rumenkasti. Prašnice so zrasle. Uvrščamo ga tudi med tiste slovenske endemične rastline, ki zunaj meja naše države ne rastejo. V vseh letih od odkritja je Ko - mna edino znano in dokumetirano nahajališče ko - menskega svišča in ni bilo nikoli več potrjeno! Najnovejši pregled evropskih vrst sviščev je objavil italijanski botanik Egidio Anchisi s sodelavci (2010). Navaja tudi različne križance in med njimi omenja komenski svišč. Narava pa je na Komni spisala še nekaj zgodb o svi- ščih. T ako je iz Ožbaltove konte leta 1986 T one Wra - ber 2 opisal novo podvrsto rumenega košutnika, ki ima proste prašnice. Imenoval jo je Vardjanov rume- ni svišč ali Vardjanov košutnik (Gentiana lutea sub- sp. vardjanii). Raste v Julijskih Alpah, v Kamniško-Sa - vinjskih Alpah na Grintovcu in tudi v Karavankah, kjer je redek na Vrtači in na Begunjščici. V  Ožboltovi konti obe podvrsti košutnika rasteta skupaj in križanci bi bili verjetni, zato se Wraber na koncu svojega članka sprašuje: "So bili križanci med obema košutnikoma tisti primerki, ki so imeli proste prašnice, a so se njihovi cvetovi šele odpirali, velike, a sinjezelene podporne liste, pa konice čašnih listov pri še neodprtih cvetovih, ki spominjajo na obliko raz - vitosti teh konic pri popkih bratinskega košutnika? Najbrž je tako, prepričan pa (še) nisem." Kasneje mi je povedal, da ga je morda celo nabral, vendar ga ni pre- iskal. Vprašanje je ostalo neodgovorjeno. Botanik Viktor Petkovšek (1908–1994) je leta 1953 pisal o križancu, ki so mu ga že pred drugo svetovno vojno s Komne prinesli planinci. Rastlino je fotogra- firal. Po videzu je spominjala na košutnik s prostimi 2 Pred desetimi leti je umrl botanik Tone Wraber (1938– 2010). Ukvarjal se je predvsem z rastlinstvom sloven- skega ozemlja in z zgodovino botanike na Slovenskem. Najbolj so mu bile pri srcu Alpe in njihovo rastlinstvo. Priljubljene so bile njegove terenske vaje iz taksonomije rastlin na Komni. NARAVA Nada Praprotnik in Klemen Završnik Skrivnostni komenski svišč Nerazrešena uganka Zgodba o skrivnostnem svišču se je začela leta 1957 na Komni med Planino na Kraju in planino Govnjač, kjer je univerzitetni profesor botanike Ernest Mayer 1 pregledoval bratinski košutnik. V bližini je uspeval tudi panonski svišč. Našel je krasen primerek nepoznanega svišča s cvetovi nenavadne barve. Ugotovil je, da gre za križanca med obema omenjenima sviščema. Po nahajališču ga je imenoval komenski svišč (Gentiana x komnensis). Po videzu je bil podoben bratinskemu košutniku, oblika in barva cvetov pa je bila med obema starševskima rastlinama. Prašnice so bile zrasle. Ena od starševskih rastlin je bratinski (zraslo - prašnični) rumeni svišč ali bratinski košutnik (G. lu- tea subsp. symphyandra). Nerazraslo, pokončno ste- blo je visoko do 1,5 metra. Podporni listi socvetja so sinje zeleni. Cvetovi so v navideznih vretencih, temno rumeni in večinoma rdeče ali temno pikčasti. Prašni- ce so zrasle. V Sloveniji je razširjen na kraških koše - nicah, v Trnovskem gozdu, na Kočevskem in na juž - nem obrobju Julijskih Alp. Druga starševska rastlina je panonski svišč (Gentiana pannonica). Visok je 15 do 60 centimetrov. Steblo je v zgornjem delu rdečkasto nadahnjeno. Listi so suliča - sti. Cvetovi imajo zvonast venec, ki je temno do mo- drikasto škrlaten in posut s črnordečimi pikami. Pra- šnice so med seboj zlepljene. V Sloveniji raste v Alpah. Pri nas ima klasično nahajališče. Znameniti idrijski zdravnik Joannes Antonius Scopoli ga je opisal s Po- rezna. Vrstno ime se ne nanaša na Panonijo, ampak na Vzhodne Alpe, ki mejijo na Panonsko nižino. Leta 1961 je Mayer križanca opisal v ugledni dunajski botanični znanstveni reviji Österreichischen Botani - schen Zeitschrift kot novo vrsto Gentiana x komnen- sis. Zdaj veljavno strokovno ime je Gentiana x laeng- stii nsubsp. komnensis (G. lutea subsp. symphyandra x Gentiana pannonica). Komenski svišč je visok skoraj en meter. Ima precej velike liste, ki so po obliki podobni košutnikovim, vendar niso sivozeleni, ampak zeleni in bleščeči. Cve- tovi so pecljati in razporejeni v navideznih vreten - cih. Venec je zvonast in zrasel do približno ene tre - tjine. Barva venčnih listov je purpurno rjavkasta s številnimi temnimi pikicami in rumenkastim nadi- hom oziroma odtenkom, na notranji strani so bolj 1 Letos se spominjamo stoletnice rojstva botanika Ernesta Mayerja (1920–2009). Njegovo raziskovalno delo obsega floristiko, rastlinsko sistematiko in fitogeografijo. Leta 1952 je objavil Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja, ki je temeljno delo novejše slovenske floristike. 68 prašnicami, po cvetovih, ki so bili rožnatordeče bar - ve, pa na panonski svišč. Po vojni je pregledal vso pla- noto, križanca pa ni našel. Šlo naj bi za križanec med Vardjanovim košutnikom, ki takrat še ni bil opisan oziroma ki so ga uvrščali v podvrsto rumeni košutnik (Gentiana lutea subsp. lutea), in med panonskim svi- ščem. Če bi ga spet našli, bi ga bilo treba šele opisati in poimenovati. Zdi se, da je Zlatorog, ko je v jezi in obupu razkopal vrtove, zbral vse naše visokorasle svišče na Spodnji Komni. Tam rastejo (ali naj bi rasli) trije križanci, dve podvrsti in ena vrsta sviščev. Še kar nekaj ugank pa ni rešenih. Zgodba o komenskem svišču se je nadaljevala leta 2008 v Trenti v alpskem botaničnem vrtu Juliana. V začetku junija sta vrtnarica Marija Završnik in sa- mostojni strokovni sodelavec Klemen Završnik desno ob stezi ob kotanji z vodo opazila liste, ki so bili podob- ni košutnikovim, vendar njihova barva ni bila izrazito sivozelena. Cvetni popki so bili po obliki in razporedi- tvi takšni kot pri košutniku, niso bili pa rumene barve, ampak rjavkasto purpurni. Ko pa so se nekaj dni ka- sneje cvetovi odprli, so zažareli v nenavadnih barvah za svišče. Vsi znaki so se v glavnem ujemali z opisom komenskega svišča in z določitvijo sta se strinjala tako "boter" Ernest Mayer kot tudi T one Wraber, ki ga je na Komni zaman iskal. V več kot petdesetih letih pa ga nihče (po znanih podatkih) ni našel! Wraber mi je po elektronski pošti celo napisal, da je komenski svišč res "redivivus". Kar po domače pome- ni, da je vstal od mrtvih! Kako pa je komenski svišč prišel v Juliano? V vrtu raste bratinski košutnik. Ko je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja Wraber kustos za botaniko v Pri- rodoslovnem muzeju Slovenije in je strokovno skrbel tudi za vrt, je košutnik redno cvetel, kasneje skoraj tri- deset let ne, v zadnjem desetletju tega stoletja pa ob- časno le cveti (cveti skoraj vsako leto). Panonski svišč pa v vrtu ni nikoli cvetel. Že vrtnar Anton Tožbar in kasneje tudi Jože Završnik sta večkrat prinesla pa- nonski svišč, včasih tudi cvetoče primerke, obdržali pa so se samo listi. Po Wraberjevem mnenju križanec v vrtu ni mogel nastati … O ponovno vzcvetelem komenskem svišču v Juliani sem podrobno pisala v Proteusu leta 2008. Nastajati je začela nova in zanimiva zgodba o eni od slovenskih rastlin. Vsako leto smo nestrpno čakali, da bo svišč spet za- cvetel. Najtežje in nestrpno je čakala vrtnarica Mari- ja Završnik in se spraševala, če bo dočakala ponovno cvetenje. V vrtu je bila uradno zaposlena kar petdeset let! Še prej je pomagala svojemu očetu vrtnarju An- tonu T ožbarju in kasneje sinu Klemenu. Z ljubeznijo, vdanostjo in požrtvovalnostjo je bila vsa ta leta dobri duh Juliane. Vsa leta po prvem cvetenju komenske - ga svišča je Marija opazovala in tipala okrog rastline in se spraševala, ali jo bo še kdaj uzrla. In ostali tudi. Zgodba se je nadaljevala letos junija. Marija je skupaj s sinom Klemenom stopila že do takrat občutno bolj košate dvojne rozete svišča. Razprla sta liste in očara- na zagledala razvijajoče se steblo. Koža se jima je naje- žila in v mislih sta zagledala množico srečnih obrazov, ki bodo z njima delili veselje. Svišč je preživel zadnje neurje in prvi cvet se je odprl 13. julija 2020 dopol- dne, do konca dneva pa še štirje. Vseh cvetov skupaj je bilo kar 61. Leta 2008 je bilo samo 37 cvetov! V Juliani vsak teden zaposleni označijo rastlino te- dna, na katero opozorijo obiskovalce. Seveda je bil komenski svišč rastlina tedna, čeprav bi morala biti vsaj rastlina desetletja! Vsem nam, ki smo skrbeli ali ki še skrbijo za vrt, zlasti pa Mariji, se je izpolnila želja. Skupaj z vnukom Ožbe- jem Završnikom, ki je že četrta generacija v vrtnarski družini T ožbarjev in Završnikov, sta lahko občudova - la lepoto komenskega svišča. Še vedno pa ne najdemo jasnega odgovora oziroma enostavne razlage, kako se je komenski svišč lahko pojavil v Juliani ... m Literatura: Anchisi, E., Bernini, A., Piaggi, E. & F . Polani, 2010: Genziane d'Europa. Mayer, E., 1961: Gentiana x komnensis E. Mayer, hybr. nov. (= G. lutea L. subsp. symphyandra Murb. x G. pannonica Scop.). Österreichischen Botanischen Zeitschrift 108 (4/5): 507–510. Petkovšek, V ., 1953: Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem. 2. Biološki vestnik 2: 75–76. Praprotnik, N., 2008: Komenski svišč (Gentiana x komnensis) v Juliani. Proteus 71 (3): 127–130. Wraber, T ., 1986: Košutnik, in to Vardjanov! Proteus 48: 341–346. Komenski svišč v Juliani Foto: Jože Mihelič 69 september 2020 PLANINSKI VESTNIK