občni zbor v soboto dne 20. t. m', ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Člani in ■podporniki vabljeni k polnoštevilni udeležbi. m' Obrtnikom! Me«tni_ magistrat nam piše: 141etnerrfu dečku je nenadoma n-rnrla mati, ki mn je bila po očetovi smrti edina opora. Sočijalno-politlični urad mesfne občine mariborske ga kot pridnega dečka toplo priporoča obrtnikom kot vajenca. Podrobnejši podatki se dobijo v ©■men j enem uradu, Rotovški trg št-' 9. m Khib-Bar. Najlepši spored zimske eezone. dnevno svetovni plesi. 356 m Umetniški večer se vrši v petek 10. t.m. v Veliki kavarni. 357 V Mariboru, dne 19. februarja. JSžft sem te tja. noč zagrinja svoje črno haljo okrog njega, kjo naj išče rešitve! Tema je sovražnica človeku. Zdajci Pa zagleda. « vi tel žarek v daljavi. Luč, hiša, toplota, ljudje, počitek, vse to mn roji po utrujeni glavi. Z zadnjim naporom gazi celino proti hiši. V njej pa zagleda, živahne predice in moško mladim«, ki plete košare. Z veselim petjem) si kratijo nre. Ivanka jih zabava z pripovedovanjem^ interesantnega romana kmetske deklice in zvitega grajščaka. zbor pa jo ves čas prekinja z »a j. a j. a j« in smešnimi medklici. Iz kompozicije se vidi. da. jeHavdn tudi v zatohli sobi znal orisati več jako srčkanih prizorov. _ . . H koncu primerja Simon štiri letne čase s tokom človeškega življenja, zimo pa z umiranjem človeške narave. Kakor vsak letini čas, končuje tudi »Zima« z veličastno fugo. Zbor v njej prosi božje pomoči, ki naj pripelje vse v njegovo veličastvo. Narodno atedaiilte REPTSRTOAIL Četrtek, 18. febr. ob 20. uri »Hlapec Jernej«. Ab. C. Petek. 19. Zaprto. Sobota. 20. febr. ob 20. uri »Cigani«, ab. A (kuponi). Nedelja, 21. febr. ob 20. uri »Stambulska roža« (kuponi). Zadnjič v sezoni. Gostovanje g. V. Janka, člana ljubljanske opere. Pondeljek, 22. febr. Zaprto. Gostovanje r.. Jauka v »Štambulskj roži«. V nedeljo. 21. febr. bo gostoval v vi o tri Ahmed-beja v imenovani opereti g. Janko, ki je Jamsko sezono omenjeno vlogo pri nas naštudiral jo pel in igral z lepim uspehom. Opozarjamo tudi cenjeno občinsfvo da bo v nedeljo zadnja vprizoritev »Štambidske rože«. Kalmanova »Grofici Marica« na mariborskem cdro. V začetku prihodnjega tedna vprizori mariborska opera v zadnjem' času najbolj priljubljeno in najbolj popularno opereto skladatelja Kal-maua »Grofica Marica«. Skoro neverjetno privlačnost tega dela nam dokazuje dejstvo, da so ierali na Dunaju »Grofico Marico« že preko 700 krat vsak dan zapored in jo igr.'jo še vedno pri polnih hišah. Preprioarai smo. da bo »Grofica Marica« tudi pri nas privoza vsakokrat občinstvo v čim večjem številu. /p®n : Službene objave MOLNP. Sklicujem za nedeljo, dne 21. t. m. ob 14. uri v hotelu prj Zamorcu izredno sejo. Naproša se. da se sigurno udeležijo predsedniki in tajniki klubov Prisostvoval bo • či predsednik ZNP-a g. Jaklič, podpolkovnik v p. — Tajnik. Janko Arnuš: Haydn: »Letni časi“ 4. Zima. Zima se povsod zapostavlja, samo o a jej ne govori nihče prijazno. Še pridevki, ki jih navežemo na njo, ne kažejo najmanjše naklonjemosti do tega letnega časa. Zima je vedno ostra, huda, trda in neusmiljena. In vendar tudi ona ne prihaja praznih rok v posete. Sneg in led sta neovrženo velika dobrotnika .stvarstva. Kdo še ni slišal, kako tarnajo gorjanci, če ni snega po zimi? Brez snega v gorah, ni drv v dolini, brez leda po zimi, mi hladnih pijač, sladoleda in konzerviranja jedil v vročini. Jfo koline po zimi! Zrak ni nikdar tako čist ko po zimi. nikdar ni toliko zabav, koncertov, iger, plesov ko v zimskem času. Najlepši je tudi šport; koliko zdrave zabave nam mudijo sanjke, sani, drsalke in smuči. Vse. kar je res; tudi zima ima.svoje vrline. Le njen prihod in prvi spremljevalci kakor mrzel severnjak, dušeča megla, dež in blato «so vsemu stvarstvu neprijetni. Zlasti ista debela in moreča megla nam silno kvari naše zdravje. Pri njej začenja tudi Haydn svojo »Zimo.« Težka megla pokriva vso naravo. Ivanka še tarna Po lepih dneh v jeseni, konec jih je. zima je zumaj in dolge noči so zavzele njih mesto. Dolgočasne so te noči; kaj naj počne človek v slabo raasvetljenih, še slabše prezračenih i>n anočno zakurjenih sobah. Luka ji pritrdi. Pritožu je se tudi čez sneg, ker ne pripušča ori jentacije. Popotnik se zgubi v snegu, ves zbegan tava kor bi ga zaslužil po globini Cankarje-j vega umotvora. j »Hlapec Jernej* je Jmel pred leti v j »GRAJSKI KINO*. Mariboru svojo »krstno predstavo«, da predvaja od ponedeljka d0 četrtka k ra« se izrazimo z v Mariboru upehanim ter- sen f] 11V1 »Jolanda ali snubitev Habs-minom. Režiral ga je g. Skrbinšek, kije bližana«. V filmu nastopajo v glavnih Igral tudi naslovno vlogo. Topot smo ga ulogah Lyn Hardimg, Marion Davios i» dobil) v docela, novi zasedbi in tudi v Rai,pH G ra ves ki z umetniško dovivše-novil inscenaciji. Skrbinšek ea je podal ngetjo podajajo vojvodo Karla, smele-realistično; tu je slovenska hiša', tam so burgundskega, princezinjo Marijo polja, tu tipična županova krčma, ondi bugundsko in Maksimilijana habsbur-pravj sodni zapor i-1.d. G. Bratina je škega. Film je veliko, poučne vredaos« postavil »Hlapca Jerneja« ma ekspresijo- in -jf. vsestransko skrbno izdelan, matično dekorirani oder; zabrisal je stvarnost, ki obdaja osebe in dogodke in nam jo le naanačil z dekorjem, ki njma drugega namena, kakor da z geometričnimi in slikianskimi oblikami izpolni praznino seeme in hkrati simbolizira sa- Fitmska senzacija »Moč in lepota v Apoln-kinu«. Danes se začne predvajali v A pob: kinu že dolgo pričakovani kulturni ve mo dejanje. Oder jo urejen horizontalno lofilm »Moč im lepota«, ki ima za sabo in obdan z gubasto padajočimi zavesa- že lepo pot po svetu, dasi je bil izdelan mi; izpremembia mesta se označuje le z Selo nedavno; na tej poti pa nudi toliko 'neznatnimi korekturami dekorja, okvir uspeha, kakor le redkokateri fjlm to pa ostane enak skozi vvso igro. Taka in- vrste. Z njim je nemška filmska indu-scenacija ima to prednost, da ne raa- strija pokazala svojo visoke kulturfio-blinja gledalčeve pokornosti na Lnterier filmske znvožnosti, kar je prav tako kot sob ali na pokrajino, marveč ga sjli. da Eolchartov polet s Zepellimom proonianse osredoči na osebe in dejanje; nekam da za nemško svetovno moč; vendar v>& mistična scena pa še podžire. domišljijo jo v tem filmu toliko občečloveškega in in dvigne iluzijonarnest. G. Bratina je splošno koristnega, da ga lahko smatra? že poskusil s tako inscenacijo; topot so mo za pravi filmski dogodek. Ne Ivi smeje oder docela prilagodil novim zahte- lo biti človeka, ki si ne bi ogledal .-»Moč vam in je bilo režiserju omorroceno do- in lepoto«; če bo dobil le eno trajno slednejše posnemanje modernih inscena- vzpodbudo k utrditvi svojega telesa, bo črnih vzorov. izdatek stotero poplačan. Vprašanje je, v koliko se »Hlapčuj Živimo v dobi. ko dobiva kultura tc-.Terr.eju« podaja ta navidez čudna oko-; lesa zopet tisto mesto ki trg je imela v lica Ker pa je kljub močnepau realizmu antičnih časih. Toda — pri Grkih , in Cankarjeve povesti sam hlapec Jernej Rimljanih jo obseerala v prvi vrati imo- Cankarfev večer v Narodnem gledališču »Hlapec Jernej in njegova pravica. — Režija in inscenacija: Valo Braf>na. V proslavo 50. letnice rojstva Ivana Cankarja srno dobili njegovega dramatiziranega (pravzaprav bi lahko reki i: dialogiziranega) Tllapea Jerneja. Nedvomno je to najsilnejša Cankp ••jeva po-vest, izražujoča pisateljev globoko_ socialni nazor o svetu; je v samem jedin zajeta iz istega miselnega vira kot Marxov »kapital«, vendar pa je kot življenjska izpoved in umetnina prepriče-valnejša od učenega in suhoparnega »Kapitala«. Po svoji umetniški izvedbi se lahko meri z najboljšimi povestmi Leva Tolstega, s to razliko, da je Cankar tam socialist, kjer je Tolsoj moralist. G. Skrbinšek je izbral iz povesti najznačilnejše dialoge in jih povezal v prizore. prizore pa v slike; tako smo dobili »Hlapca Jerneja in njegovo pravico« na oder, vendar pa takega, da moramo vze' ti v roke povest samo, če se hočemo r.a-užiti Cankarjeve umetnosti in spoznati vso globino tega dela- Kljub spretnosti s! katero je Skrbinšek priredil iz povesti odrsko delo. so nam zdi v tej obliki le torzo Cankarjevega dela in odrski »Hlapec Jernej« zapušča v nas vtis. kakor da smo le vgriznili jabolko in nič več. Dra matična je zgolj Jernejeva oseba, vse drugo pa so le sence, ki plešejo okoli njega; vidimo jih zgolj v obrisih, spričo Jernejeve osebnosti pa se razblinjajo vse po vrati. Saj bi zadostoval hlapec Jermej sam, da bi doživela isto, kar doživimo sedaj: razlika med povestjo in dramatskim delom’, ki sloni na docela drugačni tehniki, je preveč očittna, da bi oseba lrl presega črto realnosti in moli kvišku kot mocročno poosebljenje stremljenj po socialni im individualni pravici, ki ji stoji nasproti pravo in zakonitost (refleks družabno-razrednega reda) — ker tedaj glavna oseba, ki je os vsega dejanja, mi navaden hlapec, tenrveč »apostelj«. kakor trn imenuie potepuh v zaporu, se lahko tudi oder derealizira in rnzbline v simboličen dekor. Ta je gosp. Bratina storil in reči moramo da je nje-p-ova inscenacija prav lepo izpel iana, zlasti, ker ko je izoaali.ol pretiranosti. — Slike so učinkovite in omo^o^ajo zlasti če'1 n e optične e"eVfe. ki pa topot niso bil* zadostno izrablieni. Režija je očitovala veliko ljubezen do Can^nrievepa dela in je bila na dostojni višini. 7>Vti bi Ip bilo nekoliko vei” enotnosti sdede jezika in izrrovariave. kar je sploh šiVkn stram maribnrsl.-ega odra in pa malo TiiHrejši tempo. G. Bratina si ie jjp.ni iijlil blanea Jeme.in kot m ob Vega čiovekn - idea-lis+a i-n era je za t-azliko od PkrliinSVn i>oI v pentimVntalno-ideal'. stični li^iii: Skrbinškov Jernej nam "e o^tal v spominu kot bolj trroba, srborifa natura, revolucijonarpc. ki, že vnaorej kažp da bo ma-mari zr~'rr^ hišo. če nebo našel pravice. I^ra f> lltocvToio p-r.iv razviti ftO 11P- rotori crVnrr^n^lri Tl^i^o-r;* v 1. in ° .s1’Vi k^er --e jo cr>r:čo rTo korapii;’ TiO)-p.v,rto ia,«?nn prt-^p ckn^i pnov!to«tt V' io sfeer na na?om o^ru če .■t« -noT^e^ani.O. "Prp.Tiiera je bi^ rli:wVnnp. ma r>—iio' -ptoii orlrn i*' Fotografska kamera, dobro ohranjen«, ,.Ica“, 0x12; upo _HL„_________________4 T ceni proda. Vpr*’ati: Wild«n- Jernej doživel tak teaterski uspeh, ka- rainarjara al. 8/III. Borko. * cko telovadbo sled? ritmična ari m n natika. Gledalci spoznajo na j-modernejše nnneri'kan«kp neroSl-p šved-rT-p in di-n-c^e metode in le obžaluieš da “e ni slovam^keo-a sokolskep-a' sistema. "V p to elp'1p modpmi ple«i. na ne sbimmv ali joZ7;-bmid. mavveč balet". Tjais+opani po «1 ov'tib t>1 esalVnb in plesalcih, ki nam Vpžpio Tenoto in harmonično j»jbe 5. in fi. čin sta po^večerja šnortn 6. »n pa. solnon rrnlrn in vodi. Tri^iiempko ^ra^openp crlikp kakršni^ rie viditp-*le-np dmo-od. O t«in pp orinašamo na drn-n.p,ri rve-^t” d p 1 i«o strokovno rarnravo, Siip ^HptolipTri TirinoročafTOo riaTfoTilpip. dp c)! orvlorlo^o tq fUru in z!pS+! ŠP R akt. ^Vv^t.ka • f:l-m »¥0^ in lpi>ota« ip 1*1-r>.ryi o*f o rvVfi f C Vi fl ^ 0*0 dok. Sl’ke so seveda l tetr>n r>" turli moral’s+rvm ni b?fi v sVi-’->pTi kaiti končni efekt "'iflu ip Hnrodoien -niop-o^on i-n 7;drav. Vitin A violo 'toril s tp-m f'1-TO>OTO Vpli- Tii t;c>c' ’ <«qitimacln* — Foto-atelfa Jupcli M . Atefciannrora r. PR UT t,. 1.! 3 d»i. n»jl><)l)>l T Tt*h n«rtn» »«J»«I.iiT» lci»TO»elJ« » t«—. ilTOTB«« »U«i« WT»